Posamezna številka 30 vinarjev. Šlev. 18. V LJumiifll v Celrieh, dne 23 w ~ Velja po pošti: » n celo loto naprzj .. U 60-— za tn mesec „ .. „ 5.53 ia Inozemstvo . „ 70 - V Ljubljani na dom Za oeio leto naprej.. K 58-— ia en meseo „ ., K 5-— V upravi prejeman maieCno,, 4-50 s Sobotna izdaja: == Sa oeio leto.....E 10 — ■a Inozemstvo.... „ 15 — ■V Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi ee ne vračajo; nelranklrana plsm« se ne c: sprejemajo. — Uredniškoga telolonf žfev. 51). = Leto XLVn. Proti JngosMSi. Nauen, 22. jan. (Lj. k. u. Brezžično.) Kakor javlja »Temps«, nova, pod princem Aleksandrom osnovana jugoslovanska država na podlagi razmotrivanj o mirovni konferenci aliirancev ne bo pripoznana navzlic ugovora nove srbske vlacle. Nasprotno bo Črna gora pri mirovni konferenci zastopana po posebnem odposlancu; v tem se kaže začasno vsaj provizorno priznanje njene neodvisnosti in nepripo-znanje jugoslovanske države. Jugoslovanski odbor v Parizu je protestiral v ofici-elni noti zoper nepripoznanjc in prerokoval resen konflikt. Belgrad, 22. januarja. (Lj. k. u.) Jugo-slov. dop. urad poroča: Kakor je znano, tvori vprašanje pravične razdelitve zemlje eccga izmed največjih prebleniov naše države. V smislu proklamaciie regenta Aleksandra je ministrski svet sklenil, naj se takoj začne z rešitvijo tega vprašanja. Nujno potrebno je, da se ta problem, vsaj v glavnih točkah, reši še pred pomladansko setvijo. Zaradi tega je ministrski svet že v eni svojih prvih sej imenoval posebno komisijo pod vodstvom ministra za socialno politiko Korača, Ta komisija je že ugotovila glavna načela agrarue reforme in j«h predložila ministrskemu svetu, ki jih je odobril, — Reiorina obsega štiri panoge našega agrarnega vprašanja: kmetsko razmerje in kolonat, razdelitev veleposestev, ureditev gozdnega vprašanja in revizijo se-grefjacij. Kmetje in koloni Iv 'Dalmaciji in na Goriškem) postanejo takoj lastniki zemlje, nc da bi s tem prevzeli kakršnekoli obveznosti napram dosedanjim lastnikom. Te obveznosti bo prevzela država, ki bo dosedanjim lastnikom izplačala ali enkratno odpravnino, ali jim pa nakazala rento; onim pa, ki so pripravljeni, sami obdelavati zemljo, bo vlada dala v zameno kako drugo zemljišče. — Glede veleposestev bo vlada takoj izdala naredbo, ki prepoveduje vsako izpremembo lastnine. Država bo ta vcleposeslva razdelila med one, ki si bodo hoteli služiti kruh z obdelovanjem zemlje. Pri tem se bo ozirala posebno na one kmete, ki danes ue morejo živeti od svojega zaslužka, nadalje na invalide, na kmetske delavce in na one, ki imajo vsled vojne veliko škod'o. Dosedanjim lastnikom veleposestev bo država odmerila primerno odškodnino, vendar pa bo pri tem nekaj izjem za ona veleposectva, ki bedo razlaščena brez odškodnine. Tako 1. velepose-stva članov bivše habsburške vladarske hiše, 2. veleposeslva dinastij sovražnik držav, 3. veleposestva, ki so jili lastniki dobili v dar od bivše habsburške dinastije, in 4. velcao-sestva, ki so bila pridobljena med vojno. Posebna komisija bo odločevala, katera veleposestva naj se razdele. Ozirati se bodo morale predvsem na krajevne razmere. — Veliki gozdni kompleksi bodo prešli v državno last. Kmetje iz okolice^ bodo imeli pravico pašnje in drvarenja. — Za izvedbo teh velikopoteznih reform bo osnovan poseben državni urad, kjer bodo zastopniki vseh intere-siranih krogov. — Kakor je zvedel Jugoslovanski dopisni urad, se bodo formalna dela za te agrarne reforme začela v slovesni obliki in sicer s posebnim manifestom regenta Aleksandra, ali pa z objavo glavnih načel, ki jih bo določil skupni ministrski svet. Poroča sc nam: Danes sem dospel čez Jezerski Vrli v Velikovec." Mojemu bratu sc je posrečilo priti iz Grabštajna sem. Pripoveduje, da so nemške tolpe posestvo tinjske proštije in cerkev grozno razdejale. Vsa oprava je pobita, pisarna, knjižnica, vse na kose razdrobljeno, proštija oplenjena in opustošena. Živino so Nemci odvedli in poklali, celo vozove so odpeljali. — Tudi cerkev kaže žalostne sledove ncmSkih kulturnih činov. S cerkvenimi paramenti so se nemški vojaki našemili in napravili maškarado v St. Petru in Grab-štajnu. Vovbre in Grcbjnj so zasedli Nemci in kopičijo nad tamošnjimi Slovenci nebroj gorja. Zavedne Slovence so trpinčili in odvedli, župnika v Grebinju so vozili v svinjskem kotlu po trgu in ga zasramovali. Župniku v Vovbrah sc je s!!čno godilo. Nemške tolpe _ o v 1 discipliniranem vojaštvu nc mo! 'li govora — bi se takoj umaknile za ovec in Beljak, če bi pritisnila nanje zirana Jugoslovanska vojska. Tisti jstovoljci, ki so bili od Nemcov naieti napad na VelU kovcc, so večinoma zbežali in nočejo več tvegati svojega življenja v slične namene. Število nemških boljševikov torej ni veliko — ni jim za to, da bi se bojevali, temveč da bi le plenili in ropali. fefl Ista Od nedelje, t. j. 12. januarja 19(10 sem žc v beli Ljubljani. Dnevno berem Vaš krasni dnevnik »Slovenca«, ali malo vidim v njem dopisov iz Istrel Ker me jc useda prinesla sem, hočem vsaj jaz par stvari povedati o iicisi "Istri. Življenje v Istri je dandanes za vsakega Slovana naravnost neznosno. Duhovniki. učitelji, sploh vsa hrvatsko - slovanska inteligenca jc izpostavljena naj-besnejšemu preganjanju in barbarstvu italijanske armade, oziroma karabinerjev. Dan za dnevom vodijo duhovnike v zr-por — najprej v Pazin in potem v Trst. Jaz sam sem imel že dvakrat srečo priti v njihove roke. Ko so mi dne 15. novembra laški vojaki vse v župnišču, v šoli in cerkvi razbili m odnesli, sem se pritožil pri škofu v Poreču. Ob povratku, ko sem hotel ili č?z Labin v svojo župnijo, me je laška faki-naža v Labinu napadla in pretepla v prisotnosti laških vojakov in potem so me karabinerji odpeljali v Pazin in vrgli v ječo. Drugi dan so me izpustili, toda nisem se smel več vrniti v svojo župnijo, ampak mora) sem iti k župniku v Filipan ori Voclnjanu. Tam sem bil do 22. grudna 191" in na mojo prošnjo dob:l sem od škofa 2 meseca dopusta, ker so bili moji živci preveč razdraženi. Nastanil sem se v ka-planiji Šajnu pri Barbanu v Istri in tam obenem opravljal lahko službo, ker slučajno ni bilo nobenega duhovnika. — Pa tudi tu nisem imel miru pred laškimi karabinerji. Dne 6. januarja popoldne, ko sem se ravno vračal iz cerkve, so me na cesli karabinerji »in nome della lege« aretirali in ms v talarju in birelu brez vsake drage obleke in sploh brez vsega odpeljali v Labin; tu sem moral čakati do torka