Ukrepi ZIS povzročajo izgube
Andrej Dvoršak
Nesorazmerja cen so se povečala
Takoimenovani polnočni ukrepi Zveznega izvršnega sveta so v našem soz'du povzročili pravcato katastrofo . Celotna industrija Mercatorja je v mesecu in pol preteklega leta, odkar veljajo ukrepi, pridelala štiri milijarde dinarjev izpada dohodka.!
r



M
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Leto XXV
Ljubljana, januar 1988
št.: t
»To je seštevek razlik v cenah, ker je bilo potrebno cene nekaterih proizvodov znižati. Po drugi strani pa so ukrepi ZIS povzročili povečanje stroškov, zlasti za vhodne surovine in energijo. Vse to skupaj neposredno vpliva na zmanjšanje dohodka. Najbolj so prizadete organizcije s področja mlekarstva, kjer so zabeležili za dve milijardi dinarjev izpada dhodka» pravi Mitja Ponikvar, podpredsednik PO SOZD za industrijo.
Nadalje je zelo prizadet tako imenovani sladki program sozda - M-Konditor in M-Emba. Pri slaščičarski proizvodnji, Benku in Sladkem grehu je bilo 721 milijonov dinarjev izpada dohodka. M-Ernbo je dodatno prizadela proizvodnja kave s 301 milijonom dinarjev izpada dohodka.
Nič bolje ni v mesno predelovalni industriji, kjer imajo izpad dohodka 420 milijonov dinrjev. Pri neživilski industriji imajo zaradi podražitve energije največ težav v M-Ogradu. Ukrepi ZIS so tej ormoški tovarni prinesli 130 milijonov dinarjev manjši dohodek. Nekoli manj so prizadeli tozd Zaščita Kidričevo iz sestava MIP Ptuj, kjer je bil izpad dohodka 24 milijonov dinarjev, vendar zato v tem kolektivu ne bodo mogli oblikovati poslovnega sklada.
»Ce se bo veljavnost teh ukrepov nadaljevala, pomeni to za naš sistem katastrofo. V vseh dejavnostih Mercatorjeve industrije lahko v prvem polletju letošnjega leta, ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja, pričakujemo izgube. Menim pa, da bo prišlo do popravkov z ukrepi povzročenih nesorazmerji cen, zlasti na področju predelave mleka, pri kavi, mesu in drugje. Sozd sam teh izgub ne bo mogel po-
kriti so prevelike! Nemogoče je poiskati toliko notranjih rezerv, da bi ublažili udar ukrepov ZIS. Če pa bodo neskladja ostala, bo industrija prisiljena bistveno spremeniti strukturo proizvodnega programa, kar pomeni, da na trgu ne bo več nekaterih proizvodov,« poudarja Mitja Ponikvar.
Kava bo, če bo dražja
Ponikvarjeve besede nam je v M-Embi potrdil vodja komerialne služvbe Branko Pogelšek. Dejal je, da so pri njih najbolj problematični tisti izdelki, ki temeljijo na uvoženih surovinah. Predvsem gre za kavo, razne začimbe in dišave. Na njihovo ceno je bistveno vplivala devalvacija dinarja, pa tudi zaradi nje povečana osnova za obračun carine in drugih dajatev. Sama devalvacija pa je precej višja od dovoljenega povečanja cen. Cena kave je bila zamrznjena z dnem uveljavitve ukrepov ob istočasni devalvaciji dinarja, kar pomeni, da je danes maloprodajna cena pražene kave za 23% prenizka oziroma se je cena surove kave dvignila za 26%. Zaradi tega ne uvažajo več novih količin in, ko bodo pošle stare zaloge, bo na trgu nastopilo pomanjkanje kave. Realna cena kave bi danes bila okrog
16.000	dinarjev za kilogram in vsi njeni predelovalci pričakujejo, da bo ZIŠ uslišal njihovo prošnjo za podražitev.
Prav tako je devalvacija vplivala na uvoz začimb in dišav. A maj boleče, saj so jim lahko dvignili cene (samo) za 8,5 %. Kljub temu pa sedanja nabavna cena surovin krepko presega prodajno ceno izdelkov. V M-Embi zatrjujejo, da ob takih pogojih ne bodo mogli nabavljati novih količin surovin, razen tistih začimb, ki jih
bodo dobili v okviru Mercatorja po ugodnejših cenah. Med tovrstne kritične proizvode vsekakor sodi poper, ki je podcenjen za 5%, čaj z uvoza pa za 10 do 20%. Zelo problematičen pa je tudi granulat Benko, kjer sta se povečali cena uvoženemu kakavu in sladkorju, maloprodajna cena pa se je znižala. Istočasno pa se je zvišala še cena embalaže. Benko danes v M-Embi proizvajajo z izgubo, ki dosega 10% maloprodajne cene.
»Čeprav so na svetovnem trgu možnosti nabave surovin, se za naročila ne moremo odločiti. Za nas bi pomenila izgubo. Izhod vidimo le v sprostitvi cen za vse izdelke, ki so vezani na uvoz«, pravijo v M-Embi.
Ko ocenjujejo lanskoletno proizvodnjo ugotavljajo, da fzični obseg proizvodnje ni padel, prav tako pa ne tudi prodaja, ki je bila na planiranem nivoju. Za letošnje leto menijo, da bo zelo težko, a so optimisti in pričakujejo, da se bodo cene še pred majem uskladile na realni ravni.
Pametna politika M-Ete
V M-Eti ukrepi niso povzročili tako strašne izgube kot drugod. V tej delovni organizaciji so imeli zelo pametno politiko in so skozi vse leto mesečno usklajevali cene izdelkov z rastjo inflacije. Tako so zaradi ukrepov morali zmanjšaii cene svojih izdelkov le za 1,5%. Kljub temu pa so imeli do konca leta zaradi ukrepov okrog 50 milijonov dinarjev manjši dohodek.
»Za nas je bolj problematično to, da se je izjemno podražila energija ter surovine. Podražila se je embalaža, saj so njeni-izdelovalci dobili dovoljenje za 35% zvišanje cen. Tu so še sive cene, ki nastopajo tedaj, kadar ima dobavitelj zamrznjene cene. Zaračunava nam blago, poleg tega pa
še stroške za embalažo, manipulacijo itd. Konkreten primer za to so cene embalaže, kjer nam sedaj dodatno zaračunavajo pakiranje v folijo, ki ga prej niso. Vsi dobavitelji pa tudi izsiljujejo in pritiskajo na nas, da blago vzamemo prej kot ga potrebujemo ter si »tako zagotovimo sedanjo ceno in količine . Redno se tudi dražijo storitve,« našteva Alojz Franc, direktor M-Ete.
Izpad 50 milijonov dinarjev dohodka v lanskem letu M-Ete ne bo vplival na končno bilanco — ta ne bo negativna. Nedvomno pa je vplival na nezadovoljstvo delavcev, ki bodo zaradi teh ukrepov in izpada dohodka prikrajšani pri osbenih dohodkih. Pritisk na povečanje osebnih dohodkov je zelo velik, njihovo povečanje pa bo vplivalo na zmanjšanje ostanka dohodka. Direktor M-Ete je povedal, da so osebni dohodki že nekaj časa stagnirali. Že novembra so delavci organizirali zbor delavcev, na katerem so
zelo jasno in glasno povedali, kaj mislijo o niških osebnih dohodkih ob istočasno dobrih pokazateljih poslovanja. Niso prezrli, da se je lani v M-Eti povečal fizični obseg prodaje!
M-Eto pa bodo ukrepi hudo prizadeli v letošnjem letu, saj je njihova proizvodnja sezonskega značaja in jih bremenijo zaloge izdelkov, ki jih morajo imeti na zalogi do nove sezone. Zamrznitev cen pa pomeni tudi to, da ne bodo mogli vkalkulirati stroškov obresti v ceno izdelkov. Obresti pa predstavljajo eno največjih postavk v M-Eti.
Tozdu Oljarica ne gre vse po olju
Zadnje povišanje cene olja, ki je bilo 25. novembra, tudi sodi v sklop »polnočnih ukrepov«. Sicer pa so se cene olja od septembra 1986 do novembra 1987 dvignile le za 54 odstotkov. Tudi Oljarica je na račun cenovnih igric zvezne administracije imela precej manjši dohodek kot je načrtovala, saj so se cene vhodnih surovin in energije dvigale trikrat hitreje od cen njihovega končnega izdelka.
»Če ne bi imeli pomoči republiških organov, bi lansko leto zaključili z igubo. To bi bila prva izguba v zadnjih desetih letih,« poudarja direktor tozda Oljarica Ciril Dolenc.
Oljarica sodi med tiste tovarne, ki v svoji dejavnosti nadpovprečno dobro gospodarijo. Zmogljivosti njene rafinerije so zasedene 85%, medtem ko so zmogljivosti polnilnice olja Cekin zasedene 55%, kar je pod povprečjem zadnjega desetletja. Zelo velike težave imajo zaradi skokovite rasti cen surovin in energije. Na domačem tržišču ni več kav-stične sode. Uvoženo morajo plačati od 5 do 13 krat dražje kot domačo. Tako je bila cena domače 180 dinarjev za kilogram, uvožena pa stane med 1.100 in 2.600 dinarji. Za mazut bodo sedaj mesečno plačevali 20 milijonov dinarjev več, za električno energijo pa 6 milijonov dinarjev več kot pred uvedbo ukrepov in podražitvijo olja.
Ker je tovarna zelo velik porabnik energije, so si že v preteklosti zelo prizadevali, da bi s tehničnimi izboljšavami in nepri-kinjenim obratovanjem zmanjšali
Sankcij« In aanaclja za Izgubarja - kaj pa za politiko In politika?
Nadaljevanje na 3. strani
Na podlagi določb 7. člena pravilnika o nagradi SOZD MERCATOR-KIT, n.sub.o., objavlja odbor za dodelitev nagrade SOZD
Razpis
za predlaganje kandidatov za nagrade SOZD MERCATOR-KIT
I.	Nagrado lahko prejmejo:
Nagrado SOZD MERCATOR-KIT lahko prejmejo organizacije združenega dela v SOZD za izjemne dosežke pri gospodarskem razvoju in napredku proizvodnje, kmetijstva, trgovine in storitev in razvoju dejavnosti, ki jih OZD opravljajo, za dosežke pri razvoju samoupravljanja in delegatskega sistema, posebej za vidno vlogo OZD v širšem okolju oziroma dejavnosti, za doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju, kakor tudi za posebne prispevke OZD pri uresničevanju zadev skupnega pomena v SOZD.
Nagrado lahko prejmejo tudi delavci in kmetje iz OZD v SOZD za pomembne dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, proizvodnega in organizacijskega delovanja, delavci in kmetje, ki so vidno prispevali k urejanju medsebojnih odnosov v TOZD, delovni organizaciji, SOZD ter drugih oblikah samoupravnega in dohodkovnega povezovanja, delavci in kmetje, ki so dosegli visoko nadpovprečne delovne rezultate, kakor
tudi delavci in kmetje, ki so dosegli viden ugled in spoštovanje med ljudmi zaradi delovnih in osebnostnih vrlin ter družbenopolitične aktivnosti.
Nagrado lahko izjemoma prejmejo tudi fizične in pravne osebe zunaj SOZD kot priznanje za uspešno poslovno sodelovanje oziroma za prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev SOZD.
II.	Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
družbenopolitične organizacije, samoupravni organi ter delavci in kmetje, ki združujejo delo v OZD v SOZD, v primeru posebej vidne vloge OZD v širšem okolju oziroma dejavnosti ter v primeru vidnega ugleda in spoštovanja med ljudmi pa tudi fizične in pravne osebe zunaj SOZD.
III.	Predlog za podelitev nagrade mora predlagatelj utemeljiti s predložitvijo naslednje dokumentacije:
1. za organizacije združenega dela:
- pregled poslovanja OZD v zadnjih petih letih (1982-1987)
Glosa
Priznanje nedokazanega dejstva
»Tovariši komunisti! Dolžan sem vas seznaniti z nekaterimi perečimi in bolečimi dejstvi. Meščanska desnica se krepi in njeno delovanje je vse bolj odkritp. Kaže se tudi v naših vrstah. Toda mi, tukaj, bomo z njo pometli. Ta ničvredni desničarski element se brez vsakega sramu pojavlja v sredstvih javnega obveščanja, v različnih kvazi družboslovnih in literarnih revijah. Vsi dobro vemo, katere so to! Odkrito napada tradicije NOB, zveze komunistov. Še več, izzivalno ocenjuje in dvomi v svetlost in svetost dosežkov revolucije, ki smo jo izbojevali mi. Mi, komunisti! Tem napadom je treba narediti konec z animiranjem delavskega razreda za korenit boj do zadnjega diha!«
In še in še je partijski sekretar grmel nad meščansko desnico in ji pulil noht za nohtom.
Šofer Janez je sedel bolj zadaj. Razumel ni dosti. Ukvarjal se je z eno samo mislijo - kdo je bil ali so bile tiste barabe, ki so za nekaj starih milijard okradle skladišče. Manjko je bil že tako izračunan.
Ko je Jožef odgrmel svoje, ja Janez, spoštujoč načelo demokratičnega centralizma, dvignil roko in prosil za besedo: »Ja tuvariši - kdo je kradu u skladiš? Tok miljard ja ne bomo kr pužrl!«
»Janez, to ni za partijski sestanek. To je stvar strokovnih služb.«
»Jes srn pa mislu, da bi to obravnaval kukr meščansko desnico, ki je kradla proletarsk levic.«
»Nisi me razumel, Janez. Gre za ideološke odklone v naši družbi, ki jih je partija dolžna preprečevati, se proti njim boriti in jih ustrezno ožigosati.«
»A tatov pa ne?«
»Tatovi niso opredeljeni kot razredni sovražnik.«
Janez je skladno z načelom demokratičnega centralizma umolknil, pa tudi mislil ni več.
po metodologiji, ki jo bo objavil odbor,
-	svojo oceno vloge in pomena OZD v okolju, kjer OZD živi in dela,
-	svojo oceno vloge v uresničevanju zadev skupnega pomena v SOZD,
-	oceno samoupravnega delovanja v OZD in v družbenopolitični skupnosti,
-	podatke o uvajanju lastnega znanja in inovacijske dejavnosti v proizvodni oziroma delovni poroces in eventuelni prikaz inovacijskega dohodka,
-	prikaz porabe sredstev skupne porabe za namene osebnega in družbenega standarda:
vložena sredstva na delavca
a.	za stanovanjsko gradnjo (v letih 1977-1987 po posameznih letih)
b.	za objekte družbenega standarda, namenjene rekreaciji in oddihu delavcev (v obdobju 1982-1987 po posameznih letih)
c.	za organizirano zdravstveno varstvo delavcev (v letih
posameznih
1982-1987 p letih)
d.	za izgradnjo objektov družbenega standarda in drugih infrastrukturnih objektov širšega družbenega pomena (objekti otroškega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, komunalno infrastrukturo (v letih 1982-1987 po posameznih letih)
-	navedbo javnih priznanj in odlikovanj, ki jih je OZD prejela.
2.	za delavce in kmete:
-	osebne podatke (ime in priimek, rojstni podatki, poklic, izobrazba, dela in naloge, čas združevanja dela oziroma podatki o času trajanja združevanja dela in sredstev za kmete itd.),
-	dokaz o statusu delavca v združenem delu ali kmeta na dan predlaganja (fotokopija delavske knjižice oziroma za kmete pogodbe o združevanju dela in sredstev),
-	oceno delavčevih oziroma kmetovih dosežkov oziroma prispevkov na področju inovacij in njihovega uvajanja v proizvodni oziroma delovni proces,
-	navedbo trajnejšega doseganja proizvodnih oziroma delovnih rezultatov nad običajnimi v OZD,
-	oceno predlagatelja o delavčevem oziroma kmetovem prispevku k urejanju samoupravnih in drugih odnosov v OZD in družbenopolitični skupnosti,
-	navedbo javnih priznanj in odlikovanj za družbeno in strokovno delo.
Podatki se morajo nanašati na najmanj štiriletno obdobje.
IV.	Rok za predlaganje kandidatov za nagrade je 20. marec 1988.
V.	Predloge pošljite na naslov: SOZD MERCATOR-KIT, n. sub. o., odbor za dodelitev nagrade - v roke Vesni Bleivveis, 61000 Ljubljana, Titova 137, priporočeno s povratnico.
VI.	Predlog za dodelitev nagrade bo delavski svet SOZD obravnaval najkasneje do 15. maja 1988, nagrade pa bodo podeljene na slavnostnem zasedanju delavskega sveta ob Dnevu Mercatorja.
Oskrbovalni center v Žadovinku
M-Agrokombinat odprl skladišče in trgovino
Krško — 15. januarja 1988 je bila otvoritev oskrbovalnega centra. Investitor, TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve je bogatejši za 2.850 m2 pokritih površin, 10.000 m2 asfaltiranega dvorišča. Vse površine bodo namenjene skladiščenju kmetijskih pridelkov, gradbenega materiala in specializirani trgovini s kmetijskim repromaterialom in stroji. Brez okrepčevalnice oziroma bifeja pa v takem centru tudi ne gre.
Zmogljivost skladišč je 1.200 ton sadja in prav toliko vrtnin ter krompirja. Skladišča so klimatizirana. V objektu pa so tudi prostori za pripravo blaga. Tudi te prostore je možno preurediti v skladišča za dodatnih 500 ton blaga.
Nesorazmerja cen so se povečala
Nadaljevanje s 1. strani
porabo. To jim je uspelo in danes na enoto proizvoda porabijo
polovico manj energije kot ostale jugoslovanske oljarne. Notranjih rezerv praktično ni več, saj je delež cen surovin v strukturi cene
izdelka 80%, medtem ko predstavljajo osebni dohodki delavcev le 3,5%. Na račun standarda delavcev ne bodo mogli reševati cenovnih neskladji.
