Posamezna številka 10 vinarjev.
Sev. m.
ir umnim, v ponedeljek, n mojo 1916.
Lelo XL!V.
== Velja po pošti: ==
Z a telo leto naprej . . K 26'— za on meseo „ . . „ 2*£ti za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozonistvo . „ 35'—
V	Ljubljani na ilom:
Za celo !e'.o naproj . . K 24' — za en meseo „ . . „ 21—
V	upravi prejeman messeno „ 1-30
~ Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7 —
za Nemčijo oeloletno . „ S-— aa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (V?, umi široka in 3 lum visoka ali nje
pro3tor) za onkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnsl po dogovori!.
r,— ■_ Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan. izvieraSi nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. B/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega :elefona štev. 74. =
Političen list za
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranllnlon avstrijske št. 24.797, ogr3ke 26.511, boBU.-herc. št. 7563. — Upravniškoga toleiona št. 108.
Prestolonaslednikoma skupina osvojila drugo sovražno fthlo držuono milo. - Hi Laveronskl plinifl odrll mit junaki u nad 16.008 ujetnlko«, sen njimi 341 častnih, 132
etn prestopile tudi o smeri proti soeraino postojanko. - Dosidanjl plen: 80 strojna puiii.
Tam za laškim gričem, tam je dost fantičev, k' se za nas vojskujejo.
Narodna.
Jutri dne '23. majnika t. i. bo preteklo leto, odkar nam je napovedala Italija vojsko. Leto, ki ga je avstrijsko cesarstvo u čakalo vzlic mrzlo preraču-njenim zahrbtnim naklepom verolom-nega bivšega zaveznika, leto. v katerem se je dvignila staroslavna država Habsbm;žanov kakor ptič feniks i/, ognja svetovnih požarov do nepričakovanih višav, veličastnih zmag in političnih triumfov, pa tudi do novega krepkega državnega zavestjo svojih narodov. Med I<«nii narodi je bi! narod slovenski najbolj prizadel po laškem napadu. A bil si je i udi v vseh svojih slojih popolnoma s ves velikega zgodovinskega trenutka, uvest si, cla bo tehtnica bojev jim avstrijsko-laški meji odločevala tudi o njegovi usodi, o njegovem nadaljnjem življenju. Laški zemljevidi, ki so že kazali povečano Italijo, so rezali mojo po sredini slovenske zemlje od Triglava preko lovi je, Cerkniškega jezera in po vsem Krasu noter do Reke. Laški »veleu'enjaki« so dokazovali italijanskim ovčicam, da so I i kraji po ve; ini laški, sklicevaje se predvsem na laška naziva nje krajev po Goriškem, Tolminskem in Sežanskem v avstrijskih oficijelnih krajepisih in krajevnih napisih« — kjer pa io ni šlo, kot n. pr. na Kranjskem, so pa brž posegli po zgodovini za 2000 let nazaj, — češ, da so tu gospodovali orli rimskih legij, ali pa po zemljepisju, češ, tu ob julskih planinah in planotah Javornika in Pivke so »naravne meje« Italije.
Narod slovenski pa je mirno in trdno zaupal — svoji materi, veliki, mogočni Avstriji, saj je bil sam preslab, cla bi se uprl krvoločnemu tujcu, lačnemu njegove zemlje.
In ni se varal. Preblagi najvišji vojskovodja, naš cesar je pozval v svojem nepozabnem lastnoročnem pismu z dne 23. majnika 1915 vse narode svoje države, da ščitijo dežele ogrožene po »verolomnosti, ki ji v zgodovini ni primera«. V onih dneh je ovil le en klic po širni vladavini, pretresal vsa srca, polna srda in studa pred takim sovražnikom: Pokazati mu, kako mogočna je naša monarhija, dokazati mu, da slavni čini bojnih let 1848, 1849 in 186G še najdejo vredni)' posnemalcev in da tra-cljcijonelno obvladanje laške samogolt-nosti in lokavosti po bojni sili cesarstva vel.ia tudi zdaj in zanaprej.
Po naši slovenski domovini pa je vojno navdušenje zoper Italijo raslo in prekipevalo. Vojaki, odhajajoči na novo - na laško bojno črto (fronto), pozdravljali so se pri nas kakor naši rodni bratje, po deželi pa so se zglaSevali naši prostovoljni strelci za obrambo ožje domovine. Stare pesmi o Radec-kem, o laškem griču itei. so oživele in dobile nove kitice, nad vse druge pesmi pa je zrasla do mogočne veljave in isti-nitosti Gregorčičeva pesem Soči, v kateri je ta naš najbolj priljubljeni pesnit pred 37 leti v proroškili verzih naslikal bodoče izdajstvo našega nekdanjega zaveznika, Laha.
In z nami je bil Bog! Zgodil se je čudež, da je kopica bataljonov na soški bojni črti zadrževala pod poveljstvom generalnega polkovnika Svctozara Bo-roeviča, celo laško armado, v Tirolah pa so mogočne utrdbe, ki jih je dal že-nijalni šef našega generalnega štaba,
Conrad z Hetzendorfa, zgraditi ob času najlepših italijanski fraz — imenitno vršile svojo nalogo, prestreči vsako prodiranje v notranjost dežele. Vedno nove italijanske trume so se valile nad Sočo, dvakrat trikrat štirikrat so udarile z vso silo ob Doberdobsko planoto, na Podgoro, na Plavi, na Tolmin, na Krn • vedno in povsod so bili odbiti z brezštevilnimi izgubami. V besni togo-ti so se Lahi znesli nad božjimi hrami na Sv. Gori, na Višarjali, v Mirnu, v Gorici ter jih razrušili. Nemo so zrle te priče laškega barbarstva doli na obnemoglega sovražnika, a Marija, kraljica vojnih trum, jc stala nad nami in kaznovala z našimi zmagami laško ho-goskrunstvo.
A Lah nj odjenjal. Vedno nove čete so dohajale ter poskušale bojno srečo prisilili, skušale pridobiti svojemu žalostnemu kralju vsaj Gorico, soško kraljico. In tedaj je naš cesar poklical jugoslovanske polke iz Dalmacije, iz Kranjske in Štajerske na pomoč ogroženi ožji domovini. Slovenski polki, ki so sali tedaj v Galiciji, so smatrali ta poziv za darilo in dobroto ter se izkazali hvaležne in vredne. Pri Oslavju je bil 17. kranjski pešpolk, na Doberdobski planoti pa 87. spodnještajerski pešpolk oficijelno pohvaljen; kar pa so storili bratje Dalmatinci na Podgori in pri Plaveh, o tem govori že ves svet., najbolj pa — Italijani.
Vso armado, ki se bojuje zoper Laha, pod vrhovnim vodstvom presv. nadvojvoda Evgena. navdaja duh njegov, duh največje požrtvovalnosti in skalnatotrdne volje, poraziti najzopr-nejšega vseh naših sovražnikov tako, da bo za vekomaj izgubil veselje, še ke-cla.j govoričiti o neodrešenih deželah, naravnih mejah in o grenki Adriji.
Ta duh pa jc prešel tudi v oni clel našega naroda, ki .je ostal doma. Mirno in skoraj prezirljivo prenašamo laške zračne napade, in kadar se nam ob votlem gromenju laških topov krči srce v spominu na naše branilce, nas vendar ne premaga niti za trenotek kaka pla-bost, da bi se tam za laškim gričem morda obrnila vojna sreča v prid Lahom.
Nasprotno, ob prvi obletnici laške vojne napovedi smo trdno prepričani, da ni daleč več član, ko bo božja pravičnost kaznovala vse. laške zločine tako, kakor zaslužijo.
Kako bo z Šetinc? Iz Ogrskega se poroča še precej ugodno. Ozimina pšenica se je splošno dobro razvila v marcu in krepko rase. Sicer sta rast nekoliko ovirala mrzli april in padavine in je na mnogih krajih celo zarjavela, vendar pa ta rjavica dan za dnem zganja in dobiva zopet svojo zeleno barvo nazaj. V krajih, kjer niso polja povoljno obdelali, se je pokazalo precej plevela vmes, posebno na njivah, kjer je rasel ječmen poprej. V nekaterih krajih pa je bila ozimina vsled preobile mokrote docela uničena in bo treba tam polje iznova posejati. J ara rž pa posebno lepo obeta. Stebla so krepka in dolga. Tam, kjer so se zakasneli s pomladansko setvijo vsled dolgotrajnega deževja, bodo posejali v maju. Isto velja glede koruze. Posejali so jo doslej samo tam, kjer dež ni škodil in preveč namočil tal. Krepka rast se na njih opaža. Ravno tako so se na Ogrskem vsled deževnih dni zakasneli z sadenjem krompirja. Le v gorskih krajih so s
njim gotovi. Zgodnji krompir jako dobro poganja. Tudi sladkorna in krmilna pesa j c skoro povsod že posejana. Na rast rapsa .je pa vreme najugodnejše vplivalo. Cvete že skoro povsod. Ponekod mu jc sicer močna rosa. škodila, pa se vendar hujših posledic ni bati.
S setvijo vrtnih semen in sočivja so v večini končali razun s fižolom. Zgodnji lan dobro procvita in tudi hmeljni nasadi povoljno poganjajo. Trava po travnikih .je sicer vslecl deževja zarjavela, vendar je vzlic temu zadovoljiva. Posebno se pa pohvalijo s pašniki. Na nekaterih krajih so še sicer bili pred tednom pod vodo, vendar so bilke zelo goste. Sadje je pa po večini že oclevetelo. Mraz jim jc občutno škodil, le v nekaterih komitatih. Tudi mrčes se je marsikje vgnjezdil, pa prevelike škode ne bo povzročil. Splošno se mora priznati, da letina na Ogrskem še dobro obeta, česar so se šc posebno na berlinski borzi razveselili.
V Bosni in Hercegovini so ozimino sejali še v decembru, ker jo bila jesen predeževna. Dasi jim jc delavcev in živine bolj manjkalo kot kje drugod, so vendar še mnogo polja podelali. Jesenska setev je dobro prezimila tudi v teh kronovinah in kar so zamudili v jeseni, so žene s svojo pridnostjo j>ričele že nadomeščati meseca februarja. Ker pa je sneg zopet zapadel, so za kratek čas prenehali s pomladansko setvijo. Mesec marc je bil zanjo ugoden. Poljsko delo so organizirali in tako v marcu več polja obdelali kot, prejšnja leta, pa se v teh deželah vsled tega tudi več pridelka nadejajo. Detelj;;, travniki dobro kažejo in tudi zgodnji krompir se lepo razvija. Tudi sadno drevje, celo najobčutljivejše, jc dobro prezimilo. Isto trde tudi glede vinske trte. Češplje, češnje, breskve in mandeljni pa so koncem marca že odeveteli v Hercegovini, v Bosni pa so bili v najlepšem cvetju. Vinogradi najboljše kažejo. Samo galiee jim manjka — kot povsod drugod -- zlasti pa na Ogrskem, kjer se prodaja že na debelo po 12— 16 K kg.
Da se tudi po ostalih avstrijskih kronovinah dobra letina obeta, se je že itak poročalo. Posebno Moravska in Nižjeavstrijska ter štajerska in Galicija se s krepko rastjo žita ponašajo. — V Nemčiji, kot poročajo listi, pa so v tem oziru še na mnogo boljšem kot prejšnje leto. To pa pripisujejo obilni jesenski in spomladanski padavini. Tla so mokra in za mlajše rastline vslecl tega tudi silno ugodna, kar se je ravno pri rži skazalo. Mokra tla so pomogla, da so se kali vse drugače razvile kot. v suhi jeseni prejšnjega leta. in vslecl tega. tudi ložje in boljše prezimile. Pričeli so tucli s setvijo sladkorne pese in se nadejajo, cla je bodo, če tudi manj kot v mirnih časih, vendar pa za 10% več pridelali kot prejšnje leto.	(Dalje.)
(i Z llijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. maja. Uradno:
Na južnotirolski bojni črti je vrgel naš napad sovražnika še dlje nazaj.
V dolini Sugana so vdrle naše čete v Rundschein (Boncegno).
Na pobočju Armenterta so se polastili naši vojaki Sasso ailo.
Vzhodno nrt osvojene utrdbe Cam-po Molon so v naših rokah vrhovi To-nezza, Fasso della Vena in Monie Meli-anone. Italijani so tu poizkusili protinapad s silami, ki so jih najhitrejše zbrali, a smo aa takoi odbili.
Sovražnik Je že tudi prepoden s Ool Santo,
Odkar smo pričeli napadati, so ujele naše čete 257 častnikov, nad 12.900 mož in zaplenile 107 tepov, med njimi 12 komadov 28 cm havbic in 68 strojnih pušk.
Naši letalci st» metali bombe na kolodvore Pari, Vicenza, Cittadella, Ca-steltfrancc, Treviso, Gasare in Civirtale, kakor tucli na sovražne letalne postaje.
Bunaj, 21. maja. Uradno:
Boji na južnotirolskem bojišču so so razširili, ker so pričele naše čete z napadom tudi na visoki planoti Lnva-rone. Vrh grebena Armentera je v naši lasti. Na visoki planoti Lnvarone so vdrle naše čete v prvo trdovratno hranjeno sovražno postojanko. Bojna četa, tvorita io diviziji tirolskih cesarskih Jovccv in pehotna divizija iz Linca, Njegove c, in kr. Visokosti feklmaršal-lajtnanta nadvojvoda Karla Franc Jožefa je razširila svoje uspehe. Vzeli sta Cima de Lagi in severnovzhodno od tega vrha Cisna di Mesole. Sovražnik Je prepoden tudi iz prelaza Eorcola. Južno od prelaza so padle v naše roke še tri 28centimeterske havbice. S Col Santo prodirajo naše cele proti Pasubio. V Brandtalu so zasedli naši Langeben. (Anvhebini}.