brez jedi, na kar so me ob 9. odpeljali v Pazin in vrgli v ječo, odkoder so me brez vsake jedi popoldne odpeljali v Trst na kvesturo. Tam so me spravili v smrdljivo ječo, ki služi obenem v stranišče, na gole deske brez vsake obleke in jedi. Šele v sredo popoldne so me odpeljali v zapor na "»via Tigor«, kjer sem dobil nekaj kuhane vode. Z m.enoi so bili tam zaprli doktorji: Poščič, Mogorovič, F e r e -t i č in C u k a r in aviatik Banfield. Vsak dan so prignali tjakaj veliko množico Slovencev in Hrvatov, seved'i vse kakor največje zločince vklenjene v verige. Dan za dnevom jih gonijo na tribunal in jih obsojene v hudo ječo 2, 10 do 20 let) priženejo nazaj. V soboto, dre 11. prosinca sem mogel govoriti z dr. Poščičem, katerega sem jedva spoznal — tako slab je videti. Sam mi je rekel, da za njega ni več življenja! Ker sem se zgla?il kot Čeh in zahteval da moram govoriti s češkim konzulom v Trstu, sem dobil v soboto povelje, da moram proč iz Trsta in Venezie Giulie, V nedeljo so me odpeljali karabinerji v Logatec in tam brez denarja, živil in obleke pregnali čez mejo. Zdaj sem v Ljubljani pri čč. oo. frančiškanih, kjer pričakujem nešenje mojih zadev z ozirom na to, da so me 'laški vojaki oškodovali za več kot 11.000 kron in ker je še moja sestra vedno v Istri. Pripomniti moram, da so italijanski kulturonosci razbili v moji ccrkvi v Sv. Lovrencu tnbernakelj, rar.trcsli svete ho-sliie čred oltarjem po tleh, monštranco in ciborij razbil* in odnesli, malina oblačila pa razrezali in uničili. Drugim slovanskim duhovnikom se ne godi nič bolje. Vsi se boje in ne veclo, kaj bo ž njimi, ker dan za dnevom pričakujejo tudi oni moje usode (in nekateri so že zaprti). Priporočam sebe in nr\še stvari v Istri g. dr. Korošcu in drugim, ker drugače narod obupa, čc ga pustimo brez pomoči. Toliko za danes. Ferdinand Hrdy, kanonik - župnik. Neresnična poročila »Taiespocte«. Eeigrad, 22. jan. (Lj. k. u.) Graška »Tages-past« z dne 20. jan. poroča, da jugoslovanska vlada namerava predlagati Nemški Avstriji, naj sporni tleli Koroške in Štajerske pridejo na razgovor šele na mirovni konferenci. Tudi zasedbe Maribora in Celja po Slovencih da srbsko vrhovno poveljništvo ni odobravalo, da pa soglaša z dejstvom le zaradi tega, da ne desavuira svojih čet. Načelnik srbske misije polkovnik Milan Pribičevič, ki je o stališču vrhovnega srbskega poveljništva poučen, je izjavil zastopniku Jugoslovanskega donis-ne;?a urada, da jc ta trditev brez vsake vH-lage in prosto izmišljena. Proti madžarskim zavodom. Zagreb, 22. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad peroča: Z ozirom na sovražno postopanj* ogrskih denarnih zavodov napram našim denarnim zavodom so hrvatski denarni •avodi sklenili, postopati proti ogrskim zavodom na enak način. Dokler Madžari no iz-Prenicne svojega postopanja, naši denarni zavedi od ogrskih strank nc bodo sprejemali gotovin in drugih vrednot in tudi ne izdajali. Tudi ne bodo prevzemali na njihov ' nj. kakih naročil. Ean v Zagrebu, Eelgrad, 22. jan. (Lj. k. u.) J. ti. ..;•. poroča: Danes je dospel semkaj novoinicnovani hrvatski ban dr. Ivan Paleček. Novi ben bo stopil v zvezo z raznimi ministrstvi, tla uredi vsa važnejša politična, gospodarska in finančna vprašanja, kolikor so tičejo Hrvatsko in Slavonije. Odlikovanja. • Eelgrad, 22. jan. (Lj. k. u.) J. d. ur. poroča: Prestolonaslednik Aleksander je podelil bivšemu banu Mihajloviču red sv. Save I. stopnje, bivšemu predsedniku slovenske Narodne vlsrte Josipu Pogačniku red sv. Save 17. ftop-njb in dr. Angje.loviču, šefu zagrebM--red sv. Save III. stopnjo. Dr. Tresič-Pavičič. Belgrad, 22. jan. (Lj. k. u.) ,T. <:'. ,.]■ poroča: Z ozirom na razno komentarje, i;i so se pojavljali v našem časopisju glede navzočnosti dr. Ante Tresič-Pavičiča v Parizu, češ da se mudi tam kot tajnik gospoda Nikole Pašiča, je Jugoslovanski dopisni urad pooblaščen izjaviti, da dr. .Ante Tresič-Pavičič nI tajnik Nikole I^nšiča. in da se vobče ne. mudi v Parizu v kaki oficielni misiji, temveč 7 27. volilnega okraia. iz Renske Falacije. Od izvoljenih pripada 34 nemškonacionalni ljudski stranki, 4b krščanski ljudski stranki, 22 nemški ljudski stranki, 76 nemški demokratični stranki, 162 socialno-demokratični stranki, 24 neodvisni socialno-demokratični stranki Nadalje je izvoljenih 11, ki ne pripadajo nobeni frakciji, in sicer 4 Velfi (3 v Hanovru in 1 v Stadeju), 1 kmetiški in poljedelski demokrat v Slezvik-IIolsteinu, 4 pristaši Bavarske kmetiške zveze in 2 zastopnika Virtemberške kmetiške in meščanske zveze. Aretacije apartakovcev. Berlin, 22. januarja, »Vorwart$< poroča, da so v Berlinu od U. januarja naprej aretirali nad 12.000 Špartakovcev; od teh jih je še nad polovico zaprtih. Za interniran]« Hohentollerncov. Ženeva, 22. jan. Pariški vladni listi zahtevajo, naj člane rodbine Hohenzollern internirajo v kaki francoski kolonijL Razna poročila. Italijanska agitacija. Pariz, 22. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Italijani in Rumuni razvijajo za svoje zahteve veliko agitacijo, širijo brošuro in poizkušajo, pridobiti javno mnenje za svojo stvar. Poslužujejo so vseh mogočih sredstev, posebno tudi potvariania statističnih in zgodovinskih podatkov. Italijani dokazuiejo, da je njihove meje že ugotovil londonski pakt, Rumuni pa utemeljujejo svoje zahteve s tem, da jim pripada vsa južna Ogrska do Donave. Jugoslovanski krogi opozarjajo ententne državnike ua to, da taka nezaslišana italijanska in rumunska agitacija povzroča veliko vznemirjenje vsega jugoslovanskega naroda. MadjarI prosijo nomoči — Itallfo. liUfjano, 22. jan. v.Seeolo« poroča iz Rima: Nekaj dni že se mudi v Rimu izredno ogrsko odposlanstvo, da razloži italijanski vladi veliko nevarnost, v kateri se Ogrska nahaja vsled okupacije od strani Jugoslovanov, Colioslova-kov in Rumunov. Mažari prosijo italijansko vlado pomoči. Italiji bo zagotovljena večna hvaležnost Mažarov. Ogrska zeli, uaj Reka pripada Italiji. Čo bo pa Osrska ugonobi jena. bo tudi Reka izgubila vso bodočnost. Boljševiki obkolili 150.000 Nemccv. Berlin, 22. januarja. Boljševiške četo so popolnoma obkolile Harkov. O usodi uemške armade, ki se nahaja v mestu in ki šteje 150.000 mož, ni doslej še ničesar znanega. Boje se, da se bodo morali udati boljševikom. Vojni dobičkarji plačii?e!o davek z vojnim posojilom. Dunaj, 22. januarja. V f Nemški Avstriji, posebno na Dunaju so velike zneske davka na vojni dobiček plačali v vojnih posojilih. Po davkarijah leži za mnogo sto milijonov za-dolžnic vojnega posojila. Portugalska monarhija? Madrid, 21. jan. