99 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... PovzETEk v zadnjem desetletju, odkar je Listina Evropske unije o temelj- nih pravicah pravno zavezujoča, se Sodišče Evropske unije v so- dni praksi vse pogosteje sklicuje na temeljne pravice. kljub temu pa v zvezi z vprašanjem uporabe Listine še vedno ostajajo odprta določena vprašanja, ki jih mora razrešiti Sodišče Evropske unije s svojo razlago. Ta prispevek obravnava vprašanje uporabe Listine v horizontalnih razmerjih, torej vprašanje uporabe Listine ratione personae. v sodbi v zadevi Bauer je Sodišče Evropske unije razja- snilo to tematiko. Potrdilo je, da imajo določbe Listine načeloma lahko horizontalni neposredni učinek, torej se lahko uporabljajo v sporih med posamezniki, če so za to izpolnjeni pogoji. Še vedno pa ostajajo odprta določena vprašanja v zvezi s horizontalno upo- rabo temeljnih pravic, na primer pomen neposrednega učinka za horizontalnost in vprašanje uporabe Listine v primerih, ki prese- gajo nepravilno implementacijo določb direktiv. Ključne besede: Listina Evropske unije o temeljnih pravicah; za- sebnopravna razmerja; primarno pravo; neposredni učinek; posa- mezniki; pogodbena svoboda; varstvo šibkejše stranke. Uvod Evropska unija (v nadaljevanju EU) v preteklosti ni imela svoje- ga kataloga temeljnih pravic. kljub temu je Sodišče EU skozi prete- kla desetletja postajalo vse pomembnejši varuh temeljnih pravic v EU, 1 ki jih je prepoznalo in zavarovalo kot del splošnih načel prava 1 Gerards, 2015. Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih razmerjih Petra Weingerl * * MJur, DPhil (oxford), docentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. 100 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe EU. 2 v ir teh splošnih načel so skupne ustavne tradicije držav čla- nic in mednarodne pogodbe za varstvo človekovih pravic, katerih podpisnice so države članice (najpomembnejša je konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EkČP)). 3 Danes so temeljne pravice varovane tudi z Listino Evrop- ske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina EU), 4 ki je bila razglašena 7. decembra 2000 v Nici, a takrat še ni imela zavezu- joče pravne narave. zavezujočo naravo je dobila šele z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo v decembru 2009. Člen 6 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju PEU) določa, da ima Listina EU enako pravno veljavnost kot Pogodbi, torej je danes del primar- nega prava EU. v zadnjem desetletju, odkar je Listina EU pravno zavezujoča, se Sodišče EU v sodni praksi vse pogosteje sklicuje na temeljne pravice. kljub temu pa v zvezi z vprašanjem uporabe Li- stine EU še vedno ostajajo odprta določena vprašanja, ki jih mora razrešiti Sodišče EU s svojo razlago. Ta prispevek obravnava vpra- šanje uporabe Listina v horizontalnih razmerjih, torej vprašanje uporabe Listine EU ratione personae. PEU v 19. členu določa, da morajo države članice vzpostaviti pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo EU. Pravice, ki jih za po- sameznike ustvarja pravo EU, so namreč v prvi vrsti dolžna va- rovati prav nacionalna sodišča, ne glede na njihov položaj v na- cionalnem pravnem sistemu, s tem pa so odgovorna za pravilno uporabo in razlago prava EU v konkretnih primerih. Tako igrajo nacionalna sodišča izjemno pomembno vlogo v procesu evrop- ske integracije na splošno. To se kaže na več načinov, na primer v odločanju o pravicah in obveznostih, ki za posameznike izhajajo iz prava EU, in v sodelovanju v procesu pravne integracije znotraj EU prek mehanizma za predhodno odločanje, v okviru katerega nacionalno sodišče na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju EU (v nadaljevanju PDEU) povpraša Sodišče EU glede pravilne razla- ge prava EU. 5 Če nacionalna sodišča niso vešča uporabe prava EU ali ga nepravilno uporabljajo, to pomeni, da posameznikom niso 2 SEU Stauder proti mestu d'Ulm – Sozialamt, C-29/69, 12. 11. 1969; SEU Internationale Handelshe- sellschaft, C-11/70, 17. 12. 1970. 3 SEU Internationale Handelshesellschaft, C-11/70, 17. 12. 1970; SEU J. Nold, Kohlen- und Baustoffgros- shandlung proti Komisiji, C-4/73, 14. 5. 1974; Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in komisije 1977; danes je to urejeno v tretjem odstavku 6. člena PEU. 4 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. UL C 202, 7. 6. 2016, str. 389–405. 5 Mayoral in Jaremba, 2016. 101 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... zagotovljene pravice, ki jim jih daje pravo EU, kar je v nasprotju z načelom pravne države. Načelo pravne države, steber vsake so- dobne ustavne demokracije, je eno od temeljnih načel, ki izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic EU, in kot tako ena glavnih vrednot, na katerih temelji EU. 6 Uporaba prava EU za nacionalne sodnike predstavlja velik izziv, saj gre za transnacionalni pravni red sui generis, ki prevlada v koli- ziji z nacionalnimi pravnimi pravili (načelo primarnosti prava EU). 