Ujeli smo 3000 Italijanov, med njimi Si častnikov, zaplenili 25 topov in 3 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
18.	maj nika. Pri izvirih Stroja v dolini Ledra je napadel sovražnik po ljutem, celo noč trajajočem obstreljevanju s topovi zgodaj zjutraj 17. t. m, naše postojanke na robeh Monte Pari, a smo ga odbili z velikimi izgubami. V dolini Lagarina je obstreljeval sovražnik iznova naše postojanke na Zugna Torta; na to jih je petkrat ljuto napadel, toda vrgli smo ga vselej s krvavimi izgubami. V odseku med dolinama Ter-ragnolo in zgornjo Astico se nadaljuje boj s topovi na postojanko naše glavne obrambne črte. Odbili smo v dolini Pel-legrino navadne demonstrativne napade. V Marmolate do prelaza Feldaja (zgornja dolina Aviso) in v zgornji dolini Cordevole kakor tucli ob Soči je delovalo zmerno topništvo. V odseku Tržič so osvojile naše čete s sijajnim protinapadom clel v bojih 15. t. m. sovražniku prepuščenega jarka.
Dodatek k poročilu laškega generalnega štaba 18. majnika 1910. V ozemlju Adamello so napravile naše čete velik plen na orožju in strelivu, ki ga je popustil sovražnik pri prelazih Topete in Forgarida. Naši alpinci so zasedli 17. t. m. pobočje Grat severno ocl Far-gorida clo odseka Matterott pri vrelcih Sarca.
19.	majnika. Naše čete so zasedle v ozemlju Adamello glavno točko zgornje doline Sarca in sosedne višine, vzele so na to sovražniku približno 30 ujetnikov; plen na blagu in na živilih je bogat. Med Chiese in Adižo intenzivno deluje topništvo. V odseku bojne črte dolin \diža Terragnola smo izpraznili postojanko na Zugna Torta, ki je bila razrušena po obstreljevanju, ki jc trajalo tri dni. Odbili smo z najhujšimi izgubami za sovražnika dva ljuta napada na naše postojanke južno od Zugna Torta; sovražniku smo vzeli tudi nekaj ujetnikov in eno strojno puško. V odseku dolina Terragnola- zgornja dolina \stieo ie nadaljeval sovražnik sc številnimi baterijami vseh kalibrov lito
\
to obstreljevanje naše obrambne črte Monte Maggio—Soglio d' Aspio. Da se izognemo nepotrebnih izgub, smo izpraznili to črto. Naše čete so se umaknile dobro urejene v zadaj ležeče postojanke in so se utrdile v njih. V odseku Asiago nobenega važnega dogodka. Sovražnik je napadel po intenzivni pripravi s topovi v dolini Sugana; streljal je celo noč na 18. t. m., ob jutranji zori je napadel naše postojanke od v dolini Maggio do Monte Collo, a smo ga povsod odbili. Naše topništvo je obstreljevalo Innichen in Sillian v Dravski dolini. Na ostalem pozorišču je delovalo topništvo zelo ljuto na zgornjem Butu, ob Soči in na Krasu pa zmerno. Ponoči na 18. smo odbili sovražni na-nad v odseku Tržič. Poroča se o napadih sovražnih letalcev na različne točke benečanske ravnine, v celoti je bil njih uspeh en mrtvec, en ranjenec ln malo škode. Naša letala so obstreljevala sovražne tabore in odsek Fulgaria; kljub obstreljevanju številnih baterij ?o se vrnila nepoškodovana.
XXX
Dunaj, 20. maja. Iz vojnega tiskov: nega stana: Italijansko dnevno poročilo 17. t. m. izvaja, da so odbili Lahi naše napade na Zugna Torta in da so Imele naše čete strašne izgube. Omenja Be tudi: »Veliko trupelj je odnesla Adi-ža,« Glede na to se poroča: Adiža ni mogla odnesti nobenih mrličev, ker so napredovale ob reki le patrulje, zahodno od črte Lizzanella-Lizzana-Costa Violina pa sploh resnejših bojev bilo ni. Sploh smo pa Zugna Torta vzeli mi in se nahaja trdno v naših rokah kljub številnim sovražnim protinapadom, ki smo jih vse izlahka odbili. Italijansko dnevno poročilo 18. t. m. obsega sledeči odstavek: »V odseku Tržič so osvojile naše čete s sijajnim protinapadom del v bojih 15. t. m. sovražniku prepuščenega jarka. Ta laški uspeh je popolnoma izmišljen. Gre očividno za poizkus, da se tolaži italijanska javnost za neuspehe v južnih Tirolah z'izmišljenimi poročili od zmagah iz drugih odsekov.
XXX
Težišče dogodkov je sedaj še na obeh straneh ceste, ki vodi z visoke planote La-vorone čez Campolon v Pedescale in se tu odcepi v Arsiero in Asiago. Najbližja, jugozapadno od tu ležeča zveza, z Italijo je cesta, ki vodi iz Valarse čez prelaz Fugazze (1165 km) v Schio.
Asiago, Arsiero in Schio so veliki utrjeni tabori, katere je Italija sezidala že v letih pred vojsko za ofenzivni sunek na južno Tirolsko. Trdnjave obstoje iz velikega števila oklopnih utrdb in vzidanih baterij neposredno ob meji, ki naj bi imele nalogo kriti nastop majhnih sil v prostoru Vincenza in ob primorski fronti. Za obmejnimi utrdbami so Italijani ob omenjenih cestah napravili še nadaljne utrdbe, tako-zvano drugo črto utrdb, okoli omenjenih treh krajev pa še forte.
Pod poveljstvom prestolonaslednika stoječe alpske čete so v četrtek vzele ob cesti v Pedescale ležeči utrdbi prve črte, Campolomon in Toraro. V petek so osvojile še utrdbe druge črte in sicer Maligno-ne, Fena in Tonezza, v soboto so razširile svoj uspeh in vzele Cima dei Laghi in Cima di Mesole. Cesta v Pedescale je tedaj prosta stalnih ovir, vendar je pa treba vzeti še utrdbe pri Vereni in Campolongo, ki lahko od strani učinkujejo proti omenjeni cesti.
V Suganski dolini so naše čete vdrle v Roncegno in se polastile vrha gorskega grebena Armenterra. S tem so dobile večjo prostost v gornji dolini Asse in takoj pričele z napadom tudi na visoki planoti Lavarone ter vdrle v prvo trdovratno hranjeno sovražno postojanko.
Na nasprotnem krilu, v smeri proti Schio, so naše čete dosegle velik uspeh s tem, da so se polastile Col Santo (2114 m), prepodile sovražnika z obmejnega prelaza Borcolo (1208 m) in tudi tu stopile na italijanska tla.
Naša letala so metala bombe skoro na vsa železniška križališča, ki pridejo v pošte v z:\ dovoz sovražnih ojačeiij in s tem ovirale protiuredbe italijanskega vojnega vodstva.
Posebno velik vtis napravi veliko število ujetnikov — doslej do 16.000 mož in 341 častnikov —, če imamo pred očmi, da gre tu za boje na visokem gorovju, kjer se zasedanje črt ne vrši tako gosto, kakor na ravnejšem ozemlju in se more veliko število ujetnikov doseči le s taktično izvršenimi premiki. Plen topov bi se dal preje razložiti, če bi ne bil tako velik, ker je zelo težko odpeljati topove, posebno večjega kalibra. Da smo pa v prvih šestih bojnih dneh osvojili 132 topov — 15 28 cin havbic in 80 strojnih pušk, kaže, kako silovit je bil sunek naših čet in da je naše presenečenje popolnoma uspelo.
Lahe umikanje zelo boli.
Lugano. Corriere della Sera« in -Secolo pravita, da jc umikanje laških čet ze-
lo bolestno. »Corriere« opozarja na krvave napore, s katerimi so napredovale laške črte do Rovereta in na visoko planoto Lavarone. Slavno delo je začasno brez koristi, dejanske razmere bojišča se ne smejo prezreti. Italijani so oblegali veliko alpsko trdnjavo. Njih črte so bile podrejene sovražnim odpornim črtam in so bile zato marsikje taktično neugodne. Umevno je za to, da so se morale popustiti napadalne postojanke, ker je sovražnik šestkrat pomnožil svoje moči. Italijani so se umaknili v obrambne postojanke, katere so pripravili že prej. Sitnejši je položaj v gorah Arsiero. Popust Monie Maggio dovoljuje Avstrijcem, da se bližajo Valle Scura. Veliko vasi se približa robu bojišča. Ozka dolina Astico pa otežkočuje prodiranje, napadalci bodo izgubili obrambo svojih topniških postojank, čim dalje bodo napredovali. Zato Italija lahko mirno čaka, kako se razvijejo dogodki. »Secolo« priznava, da je bila Zugna Torta dobra postojanka. Bližnje črte je dobro čuvala.
Lugano. (K. u.) Ko je priznal Cadorna končno, da so izgubili Lahi Zugna Torta in črto Monte Maggio do Soglio d'Aspio, sladi laško časopisje grenko zdravilo, kolikor more. »Corriere« della Sera« izvaja: O tem ni dvoma, da so dogodki bolestni. Kdor se spominja na velike krvave napore, s katerimi so napredovale naše črte do vhoda Rovereta in na visoko planoto Lavarone, mora žalovati, ker je uničen slavni trud naših vojakov. V naši oblegovalni vojski smo prišli pač na mrtvo točko. Posrečilo se nam je pa kljub temu, da smo iz-premenili položaj podleglosti v ravnotežje. Priplezali smo k sovražnim postojankam. Napadena trdnjava, napasti smo jo mogli le od spredaj, ker tvori nadaljujočo črto, katere nismo mogli niti osamili in odrezati od njenih dovozov, je nepričakovano po-šestorila svojo obrambno in napadalno sposobnost in nas prisilila, da smo se morali umakniti in da moramo iskati bolj zadaj obrambno postojanko. Ta pomen gre gori Zugna Torta. Položaj je nekoliko delikat-nejši na gorah Arsiero. Sovražnik, ki je vzel Monte Maggio, si lahko uredi opazo-vališča v Valle scura in v kotlini Posina. Nekaj naših vasi in sel, kjer se ie več ali manj mirno živelo, je izpostavljenih sovražnim topovom.
Poročila vojnih poročevalcev.
Roda Roda: 20. maja. Včeraj in danes so se posebno živahno bojevali v središču in na levem krilu južno-tirolske bojne črte. Na višinah južno od Val Sugana so se polastile avstrijske čete najvišjega vrha gore Sasso na razprostrtem Armentarra grebenu. Ker se od tu nadvladuje dolina, so bili Italijani prisiljeni, da so morali umakniti svoje črte, ki križajo Val Sugana. Umikali so se proti Borgo. Avstrijske čete so vkorakale v po požaru popolnoma uničene toplice Roncegno. Središče napadajočih čet se je pomikalo ob nekdanji glavni črti italijanskega topništva proti vzhodu, vzelo je vzhodno od Campomolon ležečo goro Monte Melignone, 1700 metrov visoke vrhove Tonezza in med gorama ležeči prelaz Passo della Vena; od tam vodi cesta naravnost v dolino Astico in v Arsiero. Izči-stili so istočasno zahodno od tam ozemlje Col Santo in končno tudi nad 2000 m visoki vrh sam od sovražnika. Posrečeni naskok na močno italijansko topniško postojanko od Monte Torarro do vrhov Tonezza je stal Lahe posebno veliko dragocenega topniškega materiala.
Nad 50 km laške fronte vtisnjene.
Dunaj, 21. maja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Zmagoviti boji na južnem Tirolskem se nadaljujejo, naše čete trajno pridobivajo na prostoru. Posrečilo se je že osvojiti močne stalne laške obmejne otrdbe in italijansko fronto vtisniti v širini več kot 50 km. Povsod, kjer napadejo naše čete, poženo Italijane nazaj in jih obkolijo. Na mnogih točkah so naše kolone že stopile na italijanska tla in zasledujejo sovražnika.
Naš prestolonaslednik županu Budimpešte.
Budimpešta, 21. maja. (Kor. ur.) Župan dr. Barczy je brzojavil Njegovi c. in kr. Visokosti g. feldmaršallajtnan-tu nadvojvodu Karlu Franc Jožefu povodom uspehov na južnem Tirolskem čestitko. Gospod nadvojvoda je odgovoril: V imenu meščanstva glavnega in prestolnega mesta Budimpešte poslani pozdrav sem sprejel z odkritim veseljem. Za hudemu sovražniku pribor jene uspehe se moramo zahvaliti občudovanja vredni hrabrosti navdušenih naših čet. Trdno upam, da pripomore Vsemogočni naši pravični stvari v boju proti verolomstvu in izdajalslvu do končne zmage.
»Cadorna se mora obnesti.«
Genf. Polkovnik Rousset pravi o naših napadih na Lahe: Gre za premišljen načrt osrednjih velesil, ki hočeta povso1 preprečiti ofenzivo četverosporazum." Cadorna mora pokazati, da ie kos resnemu položaju.
Samo 25 km do italijanske nižine.