Da bi zmanjšali svojo odvisnost od cen zunanjih virov energije, so se odločili, da zgradijo lastno majhno hidrielektrarno z močjo 300 kw/h. S tem bodo pokrili vse lastne potrebe po električni energiji, višek pa bodo oddajali v javno omrežje. Gradnja bo končana prihodnje leto, zelo velik del sredstev zanjo bosta prispevala Elektrogospodarstvo Slovenije iz programa 100 majhnih elektrarn in Območna vodna skupnost.
Salame prinašajo izgubo
»Ukrepi, ki so bili sprejeti, nas niso presenetili, ker se je o njih že dolgo šušljalo, so nas pa zelo prizadeli«, nam je dejal Ivan Majerle, direktorM-Mesne industrije Ljubljana.
»Ugotovili smo, da so nam ukrepi v bistvu »odvzeli« 78 milijonov dinarjev dohodka v zadnjem mesecu in pol preteklega leta. Stroški za energijo so se v tem času povečali za 22 milijonov dinarjev, zaradi znižanja cen izdelkov pa smo imeli 56 milijonov dinarjev izpada dohodka.
Že prvega oktobra so nameravali povečati maloprodajne cene glede na povečanje cen vhodnih surovin, a so nam v zadnjem trenutku predpisi to povečanje cen preprečili.
Po sprejetju ukrepov smo lahko dvignili maloprodajni cene svinjskega mesa za 6,8% in ju-nečjega za 23,61%, istočasno pa smo morali znižati cene mesnih
izdelkov povprečno za okoli 15%. V tem trenutku nam kalkulacije za polovico proizvodov kažejo negativni finančni rezultat. Izguba se giblje od 359 dinarjev do 556 dinarjev na kilogram, « pravi Majerle.
V lanskem letu je bil dvig maloprodajnih cen mesa in mesnih izdelkov znatno nižji od inflacije. Svinjsko meso se je podražilo za 107,3%, junčje za 130,6%, mesni izdelki pa za 118,3%. Glede na vse to v M-Mesni industriji Ljubljana pričakujejo izbruh ene največjih povojnih mesnih kriz, ki se je že začela. Omili jo lahko le hitra sprememba neživljenjskih ukrepov zvezne vlade. Splošno združenje za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano SR Slovenije, je svoje člane vprašalo, kakšne ukrepe mislijo sprejeti za boljše poslovanje po uvedbi ukrepov ZIS. M-Mesna industrija je odgovorila, da ji preostaneta le dve možnosti. Prva je zmanjšanje proizvodnje in prodaja samo tistih izdelkov, pri katerih nima izgube, druga možnost pa je poslovanje z velikimi izgubami, ki jih bvodo morale pokriti družbenopolitične skupnosti.
Danes, po dveh mesecih veljavnosti ukrepov, v M-Mesni industriji Ljubljana ugotavljajo, da bodo, če bodo takšna cenovna razmerja ostala, mesečno ustvarjali 268 milijonov dinarjev izgub. Da do tega ne bi prišlo, bi bilo potrebno nemudoma dvigniti cene mesnih izdelkov v povprečju za 25%, svinjskega mesa za 40% in junčjega mesa za 20%.
Klali krave — zaklali mlekarje
Po tem, ko je »umna« kmetijska politika začela prazniti hleve
V M-Etl bi lahko polniti zisove kisle kumarice — zastonj...
Služba za pospeševanje prodaje
Janez Šmid
Ko se bomo bolje poznali...
Že dalj časa občuteno pomanjkanje pretoka informacij med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami v sestavu sozda, je pripeljalo do odločitve, da se v delovni skupnosti SOZD organizira in opravlja služba za pospeševanje prodaje. Ta služba mora navedenima partnerjema omogočiti in zagotoviti neposreden in nepristranski pretok informacij, na podlagi katerih se bodo usklajevale in srečale potrebe in možnosti obeh.
Enostavno povedano: gre za to, da naša maloprodajna mreža spozna spekter izdelkov živilsko predelovalne industije v sozdu, ga zna prodajati in predstaviti
potrošniku. Obenem pa se proizvajalci teh izdelkov seznanijo z odmevnostjo in odzivnostjo tako prodajalcev kot potrošnikov. Na ta način bodo proizvajalci lažje
prisluhnili željam in potrebam potrošnikov svojih izdelkov in jim v največji možni meri prilagajali svoje proizvodne programe. Za pridobitev potrebnih spoznaj pa je potrebno zagotoviti več pogojev. Izdelki sozdovih proizvodnih organizacij morajo biti na prodajnih policah, na njih morajo najti ustrezno mesto, prodajno osebje pa mora biti seznajeno z njihovimi značilnostmi, kakovostjo, uporabnostjo in ne nazadnje tudi
z načinom priprave. Vse to skupaj naj bi se kazalo v večji prodaji izdelkov sozdove živilske industrije.
In v čem so naloge pospeševalca prodaje? Predvsem v dogovoru s poslovodji in ostalimi trgovskimi delavci zagotoviti izdelkom ustrezno mesto na prodajnih policah in jim posredovati podatke o izdelkih tako, da jih je sleherni delavec v prodajalni sposoben predstaviti tudi po-
kooperantov in se je odkup mleka nevarno zmanjšal, je ZIS le sprejel odlok o novih odkupnih cenah mleka. Te so se povečale od 243 dinarjev na 257 dinarjev za liter mleka s 3,6% tolšče. Za kmete je ta cena sprejemljiva. Istočasno pa se je povečala tudi cena pasteriziranega mleka ža 32,8% in steriliziranega za 16%. Nespremenjene pa so ostale cene mlečnih izdelkov!
Takšna cenovna telovadba je našo mlekarsko industrijo pripeljala v pošastne izgube. Izgube so tako pri mleku kot pri mlečnih izdelkih. M-Ljubljanske mlekarne imajo sedaj ob odkupu 300 tisoč litrov mleka dnevno, vsak dan okrog 50 milijonov dinarjev izgube! Izgubo jim prinaša mleko, še večjo pa mlečni izdelki. Pred novim letom so zaradi zmanjšanega odkupa mleka ustavili proizvodnjo v sirarnah. Sedaj, ko je odkup normaliziran, teče ta proizvodnja zaradi cenovnih nesorazmerji s 50% zmogljivostjo. Rešitev problema vidijo mlekarji le v prenosu pristojnosti politike cen z zvezne administracije na republiško, ki ima za težave kmetijstva in živilske industrije le nekaj več posluha. M-Ljubljanske mlekarne stoje prav sedaj pred novo investicijo — prenovo celotne proizvodnje, ki pa bo ob takšnih cenovnih neskladjih zelo otežko-čena. Mlekarji si sami iz zagate ne morejo pomagati. Izguba, ki jo bodo pridelali, pa bo ob takšnem tempu kot je sedaj, do konca leta astronomska. Kdo pa bo vse napake zgrešene politike plačal, pa ne ve niti beograjska vedeževalka Ada.
trošniku. Toda to tako, da bo potrošnik prodajalcu zaupal tudi svoj odziv na kupljen izdelek. Prav zbiranje teh odzivov in njihovo posredovanje proizvajalcem izdelka je stična točka med proizvodnjo in trgovino. In moje prve terenske izkušnje: trgovci zaradi različnih vzrokkov niso dovolj seznajeni niti z vrsto, niti s kakovostjo izdelkov, ki jih izdelujejo v sozdovih proizvodnih organizacijah. Temu ustrezno se obnašajo tudi pri njihovem razporejanju na prodajne police.
Vsak začetek je težak, zato je krog pospeševanja prodaje trenutno omejen le na pospeševanje prodaje izdelkov rastlinsko predelovalne industije, in sicer: M-Embe, M-Ete, M-Konditorja, M-KŽK, TOZD Oljarice, M-KZ Metlike in M-Agrokombinata Krško. Omejen je tudi krog delovanja — na maloprodajne organizacije ožjega ljubljanskega območja, ki ga pokrivajo temeljne organizacije M-Rožnika: Golovec, Grmada, Dolomiti in Savica. Odločitev za izbiro teh organizacij ni bila naključna, saj je Ljubljana potrošniški center, ki je primeren poligon za ugotavljanje odzivnosti kupcev. Z novo službo so se trgovski delavci seznanili na poslovodskih sestankih in jo sprejeli kot dobrodošlo in nujno pomoč, čeprav ni mogoče zanikati, da je za nekatere tudi nepotrebna novost, ki bo omejila prosto presojo in roke pri nabavi oziroma določanju prednosti pri nabavi blaga.
Mercator-Turist vabi na sejme
Andrej Dvoršak
Razširjena dejavnost
Naša turistična agencija Mercator-Turist, se je v zadnjih mesecih precej razširila, tako prostorsko kot kadrovsko. Novi delavci so v našo hišo prinesli tudi nove ideje, ki jih že uspešno uresničujejo.
Med nove dejavnosti Mercator-Turist sodi široka ponudba potovanj na razne sejme in razstave doma in v tujini. Gre za lastne aranžmaje, ki so prilagojeni zahtevam sodobnega poslovnega človeka: Manj časa za poto-. vanje več za ogled sejma.
V programu za letošnje leto je zaenkrat zajetih 21 sejmov in razstav v tujini, med njimi tudi več takšnih, na katerih je udeležba Mercatorjevcev »obvezna« kot denimo na Munchenskem sejmu IKOFA. Objavlamo pregled vseh že planiranih sejmov, vendar v Mercator-Turistu zatrjujejo, da bodo rade volje organizirali še dodatne aranžmaje, če bo potrebno. Zato tudi prosijo vod-! stva vseh članic sozda, da jim sporočijo svoje želje in potrebe, kajti glede na to, da je sejemska dejavnost novo področje, še ne poznajo vseh potreb č lanic našega sozda.
Marjeta Brajič in Ernest Potokar - Toki oba iz M-Turista, sta še povedala, da bodo vse informacije o sejemskih ter drugih aranžmajih dostopne v njihovi komercialni službi v novi poslovni stavbi sozda MERCATOR-KIT na Titovi 133, v katero se bo komerciala M-Turista preselila približno v času, ko bo izšla ta številka Mercatorja.
Predvidena strokovna potovanja v letu 1988:
1.	Mednarodni sejem pohištva, Koln, 19. do 21.1.1988;
2.	Mednarodni sejem pohištva, Pariz, 15. do 18.1.1988;
3.	Mednarodni sejem slaščičarstva (ISM), Koln, 1. do 4.2.1988;
4.	Mednarodni salon pekarstva in slaščičarstva (EUROPAIN),Pariz, 22. do 25.2.1988;
5.	Mednarodni sejerh papirja, pisarniške opreme in pisarniškega materiala (SIPPA), Pariz, 5. do 8.2.1988;
6.	Mednarodni sejem gospodinjskih aparatov in pripomočkov (DOMOTEHNICA), Koln, 8. do 11.2.1988;
7.	Mednarodni sejem Železarstva, orodij, ključavničarstva, ter pripomočkov (EISENVVAREN -M.), Koln, 7. do 1o.3.1988;
8.	Mednarodni kmetijski, poljedeljski, živinorejski, ter sejem vrtnarstva (SIMA - SIA), Pariz, 7. do 10.3.1988;
9.	Mednarodni obrtniški sejem (IHM),Munchen
lO.Mednarodni sejem za pisarniško opremo, informacijsko in komunikacijsko tehniko (CEBIT), Hannover, 16. do 18.3.1988;
11.Mednarodni sejem za lesno predelovalne stroje in lesno in-
dustrijo (EXPOBOIS), Pariz, 18.do 21.3.1988;
12.	Mednarodni sejem tekstilnega blaga za konfekcijo (IFTER-STOFF), Frankfurt, 18. do 21. 3. 1988;
13.	Hannoverski mednarodni industrijski sejem, Hannover, 20 do 22.4.1988;
14.	Mednarodni salon telemati-ke, komunikacij, pisarniške orga-
nizacije in opreme (SICOB), Pariz, 25. do 28.4.1988;
15.	Mednarodni sejem embalaže (P’88),Dusseldorf, 4. do 7.5.1988;
16.	Mednarodno srečanje za kemično industrijo in biotehnologijo (ACHEMA), Frankfurt, 6. do 9.6.1988;
17.	Mednarodni sejem tekstilnih strojev (IMB), Koln, 19. do 21.9.1988;
18.	Mednarodni sejem prehrambenega gospodarstva (IKOFFA), Munchen, 19. do 21.9.1988;
19.	Mednarodni teden usnja, Pariz, 16. do 21.9.1988;
20.	Mednarodni knjižni sejem, Frankfurt, 4.do 7.10.1988;
21.	Mednarodna razstava iz-najd in inovacij (IEHA), Num-berg, 4. do 6.11.1988;
M-Sloga na radgonskem sejmišču
Andrej Dvoršak
Vse za dom
M-Sloga iz Gornje radgone je letos prvič organizirala na Radgonskem sejmišču novoletni sejem. Z njim je popestrila predpraznično ponudbo in ponudila kupcem širok Izbor blaga pod ugodnimi pogoji.
»Za našo odločitev sta pomembna dva razloga. Prvi je, da smo hoteli vnesti v trgovsko predpraznično ponudbo nekaj novega, drugi pa, da letos začenjamo preurejati našo trgovsko hišo in smo jo zato morali izprazniti ter preseliti na sejmišče, ter tja pritegniti kupce«, sta nam povedala Budimir Gaševič, direktor M-Sloge in Herbert Kumer, vodja komerciale te delovne organizacije.
»Pokazalo se je, da je bila naša ideja o novoletnem sejmu posrečena in da so jo potrošniki sprejeli z odprtimi rokami,« zatrjujeta naša sogovornika.
Da so njune besede resnične potrjujejo tudi podatki o prodaji. Zlasti pohištva so prodali toliko, kot še noben december. Vzrok za tako uspešen promet v M-Slogi pripisujejo načrtnemu pristopu in usmerjanju prodaje. Novoletni sejem je potekal pod geslom »VSE ZA DOM« in temu je bila prirejena ponudba. Od zaves, posode, oblačil in obutve, do gospodinjskih strojev in pohištva ter za nameček še smučarska oprema. Prav vse je bilo moč kupiti na sejmu. Celo igrače in izdelke Mercatorjeve industrije (Vinska klet Krško, Mesna industrija Ljubljana), so prodajali po ugodnih cenah. Temu so pridružili še možnost najemanja ugodnih posojil, ki v sedanjih časih omogočajo širšemu krogu kupcev nakup izdelkov trajnejše vrednosti.
M-Slogi so pri pripravi sejma zelo pomagali tudi proizvajalci
različnega blaga, denimo stavbnega in drugega pohištva, ki so zagotovili deset do dvajset odstotni popust pri gotovinskih na-
kupih in ugodne kreditne pogoje. Zlasti sta se pri tem izkazala Inles iz Ribnice in Lesnina Ljubljana, ki je pomagala tudi urediti veliko in mrzlo dvorano na sejmišču.
V M-Slogi pravijo, da so kupci prihajali iz širše okolice in da so
se navadili na nov začasni ambi-ent, ki bo nadomestil staro trgovsko hišo, medtem ko jo bodo prenavljali.
Čeprav je do prihodnjega decembra še daleč in delavce M-Sloga čaka kup skrbi in težav, pa že sedaj razmišljajo kako bodo
strili z novimi idejami in še bogatejšo ponudbo. Predvsem želijo vanj vključiti več izdelkov Mercatorjeve industrije, od cokel do slaščic in olja. »Za vse bo prostora, če bodo le hoteli sodelovati,« trdijo v M-Slogi.
Slogini trgovci *o M v novem prodajnem proetoru dobro znati). Harberl Kumer (deeno) Je e prodajo zadovoljen.
Sirove lizike, korneti iz salam, krompir v srajčki...
Meta Potočnik - povzetek iz članka v Food manufacture, 12/87
»Fast Food« na razstavi
V Brighton-u (Velika Britanija) je vsako leto jeseni sejem s področja hitre prehrane pod naslovom »FAST FOOD FAIR«. Letos so praznovali že deseto obletnico, naval razstavljalcev pa je bil tak, kot še nikoli doslej in so morali povečati razstavno površino za 20%. Sejem je bil na 6400 kvadratnih metrih.
Priznanje posavske zbornice
Alfred Železnik
Pravemu človeku
Vse preredko se zgodi, da se medaljo pripne tudi delavcu v kmetijstvu. Zato je pohvale vredna odločitev Medobčinske gospodarske zbornice za Posavje, ki je med posavskimi gospodarstveniki za svoje priznanje izbrala tudi kmetijca.
Ekspanzija je ključna beseda za »fast food«, ki v zahodni Evropi vsako leto narašča za 10%. V Veliki Britaniji je 500 firm s tega področja, ki imajo 3000 zaposlenih in bodo letos po predvidevanjih obrnile okrog 4 bilijone funtov. Vendar ne padajo samo finančni mejniki, pada vseh vrst tradicionalizem, na razstavi pa se je pokazalo, da padajo tudi nacionalni mejniki. V Zahodno Evropo uspešno prodirajo proizvodi različnih nacionalnih kuhinj, ki so prilagojeni tej zvrsti prehrane. Poleg pionirjev s tega področja, kot naprimer Američanov, Novozelandcev in iz Evrope Dancev in Nizozemcev, so se kot novi proizvajalci proizvodov za »fast food« pojavili Nemci, Mehičani in predstavniki dežel Srednjega Vzhoda.