7 Sodišče EU je razvilo več temeljnih načel, na primer načelo primar- nosti, načelo neposredne uporabe, načelo neposrednega učinka in načelo lojalne ali skladne razlage, ki nacionalnim sodnikom poma- gajo pri uveljavljanju prava EU, ko so soočeni z neskladno nacional- no zakonodajo. kot je izpostavilo Ustavno sodišče, so ta temeljna načela prava EU »notranja ustavnopravna načela«, ki zavezujejo tudi Ustavno sodišče, kar izhaja neposredno iz Ustave (3.a člen). 8 Posebej velik izziv uporaba prava EU predstavlja za nacional- ne sodnike na zasebnopravnem (civilnopravnem) področju, ki ga pravniki tradicionalno razumejo kot posebno vejo prava, ki naj bi bila zgolj v manjši meri izpostavljena vplivom evropske integra- cije. kot je poudarila Daniela Caruso pred več kot dvajsetimi leti, si države članice prizadevajo ohraniti civilno sodno odločanje v okviru svojega nadzora in zaščititi celovito in avtonomno struktu- ro svojih civilnih kodeksov pred motečim vplivom evropske inte- gracije. 9 Nekateri avtorji to imenujejo nacionalizem na področju zasebnega prava. 10 Sodnik Ilešič, dolgoletni slovenski sodnik na Sodišču EU, je glede posebne narave civilnega prava kmalu po slovenski osamosvojitvi zapisal, da »civilnopravna pravila močno prodrejo v zavest ljudi glede urejanja njihovih medsebojnih raz- merij (kar velja tudi za razmerja med gospodarskimi subjekti), in prepogoste spremembe teh norm niso primerne«. 11 Čeprav pravo EU ne pozna tradicionalne delitve na javno in zasebno pravo, 12 ima EU zgolj omejene pristojnosti za urejanje vprašanj, ki tradicio- nalno spadajo na zasebnopravno področje. 13 kljub vsemu pa tudi 6 PEU, 2. člen; preambula k Pogodbi in Listini EU. To je tudi razlog, da je v skladu z 49. členom PEU spoštovanje načela pravne države predpogoj za članstvo v EU. 7 Glej Weingerl, 2019, str. 3. 8 USRS U-I-146/12, 17. 12. 2013. 9 Caruso, 1997, str. 3. 10 Comparato, 2014. 11 Ilešič, 1994. 12 več o tem glej Maduro, 2010; Micklitz, 2014; Reich, 2010. 13 kot tradicionalna področja zasebnega prava ta prispevek razume obligacijsko pravo, stvarno pravo in družinsko pravo. 102 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe nacionalno zasebno pravo ni ostalo imuno na t. i. evropeizacijo, 14 saj se je v zadnjih dveh desetletjih obseg norm prava EU, ki vpli- vajo na vsebino in ustroj nacionalnega zasebnega prava, močno povečal. 15 Proces evropeizacije zasebnega prava v slovenski prav- ni red prinaša številne elemente, ki sicer niso značilni za zasebno pravo, npr. ustavnopravni in vrednostni diskurz. 16 v prvi vrsti se ta diskurz nanaša na učinkovanje prava EU v horizontalnih raz- merjih, npr. glede učinkovanja temeljnih pravic v razmerjih med posamezniki, ki je predmet tega prispevka. Med tem ko javno pravo ureja vertikalne odnose med državo in posamezniki, zasebno pravo ureja horizontalna razmerja med (vsaj načeloma) enakovrednimi posamezniki. Temeljne pravice pa so tradicionalno razumljene kot del javnega prava, kot omeji- tve državne moči, kot take pa neskladne z avtonomijo zasebne- ga prava. Tradicionalno imajo torej temeljne pravice vlogo ščita posameznikov pred posegi nosilcev javne oblasti, torej v verti- kalnih pravnih razmerjih. A že nekaj časa niso več razumljene zgolj kot pravice, ki varujejo posameznike le nasproti nosilcem javne oblasti, temveč imajo učinek tudi na zasebnopravna raz- merja. 17 v pravni teoriji je vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe, s katero je Listina EU postala pravno zavezujoča, odprto vpraša- nje, na kakšen način njene določbe učinkujejo na razmerja med posamezniki. v sodbi v zadevi Bauer je Sodišče EU razjasnilo to tematiko. Potrdilo je, da imajo določbe Listine EU načeloma lahko horizontalni neposredni učinek, torej se lahko uporabljajo v sporih med posamezniki, če so za to izpolnjeni pogoji, konkre- tno pa je to odločilo za pravico do plačanega letnega dopusta iz 14 T. i. evropeizacija zasebnega prava poteka na dveh frontah – na zakonodajni in sodni. Na zakonodaj- ni ravni poteka živahna evropeizacija zasebnega prava skozi sekundarne akte EU, predvsem direktive. k zakonodajni in sodni evropeizaciji je treba dodati še evropeizacijo zasebnega prava skozi mehko pravo oziroma soft law in skozi akademske projekte, kot so na primer načela evropskega pogodbe- nega prava (Principles of European Contract Law – PECL), načela evropskega odškodninskega prava (Principles of European Tort Law – PETL) in osnutek skupnega referenčnega okvira (Draft Common Frame of Reference). Glej Weingerl, 2014. 15 Evropeizacija zasebnega prava se kaže predvsem v evropeizaciji pravnih virov, s tem pa v vse večjem obsegu pravnih virov, ki jih morajo nacionalni sodniki uporabljati pri svojem delu. vendar pa uporaba prava EU za nacionalnega sodnika ne pomeni zgolj identifikacije pravnih virov, ki so sprejeti na ravni EU, ter njihova formalna aplikacija na dejanski stan v konkretnem primeru (takšna »formalistična« metoda se tradicionalno pripisuje kontinentalnim sodnikom). Glej npr. Smits, 2004; Nicola, 2016. Evropeizacija sodne prakse nacionalnih sodišč nujno pomeni tudi evropeizacijo pravne kulture, s tem pa prilagoditev ali celo metamorfozo sodniškega odločanja (z uporabo primernih teh- nik interpretacije in podprto s pravilno pravno argumentacijo). Evropeizacija je namreč tudi kulturni fenomen, ki spreminja naš odnos do prava in do njegovega razvoja. Glej npr. Bell, 1995; Igličar, 2008; Reding, 2010, e-vir. 16 Glej npr. Avbelj, 2006, str. 20. 