166
Dopisi.
Iz Celja 20. maja. — I. Včasih se na malem prostorčku v kratkem časa toliko hudega naključi, da je groza. Zavzeli bi se bili sicer še bolj, ako bi ne bili poslednji čas slišali tudi iz drugih krajev takih grozovitih novic. V malo dneh je pri nas devet oseb po nenaravni poti naglo smert storilo. Med temi so trije prehiteli previdnost božjo in pre-tergali nit življenja svojega iz lastne volje, in sicer dimnikarski mojster L., ki se je obesel, en vojak pa in en finančni stražnik sta se ustrelila. Dalje so v bližnjih O. v eni hiši trije, dve ženski in en fant, nagloma zboleli in tudi umerli. Sum leti na to, da so bili zavdani. \i nam znano, kaj je sodniška preiskava v tej reči že odkrila. Ako še pristavim, da so našli dvoje mertvih otrok in sicer enega v vodi, drugega na malo obiskanem kraji, in da je na železnici strežaj pri mazanji koles po nesreči med vozove prišel in hudo zmečkan bil, sem omenil vseh devet žalostnih primerljejev. Toliko nenavadnega v tako majhnem mesticu ! Lahko si mislite, da to je bila voda na mlin zgovornih in jezičnih ust. — Ker že o nenavadnih rečeh govorim, naj še drugo prikazen priobčim. Malokdaj se je še mesca maja culo o preselivnih ticah. In vendar so šle in še grejo skozi naše mesto, enako dolgim kitam takih tic, velike trume vpehanih Lahov in Primorcov, kjer so jih na Koroško zavernili. Pa tudi od tod jih mnogo proti jugu leze, ker na Koroškem niso dela dobili. Močno so ti reveži tožili, da s tem potovanjem še zadnji prihranjeni krajcar nepotrebno potrosijo. V resnici — za „lndustrievolk" nas Avstrijance nobeden čislal ne bo! Kaj bi Angleži in Ame-rikanci k temu djali? Kjer se toliko delaželjnih in pridnih rok na delo ponuja, tam bi se gotovo z malimi stroški kaj znamenitnega doveršiti dalo. Smilile so se nam te poštene duše, in radi smo jim vergli penez za olajšavo na dolgem in težavnem potovanji. Tem bolje so nas pa razdražili drugi preselivci — „t\ceu v pravem pomenu besede in sicer zvite tiče. Pritepla se je namreč cela derhal zatamnelih, kuštra-stih, umazanih in razcapanih ciganov. Bilo jih je okoli 80 na 10 s suhimi in medlimi kljuseti vpreženih vozovih. Na vprašanje naše, od kod da pridejo, so nam odgovorili v čisti serbščini eni iz Pešta, drugi iz Banata. Za cilj svojega potovanja so nam naznanili eni „Ublano", drugi Romansko, še drugi celo Hispansko. Ne dva nista enako govorila. Kamor so se vsedli, so s svojimi kvantami in zvijačami, s sitnim beračenjem in praznim prerokovanjem ljudem hudo nagajali. Veseli smo bili, ko so odrinili. Pa še teden ni minul, in že smo jih zopet imeli pred durmi. Ljubljan-čanji menda niso bili tako srečni, gledati te zarujele sinove daljne puste. Kakor se nam zdi, so se verniti mogli na kako gosposkino povelje. Srečno pot tedaj v vašo domovino! Sedanjosti ne dopadajo več vaše kvinte, ji se ne smilijo več lenuhi in dangube! Odkar se sliši piš ogromnega hlapona in derdranje vozov, odkar plug in lopata nista več bela vrana na neizmerni pusti, je tudi tu življenje vse drugačno. Ni vas treba več k stafaži za slike, ktere nam pustinjo tako živo pred oči stavijo. Treba bo, zračne šotore zameniti s stanovitnejimi strehami in lotiti se drugega posla, kakor celi dan na trebuhu ležati in gledati, od kod da bode pečenka v uste priletela. Treba bo poprijeti se poljodelstva ali pa obertnije ! Da zadostim dolžnosti zvestega dopisovavca, še morem pristaviti, da so naši kme-tovavci z vremenom zelo zadovoljni. Žita stoje lepo, in tudi travniki obetajo obilno košnjo. Bog daj dobro letino, po kteri zdihuje vsak, naj prideluje ali pa pridelke uživa!