Curih, 20. maja. »Zuricher Tagesan-zeiger« piše: Avstrijske črte so od italijanske nižine oddaljene komaj 25 km. Pogled na zemljevid pove tudi lajiku, kakšno katastrofalno učinkovanje bi imel predor na tem mestu na položaj ob Soči in koroški meji, Pa tudi brez predora ostane lastna fronta zelo omajana.
Nizozemska sodba o našem napredovanju.
Rotterdam, 21. maja. (Kor. ur.) »Rot-terdamsehe Courant« piše: Danes so prišle zopet najvažnejša poročila z italijanske bojne črte. Iz Rima se poroča, da so izpraznili italijansko glavno črto na južnem Tirolskem in da so se umaknili Italijani v zadaj ležeče postojanke. Na obeh straneh meje se razteza črta utrdb. Od začetka vojske so ogrožali Italijani utrdbe na avstrijski strani meje. Zdaj, ko je bilo tiho več mesecev, jih niso Avstrijci le vrgli, marveč so izgubili Italijani tudi dve svoji sprednji utrdbi. Plen 61 topov za tako ozemlje je nečuveno velik.
Strokovnjaška sodba o naši ofenzivi,
Berlin, 21. maja. (Kor, ur.) »Kreuz-zeitung« piše v svojem tedenskem pregledu: Razveseljiv dogodek minulega tedna tvori zmagovito prodiranje naših avstrijskih zaveznikov na južnem Tirolskem. Uspehi naših zaveznikov se morajo zato tem višje ceniti, ker so se morali izboriti v najtežavnejšem ozemlju. Kako previdno so postopali naši zavezniki, nam kaže, ker so načrtoma vznemirjali in uničevali kolodvore in železnice na Benečanskem z letali, na drugi strani so pokazali s svojimi številnimi uspešnimi postranskimi podjetji ob soški bojni črti, kako spretno so odvrnili pozornost sovražnika od svojega glavnega udarca. Tudi ostalo nemško časopisje v celi Nemčiji slavi prisrčno nove avstrijske uspehe na južnem Tirolskem.
Bolgari o verolomstvu Italije.
Sofija, 21. maja. (Kor. ur.) Ob obletnici grdega izdajalstva Italije nasproti svojemu zavezniku, piše »Kam-bana«: Ko je nudila laška armada svetu celo leto razveseljivo igro neizpolnjenih vojaških stremljenj in ko se je osmešil Cadorna s svojimi dnevnimi poročili o vremenu, ko se je izjalovilo pet italijanskih ofenziv, je doletela zdaj Italijane grozna usoda. Predvsem so jim bili vzeti upi in iluzije, zdaj pa morajo čutiti tudi trdo resnico in zasluženo pokoro.
Pobitost v Italiji.
Lugano. Laški generalni štab poroča, da so popustile laške čete črte od M.onte Maggio do Soglio d' Aspio, povprečno 1700 do 1800 metrov visoko gorovje ob meji vzhodno od Rovereta, ne pove pa, da so vdrli Avstrijci že čez to črto v italijansko ozemlje in da so vzeli tam trdnjavi Campomolon in Torraro. Ne pove tudi, da je zavzetje Zugna Morta južno od Rovereta omogočilo Avstrijcem, da so prepodili Lahe iz krajev Mori in Marco v Adiški dolini.
Kako se Lahi tolažijo.
Lugano, »Secolo« piše o bojih na južnem Tirolskem: Gotovo bomo morali v sedanjih bojih popraviti eno ali drugo mesto bojne črte; a to naj nas ne razburja. Glavno načelo moderne obrambe zahteva, da se branijo le glavne točke. Če se pomika kaka bojna črta sem in tja, se ne sme obu-pavati in ne upati na zmago, Drugi dan hojev kaže, da se je razširil napad, vsled česar so sc morale popraviti dotične obrambne črte.
Zopet huda kanonada pri Gorici.
Goriško, 20. maja 1916,
Nekaj dni je bilo na, soški fronti pri Gorici bolj mirno, streljanje le redko. Nocoj po noči pa je dosegla kanonada svoj višek. Topovi najtežjega kalibra so bobneli celo noč brez prestanka. Glavna naloga je bila v rokah naše artiljerije. Proti jutru je nastopil zopet mir. Danes popoldne so vzeli Italijani prostor krog Gorice pod ogenj. Visoki stebri dima se dvigajo izpod Kalva-rije, Sabotina, Sv. Gore in Sv. Gabrijela. Vojaštvo na soški fronti z velikansko pozornostjo zasleduje zgodovinske dogodke na južnem Tirolskem.
Lahi že pozivajo svoje zaveznike na pomoč,
Lugano. >Popolo Romano« vpraša, zakaj ne posežejo zdaj zavezniki v Solunu
vmes. Njih prodiranje bi prisililo Avstrijce poslati sile na Balkan, kar bi razbremenilo Italijane,
Naši letalci nnd Castellfrancom.
Lugano, »Corriere dela sera« javlja iz Castellfranca: Avstrijska letala so priletela 17. t, m. ob V28. zjutraj nad mesto, kjer so metala bombe do Vs9. ure. Škode ni veliko. Isti letalci so metali bombe na Bassano, Monte Belluno in na želcznico Vicenza-Treviso.
Nameravana slavlje laškega izdajalstva in junaštvo naših čet.
Inomost, »Tiroler Soldatenzeitung« piše v uvodniku:
Nekaj dni le nas še loči od tistih časov, ko poteče leto italijanskega preloma zvestobe. Italijanska vlada se pripravlja, da ta dan omoti javno mnenje, ki se pričenja vznemirjati vsled dosedanjih neuspehov, s tem, da ga cela dežela slovesno praznuje; a v veselje in v sijaj slavlja proslave Sacro Egoismo je zadonel zelo neprijeten zvok. Naše junaške čete so dosegle uspehe na celi južnozahodni bojni črti, V odseku Doberdobske visoke planote in v ozemlju zahodno od Sv, Martina se je posrečilo našim, da so pridobili z zavzetjem posameznih sovražnih postojank na prostoru in da so položili tako temelj daljnim uspešnim operacijam. Na bojni črti, ki se razteza od Adiže južno od Rovereta čez visoko planoto Folgarija proli višinam, ki spremljajo proti jugu dolino Sugana, so vzele naše čete po močni pripravi s topovi večino sovražnih postojank. Naše čete, ki so prodrle po dolini Astach in Lain, so podile sovražnika na celi bojni črti in so se polastile 19. maja italijanskega močno utrjenega in s težkimi topovi oboroženega končnega grebena Campomolon in Torarro. Velikost uspeha predočuje najbolje plen. Naše čete, ki se bore tako, da ni nobene primere, so težkočam goratega ozemlja v nekaterih dneh v dobi enega leta skrbno zgrajene z vsemi sredstvi vojne tehnike opremljene postojanke sovražnika. Svet bo mogel šele, ko si bo mogel ogledati pozneje vojno ozemlje na južnozahod-nem bojišču s skoraj nepremagljivimi tež-kočami ozemlja, popolnoma ceniti, kakšen slaven čin so dopolnile avstrijske čete v slavo naše domovine. V tem znamenju plamena se prične laških izdajalcev drugo vojno leto.
Obletnica verolomstva,
Berlin. »Lokalanzeiger« izvaja: Dejstvo, da so hrabri branilci Tirolske pod vodstvom bodočega cesarja vzeli dve laški trdnjavi, nam dokazuje, da se je prenesla vojska zdaj tudi v Italijo. »Vossische Ztg.« pravi: S fanfarami in s slavnostmi so nameravali v Italiji slaviti obletnico vojske, a naravnost groteskno je to slavlje verolomstva brez pozitivnega' vojaškega uspeha. Na predvečer nameravanega slavlja pa prihajajo poročila o njih težkih porazih na južnem Tirolskem. Zdi s« nam, da se praznik Italije izpremeni v pepelnico.
Rumunsko časopisje o obletnici vojske z Lahi.
Bukarešt, 21. maja. (Kor. ur.) »Vitto-rul« piše: Jutri preteče leto, odkar je vstopila Italija v vojsko. Tisti, ki so jo izsilili, so mislili, da se ž njo pač po prostoru razširi vojska, a da se skrajša glede na čas. Danes, ko je minulo eno leto, se ne more drugi del teorije več vzdržavati, Italijani so se borili tako junaško in hrabro, da jih je občudoval tudi sovražnik, a vojskovati so sc morali z nepremagljivimi težavami. Nc more se končno reči, da so zasedli znaten del sovražne zemlje. Sovražnik je dopustil na mnogih točkah, da so Italijani prodirali, ker jih je čakal v boljših postojankah. Avstrijska obramba je bila strašna. Slavne 30-5 cm havbice so zopet dokazale, kako znajo učinkovati. Vpoštevati se mora tudi izkušnja tirolskih vojakov, ki so se vojskovali v Karpatih. V dosedanjih bojih na južnem Tirolskem so dosegle avstrijske čete znamenite uspehe,
Razburjenje v Zgornji Italiji.
Curih. Kakih osem dni sem se le z velikimi težavami more prekoračiti laška meja. Zelo pozno dohajajo tudi zasebna pisma in časopisi. V zgornji Italiji so povsod zelo razburjeni. Listi poizkušajo pri-Krivati uspehe avstrijskih čet s strategič-nimi razlogi italijanskega vojnega vodstva. Caoornova poročila pa jasno kažejo, da so
S~ž{Javrc
JArco fiiva
? Trient
o ftgt
* Jf -Uvame ^»^JipJgereuth
"TTZBrgsi fO^T
'• ■hkrso 0 htl \
/- V <^ • ... ■ "/H 1 '»
> \fimsKW
/0 f^ [/fdj/r M M P*
K zmagovitim bojem na južnem Tirolskem.
Italijani popustili svojo ofenzivo in da so se morali pričeti braniti. Dalekosežni načrti Italije so se izjalovili.
Lahi, Angleži in Rusi se prerekajo.
Kolin. »Kolnische Ztg.« javlja: Lu-zatti nadaljujejo napade na Angleže, ker so prepovedali uvoz razkošnega blaga. Pe-trograjski dopisnik turinske »Stampe« se pa. peča z vedno večjo nezadovoljnostjo v Rusiji proti Italiji glede na njeno nedelavnost nasproti stvari Srbov. Vsi vplivnejši listi v Petrogradu in v Moskvi zaničljivo pišejo o Italiji.
Italijani evakuirajo obmejno ozemlje.
Bstsel, 21. maja. »Basler Nachrichten« poročajo: Italijansko civilno prebivalstvo iz obmejnega ozemlja prevažajo proti Ferrari.
Kaj bo Marconi iznašel.
Curih, 21. maja. Marconi je izjavil, da je našel važno izboljšanje svoje iznajdbe v brezžičnem brzojavljanju, po katerem lahko ujamejo brezžične brzojavke, Nadalje bo možno govoriti z zrakoplovov na tla.
10.000 : 1,000.000.
Lugano. Pred poroto v Cuneo se je moral zagovarjati te dni stavbeni podjetnik Oddone. Obtožen je bil, da je žalil armado. Lani meseca julija je namreč rekel, da lahko prepodi 10.000 Avstrijcev en milijon Lahov, ker so Avstrijci močnejši, večje rasti in boljše oboroženi kot Lahi, ki bojazljivo zbeže pred sovražnikom. Oddona so porotniki oprostili.
Pomanjkanje premoga v Italiji povzročilo, da so se povišale voznine.
Lugano, 21. maja. (Kor. ur.) Pomanjkanje premoga je prisililo vodstvo italijanskih državnih železnic, da proučuje, če ne kaže znižati število vlakov, povišati cene voznih listkov in tovornih tarifov za blago in živino in uvesti takso na proste vozne listke. Državne plovne črte in sekundarne železnice so povišale vse tarife za 10%, Podpirane plovne črte so pooblaščene, da smejo zvišati tarife za 60%.
Ustavljen železniški promet v Italiji.
Curih. Železnice v zgornji in v srednji Italiji so ustavile ves zasebni tovorni promet, Vse vozove so zaplenile civilne oblasti za transporte beguncev.
Nov laški zrakoplov.
»Secolo XIX.« v Genovi poroča iz Sa-vone, da je 16. maja tam skozi v veličastnem poletu letel novi vojaški zrakoplov »M 5«, ki je 83 m dolg in obsega 12,000 m".
Bo]i m Vrli sv. Mifiaeia.
Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Osem dni so trajali boji za Vrh sv. Mihaela, ki s podgorsko višino straži vhod v Gorico in posebej še vhod v Vipavsko dolino. Zato ni čuda, da so si Lahi toliko prizadevali zanj, Ker so bili vsi njihovi naskoki popolnoma zaman, so začeli z metodo, ki do zadnjega štedi človeške žrtve in deluje s sredstvi kemije in vojne tehnike. Ta metoda je že vdomačena na besarabski fronti, na italijanski fronti so zavzeli sovražniki z njeno pomočjo Col di Lana, mi pa mali Pal,
Bobnečemu ognju topov, pred katerega kamenito točo branijo jeklene čelade, napadom s plini, proti katerim se zavarujejo čete s posebnimi krinkami, metalcem ognja in bombam se pridružuje še kontaktna mina, ki se s trudopolnim delom pririje pod sovražno postojanko in jo z enim mahom uniči, Vzhodno od Zdravščine, tam, kjer se vzhodno na gozdne stožcu odcepijo italijanski prekopi po hribu navzgor, da bi od obeh strani oklenili vas Sv. Martina, za katero se vrše tako vroči boji — tam so bili na delu italijanski pionirji. Tam so se zajedali njihovi električni svedri v sivo kraško skalo in rili proti našim barikadam ob razstreljeni cerkvi.