17 Glej npr. Trstenjak in Weingerl (ur.), 2016. 103 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... drugega odstavka 31. člena Listine EU. Gre za pomemben korak tako glede razjasnitve vprašanja učinkovanja Listine EU v hori- zontalnih razmerjih kot tudi z vidika varstva socialnih pravic v EU, kar bo vplivalo tudi na sodno prakso slovenskih sodišč. Še vedno pa ostajajo odprta določena vprašanja v zvezi s horizon- talno uporabo temeljnih pravic, na primer pomen neposredne- ga učinka za horizontalnost in vprašanje uporabe Listine EU v primerih, ki presegajo nepravilno implementacijo določb direk- tiv. v nadaljevanju bo najprej predstavljena razlaga 51. člena Listi- ne EU, ki ureja uporabo Listine ratione personae, nato pa bodo osvetljene še odprte dileme v zvezi z uporabo Listine v razmerjih med posamezniki. Uporaba Listine EU v zasebnopravnih razmerjih Uporabe Listine EU ratione personae k ljučna določba Listine EU, ki ureja področje njene uporabe ratione personae, je 51. člen. Ta v prvem odstavku ureja upora- bo Listine za institucije in organe EU ter za države članice. Tako določa, da se določbe Listine EU uporabljajo za institucije, orga- ne, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarno- sti. Institucije in organi EU morajo torej vedno spoštovati njene določbe. Države članice pa so zavezane z Listino EU samo, ko izvajajo pravo Unije. Člen 51 hkrati tudi izrecno poudarja raz- mejitev pristojnosti v EU skladno z načelom podeljene pristoj- nosti (5. člen PEU). To je skladno s prvim odstavkom 6. člena PEU, v skladu s katerim se z določbami Listine EU na nikakršen način ne širijo pristojnosti Unije, določene v Pogodbah. Ravno tako Listina EU v skladu s svojim drugim odstavkom 51. člena ne razširja področja uporabe prava Unije čez pristojnosti Unije ter ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije niti ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah. 18 Temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red Unije, se tako upo- rabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije, ne pa v drugih položajih. 19 18 Glej SEU Dereci in drugi, C-256/11, 15. 11. 2011, tč. 71. 19 SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, 26. 2. 2013, tč. 19. 104 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe k er je ta določba vsebinsko skopa, je naloga Sodišča EU, da skladno z razlagalnim monopolom glede razlage prava EU s svo- jo razlago naslovi odprta vprašanja. Ta prispevek obravnava dve ključni dilemi v zvezi s prvim odstavkom 51. člena Listine EU. Pr- vič, kdaj države članice »izvajajo pravo Unije«? Drugič, ali se določ- be Listine EU uporabljajo tudi za zasebne subjekte in pod kateri- mi pogoji? Prvo vprašanje je v kontekstu horizontalne uporabe Listine EU pomembno zato, ker se v sodni praksi Sodišča EU vprašanje ne- posrednega učinkovanja temeljnih pravic na razmerja med posa- mezniki pojavlja v okviru nepravilno implementiranih direktiv v nacionalni pravni red. Direktive so sekundarni pravni akt EU, ki se ne uporabljajo neposredno, temveč so za vsako državo člani- co, na katero so naslovljene, zavezujoče glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepuščajo nacionalnim organom izbiro oblike in metod. 20 v primeru nepravilne implementacije je Sodišče EU do- ločbam direktive, ki so po vsebini pravno popolne norme, 21 pri- znalo vertikalni neposredni učinek. 22 vendar pa določbe direktiv ne morejo imeti horizontalnega neposrednega učinka. 23 Prav zato je vprašanje horizontalnosti temeljnih pravic izjemno aktualno ravno v kontekstu neimplementiranih oziroma nepravilno imple- mentiranih direktiv. (i) Izvajanje prava EU Sodišče EU je imelo prvo priložnost, da pojasni, kdaj države članice »izvajajo pravo Unije«, v zadevi Åkerberg Fransson, 24 ki se nanaša na razlago načela ne bis in idem v pravu Unije. Bolj kon- kretno, Sodišče EU se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je treba nače- lo ne bis in idem iz 50. člena Listine EU razlagati tako, da naspro- tuje temu, da se zaradi davčne zatajitve sproži kazenski pregon zoper obdolženca, kadar je ta že bil kaznovan z davčno globo za ista dejanja navajanja neresničnih podatkov. 25 20 PDEU, 288. člen. 21 Skladno s sodno prakso Sodišča EU je določba prava Unije »pravno popolna« norma, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje: vsebuje pozitivno ali negativno obveznost za države članice, je jasna, je nepogojna, ne potrebuje nobenih izvedbenih ukrepov in državam članicam ne pušča nobene dis- krecijske pravice. Glej SEU Yvonne van Duyn proti Home Office, C-41/74, 4. 12. 1974. 22 začenši s SEU NV Algemene Transport- en Expeditie Onderneming van Gend & Loos proti Nether- lands Inland Revenue Administration, C-26/62, 5. 2. 1963. 23 SEU Državno tožilstvo proti Tullio Ratti, C-148/78, 5. 4. 1979. 24 SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, 26. 2. 2013. 25 Ibid., tč. 32. 