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Na mejo dospela brzojavka iz Porta javlja, da so včeraj zvečer proglasili pred mestno bišo monarhijo v navzočnosti čet. Le v Valenci de Minho te jo branil tamošpji poveljnik, odstraniti republikansko zastavo, češ, da ni premagan od monarhistov. Zdi se, da pridobiva uionarhistično gibanje tal tudi v Lizboni. Številni republikanci beže na Špansko. Živila za nevtralce iu premaganec. London, 21. jan. (Lj. k. tu) Reuterjev urad poroča, da bodo v dveh ali treh tednih zopet plule po morju nemške trgovske ladje, ia sicer pod kontrolo zaveznikov. Zlasti bodo do-vazale prejšnjim sovražnikom živila. V in- i teresu fclovečanstva in javnega reda je, takoj pomagati osvobojenemu ozemlju ^in sovražnim deželam. Namerava se dovoliti Nemčiji, da bo uvažala večjo množino živil, posebno žita, kondenziranega mleka in masti, Krajevnim @db©r«3m ln ftsne^klvn ivezam S. L. S. Vsled sklepa zbora zaupnikov V. L. S. z dne 16. t. m. v Ljubljani vabi načelstvo V. L. S. krajevne odbore in načelstva kmečkih zvez na zborovanje, da izvolijo po enega odposlanca in njegovega namestnika v Pokrajinsko veče. Na istem zboru bodo volili načelniki krajevnih odborov vsakega sodnega okraja po dva člana v vodstvo S. L. S. Zfcero naj se za glavarstvo: črnomaljsko v Črnomlju v nedeljo, 26. januarja 1919 ob S. uri zjutraj v Soli; kamniško v Domžalah v ponedeljek, 27. januarja 1919. ob 2. uri popoldne v Društvenem domu; kočevsko v Ribnici v nedeljo, 26. januarja 1919, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu; • _ . kranjsko v K run ju v ponedeljek, 2<. januarja 1919 ob 11. uri dopoldne v Ljudskem domu; . krško v Krik e m v sredo dne £9. januarja 1919, ob 10. uri dopoldne v hotelu Gregor! £; ljubljanske ofcolice v Ljubljani v nedeljo. 26 .januarja 1919, ob 10. uri dopoldne v hotelu »Union«; logaško na Blokah v nedeljo, one 26. januarja 1919, popoldne po večernicaJi v Iz-, obraze valuern društvu; novomeško v Kandiji v ponedeljek, i 27. janrarja 1919, ob pol 2. uri popoldne v I Posojilnici; ... , radovljiško v Radovljici v ponedeljek, 27. januarja 1919, ob 3. uri popoldni pri ' Kunsteljnu; „ , za litijski sodni okraj v Šmartno pri Litiji v ponedeljek, dne 27. januarja 1919, ob 11. uri dopoldne v Društvenem domu; za višnjegorski sodni okraj v ViSnji-gori v ponedeljek, dne 27. jan. 1919. ob pol 9. dopoldne v Društvenem domu. p@fitiln@ novice. '4- Vabilo na Jugoslovanski shod, ki se vrši v nedeljo, dne 26. prosinca 1919, v Guštanju v Mežiški dolini na Koroškem. Vspored: Ob 9. uri slavnostna 6v. maša na glavnem trgu- Po sv, maši zaprisega Koroških jugoslovanskih vojakov in slavnostni govori, Jugoslovani! Pridite v obilnem številu na ta shod, kjer proslavimo našo svobodno Jugoslavijo in obenem protestiramo proti nesramni požrešnosti Nemccv in Italijanov, V nedeljo vsi v, Guštanj! Kakšni Italijani žive na slovenskih tleh? Italijani, ki so sc — upamo ne več za dolgo — vgnezdili v naših lepih krajih, bodo brezdvomno hoteli izrabljati med drugim tudi okolnost, da je ponekod na Notranjskem več družin s pristnimi italijanskimi imeni, S tein bodo morda hoteli dokazovati, da imajo pravico do teh pokrajin, zlasti, ker se tudi dobe — dasi redke — družine, Iti niso mogle pozabiti svojega italijanskega pokoljenja in ki so rode med seboj kramljale italijanski. — Kakšni Italijani pa so to? Pač povečini taki, ki so prišli v naše slovenske kraje s — trebuhom za kruhom; ljudje, ki so prinesli vse svoje premoženje povezano v žepni rutici; ki so se odebelili pri nas in si napolnili mošnjičke nc toliko s pridnostjo, kakor s slepo srečo. — Saj le tujcu sreče svit se v Kranji žari. Kot navadni delavci, zidarji, ogljarji itd, so prišli Italijani in se naselili po naših krajih. Še drugačel V dobi, ko je bila podrobna kupčija s Trstom bol, razvita ,in so zlasti naše podjetne ženice vozile tja posebno kokoši in jajca, je prišlo več italijanskih nezakonskih otrok ali sploh »najdenčkov« na Kranjsko, Znanih mi je več takih »pristnih« Italijanov, ki pa seveda o italijanščini nimajo niti pojma več. Resnici na ljubo bodi namreč povedano, da so postali potomci takih ljudi — prav dobri Slovenci. — Če bi torej padlo Lahom v njihove objestne glave, da bi se hoteli morda sklicevati na take privandrance, in tako utemeljevati pravicc »matere Italije« do teh svojih otrok, potem naj se jim pove, da ima ta mati k večjemu pravico do otrok s a m i h , n e p a d o n a š e zemlje, ki jih je kot tujce gostoljubno sprejela, redila in jim v svoji svetovnoznani dobroti celo priznala domovinstvo. Toliko v opomin, ker ni izključeno, da se bodo I-ahi sklicevali na tc vrste laških naselbin. To bi bilo seveda ravno tako, kakor če bi mi Slovenci zahtevali zase pol Amerike, ker bivajo ondi Slovenci, F. K. •r Krajevni odborniki in zaupniki S. L, S. iz viSaJcjiorskega okraja se opozarjajo no. zborovanje v Višnjigori v ponedeljek, dne 27. t. m., ob pol 9. dopoldne v Društvenem domu. -f Shod S. L. S. na Dovjem, izbonio obiskan. ju sprejel dne 19. t. m. soglasno oster protest proti zasedanju in postopanju Italijanov v jugoslovanskim pokrajinah in proti nemškim nasilnostim na Koroškem. -r Učiteljstvo in S. L. S. Čudno razmerje moči je nastopilo v višjem šolskem svetu. Svobodomiselno učiteljstvo ima v njem dva zastopnika in mestna občina, je poslala kot zastopnika staršev še tretjega. Nikakor ne razumemo, kako n?j bo edini svobodomiselni učitelj .zastopnik staršev, ko je vendar ogromna večina ljudstva proti svobodomiselstvu. Ke huje y«, tako da naši diplomaciji ni ostalo niti dovolj časa, da doseže priznanje nase državnosti. To jo splošno znano dejstvo. Ia konstatacija ni prijetna »Slovencu« in to je razumljivo. Tudi njegovi ljudjo so pomagali da se ujedinjenjo zavleče Ali mar »Slov.v< misli, da se je pohabilo, kakšne zahtevo to stavljah njegovi ljudje prve dni osvoboditve, zahteve, ki bi praktično enostavno onemogočile ujedinjenje?