Toda Ogri so jih bili zaslišali in takoj sklenili, da jih prehite s protimino. Isto hrumenje granat, ki je imelo prikriti italijansko delo, je preglašalo sedaj obenem naše vrtanje in razstreljevanje. Noč in dan so delali c. in kr. pionirji, dokler niso dovršili svojega dela. Nato so zapustili rov in odprli električni stik z mino. Hrib se je stresel v temeljih, razvaline Sv. Martina, dim, kamenje, tramovje, ljudje, žične ovire, vozovi, peščene barikade — vse to bruhne v zrak kakor iz vulkanskega žrela.
Ko se je ogromni črni curek' sesedel sam vase, zija na mestu italijanske postojanke lijak, večji in globlji nego največja kraška dolina. Ogri planejo naprej in se polaste zapadnega roba lijaka, dočim se tovariši nemudoma lotijo utrjevanja. Sedaj zažge tudi sovražnik svojo mino, pa ker še ni bila izpeljana do c. in kr. postojanke ob robu vasi, raztrga le vmesni prostor in posuje italijanski ovirni pas in najsprednejše jarke s prstjo in kamenjem.
Noč za nočjo prihajajo sedaj močne italijanske rezerve k naskoku. Ob jutranjem svitu navale od treh strani proti lijaku, ki se vriva v njihovo fronto, obmetuje-jo posadko z ročnimi granatami, a so v po-bližnem boju vrženi nazaj. Tudi italijanska artiljerija ni mogla preprečiti utrditve av-
stroogrske postojanke v lijaku, Pač pa je služila postojanka Ogrom za izpadna vrata, iz katerih so nenadoma udrli sovražnemu polkrogu, ki jih je malone oblegal in jih grozil zadušiti. V jurišu so bili vzeti italijanski jarki, tako da se razteza sedaj naša fronta zopet čez zapadni rob vasi.
S tem so dosegle c. in kr. čete prostorno sicer majhen, a stvarno važen uspeh na Vrhu Sv. Mihaela, kjer so prepodili Italijane iz najsprednejših prekopnih postojank. Vsi poizkusi sovražnika, da bi se zopet ustalil v njih, so bili krvavo odbiti.
vojski z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO PORO čil O.
Dunaj, 20. maja. Uradno.
Nič važnega.
Dunaj, 21. maju. Uradno:
Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. maja. Veliki glavni stan:
Nemški letalci so prisilili pri Smorgonu po zračnem boju rusko letalo, da je padlo na tla.
Berlin, 21. maja. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
18.	majnika. Pri Puklarnu (21 km južnovzhodno od Rige), pri Oliki in pri Novem Aleksinjecu je poizkušal sovražnik približati se našim jarkom, a ga je vrgel naš ogenj. V ostalih odsekih navaden ogenj s puškami in s topovi.
19.	maja. Pri Metzendorfu smo prisilili k molku sovražno artiljerijo. Naš ogenj je povzročil eksplozijo v sovražnih baterijah. Severnozapadno od Kremie-nieca so dognali naši pionirji sovražno galerijo min in jo nemudoma razstrelili. Sovražnik je bil popolnoma presenečen, se spustil v beg in popustil ves svoj minski material. Poizkus sovražnika, da bi izgubljeno galerijo zopet osvojil, je bil z ročnimi granatami odbit.
Galicija. Severno od Toporovca so se vrgle naše patrulje med močnejši sovražni oddelek. Sovražne žične ovire in sovražni oddelek je bil uničen.
RUSKE VOJAŠKE PRIPRAVE OB BESARABSKI MEJI.
Lugano, 21. maja. »Secolo« poroča iz Bukarešta, da delajo Rusi v Besarabiji in Bukovini velike vojaške priprave, iz česar sklepajo na skorajšnjo akcijo. Vrše se velika premikanja čet in posebno artiljerije spravljajo znatne množine skupaj. Rusi so pripravili tudi večje število lazaretnih vlakov.
CAR ZOPET NA BOJIŠČU.
Basel. Listi javljajo iz Petrograda, da je car zopet odpotoval na bojišče.
POMANJKANJE MESA NA RUSKEM.
Curih, 21. maja. Na Ruskem vlada veliko pomanjkanje mesa. Kakor poroča »Utro rossij«, ne bo v Moskvi prihodnje dni dobiti nič več mesa. Finski senat je odredil, da sc dvakrat na teden ne sme klati nobene živine in dva dni v tednu ne prodajati mesa,
Stockholm, 21, maja. Armadno povelje Kuropatkina z dne 16. maja odreja na severozapadni fronti pet brezmesnih dni na teden. Popis živine je dokazal, da je nujno potrebna skrajna varčnost. Klanje telet pred poldrugim letom jc sploh prepovedano.
Boji iis zaM.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. maja. Veliki glavni stan:
Nemške patrulje so vdrle v Argonih po lastnih razstrelbah do v dsugo sovražno črto, Dognale so, da ima sovražnik velike izgube na mrtvih in so se vrnite z nekaterimi ujetniki. Odbili smo izlabka napade na naše novo pridobljene postojanke na obeh straneh ceste Haucourt-Ennes.
Sestrelili smo pei sovražnih letal in sicer eno z ognjem pehote južnovzhodno od Vailly, ostale štiri v zračnem bojn pri Aubeiville, na južnem robu Hexenwalda, pri Avocourt in tik vzhodno od Verduna. Naši letalci so napadli uspešno sovražne Sadje ob flandrijski obali, bivališča, letalna pristanišča in kolodvore pri Diinkirchen, St. Pol, Dix-mniden, Poperinghe, Aiviens, Chalons in Suippes.
Berlin, 21. ninja. Veliki glavni stan:
Na južnih in na južnoznhodnih strminah Mrtvega moža smo potisnili po spretni pripravi s topovi naše črte naprej. 31 častnikov, 1315 mož je ujetih, zaplenjenih 16 strojnic in 8 topov poleg
drugega plena. Slabejšl sovražni protinapadi so ostali brez uspeha.
Na desnem bregu Moze smo odbili ponoči na 20. majnik v gozdu Cailette francoski napad z ročnimi granatami. Včeraj pehota tu nI delovala; topniški ogenj je pa bil od časa do časa zelo ljut.
Uspešno so izpadla manjša podjetja, tako zahodno od Beaumont in južno od Gondiexon.
Pri Ostende je padlo sovražno letalo v morje vsled ognja naših obrambnih topov; še štiri so bila sestreljena: dva med njimi v naših črtah pri Lorgi-ese (severno od La Bassee) in južno od Ghateau Salins, ostala dva onstran sovražne črte ob gozdu Bousus (zahodno od Moze) in nad koto vzhodno od Verduna.
Skupine naših letalcev so zopet metale ponoči bombe v velikem številu na Diinkirchen.
Vrhovno vojno vodstvo.
ZRAČNI NAPAD NA JUŽNOVZHODNO ANGLIJO.
Berlin, 20. maja. Uradno:
Ponoči na 20. t. m. je poletela skupina mornariških letal s fiandrijske obali in je vrgla veliko bomb na naprave v pristaniščih in na utrdbe Dover, Deal, Ramsgate, Broadstairs In Mar-gate. Opazovali so se na mnogih mestih požari in učinki razstrelb. Sovražne baterije so jih ljuto obstreljevale. Vrnila so se vsa nepoškodovana. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
XXX
Navedeni kraji leže na vzhodni obali angleške grofije Kent.
Angleško poročilo o napadu nemških letal na Anglijo.
London, 20. maja, (Kor. ur.) Uradno: Danes zjutraj so napadla vsaj tri sovražna letala vzhodno obal grofije Kent. Eno pod-vono letalo je vrglo 12 eksplozivnih bomb na otok Thanet. Zadet ni bil nihče, tudi sicer ni škode. Drugi dne povodni letali sta vrgli 25 bomb v jugovzhodu grofije Kent; ubit je 1 vojak, ranjena 1 ženska in 1 vojak. Poškodovanih jc več hiš. Danes zjutraj je pomorska patrulja sestrelila povodno letalo blizu belgijske obali.
Ljuti boji na Flanderskem.
»Temps« poroča, da se vrše zelo hudi boji na prekopu južno od La Bassee. Angleži so izgubili 500 m strelskih jarkov.
170.000 kanadskih čet v Evropi.
Doslej so poslali Kanadci skoro 170 tisoč mož na evropsko bojišče, 140 tisoč mož pa še vežbajo.
Briandnovi dnevi šteti.
Bern, 20. maja. (K. u.) »Homme cn-chaine« opisuje zopetno zborovanje francoske zbornice takole: Min. predsednik Briand je preživel včeraj slabo uro. Dnevi ministrstva so šteti. Ozračje skriva razstrelivo. Rabot je čital s tresočim glasom s popirja, ki se mu je tresel v roki. Končno beleži list, da je vladal med Briando-vim govorom med razpravo o cenzuri leden molk, nihče mu ni pritrjeval, le Meli-ne mu je stisnil roko. To je bilo vse. Ministrski predsednik bo izvajal iz naukov te seje posledice.
Asquithovi posveti na Irskem.
Rotterdam, 21. maja. (Kor. urad.) »Rotterdamsclie Courant« poroča iz Londona: Kakor se poroča z Irskega, se jc pogajal Asquith pred vsem o ustanovitvi irskega izvršilnega sveta z upravnimi pooblastili, ki naj bi imel svoj sedež kot. nekako irsko ministrstvo v Dublinu in bi bil odgovoren angleškemu parlamentu. Svet ne dobi po-stavodajalne oblasti, tudi ne bo smel razpisavati davkov.
Graja angleškega nastopa na Irskem v ameriškem senatu.
Berlin, 21. maja. (Kor. ur.) Iz Was-hingtona: Senator Borah, republikanski član senatovega odseka zunanjih stvari, je grajal v senatu nastop Angležev nasproti irskim vstašem. Rekel je, da ta nastop škoduje dobremu imenu Anglije bolj kot nesreča in neuspeli pri Dardanelah ali pri Kut-el-Amari.
Združene države proti smrtni obsodbi Američana na Irskem.
London, 21. maja. (Kor. ur ) - Daily Tclegraph« javlja iz New Yorka: Vojno sodišče v Dublinu jc obsodilo na smrt ameriškega državljana Lynck, ki naj bi bil usmrčen v petek. Na prošnjo irskega ameriškega senatorja O' Corman jc naprosil predsednik Wilson angleško vlado, naj odgodi izvršitev razsodbe, da more ameriška vlada vzeti na znanje utemeljitev razsodbe.
CZU UZJ O EZ3	Cm C^Zl
Podpisujte IV. vojno posojilo!
i ii ii ir—-i«' 1 'i» if~ii i
Dogodki no Balkanu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. maja. Veliki glavni
stan:
Položaj je splošno neizpremenjen. Ovire, ki so nastale vsled znatnih poplav v Vardarski dolini, smo odstranili
Vrhovno vojno vodstvo.
Viharji ob reki Vardar.
Pariz, 21. maja. (Kor. ur.) »Petit. Pa-risien« javlja iz Soluna: Izredno hudi viharji so prekinili vse brzojavne zveze. Ogenj s topovi v raznih odsekih bojne črte traja dalje.	,
Francozi poplavili okolico reke Vardar.
Berlin, 22. maja. (K. u.) Wolff poroča iz Aten 19. maja: Iz Soluna se poroča: Francozi so prekopali nasipe reke Vardar. Povodenj, ki je nastala zato, ie napravila grškim kmetom zelo veliko škodo. Javad mnenje je zato razburjeno na Francoze.
Vprašanje prevoza srbskih čet rešeno.
London, 19. maja. (Kor. ur.) Reuter izve, da se je sporno vprašanje med zavezniki in grško vlado glede prevozai srbskih čet rešilo zadovoljivo. Srbe prepeljejo po morju.
Železnica Larissa — Solun.
London, 20. maja. (Kor. ur.) »Times«! poročajo iz Aten: Novo železnico Larissa—' Solun bo v nedeljo slovesno otvoril minister Rhaleis.
Beg iz Soluna.
Atene, 21. maja. »Embros« poroča: Vsled vznemirljivih poročil, ki so došla v Solun, so solunski prebivalci pričeli zapuščati mesto. Podali so se v Atene in druga grška mesta.
Nove čete v Solunu.
Amsterdam, 20. maja. (Kor. ur,) Nekj tukajšnji list poroča, da so v Solunu izkrcali nove čete.
Grški kronski svet.
Atene, 20. maja. Pod kraljevim predsedstvom se je vršil kronski svet, katerega sta se udeležila tudi solunski poveljnik in poveljnik grških čet na epirski meji. Pred svetom je kralj sprejel nemškega in avstrij-sk ega poslanika.
Grška si izposodi 100 milijonov.
Berlin, 21. maja. (Kor. ur.) Wolff poroča 19. t. m. iz Aten: Pogajanja med vlado in narodno banko o posojilu 100 milijonov so končana. Dosegla ao zaželjeni uspeh.
Turčija v vojski.
Turki in Rusi.
Carigrad, 20. maja, Turški glavni stan: Na bojišču Irak je mirno. Stotnik Schiitz je sestrelil svoje tretje sovražno letalo. Na kavkaški bojni črti nič važnega, V zadnji bitki je znašal naš plen 400 pušk in 200.000 patron, šotore enega bataljona in veliko drugega bojnega materiala.