105 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... Sodišče EU je pogoj »izvajanja prava Unije« razlagalo tako, da je treba, kadar nacionalna ureditev spada na področje uporabe pra- va Unije, spoštovati temeljne pravice, ki jih zagotavlja Listina EU. 26 Dejstvo, da se uporabi pravo Unije, torej vključuje uporabo temelj- nih pravic, ki jih zagotavlja Listina EU. 27 Posledično pa Sodišče EU ne more presojati nacionalne ureditve, ki ne spada v okvir prava Unije, 28 kar je skladno s temeljnim načelom prenosa pristojnosti. Posamezniki pa v slednjem primeru načeloma ne ostanejo brez varstva temeljnih pravic. Sodišče EU v svoji sodni praksi izposta- vlja, da v primeru, da se Listina EU ne bi uporabila, ker položaj ne spada na področje uporabe prava Unije, mora nacionalno sodišče preučiti skladnost nacionalne ureditve v luči določb EkČP. 29 vse države članice so namreč pogodbenice EkČP. Temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red Unije, se torej uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije. 30 k aj pome- ni, da nek položaj ureja pravo Unije? v tem kontekstu je Sodišče EU opozorilo, »da zgolj to, da nacionalni ukrepi spadajo /.../ na področje, na katerem ima Unija pristojnosti, teh ukrepov ne ume- sti na področje uporabe prava Unije in torej ne povzroči upora- be Listine.« 31 EU mora na določenem področju torej izvajati svojo pristojnost, da lahko govorimo o tem, da nek položaj ureja pravo Unije. zvezo med določbami prava Unije, katerih razlago zahteva predložitveno sodišče, in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v sporu, ki je predložen Sodišču EU, mora pojasniti predložitveno sodišče na podlagi 94. člena Poslovnika Sodišča. 32 Glede nepravilno implementiranih direktiv lahko ugotovimo, da področje, ki je veljavno urejeno z neko direktivo na ravni EU, spada na področje uporabe Unije, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj, da gre za »izvajanje prava Unije« skladno z 51. členom Listine EU. Država članica bo torej v sporu, ki spada na področje, ki je ureje- no na ravni EU, načeloma zavezana uporabiti Listino EU. k adar pa se bo država članice odločila, da bo v primeru, ko je neko podro- čje z direktivo predmet le minimalne harmonizacije, zagotavljala višjo raven varstva, kot pa je predvidena z direktivo, take pravice 26 Ibid., tč. 21. 27 Ibid. 28 Ibid., tč. 19. 29 SEU Dereci in drugi, C-256/11, 15. 11. 2011, tč. 72. 30 SEU Association de médiation sociale, C-176/12, 15. 1. 2014, tč. 42. 31 SEU TSN, C-609/17 in C-610/17, 19. 11. 2019, tč. 46; SEU Julián Hernández in drugi, C-198/13, 10. 7. 2014, tč. 36. 32 SEU TSN, C-609/17 in C-610/17, 19. 11. 2019, tč. 52. 106 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe spadajo na področje pristojnosti držav članic in torej ne spadajo na področje uporabe te direktive. 33 Posledično takšna nacionalna ureditev v obsegu, ki presega zahteve direktive, ne spada na po- dročje uporabe Listine EU. 34 v vsakem primeru pa ostaja odprto vprašanje, ali bo država članica zavezana uporabiti Listino EU tudi v primerih, ko gre za zasebnopravna razmerja. (ii) Uporaba Listine EU v zasebnopravnih razmerjih Prvi odstavek 51. člena Listine EU ureja uporabo Listine EU zgolj za institucije in organe EU ter države članice, med tem ko vpraša- nja, ali se Listina EU lahko uporabi za zasebne subjekte, ne ureja. vendar pa to ne pomeni, da se ne more uporabiti v horizontalnih razmerjih, torej v razmerjih med zasebnimi subjekti. Sodišče EU je v zvezi s tem v zadevi Bauer poudarilo, da samo zato, ker prvi od- stavek 51. člena Listine EU izrecno ne obravnava vprašanja, ali so zasebni subjekti morda neposredno zavezani k spoštovanju neka- terih določb Listine EU, tega člena ni mogoče razlagati, kot da tako možnost povsem izključuje. 35 Pri tem se je navezalo na načelno možnost uporabe določb primarnega prava EU v horizontalnih razmerjih. Poudarilo je, da to, »da se nekatere določbe primarnega prava nanašajo zlasti na države članice, še ne izključuje možnosti, da se te lahko uporabljajo tudi v razmerjih med posamezniki«. 36 Tako je Sodišče EU že za več določb Pogodbe ugotovilo, da imajo tako vertikalni kot horizontalni neposredni učinek, torej se lah- ko nanje posamezniki neposredno sklicujejo pred nacionalnimi sodišči tudi proti drugim posameznikom. 37 Podobno je v zadevi Mangold ugotovilo tudi v zvezi s splošnimi pravnimi načeli prava EU. 38 v zadevi Mangold je Sodišče EU odločilo, da je načelo prepo- vedi diskriminacije zaradi starosti splošno načelo prava EU. Dis- 33 Ibid., tč. 46; SEU Julián Hernández in drugi, C-198/13, 10. 7. 2014, tč. 36. 34 SEU TSN, C-609/17 in C-610/17, 19. 11. 2019, tč. 46. 35 SEU Stadt Wuppertal in Volker Willmeroth als Inhaber der TWI Technische Wartung und Instandse- tzung Volker Willmeroth e. K. proti Marii Elisabeth Bauer in Martini Broßonn, C-569/16 in C-570/16, 6. 11. 2018, tč. 87. 36 Ibid., tč. 88; SEU Vera Egenberger proti Evangelisches Werk für Diakonie und Entwicklung eV, C-414/16, 17. 4. 2018, tč. 77. 37 Glej npr. SEU Yvonne van Duyn proti Home Office, C-41/74, 4. 12. 1974; SEU Union royale belge des sociétés de football association ASBL in drugi proti Bosman in drugi, C-415/93, 15. 12. 1995; SEU Roman Angonese proti Cassa di Risparmio di Bolzano SpA, C-281/98, 6. 6. 2002. 38 SEU Werner Mangold proti Rüdigerju Helmu, C-144/04, 22. 11. 