« Zagrebški list nas torej predstvalja kot krivce, da se ujedinjenje ni izvršilo. In kakšno ho tiste zahteve, ki so ujedinjenje preprečile/ Mi smo tedaj zaptevali, da stopimo v direktno zvezo z dr. Korošcem in dr. Žerjavom, ki sta tedaj s Pašičem in Jugoslovanskim odborom reševala isti problem ujedinjonja kot narodno veče. Ali se to zdi v zahtevali, Zagrebu tako bedaBta zahteva? Ali ni čisto naravno, da moramo vedeti, kaj sklepa srbski zunanji minister z našimi zastopniki o ujedinjenju, čo hbčemo to ujedinjenje izvesti? A ko so nnm rekli, da. jo ujedinjenjo brez Pašiča in Korožea potrebno, da dobi država priznanje, smo bili tudi Z3. to — ravno kor smo hoteli dosefi priznanje. Pohiteli smo z ujedinjenjem, od tega je minilo mnogo časa, a priznani vendar nismo. Očitek, da smo mi tega položaja krivi, je prav tako neutemeljen, kakor očitek starčevičevskega »Hrvata«, da smo mi krivi sedanjega položaja, ker smo odlašali z ustanovitvijo Narodnega veča tako dolgo, dokler ni vstopila vanj tudi koalicija, katere glasilo jo Riječ«. Rikriminacije niso dobra ji lomit na metoda.. -r Okrajni šolski svet v Marcnbergu raz- Suščen. Narodna vlada SHS v Ljubljani, od-elek za uk in bogočastje, je razpustila okraj, šolski svet v MarenberjJu ter poverila njegove posle do nove sestave okrajnemu glavarju SHS v Siovenjgradcu. -! Laiii vrgli na ccsto 130 slovenskih družin. V Trstu so imeli državni železničarji svoje hiše provizijskega fonda v katerih so stanovali. Lahi pa so to družine, ki so po večini slovenske, kratkomalo vrgli na cesto. Do. slej so vrgli na cesto 180 uslužbeneov z druži-nami, skupno okrog 360 oseb. Lahi no poznajo nobenega usmiljenja ia ubogi ljudje so na cesti. - - Mc2E?yk lojalen, Cehoslovaški tiskov, urad poroča: L ozirom na vesti vagrebških listov, da predsednik Masaryk ni ravnal lojalno proti Jugoslovanom, je Čehoslov, tiskovni urad pooblaščen izjaviti, da so tozadevne vesti prazna izmišljotina. Prav tako deinentira Čehoslov. tiskovni urad vse vesti dunajskih listov o uporu praškega pehotnega polka 28 in praškega strelskega polka št. 8. - - Voina napoved Čehov Poljakom. Kot se javlja z Junaja, je vojna napoved med Čehi in Poljaki v najbližnji prihodnjosti. — če ni to samo želja Nemcev, ki so videli že mnogo rac, pa- resnice malo. + Poljska vlada priznana. Nauen, 22, jan. (Lj. k. u.) Brezžično. Kakor poroča pari-ški »Escelsior«, jo angleška vlada bajo pri-poznala sedanjo poljsko vlado š Pilsudskim na čelu. -i- Delavski nemiri v Italiji. V Milanu je prišlo do burnih spopadov ihed posameznimi socialističnimi strujami. V tepežu je bilo ra» njenih več oseb. Mnogo policajev je bilo ranjenih s kamenjem. Na stotine oseb so aretirali, . Središče Milanu je oblegano od policajev. Pri nemirih je bilo nad 80 oseb lahko ranjenih. + Svicaiski, predsednik v Parizu. Pariz, 21. jan. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Predsednika švicarske zaveze Adorja je na kolodvoru sprejel predsednik Poincare. Adoi--ju. vozečemu se v svoj stan, je prirejalo prebivalstvo prisrčne ovacije. - - Meščanska republika v Nemčiji, »Ta-gesposl pravi, da je lažnjiva trditev, da imajo socialisti v Nemčiji večino. Oni so v manjšini, večino pa imajo meščanske strapke tudi v republiki, ki ne more biti tedaj socialistična, ampak meščanska. — Dalje pravi: Kar je dobrega v socialističnih strankah, to imajo tudi meščanske, ki niso s preteklostjo obračunale nič mani energično, kot socialisti. Poleg tega pa so blazni dnevi v Berlinu dokazali dosti iasno, kam pelje socialna demokracija, ki bi hotela iztrebiti meščanstvo. Nobenega dvoma ni; Nemčija in Nemška Avstrija so za meščansko republiko. + Nemški proletarljat in krivda vojske, List »Zvono:< polemizira z »Glasom Svobode«, ki je dejal za časa berlinske revolucije da ja Berlin najsocijalistično mesto na svetu' in da so v Berlinu vodilo osvobodilno borbe vedno najboljše glave socijalizma. Poleg tega še trdi, da so berlinski delavci ostali tudi za časa svetovne vojske dosledni svojim načelom. »Zvo-no« ima prav, da na to zelo krepko odgovarja. Pravi: »Tako se piše o onem nesramnem Berlinu, ki je povzročil svetovno vojsko, prelil potoke svetovne krvi, uničil Belgijo, Franco. eko, Srbijo in Rusijo, in je hotel podjarmiti cel svet. To ni bila samo želja militarisUčnega, ampak tudi proletarijatskega Berlina. Kdo ja ubijal, zažigal, skrunil, ropal, obešal, buržoa-zijski ali proletarijatski Berlin? Kdo je bil prodstavitelj nemške militaristične bestije? Kdo je začel vojsko leta 1014., krvavi Viljem ali »najsocijalistično« mesto Berlin? Ali bi ss bil upal Viljem začeti vojsko, da ni proletari-jat s takim burnim veseljem pozdravil razglas? Za koga je osnoval Viljem na Francoskem javne hiše, v katere so peljali mlade hčere francoskega naroda, če ne za »zavedni revolucijonarni« nemški proletarijat? Ali ja kdo protestiral? »Vorvvarts« se zadovolji, da napiše: »Gorje poraženim!:: Kdo je gazil Srbijo, razdejal Belgrad? Kdo je gazil svobodo srbskega in belgijskega naroda, če no nemški proletarijat? Kar ni mogla storiti Avstrija, ja storila s svojim »socijalističnim« proletarija-tom Nemčija. Pojte v Srbijo gledat razdejanj? in v Belgijo, da boste spoznali nemški proletarijat. Kdo se je klanjal Viljemu, poslušal njegovo zapovedi, ploskal njegovim govorom? Zopet, ljudstvo, »revolucijonarni« proletarijat. Kdo jc dušil rusko revolucijo, kdo je streljal na rusko rdečo zastavo v strelskih jarkih? Zopet ta »zavedni« proletarijat. Kdo je prepodil ruskega vojaka revolucije, ki jo priSel, da se vrne z nemškim vojakom prolctarcem, čo ne on, hinavec, ki je hotel ohraniti krvavo krono hohenzolernsko? Kdo jo obečal revolu-cijonarce v Galiciji, Poljski, Ukrajini, Rusiji? Kdo je hotel osvojiti Moskvo in Petrograd? Kdo je potapljal ladje na morju in opravljal službo največjega pomorskega roparja v zgodovini, potapljal tisoče življenj, če ne ta proletarijat, ki ga »Glas Svobode« kuje v zvezde?« Tako piše in konča: »Ko pa je zmagala pravica nad krivico in ie krvava ViJjomova krona padla v prah in krvavo blato in so padle poslednje nado nemških barbarskih »revolu-cijonarcov«, da bi osvojili svet, je to dejstvo samo izzvalo revolucijo, ki izvira iz poraza. Nikdar pa no hi bilo prišlo v Nemčiji do rc- volucije, če bt bila zmagala ona. in bi so lahko raztegnila s svojim barbarskim delom po vsem svetu. Govoriti o revolucijonarnositi ljudstva, ki je organiziralo najhujši militarizem sveta, mpro le oni. ki no pozna ljudstva in zgodovine revolucije.« MARIBORSKI OKRAJNI ZASTOP V SLOVENSKIH ROKAH. Maribor. 