Nemci so pokazali okrog 80 različnih vrst klobas in mesa za hladne narezke in zbujali pozornost zlasti zaradi kvalitete klobasičarskih izdelkov, za katere skrbi nemška zakonodaja, po kateri v klobasah ne sme biti nobenih cerealij ali drugih polnil, temveč 100% meso. Njihova frankfurtska klobasa pa se je itak uveljavila kot »hot dog« klobasa. Klasične sendviče so zamenjali razni drugi domiselno pripravljeni prigrizki kot naprimer salame, zvite v kornet z različnimi polnili. Prigrizki so atraktivni, primerni za vse vrste bifejev. Poleg tega so Nemci predstavili še razne blage gorčice, reliše, marinirano zelenjavo in pikantni tilsit sir za hamburgerje.
Največja ponudba sirov je bila seveda pri Holandcih. Pod
vodstvom nizozemskega ministrstva za kmetijstvo in nizozemske mlekarske zveze, so Nizozemci razstavljali kar na devetnajstih stojnicah, kjer je bilo vseh vrst
sirov v najrazličnejših oblikah, med drugimi tudi 35 gramskih »lizik« iz edamca in gaude, posebej pripravljenih za »fast food«, siri z zelo malo maščobe, to je 11%, za nizko kalorične obroke, panirani kosi sirov različnih oblik, pripravljeni za cvrtje itd...
Bogata je bila ponudba »mini spring« rolad z različnimi polnili. Ovoj rolade je iz podobnega testa kot palačinka, nadevi pa so različni. Laho so tudi ocvrte. Pozornost so vzbujale rolade za vegetarijance. Holandci so predstavili tudi nove proizvode iz krompirja, primerne za »fast food«, kot krompir v srajčki in nov tip ocvrtih krompirjevih čipsov, ki se jih pogreva v mikrovalovni pečici.
Prehrambena indusrija Nizozemske predstavlja 28% vse industrijske proizvodnje v tej deželi in več kot polovica izdelkov gre v izvoz v dežele EGS in drugam. Velika je bila ponudba sladoledov vseh vrst. V Veliki Britaniji imajo štiri skupine saldole-dov: Milk Ice (na bazi mleka), Ice Cream (z rastlinskimi maščobami), Dairy Ice Cream (z mlečno maščobo), Jevvish Pariv Ice Cream (brez vsakršne mlečne suhe snovi).
Mnoge evropske firme so razstavljale razne pripravljene gotove obroke, prirejene za pogrevanje v topli vodi ali v mikrovalovni pečici. Veliko jih je bilo prirejenih za dietno prehrano. Posebnost v tej skupini so bili proizvodi angleške firme The Ferdovvs Food Processing Co., ki imajo sveži rok trajnosti tri mesece, če so hranjeni v hladilniku.
Tipaje, ampak naglo prodira mehiška prehrambena industrija tudi v Evropo s svojimi eksotičnimi izdelki kot so enchilada in chilli. Letos so imeli na sejmu že
tri stojnice. Firma La Mexicana ima svoj obrat tudi v Veliki Britaniji. Izdelujejo testene podloge tortillas. Narejene so iz pšenice ali koruze v obliki školjke ali tulcev, polnijo se z mesom in chilli omako. Naprodaj so sveže ali globoko zamrznjene. Pokazali so obilico mehiških omak, med drugim tudi Mole Poblano - čokoladno omako za prelivanje piščancev. Prav tako ni manjkalo različnih mehiških piv in obvezne teguile.
Razgled po sejmu je dal vtis, da bomo jedli bolj zanimivo in domiselno hrano. Prav tako je bil povdarek tudi na bolj zdravi prehrani. Vse več je vegetarijancev in ljudi, ki zavračajo rdeče meso in tistih z dieto. Zato se povpraševanje po »zdravih« proizvodih neglo veča. Proizvajalci raznih »burgerjev« so temu naglo sledili. Na sejmu so predstavili poleg običajnih ham in cheese burgerjev še: diet burger, vegeburger in burger brez dodane maščobe iz čistega pustega mesa z dodatki cerealij in začimb. Vsi proizvodi pa ostajajo zvesti osnovnemu principu fast food industrije: enostavna in hitra priprava in egalizacija porcij.
Organizacija sejma je bila odlična. Hostese, oblečene v bele zajčke, ki že sami po sebi spominjajo na vegetarijanstvo, so neu-. trudno dajale gostom informacije, poleg tega pa so še razne prireditve popestile sejem, kot na primer: tekma natakarjev, mednarodno kuharsko tekmovanje in druge. V letu 1988 bo prvič odprt tudi spomladanski sejem v G-Mex Centru v Manchestru od 6. do 8. marca. Jesenski sejem bo spet v Brightonu od 14. do 17. novembra.
Vse kaže, da je svetovna fast food industija še vedno v fazi razmaha in odprta za novosti in ideje tako, kot je bila doslej le malokatera prehrambena veja.
Ali bomo pobrali svojo drobtinico tudi mi?!
Med tremi dobitniki malih priznanj je tudi inž. Franc Juvane, direktor Mercator-Agrokombina-ta iz Krškega. Ing. Juvane je bil vsa leta dejaven kmetijski strokovnjak in je imel nesporno pomembno vlogo pri oblikovanju velikih družbenih posestev v krški občini kot so Zadovinek, Sremič in Stara vas. Še v letih ko je v kombinatu delal kot kmetijski pospeševalec, je bil pri uvajanju novih znanj v kmetijsko proizvodnjo med najbolj zavzetimi strokovnjaki.
Inž. Franc Juvane je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Krško v času, ko so se krojili pomembni razvojni vzvodi, ki so dvignili občino v vrh slovenskih občin. Leta 1981 se je vrnil v
Ne olja, mleka na ogenj
Alfred Železnik
V sevniški občini odkupujeta mleko Celjska in Ljubljanska mlekarna. Ob koncu leta je prišlo do zaostritve odnosov med SIS za pospeševanje proizvodnje in predelave hrane in Celjsko mlekarno. Ta je od SIS zahtevala, da pokriva izgubo pri proizvodnji mleka, in sicer 50 dinarjev za liter
kmetijstvo kot direktor Agrokombinata. V tem času je nastala vrsta pridobitev oziroma objektov. Med zadnjimi pridobitvvami je velik oskrbni center za reprodukcijski materijal pri Žadovniku. Krški Agrokombinat se je razvil v sodobno kmetijsko organizacijo v tem delu Slovenije. Je vodilni pridelovalec sadja v Sloveniji, s pomembnim deležem v proizvodnji vina, mesa in mleka.
Ing. Franca Juvanca nikdar ni krasilo le izvrstno strokovno znanje, temveč tudi tista vrlina, ki ji kmetje - kooperanti najbolj verjamejo. Namreč, da dobri zgledi vlečejo. Inž. Juvanca je v domačem kraju dostikrat mogoče videti bodisi za krmilom njegovega traktorja, bodisi oprtanega s sadjarsko škropilnico.
odkupljenega mleka. SIS je zahtevo zavrnil in 1,7 milijona litrov mleka, kolikor so ga letno odkupile Celjske mlekarne, naj bi šlo v Ljubljano.
Tu pa so se začele za poslovne odnose nekoliko nenavadne zadeve. Celjani so, predvsem na Šmarčnem, pričeli pravo ofenzivo proti Ljubljanskim mlekarnam in med kmeti povzročali pravi preplah in revolt. Zalegla je šele strpna, pametna in pomirjevalna beseda.
Vse mleko se sedaj zbira in odkupuje za Ljubljansko mlekarno, Celjska mlekarna pa z mlekom in mlečnimi izdelki še naprej oskrbuje sevniško občino.
Volk sit - koza cela bi lahko rekli sedanjemu položaju. Toda, kdo ve, kdaj se utegnejo strasti spet razplamteti. Pri tistih pri katerih je vzbujen dvom v sodelovanje z Ljubljanskimi mlekarnami bodo morale predvsem Ljubljanske mlekarne pokazati in dokazati svojo osebno in poslovno izkaznico in se dosledno držati vsega, kar je njihova bodisi običajna praksa ali pa tudi le obljuba. Vsekakor pa bo morala svojo vlogo - če je še ni — odigrati tudi organizacija kooperantov M-KK Sevnica. Očividci reakcij kmetov pravijo, da vzbujenega dvoma v sodelovanje z Ljubljanskimi mlekarnami ne bo lahko pomiriti.
V mlečni vojni j* bila direktorica tozde Kooperacija Jožica Mlakar precej alabe volje.
Takle je Bajsljev kloak, ki je uporaben za hitro prehrano. Toda - ali vse, kar v njem ponujajo, rea sodi k tistemu, kar naj bi poimenovali »Bajal- In bi predstavljalo to, kar je recimo McDonaldov hamburger?
Kdo brozga sevniško mleko?
V času najhujše slovenske borbe za vsak liter domačega mleka, je zvezna vlada za njegov uvoz namenila 26 milijonov dolarjev. Med nekimi občinami, kjer ni bilo čutiti bistvenega padca oddaje mleka, je bila tudi sevniška. V tej občini so za leto 1987 načrtovali odkup 4,3 milijona litrov mleka.
Kombinat v Sevnici tik za Lisco
Alfred Železnik
Klub v dobro vseh
Kdorkoli je pred novim letom prišel v sevniški Mercator-Kmetijski kombinat, je v novem Kmetijskem oskrbovalnem centru slednjič našel vse na enem mestu. Tu so skupne službe kombinata in temeljnih organizacij, hranilno kreditna služba in dobro opremljena mehanična delavnica.
V »kocu«, kot se je med ljudmi že skovala kratica, je ponudba še pestrejša: sevniška občina je
dobila prvo diskontno prodjalno, ob njej je bife, v podaljšku pritličja pa še veliko prodajalno malih
kmetijskih strojev, težkih traktorjev in priključkov, umetnih gnojil, krmil in gradbenega materiala ter zaščitnih sredstev. Do skladišča je speljan industrijski tir, prostore pa so našle tudi občinske blagovne rezerve.
Sedanja urejenost je pravo nasprotje nekdanji, s številnimi, med seboj oddaljenimi strehami v starem delu Sevnice.
V lepo urejenem obratu družbene prehrane je bilo pred novim letom tovariško srečanje do-
mala vseh 91 upokojencev. Besede direktorja delovne organizacije dipl. inž. Albina Ješelnika so v ostarelih očeh nekdanjih sodelavcev prižgale svetlejše tone, čeprav se poudarku kriznih časov ni mogel izogniti. Pozornost je vzbudil poudarek primerjave razvoja sevniškega kombinata po uspešnih integracijah. Pod eno streho so povezani zasebno in družbeno organizirano kmetijstvo in trgovina, ki po Ješelniko-vih besedah predstavljajo kolektiv, ki se je že v minulem letu po celotnem prihodku približal vodil-
ni gospodarski organizaciji v občini - Lisci. Z njenima dvema miljardama realizacije se kombinat meri z 1,8 milijarde. Ostali podatki so težje primerljivi, saj gre v kombinatu pretežno za kmetijsko dejavnost, za katero pa vsi vemo, da ...
Dobri gospodarji v sevniškem kombinatu so se, tega prav nič ne skrivajo, okoristili z jugoslovansko vsakdanjostjo — inflacijo. Najeta posojila za gradnjo kmetijskega oskrbnega centra so zanemarljiva z njegovo sedanjo vrednostjo. Kmetom, ki so se oskrbeli z reprodukcijskim materialom na kredit, je rok vračila podaljšan do marca, tako da bodo lažje prebrodili vsak dan manj razveseljive razmere.
Ob tej priložnosti je Ješelnik predstavil tudi Klub Mercator. Vsi zaposleni so člani- kluba in prejemajo svoj osebni dohodek v kuponih. Povabil je tudi upokojence, da oplemenitijo svoje prihranke in prejemke in se včlanijo v klub.. Marsikdo je še v poznejših urah zvedavo spraševal, ali gre za resno zadevo in ne le televizijsko reklamo. Nekatere smo naslednji dan že videli s klubskimi karticami. Kakorkoli že, ob letu bodo imeli več vsi: aktivni kooperanti, delavci in upokojenci. Nekateri so kratkomalo pribili: »Le kako, da se Slovenci nismo česa podobnega spomnili že prej!«
Kam po trsne sadike
M-KZ Krka, TZO Polje Šentjernej obvešča vinogradnike, ki nameravajo letos obnoviti vinograde, da prodaja priznane prvovrstne trsne sadike.
Na zalogi so predvsem: kraljevina, laški rizling, beli pino, zeleni slivanec, žlahtnina in druge namizne sorte, žametna črnina, modra frankinja ter druge sorte trsnega izbora za posavski rajon.
Naročila sprejema TZO Polje, Šentjernej pismeno, osebno ali telefonsko (068) 42-034.
Sadike lahko nabavite tudi neposredno pri naših kooperantih:
Franc Martinčič, Šmarčja vas 16, 68310 Šentjernej Franc Lenčič, Šmarčja vas 4, 68310 Šentjernej Tone Jarkovič, Brod 23, 68312 Podbočje Mirko Goričar, Slivje 2, 68312 Podbočje Jože Unetič, Sajevec 4, 68311 Kostanjevica na Krki Ivan Pungerčar, Malkovec 4, 68295 Tržišče.
Upokojenci M-KK Sevnica in Klub Merecator: direktor kombinata Albin Ješevnik ga je temeljito predstavil. Rezultate predstavitve si lahko ogledate v posebnem sestavku.
Pri trsničarju Martinčiču
Jože Kirm
En hribček bom kupil...
Šentjernej je središče bogate okolice med Krko in Gorjanci. Kli-| ma je tu dokaj ugodna. Zaradi tega sta tu poleg živinoreje in poljedelstva razvita tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Kdo ne pozna vinskih goric Tolsti vrh, Vinji vrh, Sončnik, Vrbovci in drugih? Dajejo tako žlahtno vinsko kapljico, da se da piti tudi na tešče.
Med vojno in tudi po njej so vinogradi propadali, površine zasajene s trto so se zmanjševale. Nekateri vinogradniki so manjkajoče trte nadomeščali s samo-rodno trto. Oblast je za tako imenovano šmarnico pobirala od kmetov posebno takso, ki pa je šla v glavnem za krpanje proračunov in ne za obnovo vinogradov.
Po letu 1965, posebno pa še po letu 1970, je obnova vinogradov stekla na veliko. Vinograde so začeli obnavljati ne le kmetje, pač pa tudi ljubitelji vinogradništva. Pridelovanje grozdja je postalo hkrati tudi rekreacija. Po goricah so zrasle lične zidanice in novi sodobni nasadi žlahtne vinske trte na žični opori. Samorodnico so vsi, ki so se vsaj malo šteli za vinogradnike, posekali.
Za uspešno obnovo in napredek vinogradništva so bile poleg ugodnih podnebnih in talnih pogojev ter pripravljenosti kmetov, potrebne vedno večje količine selekcioniranih, zdravih in vsestransko kakovostnih trsnih cepljenk.
O tem, kako je postal trsničar, sem se pogovarjal s Francetom Martinčičem iz Smalčje vasi -združenim kmetom TZO Polje Šentjernej, ki je med največjimi pridelovalci trsnih cepljenk, pa tudi vinogradnik in kletar.
France je kot štipendist Kmetijske zadruge Šentjernej v letu 1958 končal grmsko kmetijsko
šolo, leto dni se je šolal na Agronomski šoli v Mariboru. S cepljenjem vinske trte za domačo rabo je začel že leta 1959. Z organizirano pridelavo sadik trte pa je pričel leta 1965. France se je učil in vzgajal pri priznanih vinogradniških strokovnjakih, obiskoval razna predavanja, seminarje in tečaje ter prepotoval precej evropskih držav, koder goje vinsko trto.
Spominja se tistih prvih začetkov, ko so bila skoraj vsa dela, kot cepljenje, vlaganje, sajenje in druga dela v glavnem ročna. Sedaj cepijo strojno, ker manjka iz-vežbanih cepljarjev, tudi vlaganje v trsnico je drugačno kot pred leti. Z uporabo črne folije se je pridelek sadik precej povečal. Za nov način ga je navdušil mag. Zafošnik iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Pred tem si je France ogledal tudi nekatere trsnice v Nemčiji. Uporaba črne folije se je pri nas dobro obnesla in večino pridelovalcev trsov uporablja ta način pridelave sadik.
V prvih letih Francetovega dela so vzgajali največ rdeče sorte, po katerih je bilo veliko povpraševanje. Vse trte so v glavnem pokupili vinogradniki posavskega rajona. Takrat je kazalo, da bo pridelovanje vina tudi dohodkovno zanimivo. Danes je rdeča vina prodati težje, ker so v modi bela vina. Verjetno pa je, da bo v nekaj letih povpraševanje po
rdečih vinih spet doseglo nekdanjo raven in se izenačilo z belimi.
Trenutno stanje v vinogradništvu ni rožnato. Vino je pridelek, ki ga je najtežje prodati. Tudi tisti vinogradniki, ki so grozdje prodali kletem niso na boljšem, saj so za oddano grozdje prejeli le akontacijo. Kljub trenutni krizi v
tej panogi France meni, da obnova vinogradov ne bo zamrla. Kmetje in drugi ljubitelji vinske trte vztrajajo, saj jim vinska gorica, v katero so vložili ljubezen, veliko truda in denarja, pomeni več kot le pridobivanje dohodka. Za dežjem vedno pride tudi sonce. Zato se tudi v vinogradništvu nadejamo boljših časov. Vinska
trta namreč ni enoletna rastlina, saj traja čas od sajenja do prve trgatve tri leta.
Zadnji pridelek sadik je bil zaradi skrbne vzgoje in ugodnih vremenskih pogojev nadpovprečne kakovosti. Letos so trsničarji TZO Polje iz Šentjerneja, pridelali 150000 sadik.
Pri pletju v trsnici pomagajo tudi otroci.