2005. Glej tudi SEU Seda Kücük- deveci proti Swedex GmbH & Co. KG., C-555/07, 19. 1. 2010, ki že upošteva Listino EU kot zavezujoč katalog temeljnih pravic v EU. 107 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... kriminacija na podlagi starosti je sicer prepovedana z 21. členom Listine EU, vendar takrat Listina še ni imela zavezujoče pravne narave. Po uveljavitvi Listine EU kot primarnega pravnega vira je Sodišče EU v zadevi Egenberger poudarilo, da se lahko s prepo- vedjo iz prvega odstavka 21. člena Listine EU posameznikom po- deli pravica, na katero se lahko sklicujejo v okviru spora z drugim posameznikom, 39 ne da bi prvi odstavek 51. člena Listine EU po- menil oviro za to. 40 v zadevi Bauer pa je to vprašanje še dodatno razjasnilo. 41 vsebinsko gre v zadevi Bauer za združeni zadevi, v katerih je Sodišče EU odločilo, da lahko dediči pokojnega delavca od nek- danjega delodajalca zahtevajo denarno nadomestilo za plačani letni dopust, ki ga ta delavec pred smrtjo ni izrabil. 42 v prvi zade- vi je bil pokojni zaposlen v mestni upravi, v drugi zadevi pa pri zasebnem delodajalcu. Pravica do plačanega letnega dopusta je določena s 7. členom Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju Direktive 2003/88/ ES) 43 in z drugim odstavkom 31. člena Listine EU. Sodišče EU je že v zadevi Bollacke 44 razsodilo, da pravica delavca do plačanega letnega dopusta z njegovo smrtjo ne ugasne. Ta temeljna pravica obsega tudi pravico do plačila med dopustom in s tem povezano pravico do denarnega nadomestila za letni dopust, ki ob prene- hanju delovnega razmerja ni bil izrabljen. k er je ta finančni del premoženjske narave, je Sodišče EU odločilo, da postane del pre- moženja zadevnega delavca, zato se zaradi njegove smrti ne more retroaktivno izvzeti iz njegovega premoženja. Ustavni vidik zadeve oziroma vprašanje horizontalnega nepo- srednega učinka drugega odstavka 31. člena Listine EU se postavi zato, ker država članica (konkretno Nemčija) v svoj pravni red ni pravilno prenesla 7. člena Direktive 2003/88/ES. v takem prime- ru mora nacionalno sodišče skladno z načelom primarnosti EU nacionalno zakonodajo razlagati skladno s pravom EU (»v duhu 39 SEU Vera Egenberger proti Evangelisches Werk für Diakonie und Entwicklung eV, C-414/16, 17. 4. 2018, tč. 76; SEU IR proti JQ, C-68/17, 11. 9. 2018. 40 SEU Stadt Wuppertal in Volker Willmeroth als Inhaber der TWI Technische Wartung und Instandse- tzung Volker Willmeroth e. K. proti Marii Elisabeth Bauer in Martini Broßonn, C-569/16 in C-570/16, 6. 11. 2018. 41 za komentar sodbe glej Frantziou, 2019a, str. 306. Glej tudi SEU Max-Planck-Gesellschaft zur Förde- rung der Wissenschaften eV proti Tetsujiju Shimizuju, C-684/16, 6. 11. 2018. 42 Povzeto po Weingerl, 2018, str. 21. 43 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa. UL L 299, 18. 11. 2003, str. 9–19. 44 SEU Bollacke v K + K Klaas & Kock B. V. & Co. KG, C-118/13, 12. 6. 2014. 108 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe direktive«). k er pa v konkretnem primeru takšna razlaga ni bi bila možna, saj bi pripeljala do contra legem razlage nacionalne zako- nodaje, se pojavi vprašanje, ali se lahko delavec (oziroma njegovi dediči) pred nacionalnim sodiščem neposredno sklicuje na pravi- co do plačanega letnega dopusta, ki jo ureja tudi drugi odstavek 31. člena Listine EU, kar bi pripeljalo do neuporabe sporne nacio- nalne določbe. Do tega vprašanja pride, ker določbe direktive same po sebi ne morejo imeti horizontalnega neposrednega učinka, temveč zgolj vertikalnega. To pa posledično privede do arbitrarnega razlikova- nja v praksi, saj delavec, ki je zaposlen pri organu javne oblasti, in delavec, ki je zaposlen pri zasebniku, nista enako varovana, do razlikovanja pa pride zgolj zaradi statusa njunih delodajalcev – pa čeprav gre v obeh primerih za delovnopravno razmerje. To arbi- trarno razlikovanje je Sodišče EU v zadevi Bauer vsaj delno pre- seglo v kontekstu socialnega prava EU. odločilo je, da se lahko posameznik v primeru, ko določena neimplementirana določba direktive zgolj potrjuje temeljno pravico, ki izvira iz različnih med- narodnih instrumentov in je kot temeljno načelo socialnega prava Unije zavezujočega značaja, sklicuje neposredno na relevantno določbo Listine EU, ki ureja to temeljno pravico. Na temeljno pra- vico iz Listine EU se je možno neposredno sklicevati v primeru, ko gre za kombinacijo neimplementirane določbe direktive in te- meljne pravice, ki jo ureja določba Listine EU, ki ima neposredni učinek. Podobno formulo je Sodišče EU razvilo že v zadevi Mangold glede prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Takrat Listina EU še ni imela obvezujoče pravne moči. Sodišče EU je odločilo, da predmetna neimplementirana določba direktive zgolj izvaja splošno načelo prava EU, tj. prepoved diskriminacije na podlagi starosti, splošno pravno načelo prava EU pa lahko učinkuje tudi v razmerjih med posamezniki. Torej sporna določba direktive nima horizontalnega neposrednega učinka, temveč ima tak uči- nek splošno pravno načelo EU, ki ga ta določba izvaja. To formulo je sedaj Sodišče EU ponovilo tudi v kontekstu temeljnih pravic, ki jih ureja Listina EU. To je vsekakor pomemben korak h konstituci- onalizaciji zasebnopravnih razmerjih in bo vplival tako na prakso nacionalnih sodišč kot tudi na vsebino zasebnopravnih razmerjih, vendar ta zanimiva vprašanja presegajo obseg tega prispevka. 