OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 5. AVGUSTA 1960 LETO VII ŠTEy 6Q OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 417. Na podlagi 26. člena statuta občine Domžale in 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ St. 52/59) je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega z boi a in na seji zbora proizvajalcev dne *• aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Domžale za leto 1960 1. člen Proračun občine Domžale za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: 1. Občinski proračun z dohodki v znesku 327,250.000 din z izdatki v znesku 327,250.000 din 2. Finančne načrte proračunskih skladov z razpoložljivimi dohodki v znes : k« . 9,092.000 din z izdatki v znesku 9,092.000 din 2. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih piedračunih niso pred- videni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po potrdite! sveta za družbeni plan in finance, ki odobrava njihova sredstva. 3. člen Svet za finance in družbeni plan se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene ali nepredvidene izdatke na posameznih proračunskih postavkah občinskega proračuna ter da odobrava izplačila za izredne izdatke in proračunske rezerve do tričetrtinc letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 30,000.000 dinarjev. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«:, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 06/3-31-46/1-60. Domžale, dne 7. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan 1. r. v do- nov, temeljijo pa na realizaciji preteklih obdobjih in zlasti na < sežkih leta 1959. Da bi se plan za leto 1960 realiziral, je potrebno posvetiti vso pozornost naslednjemu: 1. Skrbeti je treba za intenzivni razvoj vseh gospodarskih panog. Vložiti se bo moralo vse sile, da sc bo dosegla najvišja stopnja izkoriščanja strojne opreme in da se bodo čimprej usposobili novi objekti in naprave za svoje namene, 2. Proizvodnjo je treba povečati z večjo storilnostjo. Da pa bi se proizvodnost dvignila, je treba uvajati poleg novih kapacitet avtomatske naprave, zboljševati metode in organizacijo dela tor povečati delovni polet z nagrajevanjem po učinku. Zaposlovanje delovne sile mora biti smotrno. Planirani obseg proizvodnje naj se doseže s planiranim ali pa celo z zmanjšanim številom zaposlenih. Pri vsem tem naj sc posveti največja pozornost strokovnemu izobraževanju zaposlenih in uvaja uaj se nagrajevanje po učinku. 3. Nagrajevanje dela po učinku bo povečalo kupno moč prebival-stva in s tem tudi potrošnjo. Zato bosta morala zlasti trgovina in gostinstvo skrbeti za čim večji blagovni promet. Obrtni in servisni obrati bodo morali povečati obseg storitev. 4. Izkoristiti bo treba vse možnosti, da sc doseže čim večji izvoz izdelkov. 5. Vlaganja investicijskih sredstev bo treba usmeriti tako, da bo čimprej zagotovljena povečana proizvodnja. 6. Sistem delitve dohodkov gospodarskih organizacij omogoča povečanje čistega dohodka. Sprošča se tudi uporaba amortizacijskih sredstev. Torej, razširjajo se materialne podlage delavskega samoupravljanja in izboljšujejo pogoji za delovanje komunalnega sistema. 7. Posebno . pozornost bo treba posvetiti notranji razdelitvi čistega dohodka, da bi se zagotovilo nagrajevanje po učinku in da bi se porabila sredstva za razvoj gospodarskih organizacij. 2. poglavje Družbeni bruto produkt in narodni dohodek 1. V letu 1960 se predvideva v gospodarstvu naslednje povečanje bruto produkta in narodnega dohodka: PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1960 PO DELIH DOHODKI: 1. del — Skupni dohodki 203,350.000 din ' 2. del — Posebni dohodki 3. del — Dohodki državnih 'organov - 4. del — Ostali dohodki 1916 1919 1960 V milijonih Tekoče cene Indevi 1959 1960 16,761 18,162 20,501 1918 108 1919 113 6,743 7,508 8,358 111 111 Bruto produkt Narodni dohodek Zvišanje bruto proizvoda po posameznih gospodarskih panogah bo predvidoma naslednje: Skupaj IZDATKI: 1. Prosveta in kultura 2. Socialno skrbstvo 3. Zdravstvena zaščita 4. Državna uprava 6. Komunalna dejavnost 7. Negospodarske investicije 8. Dotacije 9. Obveznosti in garancije 10. Proračunska rezerva V letu 1960 blokirani del dohodkov 117,560.000 din 918.000 din 422.000 din 1958 1959 1960 V milijonih Tekoče cene Indevi 1950 1960 327,250.000 din Vse gosp. panoge skupaj 16,761 18,162 20,501 1918 108 1959 113 Industrija 13,172 14,223 15,950 109 112 95,749.000 din Kmetijstvo 1,593 1,631 2,170 102 133 19,115.000 din Gozdarstvo 13 12 4 92 37 19,250.000 din Gradbeništvo 590 727 651 123 89 56,121.000 din Promet 17 19 21 111 110 7,924.000 din Trgovina 69 113 135 164 121 39,892.000 din Gostinstvo 217 252 285 116 113 18.956.000 din Obrt 735 849 926 115 109 19,955.000 din Komunala 101 209 220 200 105 14,400.000 din KZ 251 127 138 50 109 35,848.000 d in Skupaj 327,250.000 din 4tS. tNa podlagi 10. in 24. člena stalo,*,1 0 . 'ne Domžale v zvezi z do-‘>11 mi zveznega družbenega plana dol zv 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/56). 