Carigrad, 20. maja, (Kor, ur.) »Agence Telegraphique Milli«: Ruski komunike 14. maja poroča, da so zasedle ruske rezerve in deli ruske teritorialne armade v smeri na Erzindian gorovje, ki nadvladuje vsej pokrajini, ki je bilo po naših dobro utrjeno, da so ujeli 30 častnikov in 365 mož in da so zadržali več naših ofenziv proti Marmahatum. V tem boju, ki naj bi bil trajal dva dni, naj bi bili porazili ruski oddelki Turke, jih nekaj ujeli in zaplenili več kakor en top, 2000 pušk, veliko patronov, smodnika in drugega vojnega materiala. Ker takih operacij do danes na kavkaški črti ni bilo ne naVedcnega dne in tudi ne prej, dementiramo kategorično vse trditve ruskega komunikeja o bajni zasedbi nad-vladajočega gorovja, da bi bili ujeti častniki in vojaki in o plenu, kar je vse absolutno izmišljeno.
No morja.
Zavratcn napad na nemški podvodni čoln, Berlin, 20. maja. (Kor. ur.) Wolff javlja: «Nieuwe Rotterdamsclie Courant« je poročal 25. aprila, da je videl nizozemski parnik »Sorakarta«, ko sc jc vozil med Irsko in Sliatlandskimi otoki, kako je uničila neka angleška ribiška ladja nemški U-čoln. Z merodajne strani se poroča o tem: Nemški podvodni čoln je ustavil 15. m. m. zahodno od Irske nizozemski parnik »Sor-karta«. Blizu je plul neki parnik s švedsko zastavo, ki mu je podvodni čoln ukazal z znamenji, naj se ustavi. Ker se parnik ni ustavil, ga je podvodni čoln prisilil s strelom, da se je ustavil, a takoj je pričel parnik s švedsko zastavo hitro streljati na nemški podvodni čoln, ki sc jc takoj potopil, a zadel, jc bil in je težko manevriral. Isti podvodni čoln je doživel tudi prejšnji dan podoben dogodek pri zahodnem vhodu v Angleški prekop. Tudi v tem slučaju se je rešil podvodni čoln tako. da sc jc hitro potopil. Podvodni čoln se je vrnil srečno domov,
t
» Tubantia.«
Haag, 19. maja. Holandsld mornariški flrad razglaša, da so razgovori kapitana Cantersa v Berlinu končani. Nemška admi-raliteta je priznala, da so na »Tubantiji« najdeni koščki medenine deli torpeda nemškega podvodnika, toda rabilo se jih je že 6. marca pri nekem strelu na angleško vojno ladjo, ki pa ni zadel, in ne 16. marca proti »Tubantiji«. Holandska vlada stori nove korake, da z novo preiskavo pride do popolne jasnosti.
jirovnik" in Amerika.
Berlin, 21. maja. (K. u.) Wolff brez žice iz Newyorka: Avstrijska nota o potopitvi »Dubrovnika« je tu našla veliko vpoštevanje. Hearstovi listi brzo-javljajo, da mora državni oddelek, te so dokazi prepričevalni, pri vladah zaveznikov. katere se dolži zločina, vložiti odločen protest in poizvedovati o ukazih poveljstvom ententinih podvod-nikov. Državni urad si vendar ne more prikrivati, da bi slučaj bil posebno težaven, če se izkaže, da so zavezniški poveljniki podmorskih čolnov imeli povelje za tako postopanje, zakadi katerega je Amerika Nemčiji grozila s prekinjen jem diplomatičnih vezi. Zavezniške vlade Ameriki niso poslale prepisov navodil poveljnikom sv o jih podvodnikov. »Evening Post« pravi: Avstrijska nota o potopitvi »Dobrovm-ka« navaja tako natančno opisane podatke, da morajo zavezniki vsekakor prav hitro odgovoriti, kajti če bi bil kak italijanski, francoski ali angleški podvodnik kriv zločina, ki se jim očita, tedaj bi ravno naša vlada imela kav najbolj resen interes na tej zadevi. Ameriško javno mnenje se seveda tudi ne bo zadovoljilo s tem, da bi z lahkoto šlo preko tega dogodka. Če je avstrijska nota podprta z dejstvi, tedaj naj tista vlada, ki je odgovorna za ta zločin, dokaže, da so bili zavezniki odkritosrčni, ko so Nemčiji očitali enak zločin.
Orey o enienli in Rusi]!.
London, 19. maja. (K. u.) Na banketu v čast ruskim parlamentarcem je rekel Grey, da sovražnik skuša kaliti soglasje in netiti nezaupanje med zavezniki z namigovanjem, da si zavezniki niso edini v ciljih in da se bodo svoj čas malo brigali za interese drugega. To je popolnoma neresnično. Skupna nevarnost, skupna stvar in skupni napori nas bodo pri določevanju mirovnih pogojev našli ravnotako edine, kakor pri izvedbi vojne. Ko pride tisti dan, bomo smatrali kot samo po sebi umevno, da se uvažujejo in rešijo posebni intereri Rusije in drugih zaveznikov ravno tako skrbno in v polnem obsegu kakor naši lastni. Ruski prijatelji so se prepričali, da so Angleži vrgli v boj vse, kar imajo, ljudi, ladje, denar in materijal. Med obiskom je zbornica rešila vojaško predlogo. Za naše sovražnike je morda to majhna stvar, za nas pa je to velika stvar, nekaj, kar se loči od naših prejšnjih tradicij in idej. Naj se gostje iz tega Drepričajo, da ie Anglija pripravljena napeti skrajne sile.
lahko za gotovo, da dr. Helfferich prevzame državni urad za notranje zadeve in tako postane podkancler.
Iz »čile.
Pogajanja o vojnem davku v Nemčiji.
Berlin, 21. maja. (Kor. ur.) Državni kancler je sprejel danes voditelje strank, s katerimi se je zaupno razgovarjal.
Berlin, 21. maja. (Kor: ur.) Kompromisna pogajanja s strankami državnega zbora so končana z ozirom na skupne predloge meščanskih strank. Vojne davke bo tvoril bistveno vojni davek iz vojnih dobičkov, povišajo se poštne pristojbine, kolek tovornih voznih listov, davek na tobak in kolek na obrat blaga. Med poštnimi pristojbinami se povišajo pristojbine pisem, dopisnic, zavojev, brzojavov, povišajo se tudi pristojbine telefona; oproščene od povišanja so med drugim pošiljatve v inozemstvo in brzojavke časopisov. Pri davku na tobak se zopet obnovi davek na smod-ke, katerega je odklonil odsek v prvem branju.
Diktatura za živila na Nemškem.
Berlin, 20. maja. »Berliner Tage-blatt« poroča iz krogov zveznega sveta; da je zvezni svet dobil načrt nove ureditve vse ljudske prehrane in da bo ta načrt v pondeljek že rešen. Gre se za prav kratek »pooblastilni zakon«, cla ima državni kancler pravico vsa živila in krmila in za to potrebne surovine zapleniti, razlastiti, razdeliti in določiti cene. Vse upravne oblasti v državi imajo izpolniti dotične kanclerjeve odredbe, Kancler sme vse te pravice prenesti na novo oblast, katero sam postavi in uredi.
Dr. Heiiierich — podkancler.
Berlin, 20. maja. »Berliner Tage-blatt« poroča, da. so že imenovani novi voditelji državnih uradov. Smatra se
Ameriko in mir.
Mornariški odsek ameriške zbornice pozval predsednika Wilsona, naj skliče mirovni posvet vseh držav na svetu.
Washington, 20. maja. (K. u.) Wolff poroča iz Newyorka: Mornariški odsek reprezentančne zbornice je sprejel soglasno resolucijo poslanca Hensley, ki pooblašča predsednika, naj, da se konča evropska vojska, povabi države celega sveta na posvet, da se ustanovi razsodišče ali kaka druga korporacija za poravnavo vseh sporov med narodi. Dovolil je v ta namen 200.000 dolarjev.
Delo za mir v Združenih državah.
London, 20. maja. (K. u.) »Morning-post« poroča 18. t. m. iz VVashingtona: Če se tudi dementira, da namerava podvzeti Wilson kak korak miru v prilog, zagotavlja neka poučena osebnost, da se namerava Wilson pečati z željami po miru in da izkuša izvedeti, če bi sprejeli simpatično ponudbo na posredovanje, ali kakorkoli naj se že imenuje nastop za mir. Mirovna zveza, ki ji predseduje Taft, si sicer ne stavi namena, da konča sedanje vojske, marveč da prepreči vsako bodočo vojsko. Wilson se sicer, kakor pričakujejo, omeji na vse dogodke, a upajo, da shod in Wilsonov govor okrepi mirovno propagando, ki je zdaj morebiti v Ameriki krepkejša, kakor je bila kdaj koli prej. Na predsednika neusmiljeno pritiskajo, naj dokaže svojo dejansko nevtralnost in da pokaže nasproti Angliji ravno tisto ' odločnost, kakor nasproti Nemčiji in da hitro konča angleške nastope nasproti trgovini nevtralcev. Ni brez važnosti, ker je najvplivnejši list v Ameriki »Spring-fielcl Republican«, ki je nastopal do zdaj odločno za zaveznike in ravno tako za VVilsona, zdaj izjavil, da se more preprečiti diplomatičen spor z Anglijo, čc sc sklene mir. Ne lc demokrati, tudi republikanci bi lažje dihali, če se tg neprijetno vprašanje spravi s sveta še preden se prične volilni boj za predsednika, cla se more izvojevati volilni boj temeljem notranjepolitičnih vprašanj.
Legende o miru.
Bukarešt, 20. maja. »Eclair des Bal-cans« poroča iz Berna: Bivši francoski finančni minister Caillaux je prispel v Švico.
Rotterdam, 20. maja. Predsednik Wil-son bo sicer govoril na zborovanju mirovne zveze, toda sporočil jc že naprej, da se ne more spustiti v mirovna pogajanja, če ni gotov, da obe stranki sprejmeta njegovo posredovanje.
Amsterdam, 20. maja. Zasebne vesti iz Madrida javljajo, da se med papežem, španskim kraljem in Wilsonom vrše živahna pogajanja za mir. Glavni cilj je, da se sklene premirje, nakar naj bi se poga-i janja nadaljevala. Kralj Alfonz je prepri-I čan, da bi premirje prineslo mir, ker bi I po premirju nobena vojna stranka ne mogla i spora začeti iznova.
Berlin, 21. maja. Napoluradni »Lokalanzeiger« prinaša očividno inspirirano noto, ki zavrača po svetu krožeče govorice, da je Nemčija za vsako ceno pripravljena za mirovna pogajanja. Vse te vesti so absurdne in neresnične. Nemčija je po kanclerju povedala svoje mirovne pogoje. List pravi, da se najbrže ne moti, da se bodo ti pogoji v razmerju z žrtvami, ki jih prinaša nadaljna vojna, še bolj poostrili. Razen kanclerjeve izjave pa se ni niti uradno, niti neuradno, niti na nagib nemške vlade storilo nobenega koraka, da se nasprotnike pripravi do odgovora na te nemške pogoje,
XXX
Sv. oče in nemškoameriško razmerje.
Berlin, 20. maja. (Kor. ur.) »Nord-deutsche Allg. Ztg.« piše: Kakor poroča Reuter, je angleški minister Grey v spodnji zbornici naznanil, da je Vatikan pri Nemčiji posredoval, da opusti podvodno vojno. Vest ne odgovarja dejstvom, pač pa je sv. oče Nemčiji izjavil, da je pripravljen v tem spornem vprašanju posredovati. Nemški cesar je opozoril na odgovor, ki je bil že poslan Ameriki, in se je zahvalil za dobri namen.
Ustanovitev ameriške državne mornarice. — Ameriška država poviša redno armado na 210.000 mož.
Washlngton, 20. maja. (K. u.) Reuter: Reprezentančna zbornica je sprejela postavo za ustanovitev državne trgovinske mornarice za promet z inozemstvom. Postave senat še ni odslovil. Reprezentančna zbornica je tudi vzela na znanje poročilo o posvetu obeh zbornic o armadni predlogi, s katero se poviša redna armada na 210 tisoč mož.
Amerika nam posodi denar?
^Frankfurter Zeitung« poroča, da so ameriški bankirji avstrijski vladi ponudili enoletni predujem 25 milijonov funtov po 5-65%. — Vest ni potrjena, pa vendar priča o našem ugodnem položaju.
Razna poročilo.
Švedska in ententa.
Pariz, 20. maja. (Kor. ur.) »Echo de Pariš« piše: Čeprav švedski zunanji minister v zbornici ni natančnejše razpravljal, vendar je Švedska od zaveznikov dobila poroštvo, da Alandski otoki po končani vojni ne ostanejo utrjeni.
Portugalski notranji minister odstopil.
Lizbona, 21. maja. (Kor. ur.) Radi slabega zdravja je odstopil portugalski notranji minister.
Do jniri je Se čas!