109 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... Pomen neposrednega učinka za uporabo Listine v horizontalnih razmerjih Glede na dosedanjo sodno prakso Sodišča EU se je na temeljno pravico iz Listine EU torej mogoče neposredno sklicevati v prime- ru, ko je urejena z določbo, ki ima neposredni učinek. Posledično se v takem primeru neskladna nacionalna zakonodaja ne uporabi, kar je izraz načela primarnosti prava EU. 45 Načelo primarnosti prava Unije pa ne zahteva, da se ne uporabi nacionalna zakonodaja, ki je neskladna z določbo prava Unije, ki nima neposrednega učinka. 46 To načelo namreč ne sme pripeljati do spodkopavanja osrednjega razlikovanja med določbami pra- va Unije z neposrednim učinkom in določbami prava Unije brez tega učinka. Sodišče EU namreč s svojo razlago ne dopušča eno- tne ureditve uporabe vseh določb prava Unije s strani nacionalnih sodišč. zato se postavi vprašanje, kakšne so možnosti za uporabo temeljnih pravic iz Listine EU v primeru, da relevantna določba Listine EU nima neposrednega učinka. odgovor na to vprašanje prav tako izvira iz načela primarnosti prava Unije. Nacionalna sodišča so pri uporabi nacionalnega pra- va to pravo dolžna razlagati, kolikor je mogoče, ob upoštevanju besedila in namena zadevne direktive, da bi se dosegel v njej dolo- čeni cilj in s tem skladnost s tretjim odstavkom 288. člena PDEU. 47 Gre za načelo skladne razlage. Prav tako morajo nacionalna sodi- šča v skladu z načelom skladne razlage ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in ob uporabi načinov razlage, ki jih priznava nacionalno pravo, narediti vse, kar je v njihovi pristojnosti, da za- gotovijo polni učinek zadevne direktive in dosežejo rešitev v skla- du z njenim ciljem. 48 kot je razsodilo Sodišče, obveznost skladne razlage med drugim vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive. 49 Tak učinek določb prava EU na zasebnopravna razmerja je poimeno- van tudi kot posredni učinek. 45 Glej npr. SEU Winner Wetten, C-409/06, 8. 9. 2010, tč. 55; SEU Dominguez, C-282/10, 24. 1. 2012, tč. 41; SEU Stadt Wuppertal in Volker Willmeroth als Inhaber der TWI Technische Wartung und In- standsetzung Volker Willmeroth e. K. proti Marii Elisabeth Bauer in Martini Broßonn, C-569/16 in C-570/16, 6. 11. 2018, tč. 75. 46 Glej SEU Association de médiation sociale, C-176/12, 15. 1. 2014, tč. 46–48. 47 SEU Dominguez, C-282/10, 24. 1. 2012, tč. 24. 48 Ibid., tč. 27. 49 SEU Vera Egenberger proti Evangelisches Werk für Diakonie und Entwicklung eV, C-414/16, 17. 4. 2018, tč. 72–73. 110 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe Sodišče EU je to vprašanje prvič izrecno presojalo v zadevi Association de médiation sociale, v kateri je odločilo, da 27. člen Listine EU, ki ureja pravico delavcev do obveščenosti in posve- tovanja v podjetju, sam po sebi ne zadostuje za to, da se posame- znikom podeli pravica, na katero bi se bilo mogoče sklicevati kot tako, saj ne izpolnuje pogojev za neposredni učinek. 50 Člen 27 Listine EU, naslovljen »Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju«, določa, da se morajo delavcem na raz- ličnih ravneh zagotoviti informacije in možnost posvetovanja v primerih in pod pogoji, določenimi s pravom Unije ter z nacio- nalnimi zakonodajami in običaji, za njegovo polno učinkovanje zahteva konkretizacija z določbami prava Unije ali nacionalne- ga prava. 51 Druge določbe Listine EU, ki prav tako potrebujejo konkretizacijo z določbami prava EU ali nacionalnega prava so pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine (9. člen), pravica do ugovora vesti (drugi odstavek 10. člena), svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov (tretji odstavek 14. člena), pravica do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe (35. člen), svoboda gospodarske pobu- de (16. člen), pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov (28. člen), pravica do varstva pred neupravičeno odpustitvijo (30. člen), pravica dostopa do dajatev socialne varnosti in socialnih služb (34. člen). Skladno z veljavno sodno prakso Sodišča EU mora biti nacionalna zakonodaja na področju uporabe prava EU skladna s temi določbami, vendar v primeru konflikta ne bo prišlo do neuporabe teh določb, saj ne izpolnjuje pogojev za neposredni učinek. Če bi posamezniku zaradi tega nastala ško- da, je v primeru, da izpolni pogoje skladno z doktrino Franco- vich, upravičen do odškodnine zaradi kršitve prava EU s strani države članice. 52 Sklepno o odprtih dilemah v dosedanji sodni praksi Sodišča EU je prišlo do vprašanja horizontalne uporabe Listine EU v primerih, ko določena direk- tiva ni bila pravilno prenesena v nacionalni pravni red in se zato 50 Frantziou, 2014. SEU Association de médiation sociale, C-176/12, 15. 1. 2014. vendar pa Sodišče EU možnosti, da bi se Listina lahko uporabila v zasebnopravnih razmerjih, na načelni ravni ni izključilo. 51 SEU Association de médiation sociale, C-176/12, 15. 1. 2014, tč. 45. 