1 0 epa mi družbenega plana LRS za do] z %0 ,(Ur- lis( LRS št- 2/60> ter Lini i • m' družbenega plana okraja 5t o/w,ana za leto 1960 (»Glasnik«; Do,,0/6?) je občinski ljudski odbor ii, '"''e »n sejali občinskega zbora 7. 8 sejah zbora proizvajalcev dne sprej .‘i a 'u dne 21. maja 1960 Družbeni plan občine Domžale za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana občine Domžale izhajajo iz smernic in nalog perspektivnih planov zveze, renublikp in okraja Ljubljana za obdobje leta 1957—1961 in njihovih letnih pla- Predvldcno povečanje bruto proizvodnje v letu 1960 temelji na realnih osnovali. Potrebno pa bo izrabiti vse možnosti, da se bo nakazana proizvodnja dosegla. ' 3. poglavje Investicije 1. Investicijska sredstva sc bodo v letu 1960 uporabila pretežno za rekonstrukcije in nove stroje ter za dovršitev začetih gradenj. Nadaljevale sc bodo gradnje komunalnih naprav, zlasti stanovanj in šol. 2. V družbenem sektorju se predvidevajo naslednje investicijske naložbe: V milijonih 1959 1960 In dcx Gospodarske investicije 1261,7 1694,9 154,2 Negospodarske investicije 254,9 337,5 132,4 Po gospodarskih panogah se bodo investicijska sredstva vlagala takole: 1959 Industrija 599,8 Kmetijstvo 670,3 Gozdarstvo 13,9 Gradbeništvo 2,6 Trgovina 10,7 Gostinstvo 1,3 Obrt 11.2 Komunala 6,6 Skupaj 1262,7 1960 Indcx V milijonih Strukt. 1021,3 170,3 1960 60,27 594,7 88,7 35,09 16,7 120,1 0,98 5,0 192,3 0,29 16,8 157,0 0,99 12,8 984,6 0,75 18,5 165,2 1,10 9,1 137,8 0,53 1694,9 134,2 100 Predvidena sredstva se bodo uporabila za tele namene: V industriji sc bodo sredstva porabila predvsem za rekonstrukcijo papirne, kemične in tekstilne industrije ter za rekonstrukcijo opekarn. Industrija bo za rekonstrukcijo prispevala iz svojih skladov osnovnih sredstev 385,777.000 dinarjev, iz raz- V obrti so sredstva namenjena za izgradnjo mizarske delavnice Mengeš in za modernizacijo opreme v drugih obrtnih delavnicah. Da bi se preavidene investicije mogle izvršiti, bo treba ukrepati naslednje: pri skih sredstev razdeljevanju investicij-se bo upoštevalo, tla sredstev 385,777 000 dinarjev iz ra^- bodo vse naložbe omogočile čim hi-■ polozljive amortizacije pa 143,061 000 t jg povečanje proizvodnje, zlasti nih investicij. V kmetijstvu se bodo sredstva uporabila za razvoj živinoreje, zlasti za gradnjo hlevov in nabavo živine ter za mehanizacijo v poljedelstvu in za melioracije. V gozdarstvu so sredstva namenjena za gradnjo gozdnih poti in za pogozdovanje. V trgovini bodo nove investicijske naložbe služile le za nabavo opreme izboljšavo lokalov in za bencinsko črpalko. Gostinstvo bo vložilo največ sredstev za nastanitvene objekte in za ureditev obstoječih gostišč, zlasti pa za razširitev kapacitete družbene prehrane. storitve; — gospodarske organizacije bodo morale nadaljevati S svojimi pripravami za rekonstrukcije in z® te bodo morale pripraviti potrebne investicijske programe; — za izvajanje investicijske izgradnje bo trebe ustanoviti organi-žacije za izdelavo investicijskih programov in projektov (projektivni biro). Vzporedno z gospodarskimi investicijami se bodo povečale naložbe tudi v ne Računa se, n ja sredstva: 1 SC DOUO puveuuic uni«™'' negospodarske investicije, se, da bodo vložena nasled- -1959 1960 V 000 din Index Stanovanjska dejavnost 177.457 150.783 84,9 Komunalna dejavnost 54.865 66.015 120,3 Šolstvo in znanost 10.267 71.700 697,7 Zdravstvo 450 500 111,1 Kultura in znanost 4.851 14.200 292,7 Družbeni standard — 2.103 — Državna uprava 7.061 2.177 30,8 Skupaj 254.951 337.478 134,4 večali osebni dohodki in tudi potrošnja bo naraščala. Povečanju storilnosti in smotrnemu zaposlovanju bodo morali posvečati posebno pozornost organi delavskega samoupravljanja v podjetjih, zlasti pa zbor proizvajalcev in upravni organi občine ter sindikalne in družbene organizacije. Z omejenim zaposlovanjem sc bo zmanjšal predvsem pritisk na potrebe povečevanja komunalnih naprav, posebno v industrijskih krajih. Te namreč naraščajo prav zaradi pretiranega zaposlovanja in doseljevanja s kmetijskih predelov v industrijske kraje. Zato bo treba ustanavljati proizvodne obrate v nerazvitih krajih. Izvajati bo treba zlasti naslednje ukrepe: Izpopolnjevati je treba nagrajevanje po učinku. Delovno silo zn nova delovna mesta je treba pridobivati z razporeditvijo obstoječe sile v okviru podjetja. Zmanjševati je treba izostanke In fluktuacijo delovne sile. Da bi SO to doseglo, je treba izboljšati Življenjske razmere in delovne pogoje zaposlenih. Na zmanjševanje izostankov od dela naj sc vpliva posebno z izboljševanjem lugicnsko-tehničnega varstva. Delovna storilnost naj se povečuje tudi s pravilno investicijsko politiko, avtomatizacijo, boljšo organizacijo dela ter smotrno kadrovsko politiko. Zaposlene delavce je treba izobraževati in usposabljati za ustrezne kvalifikacije. Sredstva za kadre je treba trošiti načrtno in jih po potrebi združevati. 