22. januarja. (Lj. k. u.) Mariborski okrajni zastop je imel 21. t. m. prvo sajo pod predsedstvom vladnega komisarju dr. Leskovarja. Izdelam so bih pri tej seji podrobni načrti za zgradbo novih okrajnih in za temeljito popravo starih okrajnih cest, ki so v slabem stanju. Sprejeti so bili tudi drugi gospodarski predlogi. IZGNANI SLOVENSKI KAPUCINI IZ LIPNICE. Maribor, 22, januarja, (Lj. k. u.) Lipniški lupan je zahteval od predstojništva kapucinskega reda v Lipnici, da zapusti samostan zaradi javne varnosti kakor tudi zaradi varnosti samostana samega. V tem samostanu so bili trije slovenski očetje in en slovenski brat. Ta korak ic posledica sistematičnega hujskanja proti Slovencem, ki se nc ustavlja niti ob zidovih samostanskih. Izgnanci so že odpotovali v Celje. PREKMURSKI SLOVENCI ZA JUGOSLAVIJO. Maribor, 22. jan. (Lj. k. u.) V Beltincih v Presmurju je 17. t. m. neki protestant dr. Obal Bela sklical shod z namenom, da bi so ljudstvo Izrazilo za Madžare in proti Jugoslaviji. Ker pa so se ljudski zaupniki napram sklicatelju v jako energični obliki izrazili proti takemu bliodu, je bil shog dan poprej odpovedan v bližnjih krajih. Iz daljnjih krajev se jo zbrala taka množica, da so je lotila Madžarov nervoznost. Dr. Obal pa je kUub temu hotel izrabiti priliko in je nastopilfc predlogom, naj ljudstvo izjavi, da želi imeti obljubljeno sodišče v Beltincih ali pa v Dolenji Lendavi. Upal je namreč, da se mu pdsreči s pomočjo svojih pristašev premotiti narod tako, da bi se izrazil za Dolenjo Lendavo iu iz tega nameraval skovati nekakšen plebiscit, ga hočejo prekmurski Slovenci ostati pod Madžarsko. Ta načrt dr. Obala Je preprečil mlad Slovenec Erjavec, ki Je ljudstvu pojasnil stvar. Na njegov poziv: »Kdor Jo sa Jugoslavijo, k menil« so stopili vsi enodušno na njegovo stran. Ker so dr. Obal še vedno ni hotel vdati, ga je ljudstvo kratkomalo pognalo raz govorniško rne-sito. Z Sivio-klici za Jugoslavijo so ee potem zbrani razšli. Dnevne novice. — Umrl je v Zagrebu v starosti nad 70 let bivši veliki župan in znani hrvatski književnik Budisavljevič, oče dr, Srdjana Budi-»avljeviča. — Zavod za pospeševanje obrti se izpre-tneni v obrtn&pospeševalni urad države SHS. — Koroška pošta. Dne 8. novembra 1918 sem oddal frankovano dopisnico, naslovljeno na upravništvo »Mira« v Celovcu z reklamacijo.,- ker nisem prejel dotično »Mirove* številke, — Ta dopisnica se mi je vrnila dne 20. januarja 1919, ne vem od kod, z dvakratno označbo *Zurflck« — enkrat z višnjevim svinčnikom, drugič z debelim tiskopisom. — Seveda je krivda pri pošti nekje na Koroškem, v deželi nadute švabske kulture. — Mislimo, da je oster protest proti zavračanju slovenske korespondenco nujno potreben, ker nimamo pač nobenega povoda, da bi morali na lastni zemlji požirati neslanosti nemškonacionalne ooštne uprave na Koroškem. — Fran Kristau. — Društvo slovenskih zdravnikov vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši dne 30. januarja ob 4. uri popoldne v magi-stratni zborovalnici. — Obenem naznanja, da bo imel g. dr. Matko v deželni bolnici 7 dnevni teoretičnopraktični tečaj o patologiji in terapiji malarije, ki se začne v sredo ali četrtek (29. ali 30. t. m.). Čas predavanja od pol 8. do 9. ure dopoldne. Zdravniki,_ ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se priglasijo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov do torka 28. t. m. — Dr. Lfischner-Maderjeva ustanova za vdove in sirote zdravnikov za 1. 1919. sc bo razdeljevala v februarju. Prošnje, opremljene z oblastveno potrjenim spričevalom, je poslati odboru društva slov. zdravnikov do dne 15. februarja. ->~ Bakreno galfeo bo začela naša država lama proizvajati. Narodna vlada je pooblastila poverjenika za javna dela, naj izvrši vse predpriprave v ta namen, da bodo naši vinogradniki čimprej lahko dobivali modro galico. — Sol in vžigalice za Slovenijo dobimo imalu iz Nemške Avstrije. V zameno za to dobi Nemška Avstrija nekaj vagonov moke in fižola, — Rekvizicije živine v obmejnih krajih. Maribor, 22. jan. Včeraj se je tu vriilo važno zb'6ro'vanje zaradi rekvizicije živine. Nemci so svoječasno po obmojnih slovenskih krajih tako kruto rekvirirali, da so sedaj skoro vsi hlevi prazni. Kmetje nimajo živine niti za lastno potrebo. Kljub temu je vnovčovalnica za živino zahtevala iz teh krajev zopet veliko Število živine. Zborovalei so to zahtevo soglasno odklonili. Končno sc je dosegel sporazum, da bodo drugi spodnještajereki okraji priskočili na pomoč obmejnim krajem. — Trgovci, obrtniki in Industrijska pod-Jetja v Maribora kakor tudi v tem celem okrožju so poživljajo, da sc nemudoma zglass kot člani pri Slov. trgov, in obrt. društvu v Mariboru. V naši Jugoslaviji treba nam je nujno smoteraega ter skupnega dela. Društvo kot tako skrbi, da so odda delo raznih uradov iu zavodov le svojim članom ter se prepreči dosedajno zapostavljanj?! slovenskega obrtništva ih trgovstva. Nadaljo bode društvo imelo na razpolago ter v evidenci vso slovanske, oziroma nam naklonjeno tovarno in veletrgovine, ki bodo našo trgovino in obrt k potrebno surovino itd. zalagalo. Tudi so bode skrbolo, da pridejo domači izdelki v roke kupca itd. Še mnogo drugega si je stavilo društvo kot nalogo izpeljati in zato misli v najkrajšem času v zvezi z drugimi društvi prirediti velik splošni trgovski in obrtni ehod. Dan toga velevažnega shoda so bode določil v nekaj dneh ter razglasil v listih. Zato trgovec ali obrtnik, ki noče ostati osamljen, naj eo Javi takoj svojemu stanovskemu društvu. — Učiteljski žepni zapisnik za 1918-19 Izide te dni. Zakasnil se je ob izrednih sedanjih razmerah iz raznih vzrokov. Cenjeni naročniki, ki se še niso oglasili, naj blagovolijo sporočiti fcestavitelju J, Jegliču, — Društvo Inženirjev v Ljubljani vabi vso člane na razgovor o našem tehničnem visokošolskem vprašanju v soboto, dno 20. t. ni., ob 8. uri zvečer v dvorano mestnega magistrata. — Nov list. V Novem Sadu je pričelo izhajati glasilo srbske radikalne stranke ?-Za-stsva«. — Beguncem v pojasnilo. Ker si begunci radi naknadne begunske podpore po § 9. drž. zak. z dne 31. decembra 1917, drž. zak. št. 15 iz 1918, niso na jasnem, nazuaui tem potom oddelek: skrb za vojne begunce v Ljubljani, da v smislu člena III. uaredbe št. 278 uradnega lista, okrajna glavarstva njih sedanjega bivališča le onim lahko pripoznajo naknadno begunsko podporo, kateri nedvomno dokažejo, da te podpore še niso prejeli. Vsak begunec mora torej prinesti uradno potrdilo od okrajnega glavarstva njegovega prejšnjega bivališča, da mu naknadna podpora še ni bila nakazana, oziroma od pristojnega davčnega urada, da mu še ni bila izplačana. Brez takega potrdila se mu naknadna podpora tu nc more izplačati. ~ Begunce.