Na bojnem polju žanje avstro-ogrska zvestoba do zadnjega moža zopet sijajna zmagoslavja. Kar Italijani niso zmogli v celoletnih naporih in strašnih žrtvah, smo zmogli mi takorekoč na en mah. Zlomili smo italijanski odpor, vzeli glavne ovire in sedaj gremo naprej — naprej v sovražnikovo deželo! Ta silni udarec se je izvršil hipno, a pripravljali smo se nanj dolgo in dolgo, K temu udarcu je prispevala svoje moči cela Avstro-Ogrska; dali smo sinove-junake, dali pa tudi potrebna sredstva za njih opremo in preskrbo in vsak po svoje pripomogli, da je dobil?, naša hrabra vojska vse moderne in najmodernejše pripomočke za uspešen udarec proti naj-zagrizenejšerau sovražniku. Vsi smo težko pričakovali tega udarca, vsi smo zanj prispevali tako ali tako in vsi se iz srca veselimo, da je tako sijajno uspel. Saj vfi vemo, da ne gre samo za brambo meja, marveč za varen obstanek Avstro-Ogrske in trajen mir. Oboje bomo dosegli, ako do zadnjega vsi storimo vso svojo dolžnost. Da nes gre za to, da mi, ki smo v zaledju, zagotovimo našim zmagoslavnim četam za nadaljno dobo vse, kar potrebujejo za srečno dovršitev svojih zmag. Pokazati moramo, da nočemo postati sužnji, da nočemo tujega gospodstva, da. hočemo ostati ponosni svobodni Avstrijci, kakor smo bili dozdaj. To storimo z najobsežnejšim podpisovanjem četrtega vojnega posojila. Jutri opoldne sc podpisovanje zaključi. Hitite, odlašalci, vaši dolžnosti potekajo zadnje ure!
sieirae novice.
»Resna beseda vojakom«. Tako se zo-ve lična mala knjižica, ki je te dni izšla. Iz zelo uglednega duhovskega mesta goriške nadškofije prihaja ter je v prvi vrsti namenjena vojakom-Slovencem, Knjižico preveva gorko domoljubje in iskrena skrb, kaj bo z našim narodom, ako se vojaki vsaj z isto odločnostjo ne bodo borili proti nečistovanju, kakor se borijo proti Italijanu, Rusu in Srbu. Zato smo prepričani, da bodo knjižico pozdravili s posebnim zadoščenjem vojaški krogi, p. n, gg. vojaški duhovniki in svetni duhovniki in sploh vsi, ki se stresajoo b misli na grozote, ki žugajo ljudstvu od nečist o v a n j a. Boj proti njemu! Ta boj propagira knjižica navajajoč razloge in sredstva, ki nam jih podajata pamet in vera! Ta boj je verska in patrijotjčna dolžnost vseh! Ta boj naj vršijo tudi vojaki ob fronti in zadaj za fronto povsod! Gorje nam, ako ne bode ta boj odločen do skrajnosti! — Širiti je treba ta boj povsod! Zatorej sezi vsak po knjižici in jo širi povsod posebno pri vojakih! — Knjižica se prodaja v Katoliški Bukvami in Prodajalni Kat. Tisk Društva (Ničman) v Ljubljani ter v Knjigarni Kat. Tisk. Društva v Gorici, Gosposka ulica ter stane 1 izvod 10 vin.; 100 i z v o d o v K 8; še več izvodov skupaj po dogovoru.
—	Odlikovanje. Srebrni zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik Matija Primož in računska podčastnika 1, razreda Rudolf Zitter-schlager in Ivan Delacorda, vsi trije pri črnovojniškem pešpolku št. 27.
—	Za vojne kurate za čas vojske so imenovani čč. gg.; Anton Mrevlje (bivališče Bovec) pri rezerv, bolnici v Ljubnem, Lutlovik (p. Beno) Strauss (biv. Novomeslo) pri brig. san. odd. 183, Marij Trampuš (biv. Tržič-Monfalcone) pri vojnem superioratu v Gradcu, Anton Rovtar (biv. Ribnica) pri rezervni bolnici v Liebenau pri Gradcu, Anton Gnidovec (biv. Postojna) pri garnizij-ski bolnici št. 8 v Ljubljani in Pavel Ivlemenčič (biv. Kočevje) pri rezervni bolnici v Celju.
-f Poizvedbe po pogrešanih vojakih na bojišču. Na važni nalogi, da se dobe in dele poizvedbe o vojakih na bojišču, dela z neumorljivo pridnostjo več oficielnih mest Rdečega križa. Posebno s poizvedbami o
takih vojakih, ki se smatrajo, da so »pogrešani«, se peča vojni poizvedovalni urad Rdečega križa (Kriegsauskunftsstelle des Roten Kreuzes), Dunaj, I„ Eisenplatz 3. To oficielno mesto izvede popolnoma brezplačno poizvedbe v vsaki posamezni stvari s pomočjo vseh vojaških in političnih oblasti in dosega zelo ugodne uspehe tudi v takih slučajih, v katerih so ostali brezuspešni vsi dozdaj podvzeti koraki svojcev. Ustne prijave se sprejemajo v pisarni vojne poizvedovalnice na Dunaju, Eisenplatz 3, I. nadstropje, od 9, ure dopoldne do 5. ure popoldne. Da se podpira delovanje vojne poizvedovalnice, se že nekaj mesecev izdaja oficielni »Das oster-reichische Suchblatt« za poizvedovanje o pogrešanih vojakov na bojišču. Ta uradni organ izhaja v 18.000 izvodih vsakega 1. in 15. meseca in se širi v vseh vojaških bolnišnicah in zavodih Rdečega križa brezplačno, dalje med poveljstvi na bojiščih, med nadomestnimi poveljstvi, med vojnimi ujetniškimi tabori in v javnih lokalih, kjer občujejo vojaške osebe. Odlok vojnega ministrstva 17. marca naroča vojaškim oblastim, naj pozorno slede iskalnim vojaškim seznamom, da vse tiste osebe, ki so prišle v kakršenkoli stik s pogrešanimi osebami, poizvejo, do dotičnika iščejo in da naznanijo poizvedovalnici, kar vejo. Cena enkratnemu naznanilu v »Osterrenchisches Suchblatt« znaša za kratke inferate (sprejem najpotrebnejših podatkov) 2 K, obširnim naznanilom 4 K, inserat s sliko po poslani fotografiji 9 K 50 v. Poizkusna številka in načrt brezplačno. Razločno pisana naznanila z natančnimi rojstnimi podatki in s podatki o pripadlosti (polk, stotnija] se lahko vlože (ustmeno od 9. doli. in od 2. do 5. ure) in pismeno pri »Osterreichi-sches Suchblatt ;, Dunaj, L nadstropje, Eisenplatz 3.
Trgovina z Jajci prosta. Uradno ? • razglaša, da so preskrba z jajci potom sedanje organizacije (Miles) ni obnesla. Zato je sedaj trgovina z jajci zopet prosta v tem smislu, da si vi , kdo lahko brez posredovalnice nabavi jajc. Še pa ostanejo v veljavi predpisi o prevoznem dovoljenju, da posamezne deželne vlade lahko zagotovo zadostno preskrbo svoje dežele. Iver pa jc utemeljena domneva, da sedaj marsikdo zadržuje in konservira jajca, da bi kasneje zvišal ceno, zato se zbiranje in konservi-ranje jajc, v kolikor presega neko na jnižjo število, stavi pod kontrolo in vsak dolžan sproti napovedovali vsa! večjo množino jajc.
Odlikovani štajerski slc-vcnsk' učitelji. S srebrno hrabrostno svetinjo T. razreda so odlikovani: Franc Mejov-šek, učitelj v Jarenini in poročnik 4. bosansko herc. pešpolka; Franc čuček, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. in poročnik v 26. domobranskem pešpolku; Maksimilijan Smole, učitelj v Ra<;-ju in praporščak 26. domobranskega pešpolka; s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda: Maksimilijan Viher, okrajni pomožni učitelj v Mariboru in
poročnik v 2. polku deželnih strelcev; Anton Moli ar, učitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in praporščak v 26. domobranskem pešpolku je odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno; Ljudovik Vari, učitelj v Poličanah in računski podčastnik v 47. pešpolku, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje; Friderik Pučelik. učitelj v Lajteršpergu pri Mariboru, jc prejel najvišjo pohvalo in priznanje.
—	Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Rusiji. Osrednji ujetniški informacijski pisovati vojnim ujetnikom na Ruskem na dopisnicah, na katerih je popoln naslov natisnjen v ruski azbuki (cirilici). Omenjeni urad sprejema sedaj naročila na tiskane naslove v ruskem jeziku, in stane 50 dopisnic z natisnjenim naslovom 3 K, 100 dopisnic pa 5 K. Denar naj se pošlje po nakaznici na naslov: Pisemski oddelek skupnega osrednjega informacijskega urada na Dunaju I, konto avstrijske poštne hranilnice št. 153.034. Na zadnji kuponovi strani je treba napisati natančen in popoln naslov vojnega ujetnika.
Zanimiva razstava na Dunaju. 22, maja dopoldne se je otvorila v knezonadškofij-ski palači na Dunaju, I. okraj, Rotenturm-strasse št. 2, cerkvena razstava, ki bo tri tedne splošno dostopna. Razstava obsega vso opravo in uredbo katoliške cerkve v Berndorfu, ki jo je zgradil gosposko-zboi-nični član Artur Krupp; umetniška dovršenost te cerkve utegne vzbuditi veliko zanimanja. Celokupni dohodki razstave so določeni za begunce z juga, katerih skrbstveni odbor je pod pokroviteljstvom Njene ces. in kraljeve Visokosti presvitle gospe nadvojvodinje Marije Jožefe, Vstopnina znaša 1 K; razstava je odprta vsak dan od 10, do 5. ure.
—	Zasluženo imenovanje. K poročilu o zadnjih imenovanjih še dostavljamo, da je bil pri intendanci V. armade imenovan za računskega svetnika majorja g. Adolf R o n g e , ki je v vseh krogih, s katerimi jc prišel v dotiko, vsled svoje ljubeznivosti globoko spoštovan.
\
__Umrl je 19. maja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradca-v starosti 46 let č. g. Anton Kovačič, kaplan v Vidmu ob Savi.
Odvzet poštni, debit. Ogrski trgovski minister je odvzel poštni debit sledečim listom in knjigam: La Nation Tocheque-< (založba L. Mathien, Pariz), Bulletin Jou-goslavcv. (urejujeta Milan Marjanovič in Srgjan Tučič, zalaga L. Mathien, Pari/) in »Spomenica Dositeja Obradoviča« (izdala »Srpska Književna Zadruga«, Belgrad 1911).
—	Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil straž-jnojster v Belgradu g. I v a n Z e r u c in sicer za zasluge, ki si jih jc pridobil pri^ avstrijski ofenzivi v Srbijo. Preteklo nedeljo se mu je podelilo odlikovanje v navzočnosti častnikov in topniškega moštva. Odli-kovanec je doma iz zagrebške okolice in je mož prave hrvaške korenine.
—	Iz ljudskošolske službe. C. kr. deželni šolski svet je vzel na znanje izstop učiteljic Karoline Bulovec in Josipine Fi-scher in vstop učiteljic M. Elekta Schlegel in S. Imelda Koncilja v osemrazrednico v Mekinjah,
Rezervni podčastnik-invalid išče službe. Rezerv, podčastnik-invalid, slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika popolnoma zmožen, absolvent štirih realčnih razredov in trgovskega tečaja, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na U. Pe-čurk, Invalid, k. u. k. Res.-Spital, Claudeg-gasse C/12, Budjejovice, Čechy.
PninorsKe novice.
Goriški nadškof dr. Sedej je dne 7. ttiaja obiskal staro župnijo Št. Rupert, tam pontificiral, obiskal Veselo goro in grad Škrljevo, kjer si je ogledal vse prostore in poti itd. potem se jc podal v Mokronog, Povsod je bil iskreno pozdravljen in visoki gost je bil izredno prijazen. Pozdravili so ga tudi begunci z Goriškega, kamor vsak želi nazaj.
Goriški junak. V ljubljanski garnizij-sik bolnici so včeraj dopoldne imeli lepo slavnost. Na slovesen način je bila na junaška prsa goriškega Slovenca Jožefa R a v e c a pripeta velika srebrna hrab-rostna svetinja. Častniški zbor mu je poklonil srebrno dozo za cigarete. Prsi Jožefa Raveca krasi tudi že mala srebrna hrab-rostna svetinja in velika zlata hrabrostna svetinja.
Prebiranje črnovojnikov 1. 1897—1866 goriškega političnega okraja. Prebiranje črnovojnikov letnikom 1897—1866 se vrši za goriško glavarstvo v občinskem uradu v Ajdovščini v dobi cd 28. maja do 14. junija 1916 ob 8. uri dopoldne po naslednjem redu: V nedeljo in ponedeljek, 28. in 29. maja: mesto Gorica. — V torek, 30. maja, občine: Šiaudrež, Bilje, Miren, Sovodnje. •— V sredo, 31. maja, občini: Dornberg, Pr-vačina. — V četrtek, 1. junija, občini: Če-povaa, Grgar. — V petek, 2. junija, občine: Osek, Ozeljan, šempas, — V soboto, 3. junija, občini: Št. Peter, Renče, — V nedeljo, 4. juuija, občini: Solkan, Trebuša. — V ponedeljek, 5. junija, občini: Vrtojba, Voger-sko. — V torek, 6. junija, občine: Trnovo, črnžče, Gaherje. — V sredo, 7. junija, občine: Dci-Otlsca, Gojače, Kamnje, Šmarje, — V četrtek, 8. junija, občine: Ajdovščina, Vel. Zabije, Lokavec. — V petek, 9. junija, občini: Sv, Križ, Vrcovic. — V soboto, 10. junija, občini: Rihenberg, Skrilje. — V torek, 13. junija, občine: Avče, Bate, Banj-šice, Kanal. — V sredo, 14. junija, občini: Kal, Lokovec. — Črnovojniki iz evakuiranih krajev so dolžni priti na. nabor s črnovojniki one občine, v kateri sedaj bivajo.