5. poglavje Osebna poraba in družbeni standard a) Osebna poraba V letu 1960 se bo povečala osebna poraba, ker sc booo dvignile realne plače. Povečanje osebnih dohodkov pa bo odvisno od izpolnje- vanja nalog, ki so postavljene s tem planom. b) Družbeni standard Da se bo dvignil življenjski standard, bo treba posvetiti posebno pozornost stanovanjski in komunalni izgradnji, šolstvu, zdravstvu in socialnemu varstvu. Glede gradnje stanovanj bo treba izdelati poseben program in zagotoviti stanovanja tudi družinam z manjšimi dohodki. K večji zidavi stanovanj bodo pripomogla tudi lastna sredstva prebivalstva. Za splošne komunalne potrebe bo prav tako treba združevati sredstva občine in gospodarskih ter drugih organizacij. To bo potrebno zlasti za organizacijo družbene prehrane, za gradnjo vodovodnih naprav, kanalizacije itd. V šolstvu bo treba nameniti več sredstev za materialne izdatke in za investicije. Za povečanje teh bo treba pritegnit tudi sredstva občinskega in republiškega stanovanjskega sklada ter sredstva iz posojil od hranilnih vlog in sredstev DOZ. Cimprej se bo treba lotiti izgradnje zdravstvenih objektov. To je potrebno zlasti v zvezi z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Zn to službo bo treba zagotoviti tudi finančna sredstvu. V stanovanjskih skupnostih naj se organizira vnrstveno-vzgojno delo z otroki in mladino. Za dvig življenjskega standarda bo treba razvijati in povečati vlaganja sredstev za družbeno prehrano, ki je zelo pomembna za zdravje in delovno sposobnost zaposlenih. Pri gradnji stanovanj je treba uporabljati sodobnejše gradbene metode in graditve. II gradnji stanovanj naj sc pritegnejo sredstva gospoefarskih organizacij, ustanov in prebivalcev. Standard se bo večal tudi s politiko razporejanja proračunskih sredstev. Posebna pozornost se bo posvetila vlaganju sredstev v šolske, zdravstvene in komunalne objekte. Za stanovanja je namenjenih manj sredstev, ker so sredstva angažirana za komunalno dejavnost v zvezi z gradnjo stanovanj. Trideset milijonov pa bo iz stanovanjskega sklada porabljenih za šolstvo. Za gradnjo stanovanj so namenjena precejšnja sredstva iz stanovanjskega sklada in iz skladov skupne porabe gospodarskih organizacij. Računa se pa tudi na vlaganje prebivalcev. Za komunalne graditve bodo sredstva zagotovljena v občinskem proračunu in iz stanovanjskega sklada, za gradnjo vodovodov pa se predvideva tudi samoprispevek prebivalcev. V šolstvu se bodo vložila sredstva za povečanje kapacitet obveznega šolstva in za dokončanje šol za vajence in šole za vzgojo srednje strokovnega kadra usnjarske stroke. Za uspešnejšo investicijsko politiko v komuni bo treba še nadalje združevati finančna sredstva za in- 1918 V gospodarstvu 6080 V ustanovah 520 Skupaj 6608 Največji porast delovne sile v ustanovah sc predvideva v zdravstveni službi, v komunalnih ustanovah zaradi povečanja komunalno vesticije v gospodarstvu in tudi za negospodarske investicije, zlasti pa za vzgojo kadrov. 4. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost V zadnjih letih je število zaposlenih naraščalo hitreje, kot je predvideval perspektivni plan. To pa predvsem zato, ker se niso izkoriščale notranje rezerve delovne sile. Zaradi teh okolnosti je treba v letu 1960 omejevati naraščanje števila zaposlenih in s tem zagotoviti predvideno delovno storilnost. V družbenem sektorju se bo število zaposlenih v letu 1960 predvidoma zvišalo. To zvišanje bo v glavnem v industriji, kjer sc bodo spustile v pogon nove kapacitete (papirna industrija in opekarne). Kljub precejšnjemu zvišanju delovne sile pa se računa, da se bo produktivnost v celotnem gospodarstvu povečala za več kot 9%. Računa se, da sc bo število (povprečno) zaposlenih gibalo takole: 1959 1960 Index 1960 6601 6823 1959 103,4 641 716 112 7242 7539 104,1 dejavnosti in v sodstvu (ustanovitev sodišča). S predvideno povečano storilnostjo v gospodarstvu se bodo po- DRUGI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA PO PANOGAH 6. poglavje Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje Fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1960 bo za 146/o večji od predvidene ravni v letu 1959. Po posameznih industrijskih strokah se bo gibal takole: Indeksi 1959 1960 1958 1939 Skupaj vse stroke: 107 114 Nekovine 129 110 Kovinska industrija 130 103 Kemična industrija 113 130 Industrija gradbenega materiala 133 120 Lesna industrija 115 104 Industrija papirja 100 114 Tekstilna industrija 106 114 Industrija usnja in izdelkov 108 108 Živilska industrija 104 108 Največji porast industrijske proizvodnje se predvideva v Združeni kemični industriji Domžale in Tovarni zdravil »Lek« Ljubljana, obrat Mengeš, ki bo del proizvodnje prevzel iz obrata v Ljubljani. Proizvodnja opeke v opekarnah Mengeš in Radomlje se bo pove*, čala, čeprav bosta opekarni v letu 1960 v rekonstrukciji. Papirnica Količevo bo predvidoma oktobra 1960 začela s poskusno proizvodnjo kartona ter povečal® proizvodnjo zn 14%. Od tekstilnih tovarn bosta pO-večali proizvodnjo tovarni »Indti' plati« Jarše in »Universnlc« Doni' zale, ki sta nabavili nove stroje-Računa se na povečanje proizvod' nje tudi v tovarni sanitetnega m®' teriala »Vata« Vir, ki je lani povečala proizvodne prostore, nabavi’® nekaj strojev in tudi v letu 196° bo nabavila precejšnje število novih strojev. Bruto proizvod in narodni dohodek Računa se, da se bosta bruto proizvod in narodni dohodek gibal® takole: V milijonih Bruto proizvod Narodni dohodek' 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 13.172 14.223 15.950 109 112 5.158 5.708 5.289 110 110 i vi- se nasitilo tržišče z gradbenim ma- šina industrijske proizvodnje, bo treba vložiti ogromne napore. Zlasti pa bo potrebno izvesti naslednje naloge: — Investicije se bodo morale dokončati v predvidenem roku. — Racionalizirati se bodo morali proizvodni procesi in bolj bo treba izkoristiti strojno opremo, če se le da v več delovnih izmenah. — Delo bo treba organizirati in izvajati po sodobnih metodah. Po možnosti naj sc uvajajo tudi avtomatični stroji. — Proizvodnja mora biti dinamična in enakomerna skozi celo leto. Odpravila nuj bi sc sezonska nihanja. Remonti naj bi se vršili ob morebitnem pomanjkanju električne energije, takrat naj bi se izkoriščali tudi letni dopusti. — /Več pozornosti bo treba posvetiti delovnim razmeram, zlasti higiensko-tehničnemu varstvu pri delu, da bi se čimbolj zmanjšali izostanki od dela. — Za nemoteno poslovanje bodo gospodarske organizacije morale skrbeti za pravočasno oskrbo s premogom in surovinami. — Vsa industrija naj uvaja specializacijo in serijsko proizvodnjo, uvaja naj se tudi kooperacija z domačimi in tujimi podjetji, kar bo Omogočilo proizvodnjo v večjih serijah. Na tej podlagi se bo lahko Povečal tudi izvoz. — V industriji gradbenega materiala naj se pospešijo rekonstrukcije in odpravijo ozka grla, da bi terialom. — Kemična industrija naj pospeši uvajanje proizvodnje izhodiščnih surovin in zlasti formaldehida ter fenolnih, sečninskih. me-laminskih in drugih proizvodov, ki se uporabljajo za lepila, premazna sredstva in drugo. — Živilska industrija naj se čimbolj naveže na domače surovine, zato naj sc resneje poveže s proizvajalci. V zvezi z razvojem kmetijstva nuj se pospeši proizvodnja surovin za močna krmila. — Industrija naj odpira čimveč lastnih prodajaln, ker bo na ta način še bolj povezana naravnost z željami potrošnikov. — Podjetja, ki imajo možnost, naj ustanavljajo proizvodne obrate tudi v pasivnih krajih. Delovna sila in storilnost dela Pri navedenem povečanju industrijske proizvodnje nuj bi se delovna sila povečala le za 5%. Storilnost naj bi se torej zvišala najmanj za 9*/«. Zviševanje števila zaposlenih je opravičljivo samo v primerih, če se uvajajo novi delovni stroji in za te nova delovna mesta. Prvenstveno se pa morajo izkoristiti notranje rezerve. Zlasti pa naj se sprošča delovna sila z ukinjanjem ekonomsko neutemeljenih pomožnih služb iu obratov. Delovna sila se je v industriji gibala oz. naj bi se jo zaposlilo v letu 1960 takole: — Podjetje »Svit* Kamnik bo v Investicijski program je potrjen za obratu Ihan zgradilo stavbo za pro- 1%,000.000 dinarjev. izvodnjo termita-lunkerita, adupti- _ Podjetje LIP Ljubljana bo v ralo bo zgradbo za proizvodnjo su- 0i)ra^u Radomlje zgradilo skladišče lnh barv ter nabavilo opremo za ke- jzde[Lov za jZVoz ter nabavilo opre-mrčnr obrat Ihan m peskokop Moravče. — Podjetje »Lek« Ljubljana bo v obratu Mengeš uvedlo proizvodnjo digitalisa in dušikovega oksidula. mo. Predvidene investicije v industriji se bodo finansirale iz naslednjih virov: V 000 dinarjev 1958 4860 Število zaposlenih Podatki o gibanju delovne sile in podatki o količinskem obsegu proizvodnje kažejo, da se bo produktivnost v letu 1960 dvignila za okrog 9°/o. Ta dosežek bo izhajal iz Hvanjanja novih kapacitet, iz boljše organizacije dela iu iz povečanega dana dela, ki bo predvidoma dosežen s plačevanjem delu po učinku. Investicije V letu 1960 bodo vlagale v rekonstrukcije in novogradnje naslednje gospodarske organizacije: — Podjetje »Mlinostroj« Dom-zale bo nabavilo poltovorni avtomobil, ekscentrično stiskalnico in darilni transformator/ ^ — Združena kemična industrija Domžale bo uvedla proizvodnjo 1000 ton sečninskih lepil, povečala {‘opacitcte za proizvodnjo oljnih barv, rekonstruirala nitro oddelek ln nadzidala skladišča na Količe-vem,- , — Opekarna Radomlje bo re- konstruirala opekarno ter s tem povečala proizvodnjo v prvi fazi za ,7°/e. Nabavila bo tudi avtomobil 'Prekucnik) 1959 5114 1960 5373 Indcx 1959 1960 1958 1959 103 103 nabavo kartonskega stroja kreditiral dobavitelj. — Tovarna »Induplati« Jarše bo začela graditi parne naprave, zgradila bo nove delavnice in opleme-nilnice ter nabavila 20 statev in drugo opremo. — »Vata« Vir namerava nabaviti 10 kratkotkalskih strojev, 10 vot-kovnih navijalnih strojev, stroj za vaselinsko gazo, stroj za zlaganje in merjenje blaga ter tovorni avtomobil. — Podjetje »Universale« Domžale bo nadomestilo in nabavilo nove šivalne in likalne stroje, elektromotorje, aparat za barvanje itd. Z vloženimi sredstvi bo tovarna povečala bruto proizvodnjo za 100%>, čisti dohodek pa za 220 °/o. Za te investicije bo potrebovala le 12 