®. Vsled tostvarne naredbe poverjenistva za narodno brambo sc poživljajo begunci, da najkasneje do 31, januarja t. 1, i sni eno prijavijo po možnosti vse škode, i so jim vsled vojne nastale na premičninah in nepremičninah, kakor tudi vse še neporavnano terjatve napram bivšemu erarju, zlasti terjatve za neplačane rekvizicije in ter-, jatve, ki izvirajo iz vojnodajatvenega zakona/ Prijave naj se pošljejo posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstr. Posebne tiskovine za prijave sc ne izdajajo. — Orožništvo in vpoklic vojaštva. V pojasnilo k notici lista »Jugoslavija« z dne 19. januarja 1919 glede vojaških obvezan-cev naslovljeno na poverjenika za notranje zadeve, si usoja višje orožniško poveljstvo prijaviti, da nadzira orožništvo na podlagi obstoječih zakonov kakor doslej tudi sedaj pravočasni odziv vpoklicancev ter so se izventega izdala tudi tozadevna navodila. Žalibog se delajo orežništvu, posebno od strani posameznih občinskih zastopnikov v toliko težkoče, da isti ali ne smatrajo zadevo dovolj resnim, ali ne nastopajo s potrebno eneržijo, da bi tako prisilili obvezance vsaj moralično k odzivu. Na vse orožniške postaje je izšel strog ukaz, vse vpoklicauce nadzorovati, da se nemudoma odzoveje pozivu, oziroma iste k vojnodopolnilnemu poveljstvu eskor-tirati. Višje orožniško poveljstvo pa se zanaša na vse merodajne činitelje, da zastavijo ves svoj vpliv v to svrho, tako da teh strogih odredb ne bo treba vporab-ljati in upa, da posveti vsak vpoklicanec vse svoje moči v službo ogroženi, s tolikimi žrtvami pridobljeni svobodni domovini. — Višje orožniško poveljstvo, — Kje je takozvani »Soški zaklad« (>Isonzofond J? Nabirali smo v zaledju, v etapi, ua fronti za ta zaklad in prispevali moštvo, podčastniki, častniki mesečno prostovoljne prispevke na ta način, da sc je vsakemu enostavno odtegnil določeni znesek. Bog ne daj, da bi se bil drznil kdo temu upirati! — Ta zaklad, ki mora znašati vsaj par milijonov kron, — upravljal ga je pl. Bo-roeviča štab, — se je kasneje izročil neki centralni upravi na Dunaju; kateri, ne vem. — Namenjen ie bil vdovam in sirotam v soških bitkah padlih vojakov, torej so prizadete zlasti slovenske in hrvatske rodbine. — Kje je ta »Soški z a ki ad^? — Naj se pri likvidaciji in končnem obračunu ne pozabi nanj! — Uradni list Narodne vlade SHS t Ljubljani. Izšli sta 39. in 40. številka. — Razpis službe šq)skega sluge. Na gimnaziji v Novem meslif je namestiti stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki, s pravico do službenega stanovanja in službene obleke, oziroma denarnega namestka zanio. Prosilci nai pravilno kollco-vane in s šolskimi izpričevali, izpričevalom o znanju jezikov in dosedanjem službovanju ter z uradnozdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju opremljene prošnje vlože do 31. marca 1919 pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. Vojni invalidi, ki so sicer soosobni za tako siužbo {§ 1. zakona z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 15). imajo prednost v smislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. 115, z dne 20. novembra 1919 (U. L. št. 12). — Prodaja telic, bikov in konj. Na deželni pristavi v Medvodah se bo prodalo prihodnji ponedeljek, 27. januarja 16 telic, 2 bika in 5 konj. Opozarjamo na to prodajo naše živinorejec. ljubljanske ftovlse. lj Železniški minister g. Jovanovit se te dni mudi v Ljubljani. Sinoči sc je v spremstvu poverjenika za promet dr. Pestotnika udeležil predstave »-Smrt rnajke Jugovičev v Narodnem gledišču. Dr. Pestotnik je zastopnika srbskega naroda pozdravil in občinstvo je |«ri-rejalo velike ovacije srbskemu narodu, ki je prestal težko dobo, ki se jc začela na Vidov dau na Kosovem polju, in danes neuklonjen na svobodni svoji zemlji skupuo s Hrvati iu Slovcnci gradi mogočnejšo domovino svobodnih, zedinjenih bratov, lj Slov. kat. akad. starešine vabi podpisani na sestanek v četrtek, dne 23. t. m., ob 7. uri zvečer v Rožcali Uniona. Predava Peter Klemen o svojem potovanju. — Bogumil Remec. Ij Sestanek za gospodična is trgovin In pisarn so vrši danes zvečer ob šesti uri v »Krekovi prosvetic, Alojzijevišče. pritličje — levo. lj Občni zbor društva slovenskih sodnikov se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne ob 2. uri v justični palači. Ij Sentpetersko prosvetno društvo. Danes v četrtek, dne 23. t. m., ob pol 8. zvečer predava g. kancler Steska. Vabimo k zanimivemu predavanju. lj Odbor Sentpetersko Vineeneijeve konference izreka po proslavi niene 201etnice toplo rahvalo veleč. g. kan. Nadrahu za njegov ccrkveni govor, igralcem in igralkam dobro uspelo gledališke predstave :.Oderu3tvo in do-posetnikom to prireditve. — Pomagajmo tudi brota«, končno trg- pevcem in pevkam in vsem v. bodočo vršiti delo za trpočega 1'fatij, s tem, da pristopamo kot redni ali kot podporni člani k Vinčoncijevi konferenci. lj No čakajte! V Ljubljani je bilo v čusu od 13. do 20. t. ni. žigosanega pri komisijah denarja komaj za dobrih 10 milijonov kron. Seveda je po drugi strani naval na banke in hranilnico ogromen. Toda po mestu kruži že danes skoro več nežigosanih bankovcev nego žigosanih. Ljudje modrujejo pa tako: Ali naj grem vsak dan štompljat na novo one bankovce, ki jih na trgu ali v prodajalni pri menjavi sproti dobivam? Ali ni bolje, da so jih znebim in šele zadnji dan aH zadnje dni ne-sem h komisiji tisto, kar mi jo neštemplja-nega ostalo v rokah? Ta logika je pa prav slaba, zlasti ker so si jo prisvojili skoro vsi ljudje. Posledica bo. da bo zadnjih par dni tak naval na komisije, da marsikdo ne bo na vrsto prišel. Ker so imeli ljudje časa dosti, se komisije tudi no bodo oziralo na tako posledice malomarnosti, temveč bodo točno ob eni popoldne na svečnico s poslovanjem prenehale. Kdor bo potem obdržal neštempljan denar, naj to pripiše lastni malomarnosti. Korist bo imela pač država, škodo pa posestnik tdkegn denarja. Torej nesito rajši vsak dan na novo dobljene bankovce igosat, ako so šo neStemp-ljani. lj Državno podporo priglašenim brezposelnim v Ljubljani se nakazuje vsak petek od 9. do 11. ure dopoldne na magistratu (bivša mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Zagreb, 23. ianuarja. Jugoslovanski dopisni urad javlja: Roberto Cantalupo poroča listu »Idea Nazionale« t dne 19. t. m. iz Pariza o priznanju tretjega delegata kraljestva Srbije in pravi: Tretji delegat bo dr. Ž o 1 g e r , ki bo zastopal