Kranjski stroji za Grke
Franc Selak
Cenjeno lastno znanje
Letos se bo izteklo tretje leto uspešnega sodelovanja oziroma prodaje Agromehanikinih škropilnic grškemu kupcu. V letu 1987 smo v Grčijo izvozili 900 škropilnic, za leto 1988 pa je že sklenjena pogodba o izvozu najmanj 1230 škropilnic različnih tipov od AG 500 I in AG 440 I. Do letos smo prodajali le škropilnice AG 500I, v letošnji izvoz pa smo uspeli vključiti tudi druge vrste teh strojev.
Vrednost sklenjenega posla znaša okroglo 800.000 zahodno-nemških mark. Gre za konvertibilni izvoz, saj je Grčija članica EGS in je utrditev nadaljnega sodelovanja toliko bolj poslovno zanimiva.
Izvoz v Grčijo poteka preko posrednika. Grški kupec ima svojo centralo v Solunu, po vsej
Grčiji pa okrog 100 prodajnih mest. Skupaj z grškim partnerjem ocenjujemo, da z našimi izdelki — škropilnicami pokrivamo med 30 in 40 % potreb grškega trga. Grki imajo sicer razvito tudi svojo industrijo poljedelskih strojev, ki pa večinoma temelji na kooperaciji z Italijani. Ta kooperacija pa je nezahtevna, ker Grki ne izdelujejo tehnološko
najzahtevnejših delov kot so črpalke, šobe, regulatorji in drugi.
V tem izvozu nas povsem solidno zastopa Avtomakedonija iz Skopja, ki je dolgoleten Agrome-hanikin poslovni partner tudi pri prodaji na makedonskem tržišču.
Po sklenjeni pogodbi moramo Grkom dobaviti 70 % dogovorjenega števila škropilnic v prvi polovici letošnjega leta. Zato smo morali pravočasno pripraviti vse dispozicije, da bodo prve dobave lahko stekle že takoj po novem letu.
Prodaja na grškem trgu nam dokazuje, da so naši lastni izdelki za grškega kupca zelo primerni, saj je zavrnil nakup izdelkov, podobnih nemškim ali italijanskim. Še ena potrditev pravilne poslovne politike, da je treba v izdelke vložiti kar največ lastnega znanja in rešitev, brez dragih tujih licenc.
Kakovost naših izdelkov pa potrjuje še drugi vidik: za dobavljeno blago nismo imeli večjih reklamacij ali drugih ugovorov glede kakovosti. Kupcu tudi sproti pošiljamo nadomestne dele, ki jih potrebuje v svojih servisnih delavnicah.
Štrajk
Besede, besede, besede — to je pesmica — in enako pojemo tudi mi kmetje, predvsem živinorejci, že kar nekaj let.
Toda, samo od bese ne moremo žreti več.
Zaradi nakopičenih problemov v kmetijstvu, smo kmetje ZKZ Mozirje začeli »štrajk«. Tisti kmetje, ki so do sedaj že izpraznili hleve in opustili mlečno proizvodnjo ne morejo štrajka več prekiniti. Kajti, če nimaš več krav, ti lahko nekdo ponuja tudi
1.000	din za liter mleka, pa mu ga ne moreš dati.
Tisti kmetje, ki pa še imamo krave v »štalah«, pa smo se odločili, da za teden dni prenehamo oddajati mleko. To moramo organizirati tako, da se nam pridružijo vsi slovenski kmetje najmanj pa tisti kmetje, ki smo združeni v SOZD MERCATOR, kamor spada tudi naša ZKZ Mozirje.
Tiste dni, ko mleka ne bomo oddajali, se ga bo nabralo velike količine, predvsem pri večjih mlečnih proizvajalcih. Ker pa ima večina kmetov tako oblikovano vest, da bi imeli greh, če bi mleko zlivali v gnojnične jame, smo razmišljali, da bi po domovih in večjih mestnih središčih potrošnikom mleko delili zastonj.
Kmetje smo mnenja, da rajši damo mleko zastonj potrošnikom, kot pa posrednikom, ki v reproverigi proizvodnje mleka zaslužijo mnogo več, kot pa mi proizvajalci.
Proizvajalci mleka smo razmišljali, da bi lahko tudi na drug cenejši način opozorili na nevzdržen položaj v kmetijstvu. Vsi večji živinorejci imamo traktorje in cisterne za gnojevko. Natočili bi jih in isti dan vsi hkrati krenili v strnjenih kolonah proti Ljubljani. Tam bi lahko vsebino cistern tudi izpraznili, če pri odgovornih inštitucijah ne bi dobili zagotovila o primernem plačilu mleka in to takšnem, kakršnega je izračunal Kmetijski inštitut.
Slovenski kmetje ne zahtevamo, da mora to ceno, katera se spreminja vsak mesec, v celoti plačati potrošnik. Na rešeto bo treba dati tudi posrednike, da ugotovimo, koliko ljudi živi na račun kmetovih žuljev.
Marsikateri dinar bi država lah-kok primaknila k ceni mleka od visokih pokojnin ali plač tistih tam, ki so ali pa še slabo vodijo gospodarsko politiko. Ni prav, da ima tisti, ki slabo dela visoke dohodke, mi kmetje, ki pa smo bili trdna opora razvijajočega se gospodarstva, pa bi si morali po tolikih letih marljivega dela s štraj-kom zagotavljati plačilo za hrano, ki jo dajemo tržišču.
Če s tem napovedanim štraj-kom — še ceneje bi bilo pred njim — ne dosežemo poštenega plačila za pošteno delo, nam preostane samo še najhujše in to je, da se pridružimo tistim kmetom, ki so s strto dušo, tiho, brez napovedi in nemočni izpraznili hleve.
Nato nam preostane nekoristno opazovanje, kako se bodo delovni ljudje obnašali, ko bodo namesto mleka in mesa uživali na papir napisane ukrepe ZIS.
Za živinorejce ZKZ Mozirje Bider Jože
Prosim objavite članek v Mercatorju in na tak način pomagajte urediti težak položaj živinorejcev. Ko bomo določili datum prenehanja oddajanja mleka, vam bom sporočil.
Škropilnica AG 500 pri delu.
Ugovor bralcev — odgovor urednice
Ljunljana, 1987-12-24
Prof.dr.Tone TAJNŠEK Ljubljana, Jamnikarjeva 101
Glavni in odgovorni urednici Vesni BLEIVJEIS
61000 Ljubljana, Kardeljeva 17
V vašem glasilu delavcev in združenih kmetov SOZD Merkator dec.1987 je Andrej Dvoršak na 4. strani pod geslom "Kmečki kruh je le še skorja" zabeležil izjavo sogovornikov(Hudobreznikovih): " A tako hudo kot je sedaj ni bilo niti med voino niti po njej". Ker poznam kako hudo je bilo med vojno na Brezju nad Mozirjem, prellagam, da nekdo razišče, kako da jim je takrat bilo boljše kot danes in to neverjetno izjavo objektivizira.
Moti me tudi dezinformacija na zadnji strani, saj direktor Mlakar v TOZD Brazda ni mogel sejati sorte pšenice Baronka, ker je ni na sortnem seznamu potrjenih sort oz. pšenice.
Ker mi je to povedal sam profesor v njegovem imenu zahtevam pojasnilo. Uspešnejše novo leto 1988
V vednost:
Družtvu novinarjev Slovenije Ljubljana
vam želi Vošnjakova 8
M. Kranjc
Vabim oba — spoštovanega profesorja in njegovega pisarja, da prebereta pismo mozirskega kmeta Jožeta Bidra, ki ilustrira razmere v živinoreji pred spremembo odkupnih cen mleka. Menim, da je pismo najboljši komentar razmer. Navedeno pismo smo poslali v vednost predsedniku ZIS, Branku Mikuliču, podpredsedniku ZIS, Janezu Zemljariču in še nekaterim zveznim in republiškim funkcionarjem.
Glede BARONKE pa hvala za opozorilo. Prepisovalni (ne tiskarski), škrat nam je zasejal ljulko. V tozdu Brazda pa so zanesljivo posejali BARANKO.
Spoštljiv pozdrav, urednica Vesna Bleivveis
Klub Mercator
Andrej Dvoršak
'V
Ce bi hoteli.... pa nočemo!
Celjska potrošnica o klubu
Tokrat smo začeli v Celju, kjer je ena sama Mercatorjeva trgovi-na-Center osnovne preskrbe tozda Golovec. Klub Mercator v njej jemljejo resno, kar se odraža na številnih informacijah pred in v trgovini. Plakati opozarjajo na prednosti članstva, v trgovini pa so obvestila, na katerih z velikimi in debelimi črkami piše pri katerem delavcu lahko stranka dobi člansko izkaznico in kupone.
V trgovini Samoizbira, ki sodi v sklop celjskega centra osnovne preskrbe in jo vodi Tatjana Kos, ni nobene zadrege, če vprašaš o podrobnostih akcije. Irena Kolenc, Darja Žibret in Jožica Gril, vsaka odlično pozna celotno akcijo. Zato akcija odlično teče. Do začetka decembra so 47 kupcem na tem prodajnem mestu prodali za 31,5 milijona dinarjev kuponov. Pravijo, da za prodajo ni ovira, da so edina Mercatorjeva trgovina na širšem celjskem območju! Stranke kupujejo kupone, mnoge med njimi jih potem vnovčijo v trgovini, redkeje pa tudi zamenjajo za gotovino.(ZA) Ko sem bil v Celju, je nove kupone kupovala Pavla Jeraša, upokojena arhitektka, že od prej članica Kluba. Povedala je, da se ji zdi ta način varčevanja in obračanje denarja zelo koristen. Povsem pa jo je prepričala po-slovodkinja Tatjana Kos, ki ji je ob prvem stiku s Klubom Mercator dala prepričljivo in točno informacijo.
Klub : HKS
Iz Celja smo se odpeljali v Mozirje, kjer pa Klub Mercator še ni zaživel. V samopostrežni trgovini M-ZKZ Mozirje v Ljubnem mesar ni bil čisto prepričan, če lahko plačam s kuponi, pa tudi blagajničarka je raje poklicala pomočnico poslovodje, Ano Novak.Ta je akcijo in kupone poznala. Vodja delovne enote Trgovina, je povedal, da so bile vse trgovine obveščene o načinu prodaje za kupone z dopisom, poslovodje pa še posebej na sestanku. Tudi Novakova se je spomnila tega dopisa, vendar je ležal zamešan med kupi drugih papirjev in kot kaže, do trgovcev oziroma blagajničark sploh ni prišel. Sicer pa v Mozirju menijo, da kuponi zaradi ugodnejših pogojev pri obre-stovanju »škodijo« HKS, ki ima v njihovi zadrugi bogato tradicijo.
Ljubljana - nekaj cvenka že, toda odnos
Precej bolje poznajo Klub Mercator v samopostrežni trgovini na Mlakah v Trzinu. Prodajalka Marija Bergant me je takoj odpeljala k oddelkovodji Bredi Lakner, ki v odsotnosti šefa prodaja naše kupone. Zneska o prodanih kuponih ni mogla povedati, tega ve le šef, vedela pa je, da so doslej v Klub Mercator včlanili 6 kupcev. Pritoževala se je nad kupico potrebnega papirja in pisarije. Imela pa je tudi pomisleke na slogan akcije »Denar v žepu -obresti pa tečejo«, češ da ga kupci slabo razumejo. Tako, da jim obresti tečejo, čeprav kupone porabijo za nakup prehrane. Po njenem mnenju ni pravega povpraševanja po kuponih zato, ker se je kupna moč prebivalstva zelo zmanjšala.
Več članov Kluba Mercator je v drugi Grmadini trgovini, SP Majke Jugoviča 11 v Savskem naselju, Jožefa Žuna, poslovod-kinja jih je naštela kar 22, ki so kupili za 23,7 milijona dinarjev kuponov. Najvišji znesek je bil 3 milijone, sicer pa so manjši zneski, nekateri člani so postali redni in kupujejo nove kupone vsak mesec. Večinoma so to upokojenci iz okolice. Največ kuponov prodajo okoii prvega, ko so pokojnine. Značilno je, da kupone uporabljajo za redne mesečne nakupe v trgovini. Sogovornici se je zataknilo šele, ko sem jo vprašal za. prospekte o Klubu Mercator in spisku trgovin, kjer se lahko včlani v Klub. Obojega je zmanjkalo!
Za vogalom te samopostrežbe je prenovljeni bife »Pod sodi«. Natakar Slavko Šneberger je
malo pred novim letom vnovčil 2 kupona po 20.000 dinarjev. Zanimivo pa je, da je akcijo poznal v vseh podrobnostih.
»Kako je ne bi poznal, saj o njej že nekaj mesecev pišete v glasilu Mercator, tako da nihče ki ga odpre ne more mimo informacije. Kuponov, ki jih prinesejo gostje pa smo pri nas enako veseli kot denarja. Konec koncev so kuponi za nas Mercatorjev denar in tisti, ki plačajo z njimi morajo biti deležni naše posebne pozornosti, saj gre za stalne stranke, člane Kluba Mercator.« Temu je pritegnila tudi njegova sodelavka Kristina Šinkovec, ki pa sama še ni naletela na gosta, ki bi plačal s kuponom.
Naslednja postaja naše akcije, je bila v samopostrežni trgovini Grmada na Titovi 238. Mlajši prodajalki, ki je imela na halji izvezeno črko A, se o Klubu Mercator in kuponih ni kaj dosti sanjalo. In tudi ni vedela, da lahko kupone kupim v diskontu, v SP na Triglavski in na Bratovževi ploščadi. Ker ni imela ne prospekta, ne spiska prodajnih mest, sem ji pač moral verjeti. Najbližja mi je bila Bratovževa ploščad. Blagajničarka Vida Rotar, mi je povedala, da pri njih kuponov ne prodajajo imajo pa zato obilo materiala o Klubu Mercator.
Preostalo mi ni nič drugega, kot da sem odšel v Diskont na Slovenčevi ulici, trgovino tozda Grmada! To Je naša največja trgovina, ki je znana med potrošniki predvsem po strašansko dolgih vrstah pred blagajnami, zlasti ob koncu tedna. Ko sem prišel je bila pred blagajno precejšnja gneča, kajti delala je le ena. Kasneje sem zvedel, da bi morale delati tri, a takoj je bilo pri roki tudi opravičilo, da je vsaka blagajničarka zadolžena tudi za založenost polic in da zato pač ne more biti ves čas pri blagajni!
V Diskontu so doslej včlanili rekordnih 98 kupcev, ki so kupili za 84 milijonov dinarjev kuponov, od tega za 53 milijonov v lanskem letu.
Zinka Levak, namestnica poslovodje, je povedala, da gredo kuponi najbolj v promet takrat, ko so pokojnine in tudi večina članov so upokojenci iz okolice. Zanimivo je, da med člani ni obrtnikov oziroma gostincev, ki so sicer redni kupci v tej trgovini. Zelo veliko članov tudi upuje s kuponi in blagajničarke so se jih že navadile, čeprav je bilo v prvih dneh akcije tudi nekaj zapletov. Kot v številnih drugih tr-
govinah, tudi tu niso imeli propagandnega materiala.
Na drugem koncu Ljubljane, v Fužinah, kjer poslovodkinja Marica Šešek vodi našo prvo samopostrežbo, opremljeno z računalniškimi blagajnami, se je od začetka akcije do danes marsikaj spremenilo. To trgovino smo obiskali prvi dan akcije Kluba Mercator in z informacijo, ki smo jo dobili nismo bili zadovoljni. Vendar pa so v tozdu Golovec akcijo kasneje bolje organizirali in danes težko najdeš trgovino, kjer je ne bi poznali. V Fužinah jo poznajo prav vse prodajalke in na vsa vprašanja o Klubu Mercator sem dobil vedno natančno informacijo. Temu primeren je tudi rezultat, saj so vanj včlanili 35 kupcev, ki so kupili za 30,5 milijona dinarjev ^kuponov.
Marica Šešek in njena namestnica Mici Jenko sta povedali, da je bilo največ novih članov oktobra in novembra, medtem ko je zanimanje v decembru upadlo. Mimogrede, tudi Marica Šešek je članica Kluba. Sama pravi, da je to bolj ugodno kot pa če bi bila varčevalka Mercator-ln-terne banke.
V	trgovini je na voljo tudi celoten reklamni material, vendar poslovodkinja opozarja, da se številni ljudje zgražajo ob reklamnem panoju, na katerem piše »Šparam, šparaš, šparamo«. Večini se zdi ta reklama odbijajoča in neprimerna ter jih odbija od članstva v Klubu Mercator.
V	samopostrežni trgovini na Proletarski 4, ki jo vodi Nežka Belcijan, te dni čakajo 100. člana. 97. član je kupil za 50 milijonov dinarjev kuponov. V letošnjem letu je bilo že 5 novih članov in Belcijanova je prepričana, da bo število še naraščalo.
Večinoma so upokojenci, ki svojo pokojnino v celoti prenesejo v Klub Mercator. Zanimanje se je zmanjšalo proti koncu leta, kar je razumljivo. So se pa v tistem času povečali nakupi s kuponi. Zvedel sem še, da vsa prodajna mesta v Golovcu dobe 1% od mesečnega zneska prodanih kuponov, kar vpliva na osebne dohodke delavcev. V tej trgovini ta odstotek razdelijo med vse na, delu prisotne delavce. To je vzpodbuda, ki precej vpliva na uspehe pri prodaji kuponov.
Podobno imajo urejeno tudi v tozdu Dolomiti, kjer dobi trgovina 1,5% od prodaje kuponov. Jožica Lavriha, poslovodkinja SP Rakovnik, mi je povedala, da ta odstotek razdelijo le med tiste tri
delavce, ki neposredno prodajajo kupone, ker imajo ti po njenem mnenju pač največ dela. Najbrž ni pomislila na to, da bi ga lahko imeli še več, če bi bile tudi prodajalke in blagajničarke neposredno udeležene pri tej delitvi, saj bi si potem prizadevale, da bi včlanili čim več novih članov.