Smrtna kosa, V Kamnjah na Vipavskem so pokopali v soboto mater č, g. župnika A. Plesničarja Marijo P 1 e s n i č a r. Pogreba se je udeležila bližnja duhovščina. Pokojnici večni pokoj, č. g. župniku pa naše sožalje!
Nesreča. Pri Biljah blizu opekarn je prala te dni dvajsetletna Ana Faganeli, doma iz Mirna. Nesreča je hotela, da se ji je spodrsnilo in je padla v precej globoko vodo. Faganeli je obupno vpila na pomoč. Vojaki so prihiteli na pomoč in so poskušali dekle rešiti, vendar pomoč je bila prepozna, vsi poskusi obuditi jo v življenje, so bili zaman. Zanimivo je, da je bilo dekle pred časom v Mirnu lahko ranjeno od laškega šrapnela. Umaknilo se ie v Bilje, kjer jo je dohitela smrt.
Vojak v Vipavi utonil. Po Vipavi pri Batnjah se je vozil v podrtem čolnu nek vojak, doma iz Čepovana. Nesreča je hotela, da se je čoln prevrnil in je voiak utonil,
ličnega konsuma Cooperative Opornic Primerami Tonti, ki jc s pomočjo neke koperske »kmetice*. Ponoo spravil zaso y.a približno 15.000 K pšenične moke, kavo, olja, mila, testenin, vina itd. -V stanovanju Peneo ho našli blaga v vrednosti 2000 K.
Spoznana samomorilka, Ženo, ki se je bila zastrupila na Borovem griču v Trstu, jc spoznala sorodnica kot 62 letno kuharico Frančiško Napred, doma iz Tržiča na Gorenjskem.
Vrel lug je prevrnila nase štiriletna Bruna Riosa v Trstu. Težko opečeno deklico so prenesli v bolnišnico.
Smrtno ponesrečil je 52 letni kurjač Peter Miloch iz Milj. Ko je opravljal svoj posel v ladjedelnici pri Sv, Roku in mu ni hotel hitro zagoreti ogenj v stroju, je vlil n? premog petroleja. Švignil je silen plamen, mu užgal obleko in ga do smrti opekel. Umrl je v bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči.
Deček utonil, V Rocolu št. 696 v Trstu so našli domači llletnega sina Silvija Škilan mrtvega v vodnjaku na vrtu. Domneva se, da je deček, kakor že večkrat podil žabe, katerih je bilo veliko v vodnjaku, pri tem izgubil ravnotežje in padel v vodnjak.
izprei mmm sodiseo.
Od stopnje do stopnje.
Franc Hladni k, pristojen v Logatec, zasebni uradnik, je živel svoje-časno v jako dobrih razmerah, ali njegovo povsem lahkomišljeno življenje ga je tiralo vedno glbokeje v propad, tako da je mora Iže prestati zaradi hudodelstva goljufije 15 mesečno 'tezko ječo. A tudi ta kazen ga ni spametovala se lotiti poštenega dela, kajti stremel je le po lahkem zaslužku, da bi si omogočil lahkomišljeno življenje. Postal je v Trstu agent, a je bil zaradi nepoštenosti krnalu odslovljen. Ker so mu tu tla pod nogami postala vroča, je odpotoval v Ameriko, a se že leta 1913 vrnil v Trst, ker ga ni dolgo držalo. Pripravil je svojo ženo do tega, da je prodala doma vse pohištvo, denar pa njemu izročila, za njo se potem ni več brigal. Odpeljal se je v Brazilijo in našel v S. Paolo pri svojem rojaku, hotelirju Franju Košutu dobro službo. Kmalu nato je izbruhnila svetovna vojska, in to priliko je tlladnik vporabil v svoje sleparske namene. Pokaral je namreč svojemu gospodarju Košutu po njem pisano pismo, v katerem je bilo razvidno, da je njegov svak na bojišču padel, da je podedoval veliko premoženje, vsled česar mora nujno odpotovati v Logatec. Pokazal mu je razna pisma, v katerih ga žena poziva, da naj so zaradi dedščine hitro vrne domov. Tudi ta pisma so izšla iz Illadnikovo roke. S tem je Hladnik Košuta premotil, da mu je dal 1900 K posojila, 2000 kron pa mu je dal za otroke, katero je imel v Ljubljani v vzgoji, da bi jih bil vzgojitelju izročil. Obdolženec pa za otroke niti vinarja ni izročil ter denar zase porabil. Zagovor, da je nekemu Otonu Klemenčiču plačal prevoz-nino v Evropo, ni bil resničen, kajti ta je imel sam 700 K denarja in je sin premožne matere, torej ni potreboval obdolženčevega posojila. Na poti v Evropo sta bila Hladnik in Klemenčič od sovražnih ladij zajeta ter sta prišla v Toulon. Med tem ko je drugi ostal v ujetništvu, se je obdolžencu posrečilo z listinami, katere si je že prej preskr-bel, na tuje ime v Braziliji dokazati, da ni Avstro-Ogrski. državljan, ter zadobi-ti prostost. Kakor so poizvedbe dognale in kakor je bilo iz raznih pisem razvidno, je Hladnik Košuta za celo vsoto 3900 K osleparil. Izjemno sodišče mu je kazni prisodilo 2 leti te/k" iefie.
Zaprli so v Trstu ravnatelja št. ja-kobske podružnice socialnodemokra-
-;- Darovi za birmance - beguuike v
Brucku ob L. Poslali so nam: Ga. Smerke Ježica 20 K; Neimenovana gospa, Ljubljana, 20 K; gospod Karol, Ljubljana, 20 K; g. župnik Mart. Poljak, Sostro, 10 K; gdč. Minka Cotič, Ljubljana, 20 K; ga, Marija Stucin, Ljubljana, 2 K; Neimenovana gospa, Ljubljana, 5 K; Neimenovana gospa, Ljubljana, 2 K; g. Fran Tome, Ljubljana, 1 K; g. Ign. Žargi, Ljubljana, 10 K; trgovina Žibert, Ljubljana, 20 K; mil. g. stolni dekan M. Kolar, Ljubljana, 10 K; F. Oman, Ljubljana, 4 K; Amalija Škerlj in Marija Bonač, Begunje, 10 K; Marija Grošelj, Kamnik, 10 K; Val. Bernik, župnik, Komenda, 10 K; Mat. Rant, Dobrova, 3 K. — Hvala iskrenal Naj se oglasi še mnogo botrov in botric, da bode dan sv. birme v begunskem taborišču lep dokaz, da svojih malih bratov in sestric domovina ni pozabila.
lj Ljubljana se veseli. Prectolica Slovencev se je ob zmagah avstrijskega orožje nad verolomnimi Lahi odela v praznično obleko. Po ulicah, obsijane od solnč-nih žarkov, naznanjajo zastave, da je strta laška meč in da so daleč za nami tisti tre-notki, ko so Italijani gostobesedičili o prodiranju v naše kraje. Ljubljana ostane avstrijska in slovenska!
Ij Dva Ljubljančana v državni službi aa Cetinju. Črnovoj. živinodravnik dr. Josip S t e g u pri poveljstvu vojne luke v Boki Kotorski je oproščen vojaške službe ter imenovan veterinarskim referentom pri vojaškem generalnem guvernerju v Cetinju. — Višji okrajni komisar dr. Viljem B a 11 i č , rojen Ljubljančan, je poklican v službovanje k politični upravi Črnegore na Cetinje.
lj Imenovanje v vojaški preskrbni službi. Načelnik vojaškega preskrbovalne-ga skladišča v Ljubljani in v Trstu, vojaški preskrbovalni upravitelj Rudolf Rubbia, je imenovan za vojaškega višjega preskrbo-valnega upravitelja. Pred meseci je bil odlikovan z vitežkim križem Franc Jožefo-vega reda.
ij Vojna poroka. V soboto dne 20. maja sc je poročila gospodična Pavla R o -g e r , hči knjigovodja kranjske hranilnice gosp. Josipa Rogerja v cerkvi nemškega vitežkega reda, z c. in kr. stotnikom v inženirskem častniškem koru gosp. Otonom P e r s c h k e, Poročil jih je preč. g. dr. Josip J e r š e , profesor verouka na tukajšnji c, kr, državni gimnaziji, kjer je nevesta svoje gimnazijske študije dokončala. Priče so bile: za nevesto njen stric gosp, Janez Nep. Roger, ravnatelj glavnega zastopa c. kr. priv. Assicuraziorii Generali, za ženina njegov oče c. kr. vojaški računski svetnik g. Viljem Perschke iz Gradca. Mesto razpošiljatve poročnih kart v Ljubljani, se je po časovnem razmerju vposlala primerna vsota za vojne oskrbne namene.
lj Društvo magistralnih uradnikov ima prihodnji četrtek izredni občni zbor. Edina točka dnevnega reda je: Vojna do-klada za mestne uslužbence ljubljanske
lj Vojna doklada za dunajske meslne uradnike. Dunajski občinski svet je sklenil z glasovi vseh strank stalno vojno do-klado za mestne uslužbence v okroglem znesku letnih 11 milijonov kron. Za podlago dunajske vojne doklade služijo celokupni lefcii prejemki, v ostalem pa so prispevki slični kot oni vojne doklade za dr žavne uradnike.
lj Nadrobna prodaja surovega masla Razven v vojni prodajalni v Gosposki ulici št. 7 prodaja mestna aprovizacija surovo maslo tudi še v vojni prodajalni v Prešernovi ulici, na Bregu, na Rimski cesti, na Sv. Jakoba trgu, v Mahrovi hiši ter na Marije Terezije cesti. Ta odredba je bila potrebna, ker je nastalo po danskem surovem maslu zelo živahno povpraševanje. V mestnih vojnih prodajalnah lahko dobi surovo maslo vsakdo v poljubni množini.
lj Oddaja krompirja pri mestni vojni prodajalni. V sredo, dne 24. t. m., bo mestna aprovizacija oddajala zadnji krompir, ki ga ima še v zalogi. Ker so ga stranke, ki so ga pri magistratu svojčas naročile, že prejele, pride lahko v sredo na vrsto vsak Ljubljančan, ne glede na to, čc je krompir že prej naročil, ali ne. Oddajalo se bo blago iz skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti št. 36, in sicer 1 kg po 13 vinarjev.
lj Draginja ni nastala samo v sedanji, ampak sploh v vsaki, vojski. Zgodovinski zapiski nam pripovedujejo, da je n. pr. za časa francoske vojske na Kranjskem veljal n. pr. klobuk 24 gld. Ko so prišli semkaj Francozi, so razveljavili avstrijski denar do šestinke vrednosti veljave in ko so Avstrijci zopet pognali Francoze, so pa li razveljavili francoski denar in tako so si po končani vojski segli odiranci in oderuhi »suhi« v roko. Tak je bil finis oderuštva takrat.
lj Oddaja surovega masla trgovcem po
mestni aprovizaciji se za bodoče ureja ta-
C. kr, posredovalnica za delo vojnim
invalidom na Kranjskem. Od zadnjega poročila ce i'": če jo naslednji uslužbenci: 1 kemik, 1 pisarniška moč, 1 nočni čuvaj pri železnici, 1 mlin;.r, 1 posliijon, več kamno-skov in poljedelcev. Oddati je trafike v
Javorniku, Strai-.ilču pri Kranju, Visokem (ljubljanska okolica) in glavno trafiko v Pr-vačini. C. pr. posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni državne obrtne šole, Gorupova ulica 10, I. nadstropje, vrata 33.
lj D-:!2nost naznanila kosti. Po ministrski naredbi mora vsakdo, ki poseduje ali ima samo v varstvu več kakor 1C0 kg kosti, naznaniti in ponudit! v nakup centrali za kosti, Dunaj L, Fischhof 3, Naznanilo je poslati prvič po stanju z dre 15. maja, potem pa vsak mesec po stanju s prvim dnem meseca, Kdor tega ne bi izpolnil, Dode strogo kaznovan.
lj Nabiranje denarja kakor tudi natu-ralij za v bolnišnicah se nahajajoče ranjeno vojaštvo je v svrho pribolj ka po tozadevni novi odredbi zabranjeno. Tudi peka slanih rogljičkov (Salzsttfngeln) in takozvanih iajzerc« jc v bodoče že iz ozira na šte-denje živil za ranjeno in bolno vojaštvo s trani občinstva zabranjeno. Kdor želi i/, dobrega namena kaj darovati, lahko da v denarju »Rdečemu križu«, ki bode z njim ukrenil, kjer in kar je potrebno.
lj Izgubilo se je včeraj okrog 7. ure zvečer na poti iz Sp. Šiške skozi Tivolski drevored proti »Narodnemu domu« novo zobovje. Pošteni najditelj naj isto odda uredništvu »Slovenca«.

venca
a
— Najvišje cene za prodajo kromplcia, Ministrski ukaz z dne 12. majnika 1916. 1, cirž, zak, št. 138, določa, da ostanejo sedaj-ne najvišje cene za prodajo krompirja tudi še od 1. junija t. 1. naprej v veljavi. Prekoračenje teh ccn je najstrožje prepovedano.