52 SEU Andrea Francovich, C-6/90 in C-9/90, 19. 11. 1991. 111 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... posamezniki niso mogli sklicevati na pravice, ki so jim skladno z direktivo pripadale. Gre torej za situacije, v katerih je ravnanje posameznika neskladno z Listino EU zaradi neskladne nacional- ne zakonodaje. Torej je srž problema še vedno vertikalne narave, saj nastane zaradi tega, ker država članica ne izpolni svoje obve- znosti po Pogodbi. v prihodnosti bo moralo Sodišče EU razjasni- ti tudi vprašanje horizontalne uporabe Listine EU v primerih, ko podlaga za neskladno ravnanje posameznika ne bo neskladna nacionalna zakonodaja, temveč bo temeljne pravice kršilo ravna- nje posameznika per se. Naslednje odprto vprašanje v zvezi s horizontalno uporabo Listine EU je vprašanje vezanosti horizontalnosti na neposredni učinek, ki je po dosedanji sodni praksi pogoj za horizontalno uporabo določbe Listine. 53 v pravni teoriji se pojavljajo pozivi, naj se opusti razmišljanje o horizontalnosti v okvirih neposre- dnega učinka in naj se razvije avtonomni temelj za horizontalno učinkovanje temeljnih pravic. 54 Takšen temelj lahko najdemo v konceptu politične enakosti. 55 Na tej podlagi bi se Listina EU uporabila v tistih zasebnopravnih razmerjih, v katerih bi bilo to potrebno za to, da se zagotovi pogodbena svoboda in dejan- ska enakost med strankama. 56 Takšna zasebnopravna razmer- ja so razmerja med delodajalcem in njegovim zaposlenim ter med prodajalcem in potrošnikom. Poleg pogodbene svobode naj bi se na tak način prispevalo tudi k uresničevanju načela učinkovitosti, saj naj bi stranke, ki uživajo tako formalno kot dejansko enakost v pogodbenih razmerjih, izbrale najučinkovi- tejšo pogodbeno rešitev. 57 Takšna koncepcija horizontalne upo- rabe Listine EU je skladna z vprašanjem socialne pravičnosti v zasebnem pravu. 58 ker Sodišče EU v postopku predhodnega odločanja ne razvija splošne teorije uporabe Listine EU v hori- zontalnih razmerjih, temveč zgolj odgovarja na vprašanja, ki mu jih postavijo predložitvena sodišča, bo nadaljnji razvoj na tem 53 Glej tudi Sarmiento, 2019, e-vir. 54 Glej npr. Frantziou, 2019b; Leczykiewicz, 2013, str. 479. 55 Frantziou, 2019b. 56 Leczykiewicz, 2013, str. 482. Leczykiewicz predlaga dve teoriji horizontalne uporabe Listine EU, eno na podlagi regulativnega značaja zasebnega ravnanja in drugo, ki se bolj osredotoča na ekonomsko neravnovesje med pogodbenimi strankami. Meni, da bi bilo vsako nadaljnja razširitev uporabe Listine EU, in sicer na vse pogodbene razmerja, vključno s tistimi, kjer je bila pogodbena svoboda pravilno izvršena, mogoče utemeljiti le s paternalizmom (ibid., str. 492). 57 Ibid., str. 492. 58 Ibid., str. 494 in nasl. Glede socialne pravičnosti v kontekstu evropskega zasebnega prava glej npr. Collins, 2011; Colombi Ciacchi, 2006. 112 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe področju odvisen predvsem od aktivnosti nacionalnih sodišč. vendar pa je v luči obsežne sodne prakse Sodišča EU v zvezi z neposrednim učinkom določb primarnega in sekundarnega prava EU težko pričakovati, da bi Sodišče EU kmalu odstopilo od uveljavljenih temeljnih načel, ki urejajo odnos med pravom EU in nacionalnim pravom. 113 DIGNITAS n Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v horizontalnih ... LITERATURA IN vIRI Avbelj, M. (2006). vrednostni in ekonomski diskurz v praksi Sodišča ES. Pravna praksa, let. 25, št. 17, str. v–vIII. Bell, J. (1995). English Law and French Law – Not So Different? Current Legal Problems, let. 48, št. 2, str. 63–101. Caruso, D. (1997). The Missing v iew of the Cathedral: The Private Law Paradigm of European Legal Integration. European Law Journal, let. 3, št. 1, str. 3–32. Collins, H. (2011). The Constitutionalization of European Private Law as a Path to Social Justice? v: The Many of Social Justice in European Private Law / Micklitz, H.-W. (ur.). Cheltenham: Edward Elgar Publishing, 2011, str. 133–166. Colombi Ciacchi, A. (2006). The Constitutionalization of European Contract Law: Judicial Convergen- ce and Social Justice. European Review of Contract Law, let. 2, št. 2, str. 167–180. Comparato, G. (2014). Nationalism and Private Law in Europe. oxford: Hart Publishing. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa. UL L 299, 18. 11. 2003, str. 9–19. Frantziou, E. (2014). Case C-176/12 Association de Médiation Sociale: Some Reflections on the Hori- zontal Effect of the Charter and the Reach of Fundamental Employment Rights in the European Union. European Constitutional Law Review, let. 10, št. 2, str. 332–348. Frantziou, E. (2019a). (Most of) The Charter of Fundamental Rights Is Horizontally Applicable: ECJ 6 November 2018, Joined Cases C-569/16 and C-570/16, Bauer et al. European Constitutional Law Review, let. 15, št. 2, str. 306–323. Frantziou, E. (2019b). The Horizontal Effect of Fundamental Rights in the European Union. oxford: oxford University Press. Gerards, J. (2015). Who Decides on Fundamental Rights Issues in Europe? Towards a mechanism to Coordinate the Roles of the National Courts, the ECJ and the ECtHR. v: The EU Charter of Fun- damental Rights as a Binding Instrument: Five Years old and Growing / de