Doslej je bilo v tej trgovini včlanjenih 15 kupcev, ki so kupili za 3,7 milijona dinarjev kuponov.
Po mnenju poslovodkinje bi bila zelo dobrodošla reklama na valu 202 in Radiu Glas Ljubljane, ki bi ob petkih In sobotah dopoldan opozarjala na možnost nakupa kuponov v posameznih trgovinah v Ljubljani.
V samopostrežni trgovini Mur-gle tozda Savica se je doslej včlanilo 33 kupcev, ki so kupili za 8,68 milijonov dinarjev kuponov. Draga Cegler, namestnica po-
PREGLED OZD, KS PRODAJO KUPONOV MERCATOR f&lLE NAJVEČ SREDSTEV - 14.9.1987^1.1988
1.	M-Mednarodna trgo^D Slovenija sadje ZT, Ljubljana - (271.620.000)
2.	M-Rožnik, TOZD Grajana - (207.040.000)
3.	M-Zarja, Ormož — (W0)
4.	M-Rožnik, TOZD Gorjana - (145.700.000)
5.	M-Modna hiša, TOZD11^, Maribor - (89.740.000)
6.	M-Kmetijski kcmb^ica, TOZD Trgovina — (89.440.000)
7.	M-Rudar, TOZD UniV% - (85.790.000)
8.	M-Rožnik, TOZD Domijana - (73.670.000)
Najboljša prodajni:
1.	Kraigherjeva plošča^ TOZD Slovenija sadie ZT Ljubljana - (271.620
2.	Uprava M-Zarje, OriTjBS.ggo.OOO)
3.	Diskont Slovenčeva,1^, TOZD Grmada, Ljubljana - (92.930.000)
4.	Blagovnica Modne hlfcor — (89.740.000)
5.	Železnina Sevnica, *iski kombinat, Sevnica — (89.440.000)
6.	Blagovni center IdrijAr, |<jrjja — (79.420.000)
7.	Kmetijski oskrbovali Sevnici, M-Kmetijski kombinat — (58.580.000)
8.	Blagovnica v Ptuju, Kanonija — (66.850.000) prodajajo, zato so kupci n‘fo iep0 sprejeli.
enakcgaKmnenia>> ^ P*Vl*	v P090V0,U 0 l(lul>u Mercator. Redkokdaj ao trgovci In potroinlkl
""-"“	tn. bi bil ustrezno“SSEE**
Vseljiva reklama |e ie to, da zna vsak prodajalec IzP0)*’ te pa j( vse odvisno samo od poslovodja...
V samopostrežbi lozda Golovec v Gregorčičevi ulici
slovodje je povedala, da so to predvsem mlajše družine in upokojenci. Vendar pa v tej trgovini tozda Savice med prodajalci ni zaslediti pretiranega znanja o podrobnostih Kluba Mercator.
Nekoliko bolje je v samopostrežbi tozda Golovec na Gregorčičevi, kjer so akcijo resno vzeli že prvi dan. Doslej se je pri njih včlanilo 34 kupcev, ki so v kupone vložili 20,8 milijona dinarjev. Tudi tu so vsi deiavci stimulirani z določenim odstotkom od prodanih kuponov.
V samem centru Ljubljane imamo kar tri prodajna mesta: Steklo, Modno hišo in specializirano prodajno mesto Kluba Mercator na Kraigherjevi ploščadi, ki sodi v tozd Slovenija sadje, ZT. Od slednjega smo si v Mercatorju prav vsi veliko obetali in računali, da bo tu tudi blagajna Mer-cator-lnterne banke, a je zaenkrat še ni.
Prodaja kuponov v Klubu Mercator, kot popularno imenujejo lokalček na vogalu nove Modne hiše, poteka odlično.
Helena Vodopivec in Petra Vavpetič sta povedali, da so lani včlanili kar 302 člana, ki so kupili za 267,1 milijonov dinarjev kuponov. Letos je naval še večji. Do 17. januarja so včlanili 69 novih članov, ki so kupili za 137 milijonov dinarjev kuponov. Že naslednji dan je bila slika povsem drugačna, kajti samo v enem popoldnevu se je število članov povečalo za 10 in pred
pultom so začele nastajati vr-ste...Tudi tu so člani večinoma starejši ljudje, tisti, ki imajo varčevanje v krvi.
Kako je s prodajo v Modni hiši, nismo mogli zvedeti, ker blagajničarke, ki sicer prodaja kupone, ni bilo. Namesto nje jih je to dopoldne prodajala prijazna prodajalka arja Kelvišar. Še preden mi je uspelo povedati, kar me je zanimalo, je že pristopila poslovodkinja Štefka Kump , ki pa prodaji kuponov v svoji hiši ni preveč naklonjena. Trdi, da je z njimi preveč administracije in da ima za to premalo ljudi, da bi bilo bolje, če bi prodajno mesto prenesli v Klub Mercator na Kraigherjevo ploščad. Tam so dekleta, po njeni sodbi, le napol zaposlena, medtem ko so njene prodajalke preobremenjene! Skratka obsežna administracija, ki jo prinaša s seboj Klub Mercator v Modni hiši ni dobrodošla. Poslovodkinja mi je tudi zatrdila, da vse prodajalke dobro poznajo akcijo. Ko sem odhajal, sem prodajalko na oddelku, kjer so dežniki, povprašal o obrestih, ki jih dobi kupec za kupone Mercator. Niti približno ni vedela zanje, napotila pa me je v tretje nastropje, kjer naj bi izvedel več podrobnosti.
Neprimerno bolje se je odrezala prodajalka Anica Šteh v prodajalni Stekla na Titovi 33, ki je vedela poleg obresti še marsikaj drugega o Klubu Mercator in je članstvo v njem iskreno priporo-
čala. Poslovodkinja Zalka Janže-vec je povedala, da so včlanili že 48 strank v laTnskem letu in še 6 v letošnjem, ki so skupno kupile za nekaj manj kot 20 milijonov dinarjev kuponov. Opaža, da so to večinoma upokojenci in da mnogi kupone vnovčujejo v živilskih trgovinah. V njihovi trgovini so doslej vnovčili le za 200 tisoč dinarjev kuponov za nakup blaga, precej več pa zamenjali v gotovino. Najvišji znesek, ki ga je hotela stranka pri njih pretopiti v kupone Mercator, je bil 160 milijonov dinarjev, a so jo zaradi preobilice pisarije, napotili na Mer-cator-lnterno banko, kjer so zadevo uredili in spisali vso potrebno dokumentacijo.
Anketo smo končali v Šiški, v samopostrežni trgovini na Trgu komandanta Staneta. Tudi tu sta se poslovodja Franc Malenčak in njegova namestnica Emilija Perič pritoževala nad obilno administracijo in kupom papirja, ki spremlja vsakega člana in vsak izdan kupon. Vendar sta se pritoževala le nam, medtem ko kupci tega ne opazijo. Do njih so v tej trgovini zelo pozorni in jih spodbujajo k nakupu kuponov. Doslej so jih včlanili 38 ter prodali za 33,5 milijona dinarjev kuponov. Tudi tu je največ upokojencev, ki redno prihajajo po nove kupone. Valenčak ocenjuje, da je akcija zelo koristna za njegovo organizacijo, zelo vesel pa bi bil, če bi se poenostavili postopki in ne bi bilo več toliko papirnate vojske.
Gostincem Je vseeno - eii kupon alf denar. Kristina Šinkovec In Slavko Šneberger se »Pod sodi« za plačnike s kupcni fte bolj potrudita.
V »centralni pisarni« Kluba Mercator v Ljubljani ss Petra in Helena spopadata s papirnato vojno kot vesta In znata.
Ideja odlična - križ z uresničevanjem
Z današnjim zapisom smo končali ankete o Klubu Mercator. Z njimi smo zajeli nekaj deset trgovin in prodajnih mest kuponov Kluba Mercator od Lendave do Pirana, od Črnomlja do Tržiča. Premalo je bilo prostora, da bi lahko na naših straneh zapisali prav vse, kar se nam je primerilo. Pripetilo pa se nam je veliko... zabavnega in žalostnega. Od tega, da nam je poskušala prodajalka poiskati kupone med blagom na polici, do tega da nam je poslovodja najbolj zakotne vaške trgovine o njih povedal več, kot smo o njih zvedeli v naših elitnih trgovinah...
Ko danes ocenjujemo uspešnost akcije KLUB MERCATOR, ki smo jo ob njenem rojstvu z besedami podprli prav vsi, lahko mirno zapišemo, da je marsikdo stiskal figo v žepu, ali pa nima dovolj sposobnosti in vpliva v svojem lastnem kolektivu, da bi sprejete zahteve po izvajanju akcije prenesel vanj. Klub Mercsa-■tor ni uspel tako kot smo si predstavljali, odpovedal je tam, kjer ne bi smel - v kapilarah našega velikega sistema,v številnih trgovinah, bifejih.
Prve tedne po pričetku akcije je bilo (pre)veliko število delavcev, ki o klubu niso imeli pojma in niso znali posredovati potrošnikom niti najosnovnejše informacije. Kasneje, ko sta propaganda in pritisk vodilnih delavcev le naredila svoje, je zanjo vedela velika večina delavcev Mercatorja.
V M-Zarji, kjer so del osebnih dohodkov izplačali v obliki kuponov, so Klub Mercator poznali do podrobnosti prav vsi delavci. V premnogih drugih ozdih pa je o Klubu Mercator nekaj vedelo le vodstvo in morda še poslovodje. Značilno je, da še danes zelo veliko trgovcev ne pozna obresti in da potrošnika v bistvu zavajajo z netočnimi podatki o njih. Povsem neenoten je način včlanjevanja v klub. Ponekod se je težje včlaniti zaradi poslovodij, ki »privilegija«, da lahko nekoga včlanijo, ne dajo iz rok. Takrat, ko jih ni, se kupec enostavno ne more včlaniti. Drugod, denimo v tehnični trgovini v Kočevju, lahko kupca včlani vsak prodajalec.
Je pa za akcijo KLUB MERCATOR tako kot z vsako novotarijo: potrebno je nekaj časa, da se nanjo navadimo in jo sprejmemo za svojo. Kaže, da so potrošniki našo akcijo počasi začeli sprejemati, je ne odklanjajo, kar kažejo zadnji rezultati. Tudi prodajalci in drugi delavci Mercatorja jo iz tedna v teden bolje poznajo in danes vedo o njej to, kar bi morali že prvi teden.Kljub temu pa smo še premalo prodorni v njenem propagiranju, ki se ga včasih lotimo tudi nekoliko nerodno, denimo tisto o »šparanju«....Še bolj nerodno pa je, da blagajničarka kupcu prav nikjer sama od sebe ne predstavi Kluba Mercator. Še največ kar naredi je, da mu potisne v roko letak, čeprav bi bila osebna, ustna informacija mnogo bolj učinkovita. Kot, da se naši tozdi branijo poceni denarja...
Če že nismo pritegnili toliko članov KLUBA MERCATOR in sredstev kolikor smo želeli, smo dosegli vsaj to, da se je za Mercatorjem po dolgem času zopet pošteno zaprašilo. Pokazali smo, da imamo ideje kako se približati kupcu, da znamo nekatere celo uresničiti, da hočemo narediti nekaj več, boljše in novo.
Akcijo KLUB MERCATOR bomo nadaljevali, istočasno bomo snovali še nove, ki bodo v korist kupcu in trgovini. Toda, preden bomo z njimi pričeli, bomo morali pomesti pred lastnim pragom in »vzgojiti« vse delavce Mercatorja tako, da bodo skupno sprejete odločitve tudi izvajali.... brez fige v žepu!
Namesto kompenzacije - izvoz tehnologije
Franc Selak
Nov pristop že v letu 1988?
Izvoz škropilnic na Poljsko je za tozd Agromehanika zanimiv predvsem zaradi števila izvoženih strojev. V treh letih smo Kranjčani Poljakom prodali 7500 škropilnic, od tega v letu 1987 3000, vrednost tega posla pa je znašala 2,3 milijona ameriških dolarjev.
Izvoz je kompenzacijski, uvozno izvozni posli brez večjih težav tečejo preko zagrebške Po-Ijoopskrbe. Težave nastajajo pri plasmaju blaga, ki ga za kompenzacijo naših strojev dobavljajo Poljaki. To so traktorji Ursus s priključki in Poljoopskrba ima ob padcu naše kupne moči in veliki ponudbi različne kmetijske mehanizacije na domačem trgu nekaj težav s prodajo. Agromehani-kin iztržek za izvoz pa se zaradi kompenzacijske narave posla skoraj prepolovi in je na meji še sprejemljivega.
Prav zaradi večje finančne učinkovitosti in neodvisnosti od posrednika smo začeli razmišljati drugače. Poljakom smo pripravljeni prodati tehnologijo za proizvodnjo določenih tipov škropilnic s tem, da bi najzahtevnejše sestavne dele kot so črpalke, regulatorji, filtri in drugo izdelovali v Agromehaniki. Na Poljskem pa bi se Agromehanika oskrbovala s sklopi, odlitki, odkovki in surovinami, ki jih na jugoslovanskem trgu ni. Tako sodelovanje bo gotovo dalo boljše ekomomske rezultate, pa tudi sami poslovni od-j nosi bi potekali neodvisneje od I posrednikov in administrativnih j državnih komisij, ki odrejajo medsebojno menjavo.
V teh dneh potekajo razgovori o uresničevanju že utečenega načina izvoza - na ravni meddržavnih komisij je dogovorjen izvoz 3000 škropilnic v letu 1988 — pa tudi pogovori o uresničitvi zamisli o izvozu tehnologije.
Agromehanika na poljski trg izvaža v glavnem dva tipa škropilnic: AGP 340 in AGP 400. Te škropilnice so prilagojene specifičnim poljskim zahtevam. Prilagoditev škropilnic je rezultat sodelovanja strokovnjakov Agro-mehanike, Višje agronomske šole v Mariboru in poljskega inštituta iz Lublina. Kakovost Agrome-hanikinih strojev potrjuje dejstvo, da so se Poljaki odločili za stroje, izdelane po naši, Agrome-hanikini tehnologiji in ne za za-hodnonemški licenčni izdelek.
Med Poljaki je zanimanje za naše novosti oziroma izdelke zelo veliko, vendar so dolgotrajni administrativni postopki vzrok, da te prepočasi prihajajo do njih. S kakovostjo naših izdelkov so Poljaki izredno zadovoljni, saj razen manjših, omembe ne.vrednih reklamacij, nimamo.
Sestavni del pogodb o prodaji so tudi določbe o šolanju oziroma usposabljanju serviserjev za prodane stroje. Koncem leta 1987 je bilo na šolanju oziroma
na usposabljanju 15 serviserjev firme »Agroma«, ki je pooblaščena za servisiranje škropilnic. V Agromehaniki njihovemu usposabljanju namenjamo veliko pozornost. Zlasti poudarjamo zna-
nje, ki ga zahteva odprava napak, ugotovljenih v garncijskem roku. Sestavni del njihovega usposabljanja pa je tudi spoznavanje proizvodnega programa Agromehanike, njegove širitve in
posodabljanja. Bivanje poljskih serviserjev v Kranju pa je tudi priložnost, da se seznanijo in spoznajo tudi deželo na sončni strani Alp. Izlet po Gorenjski in v Postojnsko jamo jih je navdušil.
Poljaki spoznavajo Agromehaniko in njene stroje.
Prispevek k stroškom zavarovanja
Jože Kirm
Da voz ne bo drvel nazaj
Kriza, v kateri smo, je poleg drugih vej gospodarstva prizadela tudi kmetijstvo, predvsem živinorejo. Velika cenovna nesorazmerja že vplivajo na zmanjšanje števila govedi in manjši odkup mleka. Dolenjsko, ki je usmerjena predvsem v govedorejo, je kriza še posebno prizadela.
O problematiki kmetijstva, delu Dolenjskega veterinarskega zavoda, o pomembnosti gradnje mlekarne v Novem mestu in po-kojninsko-invalidskem zavarovanju kmetov, so razpravljali na komisiji za agroživilstvo in trgovino
pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko.
Da se ne bi združeni kmetje zaradi zmanjšanih dohodkov začeli odjavljati iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da bi preprečili zapuščanje kmetij, so
sklenili, da bodo organizacije združenih kmetov tudi letos namenile del sredstev za pomoč združenim kmetom za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako bodo organizacije združenih kmetov po svojih močeh pomagale držati voz, da ne bo drsel nazaj. Zavedamo se kaj pomeni socialna varnost kmečkemu človeku za njegov obstoj, večjo voljo pri delu in premagovanju težav. Za
enakost z delavci so se kmetje namreč dolgo potegovali.
. V Kmetijski zadrugi Črnomelj in Metlika so pretekla leta v ta namen združenim kmetom prispevali 1% od vrednosti prodanih pridelkov.
Pri novomeški kmetijski zadrugi pa so izdelali kriterije za višino prispevka na osnovi obsega proizvodnega sodelovanja in odda-
nih tržnih viškov. Vse kmetijske proizvode, ki jih je oddal posamezni kmet so preračunali v mleko (1 kg mesa = 7,50 I mleka) in kmete na osnovi oddanih količin mleka oziroma odgovarjajočih proizvodov razdelili v 5 skupin. Tako je znašal prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvi skupini 10% od obveznosti za IV. zavarovalno osnovo in v 5 skupini 100% obveznosti za IV. zavarovalno osnovo.