milijonov 861.000 dinarjev. »Trak« Mengeš namerava odkupiti prostore za razširitev proizvodnje v vrednosti 5 milijonov dinarjev. — Tovarna »Filo« Mengeš bo nabavila strojno opremo za 3,200.000 dinarjev. — Tovarna »TOKOc Domžale bo *truirala objekte in nabavila 'r<‘bno opremo. — »Melodija« Mengeš namerava buhaviti opremo v vrednosti 9,971.000 d»narjev. — Lesna industrija Domžale bo ?zadila lopo za les in zato v letu lyu0 potrebovala 2,500.000 dinarjev. » — Papirnica Količevo bo dokon-Ma poslopje in v njem montirala Kartonski stroj, s katerim bo — iz splošnega investicijskega sklada — občinskega investicijskega sklada — bančnih posojil — lastnih sredstev — amortizacije Skupno Struktura 306.911 30,05 56.307 5,51 129.233 12,66 385.777 37,77 143.061 14,01 1,021.289 100 Opekarna Mengeš bo rckon- pripravila elaborat zn rckonstruk- • 1 i • i . • i • i _ » .1. —.. I.. T 1- n m rtPAi nrn> 20.000. 000 din 25.000. 000 din 25.000. 000 din 21,784.000 din 70.000. 000 din Predvideva se ustanovitev konzorcija za gradnjo toplarne na Viru in konzorcija za gradnjo železniškega industrijskega tira Jarše—Vir. Industrijska podjetja bodo gradila tudi stanovanja, in sicer: 1. Združena kemična industrija Domžale — stanovanjski blok za 2. Tovarna sanitetnega materiala Vir — stanovanjski blok iz sklada skupne uporabe 3. Tovarna TOKO Domžale — stanovanjski blok za 4. Lesna industrija Ljubljana bo zgradila pri obratu v Radomljah stanovanjski blok za 5. Papirnica Količevo bo zgradila tri stanovanjske bloke v Domžalah in Radomljah za Izvoz V zvezi s splošnim povečanjem obsega proizvodnje se računa, da bo povečan tudi izvoz. Izvažala se bo predvsem usnjena galanterija, glasbila in proizvodi kemične ter tekstilne industrije. Da bi se povečal izvoz, bo treba zagotoviti še več deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala. Dalje bo treba smotrneje in aktivneje obdelati zunanji trg, predvsem nova in bolj oddaljena tržišča. Najbolje bo, da proizvajalna podjetja pri izvozu sodelujejo neposredno. 7. poglavje Kmetijstvo Plan kmetijske proizvodnje zn leto 1960 teži za povečanjem proizvodnje po količini in kvaliteti. Bistveno zvišanje se predvideva predvsem v družbenem sektorju. Računa se, da se bo proizvodnja odvijala takole: Poljedelstvo Sadjarstvo Živinoreja 1959 789.227 3.939 667.720 1960 991.126 72.360 1,006.978 V 000 dinarjev Index 125 1092 150 Skupno 1,473.588 2,070.464 140 Število zaposlenih v družbenem sektorju kmetijstva se bo povečalo! za 21,5 •/«. . , 1. Poljedelska proizvodnja sc bo povečala z uvajanjem visokorodnih sort poljedelskih proizvodov in agrotehničnih ukrepov. Sejati bo treba tiste sorte pšenice, ki so lani dale najboljše rezultate. Računa sc, da bo poljedelstvo v letu 1960 ustvarilo naslednje tržne presežke: 1958 1959 1960 1959 1969 1958 1959 5056 1652 5110 32 309 324 32 307 10 959 32 22 45 68 204 157 131 170 82 129 cijo obrata I, ker so proizvodni prostori zelo utesnjeni. — Tovarna olj »Sončnica« Vir bo izdelala investicijski program za izgradnjo živilskega kombinata, ki bo imel predvidoma letno kapaciteto 4.400,000.000 dinarjev bruto proizvodnje. Stroški za program in priprave bodo znašali okrog 20 milijonov dinarjev. — Usnjarska srednja tehnična šola, ki je v bistvu ustanova, ima V tonah Indcx Krompir Sadje Jagodičevje Zelenjava Odkup teh presežkov sc bo v glavnem odvajal preko kmetijskih1 zadrug. Precejšen del bo pa prodan mimo kmetijskih zadrug, ker potrošniki kupujejo presežke tudi neposredno pri proizvajalcu. Da bi sc povečala poljedelska proizvodnja in zlasti proizvodnja! krme, se bo začelo z regulacijo Rače, Radomlje, Rovščicc in Drtijščico in nadaljevalo z osuševalnimi deli na področju Pšate. Hidromelioracija bo leta 1960 zajela 600 lia površin, za vse to j j predvideno v letu 1960 72,000.000 dinarjev, predračunska vsota zanjo! pa znaša 180,000.000 dinarjev. 2. V sadjarstvu sc predvideva zasaditev novih površin na področjih Moravč, Lukovice in Radomelj. Za asanacije starejših nasadov sc bodo posekala stara in bolna drevesa, zlasti pa okužena. Za označitev dreves za posek bodo formirane posebne strokovne komisije. Sadno drevje sol bo škropilo, kot to določa odredba o zaščiti rastlin. Glede proizvodnje sadja sc računa, da bo večja, kot je bila v leta 1959, ko je bila zelo majhna zaradi pozebo ob cvetenju. Po ocenitvah je gibanje proizvodnje v sadjarstvu takole: P°večala letno proizvodnjo za 10.000 ---- . .. . . . ,°n kartonskega papirja. Za plačilo pa veliko industrijsko proizvodnjo, r0 v letu 1960 potrebovala le del bo nabavila strojno opremo v vred-i rednosti vloženih investicij, ker bo nosti 7,854.000 dinarjev. 