Srbijo. Mirovna konferenca še ne more pripustiti delegatov kraljestva a Krompir na rdeče izkaznice A« Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko A, dobe krompir v četrtek, dne 23. t, m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 8, do 9. št. 1 do 90, od 9. do 10. št. 91 do 180, od 10. do 11. št. 181 do 270, popoldne od 2. d0 3. št. 271 do 360, od 3. do 4. št. 361 do 450, od 4. do 5. št. 451 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kg stane 30 vin. a Nasoljene kumarcc za I., II., III, in IV. uredniško skupino. Stranke I., II., III, in IV. uradniške skupine dobe nasoljene kumarcc v četrtek, dne 23, t. m., pri Miihleisnu. Določen je ta-le red: L uradniška skupina: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do io! št. 161 do 320, od 10. do 11, št. 321 clo konca. II. uradniška skupina: popoldne od 2. do 3. III. uradniška skupina od 3. do 4. IV. uradniška skupina od 4. do 5. Vsaka stranka dobi lahko pol kg, kar ' stane 30 vin. Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker bo ta država šele priznana v plenarni seji tni< rovne konference. Tako je sedaj mednarodni položaj no-t ve države nespremenjen. Zato tudi Črna gora obdrži svoje zastopstvo, čeprav se je1 tudi ona izjavila za zedinjenje z državo SHS. Koroški bsgg»nc8f zberite se v Veli&ovm i Amerika pooblastila Milesa kot razsodnika. Gradec, 22. jan. Danes ob b. uri zvečer se je vršila zaključna seja slovensko-nemških pogajanj radi Koroške, Pogajanja radi ureditve politične uprave na Koroškem, kakor bo začasno razdeljena, so ostala večinoma brezuspešna; le toliko je gotovo, da bo vsaka vlada na njej pride-ljenem ozemlju izvrševala vso upravo. Ameriški polkovnik Miles javlja, da je odobren predlog, da ameriška misija prevzame vlogo razsodnika. Preden pojde razsodišče, ki je pomnoženo po profesorju geografije Martonu in vseuč. prof. Kerner-ju, na lice mesta, bodo zaslišani od obeh strani veščaki, ki lahko predlože dokumente in drug materijah Slovenski veščaki bodo zaslišani v nedeljo. Slovenski zastopniki so zahtevali, da Nemci nemudoma dovolijo vrnitev koroških beguncev in jim zajamčijo popolno varnost Ncmci so ta predlog odklonili, nakar je polkovnik Miles izjavil, da polagajo Američani veliko važnost na to, da se z vseh strani dovoli popolna politična svoboda. Z ozirom na odklonitev z nemške strani je Miles naročil, naj se begunci zbero v Velikovcu, kamor pojde tudi razsodišče ITALIJANI PROTI JUGOSLAVIJI. Zagreb, 23. januarja. Leonardo Azza-rito brani v listu »Perseveranza« Črno goro proti Jugoslaviji in pravi, da ima Italija interes na tem, da podpira Črno goro proti Jugoslaviji. — Črna gora mora dobili Lovčen, Kotor iu vso Boko. Italijani imajo za to svoje stališče napram Črni gori več razlogov. To italijansko kakor tudi črnogorsko stališče ni a priori naperjeno proti Jugoslaviji. Italijani in Črna gora so le radi tega proti Jugoslavija, da bi Hrvatje ne požrli Srbije, Črne gore, Dalmacijc in Slovenije. (Kako nežno izražena skrbi) Mi smo proti temu, da bi kdo požrl državo in narod, ki je politično, vojaško in narodno zaveznik entente. Hrvatska hoče avstrijsko rešitev jugoslovanskega vprašanja, Italijani pa žeie bolj moderne, bolj kulturne rešitve v interesu vseh Jugoslovanov. (Glej dogodke v okupiranih krajih!) Tako rešitev, kakor jo hoče Italija, zahtevajo vsi višji interesi balkanskega in evropejskega mira. To zahteva tudi Črna gora, srbska opozicija in močne siru je med Hrvati in Slovenci, Pred meseci je to zahteval tudi Pašič, ki je danes postal žrtev nenasitnosti raznih Trumbičev in Korošcev. (Op. ured. Na tak gluh način skriva Lah svoje imperialistično kopito.) PREKMURSKI SLOVENCL Maribor, 22. jan. (Lj. kor. u.) Iz Ljutomera poročajo: V Prekmurju trpinčijo madžarski vojaki narod. V Bakovcih so ubili občinskega načelnika. Vse tiste, ki so na shodu 17. t. m. glasovali za Jugoslavijo, so aretirali in jih vlačijo v zapore na Ogrsko. Vojaki rekvirirajo živino, obleko itd. Prebivalstvo je popolnoma obupano. Maribor, 22. jan. (Lj. k. u.) Iz zanesljivega vira se poroča, da delajo Madžari v Prekmurju med ljudstvom jako živahno in spretno spretno propagando. Uporabljajo za to različnost ver..kjer jo velik del teh Slovencev lute-ranski in jim natvezajo, da jim hočejo Jugoslovani vzeti vero in jezik in uvesti katoliško vero in srbski jezik. Obetajo jim, da hočejo narediti iz Prekmurja svobodno pokrajino pod inadlarsko jiadvludo, kjer bi imelo prekmur- sko larečje popolno enakopravnost z madžarv skim jezikom. Obetajo jim slovenske žole in urado. Ker podpirajo to propagando krepka z denarjem madžaroni in židje, ki imajo uboz-no prebivalstvo popolnoma v svojih rokah, 86» je zanetilo med prebivalstvom, posebno med nekdanjimi vojaki, sovraštvo do nas tako. da delajo celo proti nam. SPOR V SRBSKIH STRANKAH. Belgrad, 22. jan. »Večerne Novosti« kritizirajo v uvodniku politiko radikalne stranke in njenega voditelja Pašiča in dokazujejo, d« je Pašič kriv sedanjega spora z Italijo, ker ni pred nastopom Italije v vojsko nič delal, če« prav je dolžnost diplomacije, da ta spor uMn. ži. Noben narod ni pretrpel toliko žrtev kakor srbski, pa tudi noben narod ni imel bolj um. sposobno diplomacije, kakor srbski pod vodstvom radikalne stranko in njenega voc! It olju Pašiča, OSTRA POLEMIKA. Zagreb, 22. jan. »Novo Vneme*, giasilo ' stranke dr, Lorkoviča, kritizira ministra no-| tranjih zadev Svetozarja Pribičeviča, Pravi, i da je veren učenec svojega bivšega zaščitnika grota Štefana Tisze. List vprašuje, zakaj niso, kakor je to sklenilo Narodno veče, pokrajinski sveti predložili regentu imenovanje banu, oziroma predsednikov vlad, a ti vlado. — Narodno veče je sklenilo, da spadajo prehrana, obnovitev dežel, trgovina, obrt, industrija, socialua politika, konstituanta, izenačenje zakonov v področje avtonomnih vlad, min. svet je pa vse lo, ne da bi vprašal zakonodajno oblast, proglasil za skupne zadeve. Minister notranjih zadev Pribičevič je pozval vse narodne vlade, naj odstopijo, kar se ne dogaja v nobenem civiliziranem društvu. Bana bi moral predlagati hrvatski sabor, medtem ko pravi notranji minister, da ima on pravico imenovati bana. Ban je imenovan ne na predi log ministrskega sveta, marveč na željo ministra Pribičeviča. — Ustavne svoboščine kra-lievine Srbijo bi se morale izpremeniti in prilagoditi državi SHS, da se zajamči večja po-1 litična svoboda in omogoči sestava konsti-tuante kot