Iz aktivov kmečkih žena
Brigita Rifelj
Načrti v M-KZ Krka
Delo aktivov kmečkih žena v M-KZ Krki Novo mesto je že vrsto let pestro. V zadrugi imamo štiri TZO, v njih pa šest aktivov kmečkih žena. Vsak ativ ima svojo predsednico. Te skupaj pripravijo plan dela za naslednje leto. Vsako leto si prizadevamo, da je v programu nekaj novega, kar naj bi pritegnilo poleg stalnih članic še mlajše kmetice.
Iz glasil naših članic
Urednik M-Agrokombinatovega »Poročevalca«, Jože Černoša je v novoletni številki nanizal razloge za črnogled pogled na leto 1988. Vendar pa so sklepne misli take narave, da ne sodijo samo med novoletna razmišljanja. Zato jih objavljamo, čeprav sta Božič in Silvestrovo že davno za nami.
V programu dela za leto 1988 smo kot novost načrtovale holti-kulturna predavanja (vse o vzgoji lončnic, okrasnega grmičevja) ter ureditev kmečkega dvorišča in prenovo kmečke hiše. Predavanja bomo pripravile s pomočjo Nevenke Pignataro, strokovne sodelavke za kmetijsko gospodinjstvo in kmečki turizem pri M-Kmetijskem zavodu v Ljubljana.
Poleg že omenjenih predavanj bomo organizirale še zdravstveno predavanje o prebavi. Za pomoč bomo prosile občinski odbor RK v Novem mestu, da nam priporoči zdravnika specialista.
Nadaljevale bomo s kulturnimi večeri v ljubljanskih gledališčih. Po Slovenskem narodnem gledališču, Drami in operni hiši je bilo letos na vrsti še Mestno gledališče Ljubljansko. Ogledale smo si
predstavo Alenke Goljevšček Otrok, družina, družba.
Za kuharske in šivilske tečaje je še vedno dovolj zanimanja, tako da jih bomo v zimskih mesecih ponovno organizirale.
Vsako leto v maju za članice aktivov priredimo izlete. Na teh strokovnih ekskurzijah si poleg strokovnih zadev pogledamo tudi naravne in kulturne znamenitosti, ter se pogovorimo in poveselimo.
Delo aktivov kmečkih žena predstavimo tudi na najrazličnejših kulinaričnih razstavah:
—	na tekmovanju mladi in kmetijstvo,
teden dolenjskega cvička,
-	dnevu zadruge.
Sodelovanje ter obisk na predavanjih je bilo v preteklem letu zadovoljivo in si to želimo tudi za naprej.
Prav je, da se gremo socialo. Vendar ne pretežno na račun kmetijstva Zadnji izračuni so pa-kazali, da so protiinflacijski ukrepi zmanjšali možnosti kmetijstva za rentabilno gospodarjenje kar za celih 17 %. Tega stresa ne prenese nobena gospodarska veja.
S takimi in morda še hujšimi zunanjimi vplivi se bomo srečali v prihodnjem letu.Težav nam ne bo manjkalo. Zato ni in ne bo prav, če ob vstopu v novo leto ne bi strnili vseh razpoložljivih sil.
Naj nas zunanje težave ne odvrnejo od medsebojnega razumevanja in človečnosti.
Naj nam vzpodbudijo kmečko trdoživost, ki je skozi stoletja kljubovala vsem mogočim nevšečnostim.
Naj nam dajo moč za uspešno iskanje skupnega v različnosti.
Naj nam dajo voljo in hotenje za razumevanje sodelavca, za njegove težave in napake.
Naj nam dajo trdno voljo, da bomo res sodelavci, pa naj gre za sadjarja, poljedelca, vinogradnika, živinorejca, trgovca, pisarniškega delavca, zidarja, mesarja, traktorista, šoferja, mehanika, pospeševalca, inženirja, tehnika ali direktorja.
Da, veliko moči bomo potrebovali!
Priznanje Mipovim trgovcem
Kristina Antolič
Delovno in športno tekmovanje trgovcev
Občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj je izvedel anketo, na podlagi katere so potrošniki ocenjevali delo trgovskih delavcev v občini Ptuj.
Potrošniki so prodajalne in njihove delavce ocenjevali po kakovosti postrežbe, založenosti, urejenosti prodajalne in seveda vljudnosti. Prodajalne so bile razvrščene v tri skupine, in sicer:
— prehrambeno in mešano blago
»Prijetnih dogodkov, kakršen je danes, ko odpiramo novo samopostrežno trgovino v Hajdini, letos in nekaj let naprej verjetno ne bo dosti. Resni gospodarski trenutki nas omejujejo pri vlaganjih in pri pridobivanju novih osnovnih sredstev. Tudi v družbe-
—	tekstilno — obutveno blago
—	tehnično — pohištveno blago.
Anketa je bila objavljena v Tedniku novembra preteklega leta. Po oceni potrošnnikov so najboljše prodajalne s prehrambenim in mešanim blagom v Mercator-lz-
noekonomskem pogledu trgovina ne sodi med prioritetne panoge gospodarstva. Zato si pač pomagamo, kolikor se da sami, v okviru SOZDA MERCATOR-KIT, z združenimi sredstvi vseh članic, z lastnimi sredstvi ter različnimi krediti in ne nazadnje mar-
biri Panoniji, tozdu Maloprodaja. Kot najboljša.so ocenili: proda-jalno Koloniale, samopostrežbo Živila in samopostrežbo Rimska peč.
Med trgovinami s tekstilnim in obutvenim blagom so se odločili za E-Merkur Tehnika. Tčm, po oceni potrošnikov najboljšim prodajalnam, je Občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj podelil pisno priznanje
sikje s pomembnim deležem prispevka krajanov. Žal, v danem primeru ta prispevek ni ravno pomemben, zato pričakujemo, da bo krajevna skupnost uredila še okolje.
Objekt je bil zgrajen v 130 dneh. Če bi formalnosti ter začetna gradbena dela stekla hitreje bi bil lahko odprt že lani koncem leta. Z deli smo pričeli 17.8.1987, po pogodbi naj bi bil zgrajen do 25.12.1987, odpiramo ■
»Rdeča vrtnica«. Med potrošnike, ki so sodelovali v anketi pa so z žrebom razdelili košarice, v katere so prispevale trgovske delovne organizacije ptujske občine. Da ne bi bilo tekmovanje trgovcev samo delovno, pa se je občinski odbor sindikata delavcev odločil, da skupaj s Komisijo za šport, rekreacijo in oddih delavcev pri OS ZSS Ptuj, organizira in izvede delavsko športne
pa ga danes. Skupne bruto površine je 300 kvadratnih metrov. V objektu so poleg sodobne samopostrežne trgovine tudi bife, potrebni skladiščni prostori, kurilnica in ostale pritikline. Skupaj z urbanisti smo se trudili, da je objekt skladen z okolico in jo lepo dopolnjuje. Lokacija je bila nekaj časa sporna, pač tako, kot ste pri prostorskem urejanju dostikrat neenotni tudi krajani.
Vrednost objekta bo po popolni dograditvi - ko bo končana tudi fasada znašala cca 20 milijard, sredstva so zagotovili: 25,3 odstotka združena sredstva sozd, 34 odstotkov kredit Marles Maribor, 40,7 odstotka MIP, zemljišče je prispevala Hajdina. Dodati pa bo potrebno še sredstva za ureditev okolja. To ni majhen denar, zato upravičeno pričakujemo, da boste pridno kupovali ter tako zagotavljali rentabilnost poslovanja. 9 - članski kolektiv pa se bo skupaj z nami
igre delavcev, zaposlenih v trgovini ptujske občine.
Na tekmovanja v kegljanju, streljanju z zračno puško, pikadu in šahu se je prijavilo in sodela-valo 17 ekip.
Najboljša ekipa v kegljanju: Mercator-Panonija Ptuj, najboljši trije posamezniki: Krampelj Anton (MIP), Žibrat Franc (MIP) in Veršič Danilo (Metalka, prodajno skladišče 43, Ptuj);
v streljanju: Petrol, Ptuj; prvi trije posamezniki: Ravšl Alojz (Petrol), Ljubeč Franček (E-Merkur, Ptuj) in Trstenjak Alojz (MIP Ptuj);
v pikadu: Mercator-lzbira Panonija Ptuj, najboljši posamezniki: Planinc Janko (MIP), Meznarič Tončka (MIP) in Goričan Marija (Les, Ptuj);
v šahu — najboljši: Mercator-lzbira Panonija, Ptuj.
Prvouvrščene ekipe v posamezni športni panogi so prejele pokal v trajno last, vse sodelujoče delovne organizacije priznaja za sodelovanje, najboljši posamezniki pa diplome.
Trgovci v Ptuju ugotavljamo, da so 1. Družabne športne igre
sindikata delavcev trgovine občine Ptuj uspele in želimo, da bi se začeto delo tudi nadaljevalo.
trudil, da boste našli v trgovini vse tisto, kar potrebujete vsak dan, pa še kaj več. Žal nam je, da objekt ni v celoti dokončan, kar bi ob malo boljši sinhronizaciji del vseh izvajalcev bilo vsekakor možno. Fasado bomo naredili spomladi, ko ne bo več bojazni pred zimo. Enako računamo tudi na vas krajani, za okolje.
Zahvalil bi se rad KGP TOZD Visoke gradnje Drava Ptuj, Marlesu Maribor in vsem podizvajalcem — kooperantom za solidno opravljeno delo, vodstvu tozda Maloprodaje in nadzornemu organu za vsakodnevne napore in skrbnost v času gradnje, sozdu MERCATOR-KIT, Marlesu in ostalim sovlagateljem pa za vložen denar.
Kolektivu želim uspešno delo in skupaj s krajani naj čuvajo svojo trgovino, da bo dolgo služila namenu.
Vsem zbranim pa še srečno 1988«
Po kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci Osnovne šole Hajdina, je novo samopostrežbo odprla njena poslovodkinja, Marinka Draškovič.
Devetčlanski kolektiv trgovine v Hajdini se bo skupaj s potrošniki trudil, da bo trgovina rentabilno poslovala.
Skladna z okoljem, čeprav še ne do konca urejena trgovina v Hajdini.
»Rdeča vrtnica« v roke Mariji Brglez, poslovodkinji trgovine Koloniale. Izročil ji jo je podpredsednik občinskega sveta ZSS, Ervin Hojker.
Obetaven začetek leta
Kristina Antolič
V tekmi puščic so bili Mipovci najboljši. Pokal je v rokah Danice Šegula.
V	Hajdini odprli novo samopostrežbo
V	sredo, 6. januarja letos je Mercator-lzbira Panonija, tozd Maloprodaja odprl novo samopostrežbo v Hajdini. Na otvoritvi so se zbrali številni krajani in gostje, ki jim je spregovoril glavni direktor DO Mercator-lzbire Panonije, Franc Tomanič.
dt
Uspešno dvajsetletno poslovanje
Jože Vaupotič
Trgovina »Živila« v Ptuju
Mercator-lzbira Panonija s svojim 1500 članskim kolektivom skrbi za nemoteno oskrbo občanov ptujske in drugih občin.
Tozd Maloprodaja spada med največje OZD v sistemu Mercator, saj bo v letu 1987 dosegla 41 milijard din realizacije, 5,2 milijard din dohodka In 3,8 milijarde din čistega dohodka.
Letos je Blagovnica praznovala 15 let poslovanja in z mnogimi prodajnimi akcijami obeležila svoj jubilej. Menimo, da je bil mameni pospešiti prodajo in seznaniti kupce s tržinimi novost-; mi, dosežen. Kupci so tudi dobro • sprejeli akcijsko prodajo blaga pred Blagovnico.
Petnajstemu jubileju Mercatorjeve Blagovnice se pridružuje tudi dvajset letno poslovanje samopostrežbe Živila. Dvajset let je minilo od takrat, ko so potrošniki dobili drugo samopostrežno trgovino v Ptuju. Prva je namreč bila NA - MA. Leta so minevala, kolektiv se je v dvajsetih letih popolnoma zamenjal. Vsi pa vseeno niso odšli. Dvajset let že dela v Živilih Marija Kondrič. Zato ji iskreno čestitamo.
Podatek o edini jubilantki, pa je vreden razmišljanja, ker nam ilustrira realnost v trgovskem poklicu. Mnogi trgovci so se zaposlili v drugih dejavnostih. Trgovski poklic ni bil nikoli posebno cenjen in tudi ne dobro plačan. Zato je tolikšna fluktuacija razumljiva.
Poslovanje v Živilih je teklo in sledilo urbanizaciji Ptuja. Tako se je po desetih letih poslovanje Živil pokazala potreba po širitvi, ker je prodajalna postala pretesna. Leta 1979 je bila trgovina posodobljena. Danes spet ugotavljamo, da je objekt že pretesen, vendar moramo pokriti potrebe tudi v drugih poslovnih
enotah. Na 500 kvadratnih metrih bomo v letu 1987 dosegli 2,5 mi-
lijarde din realizacije. Po obsegu poslovanja so Živila na drugem mestu v tozd Maloprodaja. Če bežno analiziramo prodane količine blaga v enem letu, bi sestavili zelo dolgo vlakovno kompozicijo. Naj navedemo le nekatere vrste blaga: 184.000 ’ steklenic
mineralnih vod, 28.000 litrov Stila, 143.000 steklenic piva,
106.000	kg sladkorja, 41.000 kg mesnih izdelkov, 60.000 litrov vina, 48.000 litrov olja, 25.000 kg moke itd.
Naloge, ki jih opravlja 33 članski kolektiv Živil niso majhne. Ne
dvomimo, da tudi v bodoče ne bo zmogel bremen trgovskega poklica. Oskrbovalne naloge Živil obvezujejo vse delavce in tudi strokovne službe Mercator-lzbi-re Panonije, da še naprej skupaj sledimo zahtevam kupcev.
Hvala vsem delavcem, ki so v preteklih dvajsetih letih delali v Živilih, zlasti pa Mariji, Rudiju, Branku, Janku, Francu in Aleksandru.
Praznovanje dvajsetletnica trgovine je dotekala ena sama trgovka - val ostali so se te zamenjali. Veselo je pa le bilo!
Mercator-Nanos Postojna - TOZD Grosist prejel občinsko priznanje za SLO IN DS
Na slovesnosti ob dnevu JLA, ki sta jo pripravila svet za SLO in DS in Občinski komite za SLO in DS Postojna, so bila podeljena občinska priznanja za uspehe in ustvarjalno delo na področju SLO in DS. M-Nanos, TOZD Grosist Postojna je letos prejel najvišje občinsko priznanje.
Omenjene slovesnosti so se udeležili tudi borci slavne I. proletarske brigade, ki so bili na obisku v Sloveniji.
Občinsko priznanje za SLO in DS, ki ga ie prejel M-Nanos, TOZD Grosist je spodbuda za še boljše delo pri krepitvi obrambnih priprav, ki so sestavni del vsakdanjega dela tako samoupravnih organov kot tudi DPO.
Dušan Dordevič
Ob dnevu civilne zaičite je bila na sedežu M-Nanosa občinska vaja CZ. Na vaji so uspešno sodelovale tudi ekipe CZ M-Nanos, tozd Grosist, tozd Izbira in DS SS.
Pravnik svetuje
Sergej Paternost
Ali gre za ponareditev listine, če nekdo popravi podatke v delovni knjižici?
V primerih, ko nekdo popravi podatke v delovni knjižici gre vselej za kaznivo dejanje ponarejanja listin, ki je opredeljeno v 186. členu Kazenskega zakona SRS Slovenij. Delovna knjižica je namreč javna listina, ki jo Izdaja in vpisuje vanjo podatke občinski upravni organ. Druge osebe nimajo pravice spreminjati že vpisanih podatkov, niti vpisovati novih. V kolikor pa pride do tega, gre za kaznivo dejanje ponarejanja listin, za katerega je zagrožena kazen zapora do treh let.
TOZD Inženiring v novih prostorih
Andrej Dvoršak
Spomeniško zavarovan objekt
Tozd Inženiring Mercator-Tehne se je konec leta preselil v nekdanjo Blaznikovo tiskarno na Bregu 12 ob Ljubljanici. Tako je sedaj celoten, 46 članski kolektiv pod eno streho, kar bo omogočilo boljšo organizacijo dela in poslovanja.
Direktor tozda Jože Vidmar nam je povedal, da so nekdanjo? Blaznikovo tiskarno dobili pred dvema letoma. V zameno zanjo so nekdanjemu lastniku >>DDU« izgradili nov poslovni objekt v Šiški. Zgradba je bila povsem zanemarjena, polna smeti in podgan. Delavci Inženiringa so zato organizirali udarniško akcijo in objek očistili navlake. Nato so s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine pripravili ureditvene načrte, saj je zgradba pod spomeniškim varstvom. Med prvimi posegi, ki so jih opravili, je bila postavitev novega ostrešja in strehe, skozi katero so prej rasle samonikle vrbe in breze.
Od 2700 metrov uporabne površine so doslej obnovili že tri četrtine - podstrešje in dve na-stropji. Čaka jih le še urejanje pritličja. V njem nameravajo urediti izložbe ter nekakšen informativni center, v katerem bodo razstavljali novosti, ki se uveljavljajo v gradbeništvu v tujini. Upajo, da bodo s tem domačim gradbenikom približali nova dognanja, ki bi jih drugače lahko videli le na raznih specializiranih sejmih v tujini.
Poleg informativnega centra bo Inženiring uredil še obrat družbene prehrane za lastne delavce t?r reprezentančno restavracijo zaprtega tipa za lastne
Preurejena mesnica tozda TMI Postojna
Mesnica št. t.na Ljubljanski cesti v Postojni je v stavbi, ki je bila v Napoleonovih časih šola, stavba je pod spomeniškim varstvom.