1958 V tonah 1959 1960 Jabolka 2510 163 1699 Hruške 1317 49 718 Češplje 102 33 102 3. Živinoreja bo napredovala v letu 1960 zlasti v družbenem sektorju, v katerem bodo začele delovati v polnem obsegu nove kapacitete Sa vzrejo bekonov v Ihanu, za vzrejo telet na Crnclcm ter vzreja govedi v Depali vasi in Mengšu. Proizvodnja v živinoreji je bila doslej oziroma bo v letu 1960 na- llednja: 1958 1959 0 1960 'mo* 19)9 a) govedo: — število 8.333 9.960 11.841 118 — ton 2.959 2.965 3.583 120 — prirastek 826 1.053 1.534 145 b) prašiči: — število 8.500 10.463 18.000 172 — ton 595 767 1.260 164 — prirastek 1.005 1.205 1.535 131 c) perutnina: — število 30.000 30.000 30.000 100 d) čebele: — panjev 800 800 810 101 Na območju občine prevladuje razen v družben m sektorju govedo pincgavske pasme, ki našim razmeram ne ustreza. Zaradi tega se bo začela zamenjava pincgavske pasme s sivorjavo, in to v obsegu, ki ga 2)o dopuščal stalež telet sivorjave pasme. Na porast števila govedi v i zasebnem sektorju bo predvsem vplivalo dosledno izvajanje odredbe i> prepovedi klanja telet. Družbeni sektor bo zvišal stalež govedi z nakupom 1611 krav in 1500 telet ter z lastno vzrejo. Zboljšanje v živino-1 leji je treba pričakovati v letu 1960, predvsem zaradi razširitve umetnega osemenjevanja (70%) plemcnic. Proizvodnja mleka je bila leta 1959 oziroma bo v letu 1960 v pov-I preč j u po kravi naslednja: V hi 1959 1960 Družbeni sektor 38 40 Zasebni sektor 17 18 V tem pregledu površin kooperacijske proizvodnje se sicer predvideva precej posevkov ozimnih žit, toda v bistvu bo pa nekaj odstopanj v korist površin s kronskimi rastlinami. Zaradi pomanjkanja kadru v kmeitjskih zadrugah bodo pri kooperaciji nastopile razne težave. Premostile pa sc bodo z vlaganjem več naporov kot doslej. Vsa zemljišča Sl,P se bodo stavila na razpolago kmetijskim zadrugam in družbenim posestvom, delno so jim že dodeljene. V letu 1960 bodo ostale v obdelavi zasebnikov le posamezne parcele, toda v kooperaciji, ker jih KZ ali družbena posestva zaradi oddaljenosti in konfiguracije terenu trenutno ne morejo vključiti v sklop skupnega obdelovanja. Pitališče telet Črnelo bo nadaljevalo arondacijo na Prevojah. Pri KZ Mengeš in Ekonomiji Moravče pa se bo začela v letu 1960. Za njeno uspešno izvajanje bo treba zaposliti pravni kader. Po določilih Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča se bodo izvajali ukrepi, ki jih predpisuje zakon. Investicije Pretežni del investicijskih sredstev se je v letu 1959 vlagal v izgradnjo živinorejskih objektov, delno pa tudi za nakup mehanizacije, živine in v izgradnjo stanovanj. Namen in višina lanskih investicijskih vlaganj in plan za leto 1960 je naslednji: V 000 din 1959 1960 KZ Posestva Skupnj KZ Posestva Skupaj Gradnje 16.386 517.518 533.904 39.200 194.900 234.100 Živina — 99.000 99.000 24.000 192.000 216.000 Stroji in oprema 37.500 — 37.500 30.000 42.559 72.559 Hidro in agroinel. — — — — 72.000 72.000 Skupaj 53.886 616.518 670.394 93.200 501.459 594.659 V navedenih investicijah niso vštete investicije za izgradnjo šest stanovanjskih blokov, ki so jih začeli graditi leta 1959 in bodo končani leta 1960. Ta gradnja stanovanj pa še ne bo zadostila vseh potreb, morala bo naraščati vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnje, ker le na ta način se bo lahko zaposlila tudi delovna sila za nemoten potek proizvodnje. Na območju občine se bo vzreja špehatih prašičev nemške požlaht-njene in krškopoljske črnopasaste pasme preusmerila na vzrejo mesnatih prašičev holandske in švedske landrace pasme. V ta namen je bilo že razpečanih nekaj plemenjakov navedenih pasem, rejci pa bodo navili tudi plcmenice omenjenih pasem. Največja proizvodnja prašičev jo v letu 1960 na farmi bekonov v Ihanu. Kakšen bo porast po sektorjih, kaže tale tabela: število prašičev v: 1959 1960 lndc* — zasebnem sektorju 8.000 9.000 112 — družbenem sektorju 2.463 9.000 365 8. poglavje Gozdarstvo Na območju občine je 10.807 lin gozdnih površin. V gozdovih je določena sečnja naslednjih količin lesa: Zasebni Družbeni sektor sektor Skupnj — iglavcev 15.000 m’ 3.000 m' 18.000 m* — listavcev 12.000 m* 500 m8 12.500 m8 Skupaj 27.000 m* 3.500 m’ 30.500 m* h s : ' S perutninarstvom se družbeni sektor na območju občine ne bavi. V zasebnem sektorju je pa vzreja ekstenzivna. Zasebniki še vedno menijo, da je vzreja kokoši podrejenega gospodarskega pomena. Zadružništvo Na območju občine je osem kmetijskih zadrug. Te prevzemajo vedno važnejšo vlogo v kmetijski proizvodnji, vendar jih glavne naloge še čakajo. Prva naloga zadrug v letu 1960 bo, da bodo izvedle celoten plan kooperacije. Morale bodo napraviti več za zamenjavo dobrega in kvalitetnega semena ter pospešeno začeti uvajati visokorodne sorte v poljedelski proizvodnji. Predvsem pa bodo morale storiti več kot doslej za živinorejsko proizvodnjo. Začeti bodo morale z zamenjavo goveje pasme. V zadrugah bo treba okrepiti in izpopolniti kmetijsko službo, da bi bila sposobna s strokovnimi nasveti in kontrolo poma-ati k dvigu kmetijske proizvodnje, ričeti bodo morale vsaj s pripravami za uvajanje/vaškega kolobarja. Organizirati bodo morale boljše varstvo rastlin in odpraviti dosedanje pomanjkljivosti, površnosti in neodgovornosti pri izvajanju var- stvenih ukrepov. Zadruge bodo v letu 1960 dogradile živinorejske objekte za 400 glav in nakupile še. 200 glav goveje živine. Zaradi strokovnega izpopolnjevanja kmetijskih