»Miles« in lirvatsko-slavonska trgovina z jajci, iz Zagreba poročajo Pijevi korespondenci: Zadnja posvetovanja v dunajskem občinskem zastopu in energični nastop dunajskega župana dr. Weiskirch-nerja za boljšo preskrbo z raznimi živili, ki jo je bila država poverila družbi »Mii-les«, vzbujajo med hrvatsko-slavonskimi perutninarji nemalo zanimanje. Kakor znano, se je v miru izvažalo zelo veliko jajc in perutnine v inozemstvo, posebno na Angleško, ne da bi se bilo na Ogrskem ali Avstrijskem kdaj čutilo pomanjkanje tega blaga. Kljub velikemu povpraševanju v/, inozemstva so bile cene v Hrvatski in Slavoniji vedno, najnižje izmed vseh kronovin. Začasa vojne je izvoz prenehal in perutninarji so skušali prodajati svoje blago — katerega množine so se v vojni seveda ::e!o skrčile — v Avstrijo. Tu je pa prišla vmes »M.ilcs« in z njo bistvena omejitev izvoz:, jajc. četudi je deželna vlada določila za jajca maksimalne cene — (v Zagrebu'8 vin. komad) in dovolila izvoz le tedaj, ako j rt bila domača potrebščina popolnoma pokrita in zagotovljena.— kar v sedanjem času živahnega povpraševanja nekaj pomeni! — je vendar še dovolj blaga na razpolago in dobavitelji jajc bi bili veseli, n.ko bi se mogli rešiti blaga po 7 vin. kos ali še ceneje. Predlagalo se je tudi na eni strani v svrho redne odprodaje blaga, na drugi pa v svrho razbremenitve vsaj bližnjih sosednih dežela, da naj bi vojaški zavodi: bolnišnice itd. dobavljajli jajca naravnost iz Hrvatske in Slavonije. Toda vsa prizadevanja so se razbila ob gotovem odporu. Sedaj se pa zdi, da že zmaguje mnenje, da bi bilo čisto praktično, ako bi se vsaj vojaški zavodi udeleževeli direktne dobave jajc c!a bi potem posamezne kronovine pri-le v položaj, da same pokrijejo svojo potrebščino. Ako bi akcija dunajskega občinskega sveta prodrla na celi črti, bi se pomanjkanje jajc v sosednjih avstrijskih dežcb.h kmalu poleglo.
ko-le: V originalnih zabojih a netto 51 k se oddaja surovo maslo iz skladišča pri pivovarni »Union« vsak dan, izvzemši ne-nedelje in praznike, ob 11. uri dopoldne. Kdor hoče, da se mu blago izroči, se mora prej oglasiti v mestnem tržnem uradu, kjer dobi nakaznico za plačilo in prejem blaga. Trgovci, ki ne reflektirajo na cele zaboje masla, ga lahko dobe poljubno manjšo količino v mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici št, 7, in sicer vsak dan od pol 8, do 11. ure dopoldne ter od 3. do 7. ure zvečer. Tudi ti trgovci si morajo prej preskrbeti v mestnem tržnem uradu nakazilo.
lj Ljubljanskim gospodičnam, ki so nam poslale pod imenom Ljubljančanke razna drobna darila, cigarete itcl., sc v imenu obdarovanih tovarišev najtoplcje zahvaljujem in kličem: Tudi v bodoče vrlim Slovenkam nc pozabite na brate, ki mlatijo po verolomnih Lalijh. Še enkrat srčna hvala in Bog vas živi! — Ciril P r c s t o r , rač, podčastnik.
19
novice.
i- '!ši.na zveza z zasedenim ozcai« IJeia i1 oljske. Od 1. majnika 1916 naprej je dovoljeno pošiljati v zasedeno ozemlje Poljske zavitke s povzetjem do zneska 1000 K. Glede teh zavitkov veljajo isti pogoji kakor glede navadnih zavitkov v zasedeno ozemlje Poljske, ki so bili že svoječasno objavljeni. Kar se tiče ravnanja s zavitki kot po-vzetnimi pošiljkami (označba, naslov-ljenje povzetne poštne nakaznice, pristojbine, jamčenje za povzetni znesek itd.) veljajo določbe za tuzemski promet. Ni pa dovoljeno povzetni znesek opustiti ali znižati; daljo skladiščni rok za te povzetne zavitke znaša pri etapnih vojnopoštnih uradih 15 dni ter sc isti računa od dneva dostavitve obvestila, oziroma, čc stranka ni bila obveščena, od dneva dospetja zavitka.
Kaj jc pertena posredovalna trgovina? Za presojo tega vprašanja jc najvišji sodni in kasacijski dvor povodom ničnostne pri tožbe v % nnrr ia
PoSienn prektip
zakona izrekel naslednja nie. oziroma
posredovalna kupčija je ona, ki hoče ekonomično nalogo, dovesti blago od produ-centa ali veletrgovca malemu trgovcu ali kozumentu, pošteno izpolnjevati. Kdor se v tem prometu med temi začetnimi in končnimi točkami blagovnega gibanja še dalje vriva, more imeti le namen, delati kupčijo in zvišati cene; njegovo delovanje je z ekonomičnega stališča odveč, celo škodljivo, ker tak trgovec zavira tempo blagovnega gibanja. Vsak nakup blaga v dosego vmes-neiJa dobička je pokupovanje; namen zakona je, da se konzumenta ščiti pred škodljivim prekupovanjem. Trgovina v čisti prvotni obliki naj se izvršuje kot koristna vez med izdelovateljem in konsumentom. Zdravo težnjo po dosegi čim mogoče večie menjalne koristi, ki ne ovira prometa s potrebščinami, noče in ne more cesarska naredba o navijanju cen zavreči, ker delovanje s tako težnjo le ugodno vpliva na trgovino s potrebščinami. Posredovalna trgovina v podobi čistih spekulacijskih kupčij, ki izziva umetna, nc po razmerju vpraševanja in ponudbe potrebna gibanja cen in vsled tega škoduje konzumentom in neposredno državi in njeni vojni moči, je kot zločest izrastek trgovine prepovedan in kazniv.
— Monopol na vžigalice v Srbiji.
»Beogradske Novine« prinašajo uradni odlok, s katerim se upeljuje monopol na vžigalice. Edino vojna uprava ima pravico proizvajati, izvažati in prodajati vžigalice.
Pisemske bombe za metanje poročil iz zrakoplovov. Optična znamenja za poro-čevanje iz zrakoplovov so neupotrebljiva pri slabem vremenu in pri neugodnem terenu, pri pismenih poročilih ali skicah pa sploh ne pridejo v poštev. Rabijo radi tega take priprave, ki se razpočijo, ko padejo na tla, in označijo z dimom in plamenom mesto padca. Francoz P. Fugairon je konštruiral tako pisemsko bombo, ki ima v sredini lesen cilinder, v katerem se nahaja poročilo. Da pade ta bomba vedno na končnico, je napravljena ta iz svinca. Pri udarcu ob zemljo se pomakne nek jeziček nazaj in povzroči tako eksplozijo, ki napravi sicer velik dim in plamen, a lesenega cilindra ne poškoduje. Na ta način ; najdejo mesto takoj in dobijo tako poročilo v roke.
18 ukradenih železniških voz s petrolejem. Iz Kijeva se javlja: Med vožnjo iz Baluma v Kijev je izginilo 18 s petrolejem naloženih železniških voz. Uvedla se je preiskava.
Trije pregovori. Ruski pregovor pravi: Enkrat moli, kdor gre na vojsko, dvakrat moli, kdor gre na morje, trikrat pa, kdor se ženi. — Španski pregovor pravi: Kdor je pod srečno zvezdo rojen, temu nosijo tudi kokoši mleko.
—	Kitajski pregovor pravi: Kdor dosti govori, škoduje resnici, kdor mnogo je, škoduje želodcu.
Vojaški pozdravi.
Slovenski topničarji pri ladijskih topovih pozdravljajo vse Slovence in »Slo-venčeve, bralce: Jožef Lindič, Anton Knez, Anton Majcen, Franc Tratar, Kari Limež, Tribelnik Ed., Mrtincelj, Trošt Iv., Žirer Alojzij, Godec Jan., Zabukovec Fr., Kosec Franc. — Anton Gregorec in tovariši s telefonske postaje v neposredni bližini sovražnika pošiljajo iskrene pozdrave,
—	Z visokih snežnikov pošiljajo slovenski topničarji najsrčnejše pozdrave vsem znancem in prijateljem: Anton Svenšek, Henrik Šimenc in Anton Bajec. — Slovenski sa-perji pošiljajo s sneženih gora najsrčnejše pozdrave vsem znancem in znankam ter vsem čitateljem Slovenca<-: Desetnik Karol Pertot, četovodja Franc Ronko, desetnik Josip Cešek, Anton Radinja, Ivan Okrog-]ič, Ant. Frančeškin, Franc Slanič, Josip Kaplenik, Angel Mikluž. — Slovenski topničarji na koroški fronti, kjer delujejo zdravi od začetka vojne, pošiljajo prisrčne pozdrave svojim družinam, »Slovenčevim bralcem in vsem Slovencem in Slovenkam: Ivan Ferlic, občina Sora; Alojzij Rebolj, Moravče; Franc Rrjavec, Sp. Idrija; četovodja Jožef Kos, Št. Janž, Dolenjsko; poddesetnik Franc Fojkar, Selca; Ferdinand Šuligoj, Kal; Franc Gerčar, Kamnik; Jožef Leskovec, Ljubljana; Ivan Dovjak, Vodice; Jožef Brejc, Virče; Jožef Kumše, Ig-Stu-denec; Andrej Klavžar, Cerkno; Martin Munih, Grahovo; Ivan Skrobar, Radgona.
S koroških hribov pošiljajo iskrene domoljubne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam in čitateljem »Slovenca«: Narednik Andrej Janežič, Stari trg pri Rakeku; desetnik Ivan Lampe, Črni vrh nad Idrijo; Andrej Velikonja, Sv. Lucija ob Soči; Ivan Demšar, Malenskivrh nad Škof-jo Loko; Anton Omahen, Sv. Štefan, Dolenjsko; Martin Kraševec, Skedenj pri Trstu; Matija Gulič, Vršnavari, Istra; Jakob Šmid. Šavha vas, Koroško; Tomo Stanoje-vič, Čečova, Bosna; Luka Ivanovič, Feri-čanci, Slavonija; Anton Novak iz Sela na Dolenjskem; Marko Idsakovič, Barešverk,
Bosna; Ivan Babič, Tržič, Kranjsko; Lovrenc Lesjak, Št. Janž, Sp. Štajersko — vsi pri oddelku strojnih pušk.
f:„
l .<>■
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Č. g. Abram: Pošta zaboja ni sprejela. Dobite priliko, da Vam moremo poslati in nam javite. Udani pozdrav!
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
f
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena mama, ozir. stara mama, tašča in teta, gospa
MARIJA UW, ro]. VEKDEL
danes, v petek, dne 19. majnika ob 11. uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 50. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji farni cerkvi.
Blago pokojno priporočamo v blag spomin in molitev.
KRANJ, dne 19. maja 1916.
Žalujoči ostali.
/il
Oton Perschke
c. in kr. stotnik v inženirskem častniškem koru
Pavla Perschke
roj. Roger poročena
V Ljubljani, meseca maja 1916.
Kupim rabljen, a še dobro ohranjen
in razne priproste omare se prodajo. Dunajska cesta št. 15, II. nadstr.
Sprejmeta se takoj
ter zdrav in krepak
na klavijaturo. Ponudbe z označbo cene na naslov: Pavel Perko, župnik, fiešnjlce, p. šmar-tinj-Tuhinj.
poštenih in vglednih staršev, pri tvrdki Martin Plut Črnomelj, Belokranjsko. —
Šartljeva moka „HASIN"
Po velikem trudu se mi je posrečilo doseči zopet večjo množiuo šartljeve moke »HAS1N« ter tem potom obveščam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki, in naj nihče ne odlaša z naročili na zadnje dni, ker moram izvrševati vsa naročila po vrsti.
Kakor gotovo vsakemu znano, rabi se 1 zavitok za en šartelj, ue da bi bilo treba dodati kaj sladkorja, kvasa itd.
Po pošti se pošilja kot dosedai najmanj 3 zavitko po povzetju. En zavitek stane K 1-50; 50 zavitkov po K j-40. — Na tisoče priporočilnih pisem vsakemu na razpolago. — Prosimo takojšnjih naročil, dokler šo kaj zaloge.
Razpošiljalnica Ivan Urek Ljnbljana i. Mestni trg 13.
Pogrešam
sina-vojaka Jožefa iz Kožbane-Brdce, o
katerem že nad eno leto nišesar ne vem. Služila sta skupaj s Franc Blažičem iz Kožbane-Brezovk na gališki fronti. Kdor kaj ve o teh dveh vojakih naj sporoči na naslov: Štefan Gabrijelčič, Dol. Trl-buša 133, p. Slap ob Idriji.
Orehov okrejli les
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana,
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Razgla
Vsled sklepa načelstva
Liudske posojilnice
r. z. z n. z. v Ljubljani
v seji dne 29. marca 1916 se bode obrestna mera za vse vloge od 1. julija 1916 dalje znižala od
414
9 na
41
2 '9
ter je vložnikom na voljo dano v istem roku dvigniti svoje vloge, ako s tem sklepom niso zadovoljni.
Ravnateljstvo LJucisite posojilnice.
Nov gostilniški

z dobro ohranjenimi ploščami se proda Naslov pove uprava lista pod štev. 1248.
Meyerjev leksikon
6. izdaja.
Kdo kupi zvezke 6. do 10. ali pa proda U. do konca? Naslov na upravo „Sloveuca".
prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v PRAGI naznanja, da
se je preselila
njena tržaška podružnica zopet
v TRST, ulica Geppa 15,
kjer bo redno poslovala.

Izdaja konzorcij »Slovenm»:
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: J«*«* Gostinčar, državni poslanec.