M-Nanos, TOZD TMI Postojna je mesnico obnovil in jo posodobil. Zaradi obnovljene keramike in opreme ima prodajalna lepši videz in funkcionalnejšo ureditev.
Ureditvena dela so opravili delavci tozdove gradbene skupine. Naložba je utemeljena, saj je poslovna enota v središču Postojne in ustvarja dober promet.
Sergej Paternost
Zaposleni delavci v mesnici it. 1.to*d TMI Postojna ob otvoritvi obnovljene mesnice
M-Nanos, tozd Izbira je v središču Postojne odprl prenovljeno poslovalnico »Maja«. V njej prodajajo različno posodo, plastične Izdelke in druge gospodinjske predmete. Druge Izbirlne poslovalnice tega blaga ne prodajajo, zato so kupci novost zelo lepo sprejeli.
potrebe in potrebe vseh članic sozda. Inženiring je večino starih poslovnih prostorov že prodal. Ostali so mu le še prostori na Tržaški cesti in "V Trebinjski ulici. Prodati namerava tudi del teh, da bo lahko dokončal prenovo Blaz-nikove tiskarne.
Notranja oprema novih poslovnih prostorov nekoliko odstopa od standardne, saj je prilagojena
zahtevam spomeniškega varstva. Poslovni prostori zato naredijo nekoliko drugačen vtis. V Inženiringu poudarjajo, da tudi iz-gled prostorpv v sodobnem svetu precej vpliva na uspešnost poslovanja, še zlasti v njihovi dejavnosti. Poslovne stranke pač menijo, da tisti, ki ne poskrbi zase in prijetno ureditev lastnih prostorov, ne more biti kaj prida in ne vliva poslovnega zaupanja.
S pravilnikom nad kajenje
Edi Kobale
Kaditi
prepovedano!
»Oh, ta cigareta«, so besede, ki venomer odmevajo v ušesih kadilcev v M-Mod-' ni hiši Maribor. Kadilcev nas sicer ni malo, toda več je tistih, ki nas prepričujejo o škodljivosti in nevarnosti kajenja.
Pred meseci smo v tozdu sprejeli Pravilnik o požarni varsnoti in varstvu pri delu.Z njim smo strogo določili mesta, kjer je kajenje prepovedano. Z napisi »Kaditi prepovedano« so opremljene vse pisarne, kajenje pa že prej ni bilo dovoljeno v skladišču, aranžerski delavnici in na dostavni rampi. Tudi na sestankih se pri nas ne kadi.
Opozorila,da	majhen
ogorek lahko povzroči velik požar, so zalegla. Sicer nas kadilcev niso čisto prikrajšali za »užitek«. Kadimo lahko v prostoru, ki je za to določen. Čeprav sem sam kadilec, ne nasprotujem taki odločitvi. Celo podpiram jo in predlagam, da bi nas posnemali.
Srečanje upokojencev
Edo Kobale
Priložnost za pogovor.... tudi o sozdu
Novoletna srečanja z upokojenci M-Modne hiše, tozda prodajalna Maribor, so vedno prijetna doživetja. Pogovori o nekdanjem, sedanjem in prihodnjem delu so jedro teh srečanj. Jn če je vmes še lepa narodna pesem, je vzdušje še prijetnejše.
Vsakoletno srečanje z upokojenci pripravi 10 osnovne organi-
zacije sindikata. Direktor temeljne organizacije, Alojz Wigele pa priložnost izkoristi za predstavitev poslovnih uspehov temeljne, delovne in sestavljene organizacije in njihovih razvojnih načrtov. Na srečanju v letu 1987 pa je posebej poudaril akcijo Klub Mercator in povabil upokojene sodelavce, da postanejo njegovi člani ali pa varčevalci pri Mercatorjevi Interni banki. Upokojenci so z zanimanjem poslušali predstavitev prednosti varčevanja in prepričan sem, da se je marsikateri med njimi odločil že na slovesnosti.
Posebej zanimiv pa je bil pogovor z upokojeno sodelavko Zorko Šprah o našem časopisu. Temeljito ga prebere, le na njen
naslov ne prihaja, sposoja si ga od sodelavcev. Ugotovil sem, da naši upokojenci, z daljšim »pen-zionističnim stažem«, časopisa ne dobivajo in da si ga večina izposoja pri »aktivnih« sodelavcih. Napako bomo popravili. Za časopis upokojenci pravijo, da jim pomeni živ stik z življenjem in delom v sozdu, zlasti pa so pozorni do novic o svoji matični organizaciji.
Ne zaradi hvale pozornosti, ki smo jo izkazali upokojenim sodelavcem ob novem letu, bolj zaradi njih samih, sem napisal ta sestavek. Živo spremljajo naše delo, naš uspeh jih razveseli, prizadene pa jih tudi vse, kar slabega slišijo o svoji organizaciji. Bili so naši predhodniki in so naši sopotniki,ki so vsem delavcem in kmetom v sozdu MERCATOR-KIT zaželeli obilo sreče in uspehov v letu 1988.
Ivo Šavor - krvodajalec
Ivo Šavor je telefonist v Delovni skupnosti Mercator-Nanos. Svoje delo opravlja že od leta 1980, krvodajalec pa je že od leta 1954. Do sedaj je daroval kri žte 41 krat in je na srečanju krvodajalcev 12.12.1987, ki sta ga organizirala Občinski svet ZSS Postojna in občinska organizacija rdečega križa, prejel priznanje Republiškega odbora rdečega križa Slovenije v obliki zahvale.
S svojim humanim dejanjem je pomagal mnogim bolnikom in s tem prispeval k njihovi hitrejši ozdravitvi in vrnitvi na delo in življenje.
Letos namerava Ivo v zasluženi pokoj. V imenu sodelavcev se mu zahvaljujemo Za dosedanje uspešno delo z željo, da bi tudi v prihodnje ostal krvodajalec in tako dajal zgled mlajšim v tej človekoljubni akciji..
Sergej Paternost
Pisali smo pred letom dni
Prispevek k javni razpravi
Sklicujem izredni zbor
Kocka je padla! Padla je zadnja ovira - sindikat me bo vodil v moji svetli borbi za kruh, za lepši svetlejši jutri! Čustva, ki me navdajajo, so silna in prekipevajoča. Vsa ta leta članarine niso bila zaman. Zdaj lahko sindikalno stavkam.
Jerica, nič ne boš sindikalno stavkala. Stavkala boš po scenariju. Če ti ne bo uspel podvig po scenariju številka 1, boš podvzela aktivnosti za izvajanje scenarija številka dve, in tako vse do na primer številke 7 oziroma, vse dokler na čelu ne bosta stopala Miha Ravnik in honorarno akutni Mitja Švab, z banderami in delavskim orodjem v roki, in do hripavosti kričala »Tovarne delavcem! Hočeva boljše plače, hočeva... zahtevava!« Jaz pa bom stopala za njima s člansko izkaznico v roki in s potrdili, da sem vsa leta združevanja dela vzorno plačevala članarino. Bogme, za tak prizor sem jo pripravljena plačati tudi v obliki brezobrestnega avansa. Ali, pri vsem tem me skrbi nekaj. Združeni delavci smo se navadili delegatskega upravljanja, zapravljanfa, opravljanja, vodenja, manipuliranja, odločanja in soodločanja. In vse me skrbi, da se bomo tudi za stavko odločili po delegatskem načelu.
Ideja! Jerica, ideja! Stavka po delegatskem načelu! Zakaj te snovalci scenarijev ne povabijo k sodelovanju kot nosilke zdravih in široko revolucionarnih idej? Eureka! V vsaki OZD bo visel spisek dežurnih delegatov - predlagam, da na delegatsko listo uvrstimo sama ugledna imena družbenega in političnega življenja. Delavci z referendumom odločijo, kdo so delegati v stavki, in opredelijo svoje zahteve ter določijo sindikalno predpisan scenarij, ki ga morajo izvesti delegati. Predstavljajte si rezultate, ki bi jih dosegla npr. taka delegatska sestava: Miha Ravnik, Geza Bačič, Boris Muževič, Franc Šetinc, Lidija Šentjurc, Mitja Ribičič, Dimitrij Rupel, Jolka Milič in Vinko Kastelic. In medtem, ko bi delegati štrajkali, bi mi, neposredni delavci, lahko mirno in zbrano delali. Zvečer pa bi na prvem TV Dnevniku iz foteljev gledali prizore v živo, kajti prav gotovo se prvi medij javnega obveščanja zaradi elitne udeležbe ne bi odrekel izčrpnemu slikovnemu poročilu o stavki. Jaz v svoji viziji celo mislim, da bi bil za pravico do neposrednega prenosa pripravljen plačati vsaj toliko, kolikor plača za prenos fuzbalske tekme med Zgornjo in Spodnjo Zadobrovo. Pravila obnašanja v zgodovinsko akutni obliki bi zaživela pred nami, združenimi proletarci. Mi pa bi spokojno sedeli in uživali ter se zbrano in odgovorno pripravljali na nov delovni dan in krepili delegatsko razredni boj.
Razredno-sindikalen pozdrav, inovatorka leta Jelica Hudorovac
Na podlagi 43. amandmaja mojega mnenja, 133. člena zakona o spremembi mojega mišljenja, 281. potrebnega ukrepa in 695. prehodnega člena, jaz, Jerica Hudorovac, tržno odvisna sicer pa neustrašno neuvrščena lastna gospodinja, oznanjam
RESOLUCIJO 1988 svojega gospodinjstva:
s tem dokumentom družbenega, ekonomskega, političnega, enobejevskega, sindikalnega, nacionalnega in svetovnega pomena, bomo v letu 1988 v našem gospodinjstvu v pozitivnem smislu mobilizirali vse sile luninih men in sončnih peg, tako da bodo zagotovile nemoteno nadaljnjo rast in cvetenje našega gospodnjstva. V ta namen bo vseh osem članov našega gospodinjstva delovalo tako, da bo usklajeno samo s seboj, širšimi interesi in z gospodinjstvi dežel Buri — Kuri. Zavezujemo se, da bomo sprejeli z vso odgovornostjo vseh lastnih subjektivnih sil sprotne, trajno prehodne, oživljajoče, spodbujajoče in ubijalske ukrepe. Zagotavljamo, da bodo ukrepi delovali tako, da bodo dnevno izključili sleherno odvisnost našega gospodinjstva od tihih in žahrbtnih sovražnikov, ki bodo ogrožali enotnost naših pogledov na njegov razvoj. Posebno pozornost bomo v ukrepih za stabilizacijo našega gospodinjstva posvetili načelnemu vodenju kadrovske politike in uzakonili odstop dežurnega kuhinje kot inštrument za izključitev odgovornostiv primeru prismojenega piskra paketov. Z vsemi silami in ukrepi se bomo še naprej bojevali za skupno devizno knjižico, skupno črno kuhinjo, skupno mizo in stole. Kot prispevek k razvoju drobnega gospodarstva v našem gospodinjstvu si bo vsak član lastnoročno izdelal nagobčnik v kolikor ga prej ne bo mogoče prepričati z močjo argumentov o vplivu luninih men in sončnih peg na ustalitev razmer v našem gospodinjstvu.
Polnočnjakinja, Jerica Hudorovac
Ps. Če niste razumeti ničesar, mi ne zamerite, kajti usklajevala sem se globoko čez polnoč.
25 let razvoja trgovine SOZD MERCATOR-KIT
83 n f 9šV^ 84J spre) 83	13SC(
86	133Š
1987	1305
december 1987
Začetek Mercatorja sega v leto 1949, ko je bilo_ ustanovljeno trgovsko podjetje ŽIVILA.
Do konca leta 1961 je Mercator posloval kot grosistično podjetje z uvozom in izvozom.
Napredek Mercatorja je bil tesno povezan z vsesplošnimi prizadevanji za hitrejši razvoj predvsem trgovine na drobno. V letu 1962 so se pričela priključevati k Mercatorju različna trgovska podjetja na področju Ljubljane in okolice, kasneje pa tudi iz večjih krajev Slovenije. Nagel razvoj trgovine sega v leto 1962 - 1964
saj se je samo v tem času v Mercator združilo 15 trgovskih podjetij z 274 poslovalnicami iz vse Slovenije. To so bile samostojne poslovne enote s svojimi organi upravljanja.
V letu 1977 je bil sklenjen samoupravni sporazum o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela. Nekdaj grosistična dajavnost razdeljevanja prehrambenih dobrin, se je razvila v veliko in močno organizacijo združenega dela, ki je prisotno ne samo na slovenskem, ampak tudi na jugoslovanskem in mednarodnem tržišču.
PRIPRAVIL: K.HVASTIJA
Poseben prelom v zgodovini sozda pomeni leto 1985 - opravljena združitev delovnih organizacij sozda Mercator in sozda KIT v sedanjo sestavljeno organizacijo SOZD MERCATOR-KIT.
Preglednica kaže, da so tudi v letu 1985 združene organizacije iz sestava sozda KIT, pomembno prispevale k sedanjemu številu trgovin v sozdu. Zato ni čudno, da je trgovina na debelo in drobno najmočnejša gospodarska dejavnost — ne samo po številu tej dejavnosti potrebnih objektov, temveč tudi po deležu v ustvarjenem celotnem prihodku sozda.
MERCATORJEV MOZAIK
Priznanje za Blagovnico M-KZ Krko - Dolenjska turistična zveza je blagovnici M-KZ Krka v Žabji vasi podelila posebno priznanje za prijazen in gostoljuben odnos do strank. Priznanja so se delavci izredno razveselili.
Nov diskont v Ptuju - MIP, tozd Maloprodaja bo januarja v Ptuju odprl novo diskontno trgovino. Trgovina bo založena z več kot 800 vrstami prehrambenega blaga in galanterijskim blagom.
Mercatorjev veleslalom —
Sredi decembra lanskega leta je
bil na Krvavcu Mercatorjev veleslalom. Zaradi slabega vremena in razmeroma za tekmovanje zgodnjega datuma, je bila udeležba nekoliko skromnejša. Med moškimi je zmagal Rado Potočnik iz M-KZ Bled, med ženskami pa Janja Globevnik prav tako iz blejske zadruge. Nagrade za prvo uvrščene tekmovalce je prispeval Studio za ekonomsko propagando SOZD.
Mercatorjev domači med —
M-KZ Ljubljana je odkupila štiri tone prvovrstnega medu, ki ga je pridelal kooperant Franc Škufca. Posebnost tega medu je, da ga v
kozarce toči čebelar sam, ni pregret in ne vsebuje sladkorja ter drugih primesi, ki v kakovostnem medu nima kaj iskati.
Idilična podoba na ljubljanski tržnici ali kaj? — Med množico prodajaln v ljubljanski pokriti tržnici je večina Mercatorjevih, seveda če jim prištejemo vse tiste KŽK-jeve, ki z ničemer ne dajo slutiti in opaziti, da so tudi Mercatorjeve.
Investina tehnologija za bife integral — Sredi januarja je bil v novem hotelu Špik v Gozd Martuljku predstavljen nov način strežbe hoteljskih gostov — bife integral. Tehnologijo za tak način strežbe je predstavil SOZD Istra v sodelovanju z tozdom Investa.
						rm	KRAJ V GORNJESAVSKI DOLINI	SLABO- KRVEN ČLOVEK	POKRAJINA V ZDA	OKAY	VRANJE	.KRALJ' Živah	IME BOKSARJA LOUISA	SLOVENSKI KRITIK (ANDREJ)	CAPOTE TRUMAN	LEVI PRITOK REKE BISE	m	SESTAVIL: V.AOAMlC	FR.IGRAL. IGRALKA (MARIE JOSE)	ANTON NANUT	SLOVEN- SKO MOŠKO IME	TOŽBA, Zalos- TINKA	IZDELO- VALEC ORODJA	Čebelji zaje- OALEC
						KRAJ S Čebe- larskim MUZEJEM											KAKOVOST	ADRESA INOONEZIJ. POROCEV. AGENCIJA JEZERO V SZ						
						POSNEMOVALEC LIRIKA ANA-KREONA																		
						ATLET- SKA DISCIPLINA				NEON	STOLETJE SINJSKA VITEŠKA IGRA				UDELEŽEN. SVATBE RAČUNSKA TABLICA					RIMSKI BOG LJUBEZNI				
						RIMSKA LJUBLJANA						ime PALESTIN. VODITELJA ARAFATA	RANO- CELNIK						RIJEKA	SRBSKO MOŠKO IME				
					\	POPRAV L J. UR							NARISANA UNIJA							MATERINO ZNAMENJE				
						►																		
sa	BRSKI FILOZOF IZ 6. STOLET.	JESENSKI PRAZNIK VINA	AMERIŠKI HUMORIST, PISEC • IGEORGE)	VRSTA PALME						(iDKIJrm						TENISAC NASTASE					TANTAL			£ i
				RISTO SAVIN						ČEBELJIH PRIDELKOV						MESTO NA URALU					IDEAL			
ZGODOVIN. HESIO V SREDNJEM EGIPTU							ESTONSKI PEVEC (GEORGU)	NEODLO- ČEN POLOŽAJ V ŠAHU	MAŠČOBA REOKO Zensko IME					DOLINA V JULIJCIH				NASAD OKOLI HIŠE	GNOJNA BULA					
														KWAME NKRUMAH					ELA PEROCI					
EIAtA											SODNIK V GR.POOZEM.				POTRDILO PREVZEMA							SLOG. NAČIN IZRAŽANJA	GOSTILNA, TOČILNICA	S
											EDOUARO LALO				IT. KNEŽJA RODOVINA									
Švedsko SMUČAR- SKO SREDlSCE				GEOMETRIJ- SKO TELO, OSMEREC									ZivCnost											ili
KUTINA			PRENAŠA- LEC PRTLJAGE	POLOŽAJ PRI LOVU								ITALIJAN. PESNICA NEGRI	REKA V JUŽNI ANGLIJI	MORSKA RIBA					MESTO V EPIRU					60*0- WJ€ V SSv£t
				MET‘ŽOGE Z IGRIŠČA										MOŠKO IME					IZVRŠNI SVET					
POLOTOK NA BLIŽNJEM VZHODU						KOVINA SRE8RN0- BELE BARVE	IME PESNICE SEIDEL	NASA IN TUJA ČRKA MARIBOR. REPORTER			SOKRATOV TOŽNIK					OZEK KOS BLAGA	VZOEVEK DIKTATORJA IOIJA AMINA	IVAH POIRt TROPSKI LES			ZEN. IME LJUDSTVO OB IZVIRU JENISEJA			
IZBOLJŠA- VA OBSTOJEČE NAPRAVE										JUBILEJ Z) DRUŠTEV	TEZE CEB. LOVENIJE													
										ZORUZEN. KNJlZEVN.	RIM. BOGIH JEZE													
PLAČILO ZA PREHOD MOSTU						'			V GLASBI: TIHO. SLABO KALCIJ						OTOK V KVARNERJU				GALINA ULANOVA			RAJKO LOTRIČ		
															ZWINGll ULRICH				LORRAIN CLAUDE			IVO JAN		
PRVA Zenska				PASMA PSOV ZlMAVCEV								[pri	opo	Tis^										
' TEMNI DEL DNEVA				ANATOLIJ KARPOV			LEPOTNA TRAJNA RASTLINA					M I	KRKA. Novo mesto - 1	TOZD Zelišča		PREDEL OB BOHINJ. JEZERU						GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO				
Nagradna križanka — 90 letnica Zveze čebelarskih društev Slovenije
Spoštovani reševalci!