proizvajalcev bodo zadruge organizirale stiokovna predavanja iz kmetijstva v okviru ljudske univerze. Strokovni kader bodo kmetijske zadruge dobile v večjem številu šele po končanem študiju štipendistov srednje kmetijske šole. Kmetijska gospodarstva Kmetijska gospodarstva družbenega sektorja zavzemajo vedno večjo vlogo v kmetijski proizvodnji, predvsem v živinoreji, ki v letu 1960 doživlja prvi večji napredek. Te gospodarske organizacije so v letu 1959 opustile droben način poljedelske proizvodnje. V letu 1960 bo vse njihovo delo podrejeno živinorejski proizvodnji. Kooperacija Površine kooperacijske proizvodnje se bodo povečale takole: V ha Pšenice visokorodnih sort 1959 100 1960 350 Pšenica domača 170 270 ječmen — 70 Oves — 40 Hibridna koruza 56 35 K rompir 240 360 Detelja — 230 Krmne okopavine — 60 Travniška proizvodnja 300 600 7 zasebnem sektorju gozdarstva bodo vse operativne posle opravljale kmetijske zadruge. Instrukciie za izvajanje teh del jim bo dajala Kmetijsko-gozdarska pcflluvna zveza »Šipek«, Kamnik. V letu 1960 se predvidevajo naslednja dela: Zasebni sektor: — Osnovno pogozdovanje se predvideva na površini 10,68 ha. Za vsa ta dela sc bo porabilo 100 kg semen in 55.900 kom. sadik. ■ —■ Melioracije se bodo izvajale na površini 4,6 ha. KZ a) Domžale b) Lukovica c) Trojane č) Moravče d) blagovnica e) Rezerva Rezervo bo na podlagi utemeljenih predlogov gozdarskih odborov kmetijskih zadrug razporedil Svet za gozdrastvo občinskega 1.0 Domžale. V gozdovih Sl,P se bodo izvajala naslednjo dela: — Pogozdovanje bo opravljeno na 2 ho. Zato se bo porabilo 3 kg semena. - Izpopolnilo se bo 3.3 ha gozdnih površin ter utrdilo 1.5 ha. Zn In dela sc bo porabilo 15,000 kom. sadik stroški dela bodo pa znašali 311.433 dinarjev. — Stroški zn sadike, semena in zn izvrševanje del pri pogozdovanju in melioracijah bodo znašali 1,333.462 dinarjev. — Zn nego gozdov na površini 104,66 ha je predvidenih 1,121.769 dinar jev. — Za zatiranje insektov in gozdnih bolezni — bolezni gozdnega drevja, za nabavo tičnic in za event. stroške pri gašenju gozdnih požarov je predvidenih 300.000 dinarjev. — Za vzdrževanje gozdnih poti na področju kmetijskih zadrug se bodo porabila naslednja sredstva: Znesek 250.000 din 110.000 din 400.000 din 380.000 din 300.000 din 160.000 din 80.000 din 260.000 din Skupnj 1,940.000 din — Žetev plevela bo opravljena na 18,7 ha, trebljenje na 2.5 ha. g°' šča se bo čistila na 12.6 lin in opri1' vilo sc bo prvo redčenje no 1,5 ha gozdne površine. Skupni stroški ta dela bodo znašali 390.488 dinar* jev. — Za varstvo gozdov je pred' viden znesek 59.890 dinarjev. — Zn vzdrževanje gozdnih pob je namenjenih 270.000 dinarjev. Investicije Za gozdno cesto Trojane I ip°' v ec je v okrajnem planu določen Gozdna pot Brdo—Dobovlje Žabje—Goropeče Obršc—Mala Ln.šnn Hribi—Lebenice Jnvorščica—Muro vica Sije—Pristavo most v Petelin jeku znesek 16,700.000 dinarjev. Da bi se Proizvajalne zmogljivosti gozdov okrepile, se bodo poleg vzdrževalnih in investicijskih del morali iz-'ujati še naslednji ukrepi: j — gozdarska služba se bo krepilu zaradi boljšega obvladovanja sečnje, zlusit v zasebnem sektorju; — po možnosti sc bodo uvajale plantaže hitro rastočih dreves; — obnova gozdov mora biti usmerjena tako, da se bodo v sestoje listavcev vnašali tudi iglavci; — ugotoviti bo treba lesne zaloge na negozdnih zemljiščih. 9. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost je doslej potekala oziroma se v letu 1960 predvideva v naslednjem vrednostnem obsegu: T milijonih 1958 Bruto produkt 590 Narodni dohodek 188 V realizaciji gradbenih del v letu D59: so zajete gradnje cest Prevoje —Ti'ojdnc in Domžale—Duplica. Zato indox kaže znaten padec grad-bene dejavnosti. Dejansko sc bo pa splošna gradbena dejavnost v letu 1960 povečala, in sicer: 1. povečala se bo gradnja stanovanj; 2. začela sc bo rekonstrukcija topckamc v Mengšu in nadaljevala [^konstrukcija opekarne v Radomljah; 3. nadaljevala se bodo še naslednja gradbena dela: — dokončala se bo dvorana za novi kartonski stroj v Papirnici Količevo, — v pitališču v Crnelem in na •arnii bekonov v Ihanu se bodo gradili novi hlevi, _ Združena kemična industrija Ponižale bo dogradila nitro oddelek 111 nadzidala skladišče, — Usnjarska srednja tehnična sola bo nadaljevala s svojo gradnjo. Poduki o komunalnih gradbenih oelih so nakazani v 13. poglavju Dd 4>I sč predvidena gradbena “cla izvedla, bo potrebno: — povečati gradbene kapacitete; — pri minimalnem številu zapo-s*enih uresničiti predvidena grad- 1959 19(4) 1959 1958 1960 1959 727 651 123 89 219 182 116 83 bena delu z boljšo organizacijo dela in z uvajanjem mehanizacije; — za mehanizacijo bodo gradbena podjetja morala angažirati sredstva, ki se jim odstopajo iz prispevka iz dohodka. Ta sredstva so zadostna za nabavo strojne opreme, zu mehanizacijo delu in za udeležbo na natečajih za posojila iz splošnega investicijskega sklada in drugih virov; — preiti bo treba v čimvečji meri na industrijski način gradenj; — zboljšati bo treba nastanitvene pogoje gradbenih delavcev, da bi se preprečila dokaj vv‘ika fluktua-čije delovne sile; — posebna pozornost se bo morala posvetiti higiensko-tchničnemu varstvu na gradbiščih; — za pravočasno oskrbo z gradbenim materialom je treba skleniti pogodbe, tako da zaradi pomanjkanja tega ne bi bilo zastojev v gradbeni dejavnosti; — občinski svet, pristojen za obrt, bo moral posvetiti vso pozornost, da se razširi mreža obrtnih delavnic, ki dopolnjujejo gradbeno dejavnost; — v občini bo treba ustanoviti projektivni biro, ker je prav zaradi pomanjkanja projektivne dejavnosti zaostajala gradbena dejavnost. 