vries, S., et al. (ur.). oxford: Hart Publishing, str. 47–74. Igličar, A. (2008). Pravna kultura kot sestavina pravne države. zbornik znanstvenih razprav, let. 68, str. 65–106. Ilešič, M. (1994). Slovensko civilno pravo de iure condendo. Podjetje in delo, št. 5–6, str. 510–515. Leczykiewicz, D. (2013). Horizontal Application of the Charter of Fundamental Rights. European Law Review, let. 38, št. 4, str. 479–497. Maduro, M. P. (2010). The Chameleon State: EU Law and the Blurring of the Private/Public Distinction in the Market. Florence: European University Institute. Mayoral, A. J., Jaremba, U. (2016). Perspectives on Europeanization of national judiciaries: old and new questions. iCourts Working Paper Series, št. 59. Micklitz, H. W. (2014). Rethinking the public/private divide. v: Transnational Law: Rethinking Euro- pean Law and Legal Thinking / Maduro, M. P., et al. Cambridge: Cambridge University Press, str. 271–306. Nicola, F. G. (2016). National Legal Traditions at Work in the Jurisprudence of the Court of Justice of the European Union. American Journal of Comparative Law, let. 64, št. 4, str. 865–889. Reding, v. (2010). A European Law Institute: An Important Milestone for an Ever Closer Union of Law, Rights and Justice. Speech European University Institute, 10. 4. 2010. URL: http://europa.eu/rapid/ press-release_SPEECH-10-154_en.pdf, 8. 1. 2019. Reich, N. (2010). The public/private divide in European law. v: European Private Law after the Com- mon Frame of Reference / Micklitz, H. W., Cafaggi, F. (ur.). Cheltenham, Uk: Edward Elgar Publi- shing, str. 56–89. Sarmiento, D. (2019). Book Review: The Horizontal Effect of Fundamental Rights in the European Union, by E. Frantziou, oUP, 2019. The EULawLive Blog. URL: https://eulawlive.com/2019/11/14/ book-review-the-horizontal-effect-of-fundamental-rights-in-the-european-union-by-e-frantziou-oup- 2019/, 18. 11. 2019. SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, Sodišče, 26. 2. 2013, ECLI:EU:C:2013:105. SEU Andrea Francovich, C-6/90 in C-9/90, 19. 11. 1991, ECLI:EU:C:1991:428. SEU Association de médiation sociale, C-176/12, Sodišče, 15. 1. 2014, ECLI:EU:C:2014:2. SEU Bollacke v K + K Klaas & Kock B.V. & Co. KG, C-118/13, Sodišče, 12. 6. 2014, EU:C:2014:1755. SEU Državno tožilstvo proti Tullio Ratti, C-148/78, Sodišče, 5. 4. 1979, ECLI:EU:C:1979:110. SEU Dereci in drugi, C-256/11, Sodišče, 15. 11. 2011, EU:C:2011:734. SEU Dominguez, C-282/10, Sodišče, 24. 1. 2012, EU:C:2012:33. SEU Internationale Handelshesellschaft, C-11/70, Sodišče, 17. 12. 1970, ECLI:EU:C:1970:114. 114 DIGNITAS n Listina EU: horizontalne določbe SEU IR proti JQ, C-68/17, Sodišče, 11. 9. 2018, ECLI:EU:C:2018:696. SEU J. Nold, Kohlen- und Baustoffgrosshandlung proti Komisiji, C-4/73, Sodišče, 14. 5. 1974, ECLI:EU:C:1974:51. SEU NV Algemene Transport- en Expeditie Onderneming van Gend & Loos proti Netherlands Inland Revenue Administration, C-26/62, Sodišče, 5. 2. 1963, ECLI:EU:C:1963:1. SEU Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV proti Tetsujiju Shimizuju, C-684/16, Sodišče, 6. 11. 2018, ECLI:EU:C:2018:874. SEU Julián Hernández in drugi, C-198/13, Sodišče, 10. 7. 2014, EU:C:2014: 2055. SEU Roman Angonese proti Cassa di Risparmio di Bolzano SpA, C-281/98, Sodišče, 6. 6. 2002, ECLI:EU:C:2000:296. SEU Seda Kücükdeveci proti Swedex GmbH & Co. KG., C-555/07, Sodišče, 19. 1. 2010, ECLI:EU:C:2010:21. SEU Stadt Wuppertal in Volker Willmeroth als Inhaber der TWI Technische Wartung und Instan- dsetzung Volker Willmeroth e. K. proti Marii Elisabeth Bauer in Martini Broßonn, C-569/16 in C-570/16, Sodišče, 6. 11. 2018, ECLI:EU:C:2018:871. SEU Stauder proti mestu d'Ulm – Sozialamt, C-29/69, Sodišče, 12. 11. 1969, ECLI:EU:C:1969:57. SEU TSN, C-609/17 in C-610/17, Sodišče, 19. 11. 2019, EU:C:2019:459. SEU Union royale belge des sociétés de football association ASBL in drugi proti Bosman in drugi, C-415/93, Sodišče, 15. 12. 1995, ECLI:EU:C:1995:463. SEU Vera Egenberger proti Evangelisches Werk für Diakonie und Entwicklung eV, C-414/16, Sodišče, 17. 4. 2018, ECLI:EU:C:2018:257. SEU Werner Mangold proti Rüdigerju Helmu, C-144/04, Sodišče, 22. 11. 2005, ECLI:EU:C:2005:709. SEU Winner Wetten, C-409/06, Sodišče, 8. 9. 2010, EU:C:2010:503. SEU Yvonne van Duyn proti Home Office, C-41/74, Sodišče, 4. 12. 1974, ECLI:EU:C:1974:133. Smits, M. (2004). The Europeanisation of national legal systems: some consequences for legal thin- king in civil law countries. v: Epistemology and Methodology of Comparative Law / van Hoecke, M. (ur.). oxford: Hart Publishing, str. 229–245. Trstenjak, v. Weingerl, P. (ur.) (2016). The influence of human rights and basic rights in private law. Cham: Springer. USRS odločba U-I-146/12, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 17. 12. 2013, ECLI:SI:USRS:2013: U.I.146.12. Weingerl, P. (2014). Sodišče EU kot motor evropeizacije zasebnega prava: ignorantia iuris Europae nocet. Pravna praksa, let. 33, št. 38, str. ii–viii. Weingerl, P. (2018). Listina EU o temeljnih pravicah in zasebnopravna razmerja. Pravna praksa, let. 37, št. 48, str. 21. Weingerl, P. (2019). Sodniki naj ponotranjijo pravo EU. Pravna praksa, let. 28, št. 30/31, str. 3.