Iz Crešenskih goric na Stajarskem 19. maja. Lepo zelenijo naše polja, z brezštevilnimi cvetlicami mično venčane; krasno cvetijo sadne drevesa, obetaje obilnega sadu; po zelenih gajih se razlega milo petje malih ptičic, in topli veter pihlja dišeče sapice; al — o j! sred pomladanskega cvetja toči žalostna   mah' solze,  ker nima lačnim
167
otročičem kruhka več dati, in sred sladkega petja tičic milo zdihuje oče, ker je že zdavnej zadnjo merico v malin zanesel in edino kravico prodal. Ženo in otroke vidi oče medle okrog tavati, sam pa je tudi tako slab, da se komaj na nogah derži. Gre k svojim prijatlom, jim toži revsino, ter prosi — milo prosi, da bi se kamen usmilil s povzdignje-nimi rokami prosi za malo posojilo. Oni ga pomilujejo, mu dobre svete dajo; al — sila potrebno pomoč mu odrečejo, boječi se, da bi pri poštenem revnem kmetu njihovi dnarji premalo dobička donašali. Pride domu, pa najde z eksekucijo za štibro ali drug davek vojaka, kteri ga gromeče pozdravlja „plačaj! plačajlu O revček! ko bi te vera ne tolažila v taki stiski, kaj bi storil? Gotovo bi si življenje končal in storil kakor delajo zdaj mnogi veliki gospodje toda iz družin vzrokov! Lepo je slišati, kako visokospoštovana gospoda revnim kmetom pomaga, celo narodi hitijo soseduim narodom z dobro roko na pomoč. Slava jim! O j! da bi se vendar tudi staj a rs k in Slovencov kdo usmilil; revni so gotovo; če ne vsi, vendar večja polovica veliko pomanjkanja terpi. Da bi se bogati možje našli, ki bi poštenim in pridnim kmetom v veliki sili s posojenim denarjem pomagali, da bi ne samo na hiše in zemljiša, temuč tudi na poštenost in pridnost svoje denarje nakladali. Stoterni „Bog lonaj!' in tisuči zahvalni zdihljeji do Boga in dobrotnikov bi jim gotovo večje obresti donašali, kakor marsiktera špekulacija! — Lansko leto so napadli dvojni sovražniki našo krasno carevino: unanji in notranji. Veliko so unanji škodovali, al tudi notranji niso napravili malo škode. Vzeli so nam in živini ljubi kruh in živež, kterega je še suša pustila; premenili so nam lepe travnike in njive v goljave, — in te sovražnike bi pustili pri miru, da se s kervavimi žuli naših rok mastijo, nam in živini ljubi živež pokonča-vajo? Ne! ne! Hajdimo kmetje! Hura! nad kebrovo zalego in kebre! Potovaje iz Crešenskih goric v Šentjur sem zadel na cele kupe belih červov, kteri so na cesti po-ginovali, nekteri pečeni od sonca, nekteri povoženi ali sicer poteptani. V serce me je veselilo, da se je saj enkrat pri nas vojska začela zoper hroščevo zalego in da je marsikter bel červ poginil. Gospodar oraje na njivi zapoveduje družini svoji, za njim grede v korbice požrešne červe pobirati ter jih na cesto terdo ali v žerjavico (kar je najbolje) vreči, da se sožgejo in spečejo. Za družino pa po ostalih červih rezerva — to je, domača kuretnina — strašno seka, ne poznaje ne milosti ne pardona, dokler ni nje želodec do terdega s to tečno hrano nabit. Hej kmetje! zmaga mora biti naša; le zedinjeni vsi sežimo na te požeruhe, kteri so nam lani marsikteri kos kruha požerli; sežimo posebno prihodnje na nje, ko se bojo naših lepih gojzdov lotili. Tedaj kmetje na noge! vsi zedinjeni obljubimo do zadnjega jih pokončati — saj živijo od naših žuljev, saj se gostijo, ko mi stradamo. Kmetje! wNoviceu bodo našo slavo oznanovale celemu svetu, če bomo ta škodljivi zarod pokončali; dopisnik iz Ctešenskih goric bo pa radosten vse natanko oznanil, kar bo o vojski zoper kebre vidil, slišal  in skusil.