Med 1143 reševalci novoletne nagradne križanke je žreb izbral:
1.	Nagrada — kupon Kluba Mercator v znesku 50.000 dinarjev:
IVAN KUMER, Dvorska 12, 62277 Središče ob Dravi;
2.	nagrada - Kupon Kluba Mercator v znesku 20.000 dinarjev:
ELIZABETA VERŠIČ, Markovci 65, 62281 Markovci;
3.	nagrada — kupon Kluba Mercator v znesku 20.000 dinarjev;
ROŽA ROMANIČ, Ragovska 3, 68000 Novo mesto.
Nagrade je prispevala delovna organizacija Mercator-Rož-nik.
Križanka, ki je pred vami je povezana z 90 letnico Zveze čebelarskih društev Slovenije. Tudi nagrade je prispevala ta zveza oziroma njeni člani:
Rešitve pošljite v Center za obveščanje SOZD MERCATOR-KIT, 61000 Ljubljana, Titova 137 do 20.2.1988.
d)
'>
d>
*-»
>OT
<D
'E'
>(/)
‘o
v.
CL
N
d)
C
(O
>N
JZ
d)
C
TJ
(0
>_
O)
(0
c
>
d>
>55
o
cc
						PtiHAMJKijJt 1 GA DELEGATOM I P« GLASOVANJU V SAUPSČNM shj 1		"sr BRISANJE	BIBLIJSKA S?'	ZARN« VALENTIN	"sr-	NEKDANJI JAP8ISII PBLTtlK IMNMNB	crSii FILOZOF MIIETA	PCSIlSll NAZIV TRSKO	ABOlčEVt) DRŽAVNO IVAN 001*0- PRIJATELJ		BAHROV KI 1ZUMMA KLJUB SiABiUZAClI M PROTIMFLAČII- SAIM PROGRAMOM			H	pNtASIIEV	MONGOl- turSki VLADARSKI NASLOV		
						OKOLI OLTARJA	X	K	X	X	i	±	X	¥	K	X	C7		¥	r	¥	K		
						VPREGA PUŠČA«	R	/V	z	v	x	T	A	X	E	?	U	X	L	]	K	A	B	1Š3 OPRANI 0
						2EMU0 IME	¥	D	A	rifl	B	0	¥	I	X	“sr	K	1	0!	X	1	X	X	0
					J	JelezmiS KRiZiSCE TUZ 00 pgaMi	?	1	V	K	A	NEKO JAP NASA IN !WL F	F	N	X	0	w SVATBI	>5		A	X	REZA PAHLAVI -.t n •	X	?
					M	RAMPI PISATELJ JOKAJ	X	X	VRSIA ZlIAifCE UVIJEO NA HOM	0	V		>s	ENWH }MMli M— >	¥	X	;£(i'	a	F	X	IIAČMCA TANTAL	X	i	R
II' Mm m						►f!	X	SL	u	L	X	z	OTOK PREB OBALO FRJJOiE	0	L	F		¥	X	s csr	T	u	¥	A
na	S	POG OMSKI STROJ lETALA	IME JUNAKA EUIEK- SPlEGlA	gr5ka lOGRIJA PREPIRA	OCak raTmeko smuCar SKAKALEC	0	Z	A	N	F	c	MAR grSkm BOGOV	(Eio*zrr NA KRKU »MM SUB	M	A	L	X	X	5	X	A	Ž3p5i čsc “v'G-Tul COETKJ A	U	V
VZKEMS- JEVAUA JAVItOStl	K	A	T	¥	J)	X	A	w	PSIIOI RENA MESIO «A J US Al A	A	A	¥	F	z«Ft',n Nili-osv SE?	z	A	T	¥	K	A	DALMATIN ŽEN H<E JEZERO V AT Riti		R	E
ATUTSB REKVIZIT	0	V	±	X	A	ZlAHINJ PLIN	ii	F	_Q	X	sa s	E	S	A	F	»7.	S		A	L	X	T	A	K
ujjosr RUSKI PISA1EU (PAVU)	JI	\	L	1	Ji	BRAZILSKI PTSATEl J	X	¥	X	¥	F	A	il	A		0	SHS		f	A	¥	4	IVK	s K * ir • *• • i
stcvm PESMtA ARAMI JA	X	0	L	X	X	MESTO PORURJU, ZRN	X	X	s	X	X	KRT« NA RAS UJM	A	X	¥	i	A	BABCA	¥	X	A	CEH OGUIKS- VOONU	FRANCO- SKA REKA	
RASO MAKISI	E.	H	t,»n '■•SLIKA RASUIA S TEBI A	A	X	MAČ MEKO-MMIZMO-TEJBSKJ IGRALEC	FESMIU iJOM)	PRŠCA L AN TAM	X	X	_o	X	.s	•.i'. »v OBOLENJE L'CA	S	¥	K	išfi <UK	4	1	X	s	X	
I®	A	5	X	SLONOV Cekar ORGAN VDA	0	X	¥	¥	POMEMBEN ČLOVEK	X	s	F	¥	X	Q		X	S1 assi'	X	X	|4	L	0	
UTRJE* saSt* MESI	A	K	S		X	X	L	A	PROOJKI pRirrtS -s- FIZIK X	v	1	5	X	¥	Z	A	H	X	N	Al	DOPOVE#	K	A	X
Ztvahma TA/PSAVA. POME MU		J		K	SL	X	2.			¥	5	A	HAKA«SKA PAKE! DUH	H	A	s M	B	F	A X	iiiSS M	X	1	¥	A
KARITM KOMR«	S	M	OSTANEK. MATERIALA	0_	2>	X	A	D	F	X	URVGVE)	LE TAJSKA otju	¥	A	s	K	A	p žo»ca		A	R	N	A	5
ZEUSOVA LJUBO	J_	0	IVAM MINATTI	GAIIJ NIEMETER OSCAK	K	A	KRAJ V SRBIJI. SAMOSTAN	A	X	i	L	X	¥	STROGA SIROTA msnov	r	A	A	0	X	X	T	X	HOKEJIST -EV	DELAVEC S KAMERO
vrSOl GORSKI m	R	r	T	¥	A	VRSTA SEVER- MEGA JELENA	NOVI SAS	N	S	IŠŠF	X	A	X	•ZOBCE« « IM ME	A	N	A	X	¥	M	\A]	1,0* SAA SliAŽA l•J^:u^w oomn	F	S
PIHSTA -miSCE MA OTOKU homSu	A	0	Ji	Q_	K	)	It^TskT’ EKAMuir ir SUN	S	r	R	_F	L	S	X		0	*	^C5T S	X	A	L	X	¥	4
1E3P01S RUZlClA	L	X	GLAVNO MEŠKI Cssa	ST»CM LOČILO	TENISKI LOPAR	X	E	X	¥	X	M	DEL AVTOMO- mskega ; MOTORTA '	IME IGRAL DL KI FR KBM KARMA	B	0	sv ORANJE	A	D	X	i	A	N	¥	£
fortiDi MIŠO Mi HA JUGU potil	H	TTPršCr Moetiov	X	X	V.' -vi JAVNOST 11 KOBALI	v	L	A	D	A	•iiSu	¥	A	REOKElil ZENSKO IME	1SL	ŽL	X	F	i	A	DROGO ME ZA BREST	7	A	14
.E KM* 10 MASE L JE PRI POREČU	K	A	X	X		A	STARA EM6IA ZA ZRAČNI HAI	HU/UJO^MSKO "Vzrm"*		N	¥	A	ti	¥	F	S	T	A	X	W\ MALESU	ME * S»<E SE 19(1	1	X	A
								fs * Z SAMOGLASNIK																
'ero oo' .CEHI IRAMCOS REVOIUC	E	H	A	K	0	S	T	1	_U_		¥	X	M	X	X	r.	A	X	X	A	ZADETEK PRI VEČ Spon tik	A	0	L
Pl EME ASAMU Rl RiJRMI	H	A	A	A	EKM.M.:	5151	0	Z	F		■1	ZVEZDA V ORLU VRSIA ■.GRMA	A	X	A	X	X	£S,	¥	X	Rimski na— HllU NDSIBMB	lA	V	F
					ALKALOM) IZ LISTOV KOKE, VRSTA MAMKA																			
ME K GAM JA FILMSU CRALCA IRMA)	\	T	A	i VRN V JULI JUN 1	IZZUMri	i		X	X	N	POSLEOCA SLINJENJA		N		REKA SKOZI '.-•'“."i B ZMCI	A	X	v	S	SPONA	V	¥	Z	niAN CA«*«	1 —^ Ci	X HA
				SOtŠKA KAZE«	p«.					s												NAPRAVA		
Cehov OLGA	c	0	VSTAJA	0	?	0	X		¥	R	X	“R	O	ElEKTRti- MORSKA RIBA	'i1	REKCAM KOŠARKAR BOSNE		V	A	X	A	!Wž<M, 1		
																IVO [ ce4ki PAVEU i SKLADAT.								
MIZO/E M- SKA	H	L	lil!	K	E	K	STRAH S s	«s	L	0	V	¥	X	S	K	1	¥	1	X	T>	A	0	Ji	TORU
UMSKI ARHITEKT 119« 19611	E A	E E		\o\s		A	A	R	X		F	X	ROO RASUIN USINAIIC		A	T>	U	L		A	SUUNCA	X	\	T
UVELIAV- i JERKA			X	"R	M	\	X	A	X	R	A	AVSIRIJSH SMUČAR (NAMS)	ARABSKI ‘-IPi' • ; IEziSERU	A	X	a ■UM	X	±	A	X	Z-;7o NIKOLA IESLA	X	X	X
MAZIV ZA' BRATA PRI memiSart IMEMIM	E.	E	A	PR'RF um VEZMIt PAVtEK	I		SLOVENSKI PISAIEEJ (VITAN)	H	A	i	ir	¥	Ti	T	Fl	T	!SS	z:	"X	F	X	z	o	AJlCHtJA SMEOR
VZHOD '“S»V	E	A	5	r	H	'F-	ZVEZNA REPU BULA NEMČIJA	4»i	v/	A	■R	H		MESTO 0 HERCE- 1 OPvtC |	BAROVME	fc.	A	¥	¥	Uk m: A	T	A	s	s
RADOM	X	N	J '«.1 AKtJJA 1 SZDt 1 ŠIBAM oa MESTO SL	X	S-	A.	Z	X			A	X	X	¥	a	0	i_	i	S		PW IREFAl! Ml 10	X	L	A
EVROPSKA OEMAKRA EMO TA	E	E		OKRAS«: PREDME!	6	X	X	A		F	K	NASELJE	K	X	A	T	iUS	X	Tt	¥	r	¥	A	X
IVI	IRBM	E	S	VRSTA BELEGA VM	X	X	M	0	r		s	CMAPII- NOVi ZENA	0	Oj	N	A		¥	J/	ST' MRVICA	X		v/	Al
Investa v Špiku
Andrej Dvoršak
Razpis tekmovanj 11. zimskih športnih iger SOZD MERCA-TOR-KIT na Črnem vrhu pri Cerknem 5. marca 1988
Koordinacijski odbor za rekracijo in šport razpisuje tekmovanje v veleslalomu in smučarskem teku na 11. zimski Mercatoriadi, ki bo v soboto, 5. marca 1988 na smučišču na Črnem vrhu pri Cerknem. Tekmovali bomo v naslednjih tekmovalnih skupinah:
MOŠKI
Skupina A do 30 let (rojeni 1958 in kasneje) Skupina B od 31 do 40 let (rojeni 1948 do 1957) Skupina C od 41 do 50 let (rojeni 1938 do 1947) Skupina D od 50 let (rojeni 1937 in prej)
ŽENSKE
Skupina A do 30 let (rojene 1958 in kasneje)
Skupina B od 31 do 40 let (rojene 1948 do 1957)
Skupina C nad 40 let (rojene 1947 in prej)
Tekmovalne skupine so enake v veleslalomu in v smučarskem teku. Dolžina proge za tekmovanje v smučarskem teku je:
moški — skupine A, B, C - cca 6 kilometrov moški - skupina D, ženske - skupina A, B, C - cca 3 kilometre.
Posebej opozorjamo vse športne referente in vse tiste, ki jih zanima sankanje, da KORS letos prvič uvaja tekmovanje v sankanju na običajnih saneh. Propozicije tekmovanja so dokaj enostavne: tekmovalo se bo v treh kategorijah - torej ločeno moški, ženske in mešane dvojice ne glede na starost. Proga ne bo dolga in težavna, tekmovanje pa bo bolj namenjeno popestritvi prireditve. Najboljši seveda tudi prejmejo posebna priznanja. Sanke prinesite s seboj.
OPOZARJAMO, DA TEKMOVANJE V SANKANJU NE BO ŠTELO V EKIPNO UVRSTITEV.

Nekaj določil iz pravilnika o tekmovanjih na zimskih športnih igrah:
-	pravico sodelovanja na zimskih športnih igrah imajo delavci, združeni kmetje in upokojeni delavci SOZD MERCA-TOR-KIT, ki se prijavijo pravočasno v skladu z vsakoletnim razpisom in roki športnih iger.
Pravico sodelovanja dokazujejo ozdi s poimenskim seznamom tekmovalcev ob prijavi, na tekmovanju pa vsak tekmovalec dokazuje pripadnost ozdu z osebno izkaznico in potrjeno zdravstveno izkaznico. Oboje je tekmovalec dolžan pokazati pomočniku štarterja na štartu posamezne discipline.
-	tekmovalci opravijo za uvrstitev samo eno vožnjo oziroma tek;
za prva tri mesta po starostni kategoriji se podeljujejo medalje;
tekmovanje je organizirano tudi ekipno, posebej za moške In ženske ekipe;
za uvrstitev ekipe se štejejo točke iz posamičnega tekmovanja v vsaki kategoriji, ki se dodeljujejo po FIS sistemu.
Prijave pošljite na naslov: SOZD MERCATOR-KIT - ZA KORS 61000 LJUBLJANA, TITOVA 137 DO VKLJUČNO 22. FEBRUARJA 1988. OPOZARJAMO VSE ŠPORTNE REFERENTE NA PRAVOČASNE IN TOČNE PRIJAVE, TEKMOVALCE PA, DA NA ŠTART PRIDEJO Z DOKAZILI PRIPADNOSTI OZD V SESTAVU SOZD (POTRJENO ZDRAVSTVENO IZKAZNICO IN OSEBNO IZKAZNICO)
Nova tehnologija tudi v slovenskih hotelih
Sredi januarja je tozd Investa skupaj s sozdom Istra-Jadran predstavila dosežke na področju gostinstva. Predstavitev tehnoloških dosežkov je bila v Petrolovem hotelu špik v Gozd Martuljku. Udeležili so se je predstavniki gostinsko turističnih organizacij in drugi ugledni gostje.
Hotel Špik je bil prvi med slovenskimi hoteli, ki je sprejel In-vestino tehnologijo t. i. »bifeja integral«. Za ta način strežbe so se v hotelu odločili predvsem zato, ker na Gorenjskem ni ustrezno kvalificirane delovne sile, Investina tehnologija pa omogoča, da ob polni zasedenosti hotela zaposlijo do 50% manj delovne sile. Poleg tega pa tak način strežbe bistveno vpliva na porabo energije.
To sta temeljna razloga, zaradi katerih se vse več Organiza-
cij, predvsem hotelov odloča za »bife integral«. Špiku bo v kratkem sledil hotel Golf na Bledu. V. d. direktor tozda Investa Zoran Jankovič je prepričan, da bb v petih letih tak način strežbe prevladal v vseh naših hotelih. Do sedaj se je način dobro uveljavil v 15 istrskih hotelih.
Na bife integral se navezuje centralna priprava hrane pa tudi program hitre prehrane. To in pa kiosk Bajsi so Investini strokovnjaki poslovnežem predstavili v Ljubljani.
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., , Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Tel. 215-173.
Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič In Miro Vaupotič.
Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleivveis.
Novinar: Andrej Dvoršak.
Vse fotografije - nepodpisane - Andrej Dvoršak.
Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana.
Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 18.600 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa-proizvodov.