10. poglavje Trgovina 1960 se pričakuje naraščanje industrijske in kmetijske pro-povečonje kupne moči ter večja blagovna izmenjava. S tem R - ,-„.ečul tudi blagovni promet v vseh strokah trgovine, V letu 1960 e pričakuje porast blagovnega prometa za 19 °/o in bo predvidoma •toslednji: , V letu •"S* 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 Promet 960 1137 1345 164 119 Družbeni produkt 69 113 136 164 121 Narodni dohodek 60 94 113 156 120 «k h »letu 1959 je promet v trgov-, j1 lokalih naraščal neenakomerno ; nad 50.000 do 80.000 din 4 »/o; nad 80.000 do 120.000 din 5 "/•; nad 120.000 din 6°/o. 3. člen Občinska doklada sc pobira skupaj z dohodnino in se izterjuje po istih predpisih kot dohodnina. 4. člen Davčne olajšave, ki veljajo za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. Za drugim členom se doda novi 2.a člen, ki sc glasi: Občinska doklada na dohodke od stavb se odmerja v letu 1960 po n8' slednji lestvici: če znaša davčna osnova do 30.000 dinarjev, sc odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša I «/o; nad 30.000 do 50.000 din 2°/o; nad 50.000 do 80.000 din 3 »/o; nad 80.000 do 120.000 din 4°/«| nad 120.000 din 5 */o. 3. člen Ta odlok velja od objave »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-32-60/3-60. Datum: 28. junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Gosak 1. r. OBČINA VRHNIKA 426. Na podlagi 104. člena zakona 6 stanovanjskih razmerjih (Uradni HsL FLRJ št. 16-279/59 in št. 47-753/69) ter 2. točke 26. člena statuta občine 1 Vrhnika je občinski ljudski odbor r Vrhnika na seji občinskega zbora iftj na seji zbora proizvajalcev 15. ju ni' p ja 1960 sprejel ODLOK o odpravi odloka o zavarovanju pl»' čila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obrc-menjujejo lastnika, In o odplačevanju posojila, najetega za upravljanj6 In vzdrževanje hiše na območju občine Vrhnika Lestvica 21 19 24 22 27 25 30 28 33 31 35 33 37 35 39 37 41 39 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-60/4-60. Trbovlje, dne 28. junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Gosak l. r. 425. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 1., 2. in 2.a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem ^krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19-194/55, 19-241/57, 52-892/58 in 52/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Trbovlje jc občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. junija 1960 sprejel 01)1 OK o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1960 na območju občine Trbovlje 1. člen Na območju občine Trbovlje se pobira za leto 1960 občinska doklada od zavezancev dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj po enakih stopnjah, kakor se je pobirala zn leto 1959 po odloku občinskega ljudskega odbora Trbovlje z dne 18. junija 1959 št. 01/1-3069/8 (»Glasnik« št. 61/59) z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: V peli 10 šesti vrsti 2. člena sc črtajo besede »in dohodnine od dohodka zgradb«. 1. člen Odpravi se odlok o zavarovanju plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika, In o odplačevanju posojila, najetega za upravljani6! in vzdrževanje hiše na območju ob' I čine Vrhnika (»Glasnik« št. 18/00). 2. člen Ta odlok velja od dneva objav6 v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 01/2-01-57/1-60. Datum: 15. junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odb°r9 Janez Brenčič, 1. r. VSKHIN A 417 Odlok o proračunu za leto 1^60 obt'** Domžale. 418 Družbeni plan zu leto 1960 občino 419 Odlok o občinski dokladi od kmetiji občine Ivančno gorica. 420 Odlok o vpeljavi posebnega krnjevfl*^ prispevka za območju krajevnih urfldu občine Ljubljuna-Rudnik. 421 Odlok o obveznem fluorogrnfirnuju Pft bivulslva občine Ljubljana-Rudnik. 422 Odlok o dnevnicah, nadomestilu zu k*1, J. no življenje' in kilometrini za usluJDj ce organov občine Logatec. 423 Odlok o višini dnevnic zu uradna p°u- vanju in kilometrine za uslužbence 0 , čine Medvode. t 424 Odlok o občinski dokladi od' doli0^» od kmetijstvu za leto 1960 občine bovljo. j 429 Odlok o občinski dokladi na dohodkf samostojnih poklicev in premoženj -leto 1960 občine Trbovlje. ' J 426 Odlok o odpravi odloku o zavarov^ plačil« stroškov za popravljanje i» ** < Žcvunie družinsko stanovanjske his^jj državljanski lastnini, ki obremeni lastnika in o odplačevanju posojil-’ tctcgti za upravljanje in vzdržev* nišo občine Vrhnika.