Joško Iskrač, kmet.
Iz Postojne. Vodstvo postojnske jame oklicuje, da bi n kostni pondeljek od treh popoldne do šestih zvečer bojo navadne veselice s plesom v tukajšnem podzemeljskem raji.
Iz Ljubljane. Za gotovo moremo povedati, da 15. dan t. m. so naš svetli knez in škof prejeli papeževo pismo iz Rima in da b»jo 17. dan prihodnjega mesca na Dunaji za škofa posvečeni, po tem pa ostanejo še nekoliko dni na Dunaji in berž ko ne utegnejo v nedeljo po sv. Petru in Pavlu škofovski prestol v Ljubljani slovesno nastopiti. — Po ukazu cesarskem se ima vojaško deželno glavno poveljstvo (deželna general-komanda) z vsemi dotičnimi pisamicami in kasarni izVerone v Ljubljano preseliti. Ako bi se bil prostor za pisarnice in stanovanje uradnikov berž mogel dobiti, bi  prišla   komanda kmali v naše   mesto, — ker so
pa še le pripravne hiše za pisarnice se dobile, vseh 122 stanovanj za uraduike pa še ue, čeravno ni dvombe, da se bojo počasi dobile, se utegne ta preselitev še le o sv. Mi-helu zgoditi. V Ljubljano bo s tem pritekalo veliko dnarja vsaki mesec, ker pravijo, da plača, ki jo uradniki general-komande dobivajo, znaša vsaki mesec 40.000 gold. Mestna gosposka bo pa mogla kakor drugod tako tudi tukaj za posebno kašo skerbeti, da se bo doplačevalo hišnim gospodarjem za stanovanja vojaških uradnikov, ako se tarifa, po kteri vojaki staniša pri nas plačujejo, iz 4. verste ne povzdigne na 2. versto. Spet pa se očitno razodeva, da nam v Ljubljani stanovališč manjka, in pri vsem ne zidajo ljudje skor nič, ker sedaj kapital, na hišno zidanje obernjen, ne donaša toliko obresti kakor pri druzih špekulacijah. Čudno je pa to, da se naša hranilnica, čeravno je veliki zbor zidanje že dolgo sklenil, še nikakor ne pripravlja, da bi povikšala svoje poslopje! Kakor slišimo, bo mestna gosposka prosila, naj bi se čas, za kterega so nove hiše oprostene hišnega davka, saj podaljšal na 20 let, da bi gospodarji več veselja imeli se lotiti novih stavb. — Huda suša in velika vročina nas tare, pa veseli smo se, da tista grozna nevihta z debelo točo, ki je pobelila v nedeljo popoldne celo bližnjo goro Krim in je potolkla tudi okoli Rakitne in še dalje okoli, se ni vsula tudi pri nas. — Danes (22. maja) smo dobili perve češnje iz Vipave; kasneje tedaj za več dni kakor droge leta.
Iz Ljubljane. Gospod Alfred Kom, tukajšni učenik muzike, je uapravil mu žično posodivnico, v kteri se dobivajo na posodo mnogoverstne reči za klavir. Deležniki plačajo za celo leto 10 gold. nov. dn. ; vsak celoletni naročnik dobi pa za nameček darilo (premijo), ki je vredno 4 gold. Tisti, ki niso celoletni naročniki, plačujejo za vsaki eksemplar izposojenih not 3 nov. kr. na dan. Ker je to lepa priložnost za vsakega, ki ga vesele muzične reči in ki želi vedno kaj novega, se je nadjati, da ne le Ljubljančanje in Ljubljančanke, ki se radujejo z igranjem na klaviru, temuč tudi vsi prijatli muzike po deželi bojo segli po lepih muzičnih rečeh, ktere nam ponuja Kom-ova poso-divnica (v judovskih ulicah št. 232J.                         A. P.
— Ravnokar se nam je povedalo, da so gospod Vil-harjeve pesmi gotove in da se že razpošiljajo knjigarjem po vsem Slovenskem, v Zagreb, Reko itd. Cena jim je 70 novih kraje.