popoln izraz volje naroda. Ministrski svet je pa imenoval odbor za ustavo vse kraljevine, in v tem odboru ni niti enega Hr-vata. Tako se dela, čeprav je bilo sklenjeno, da se morajo vsi sklepi o organizaciji države predložiti Narodnemu veču v odobrenje. Ministrski svet je prekoračil svoj delokrog. Ministrski svet ima pravico, da predlaga državnemu veču spremembo ustave, nima pa pravice, da sam odrejujc, ker jc to avstrijski . absolutizem. Dalje je nenavadno to, ker ministrski svet odreja, da bo za državno veče ve-| ljal poslovnik srbske skupščine. Ta poslovnik ! je tahko najboljši, vendar ima parlament pravico, da sam določi poslovnik. To ni demokratično. Pribičevič, ki je spiritus movens ministrskega sveta, se je pokazal kot dober učenec nekdanjih samodržcev, toda kot slab « umetnik. HRVATI DOBILI PREMALO MANDATOV* Zagreb, 22. jan. -Obzor* se bavi z delej gati za državno veče in konstatira, da so Hr< vatje dobili premalo mandatov, Srbi pa preveč, NOVI BAN V BELGRADU. Belgrad, 22. jan. Novoimenovani hrvatski ban dr. Paleček je dospel semkaj, da bo zaprisežen. , RUSKI GENERAL V ZAGREBU. Zagreb, 22. jan. Danes ic prišel v Zagreb ruski general Ščerbačev, bivši poveljnik v Rumuniji. Odpotoval je takoj na Reko. POTOVANJU NFrflSK.TT VC,T>K0V V JUGOSLAVIJO. Maribor, 22. januarja. (Lj. k. u.J Glede potovanja pripadnikov nemške - Volkswehr-in drugih oddelkov nemško-avstrijske vojske v področje štajerskega obrumbnega poveljstva velja odredba Narodne vlade v Ljub-liani, uradni list XXII, pod 262, odstavek f, § 3., točka c. V potnem listu mora biti označeno, v katero svrho hočejo odpotovati v področje obmejnega poveljstva n. pr. v nujnih rodbinskih razmerah, zaradi nujnih uradnih zn^ev, zaradi dopusta itd.). Pripominja sc pa, uorajo vsi, ki so pripadniki nemški VoIks-r < in drugim oddelkom neniško-avstrijsko ko in so dubili dovoljenje za odpotovanje, ' »vati ie v uniformi, a kokardo aa čepici , brez orožju. NaJnemliše. Jissos^tflia fe® priznana is oSenarni sel! mfro^n^^a DR. ZOLGER TRETJI DELEGAT SRBIJE. Kdo ve kal o Ivonu ftorn iz Doliona št. ">, p. Mengeš, vojnem ujetniku na Ruskem, Kubanska oblast s t. Ucrezonska? Prosi so, sporočiti očetu JnneKU Som, poaostniku. Dobeuo št. o, p. Mengeš. Zamenjan:* suknja. V nedeljo. 1?. januarja, je bila v gostilni pri .lagodicu v Kamniku zamenjana nova suknja z imenom V. U. Ker io oseba znana, so prosi, da jo zlepa takoj vrne gostilničarju, kjer ilobi tudi svojo, sicer se bo drugačo poiskala. IzfiubiJa se je rrebrna verižica z obeskom od Stožic do Trzina. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi orjjanistu na Črnučah, Izj-ubila se je v soboto zvečer 18. t. ni. po gledališki piKcl.-tavi siva boa na poti od gledališča do Elizabetne ceste. Pošten najditelj naj ju vrne na Klizabetni cesli St. 7 I. nadstropje, proti dobri nagradi. Bctičoa eseka, ki jo vzela pomotoma v soboto v dolenjskem večernem vlaku pletenico, se prosi, da jo takoj odda j ni vratarju na Dolenjskem kolodvoru. Našlo se jo mala vsota denarja. Dobi sc v Žibcriovi trgovini v Prešernovi ulici. Izgubila sn je črna denarnica r. večjo v .so to denarja od St. Vida do Ljubljane. Pošteni najditelj so prosi, da jo odda proti nagradi Ivani Rieeeljnik, Poljane, p. št. Vid nad Ljubljano. J.Totičr.a ženska z deželo se prosi, da prinese dežnik liuzaj, ker je bil pomotomp, zamenjan v trgovini ivanka Praprotnik, S\. Petra eosta 29, Ljubljana. Izšla je brošura »Umor v Sarajevu«. — Prijetno Stilizirnna knjižica nuni pokaži) glavne krivce fivetovno vojne, uvede pa nns tudi v trhle razmero avtlvijskega dvora. Brošura služi kot komentar k ZibertoVemu delu »Dor Moril von Sarajevo und Tiszas SchulJ an dem Weltkrle{jo«, obenem pa tudi kot samostojna razprava. Obe knjižici bo dobita v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani lil staneta prva 1 K, druga 5 K. Izšla je nova knjiga. Jc to Poljančev prevod l ederei jevega dela »Patria«. Snov za to zgodovinsko povest jc zajeta iz irske junaške borbe proti kalvinizmu in angleeizniu. Knjiga je vsestransko priporočena. Broširan izvod stane? ? K 70 vin. in ga dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Fjlspcvaj'8 Zfl SUžOfl s, 1, S, lirnrifl oljnato barvana slika, divan, ilUliU Ovj. omara, podobe, pritlikavec za na vrt, tianiskc čevlje za liribobzce (gojserce), knjige (Gartenlaube), risalno orodje, tonet miza za otroke, svilena žerpa, senčnik za plinovo svetiljko. Naslov pove uprava lista pod štev. 563. I 'Pfl CF ''' !)><" f 3 za vsa dOIUtlča dela, luto ilC liCiHlliU katera zna tudi nekoliko kuhati, snažna in poštena, z letnimi izpričevali k mali rodbini proti dobri plači in oskrbi. Nastop takoj. Ponudbe na gospo G. pl. Jurjcvič, ssprojja lekarnarja, Varaždln, Trij slobode. siračSsi iodreiollapS nova uniforma (italij.), 2 dobro ohranjena dežna plašča, 1 p;ir novih močnih, moških čevliev je poceni nap'rodaj. Ogleda se Ljubljana, Breg 8 I. levo. šveiTsieaa um naprodaj. Vprašanja pod šifro „Karb.do-svit 559" na upravo lista. Drndfl CO" krascn< rudeč, plišast prt, ffuuU ol/. emajlir. umlvalna garnitura, čajnik, lončena peč in bruiolin. Kje, pove uprava lista pod štev. 560. nrntiaiall/-! in učenka stanujoča v n UliSjOlriil Ljublj ni, ki ima veselje do papirne stroke, so sprejmo v trgovini M. Tičar, Ljubljana. i/nlifl/3 tlv0 lcti starc6A lepega, ki sUillftU zna voziti, zameujam s kravo, brejo telico, teletom ali ga pa prodam. Oglasi naj so v Klečah št. 23, p. Js.lca pri Ljubljaui. Pncionn ripvip v starosti 23 Iet» p°- 1 Ujiuilu liOiiiu posestnica na deželi z gostilno in trgovino sc želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim mladeničem, ki ima stalno sluibo. Resne ponudbe s sliko se prosi pod šifro ..Zajamčena tajnost 55S" na upravo „ Slovenca". zelo finega glicerin lOOiSjliutjO 011 v malih" komadih imam na prodaj. Izredna prilika. Klavora, Ljubljana, Rimska cesta 12 111. lil n nncifl ii povišnik za 10 do 12 UiC [iuSIKij! letnega dečka prodam. Ogleda se lahko od 3 do 5 ure popol-due. Kje, pove uprava »Slovenca" pod Stev. 551. ajjSfj za šest sedežev, komple-OLIllS ten s pneumatiko se kupi. Ponudbe je poslati na upravo lista pod Šifro „S 32"._ Uiioumntikn staro' rab|ieno- k u P i riluVliiUiir.u, tvrdka Goreč, trgovina s kolesi, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 14. 545 I aČriPR Prevzame P^ak proti LuuUiiiu dobremu houo.-arju. Naslov na upravo pod „uaščina". 540 m in učenca vija [.uiuuuUnlJ sprejme Jos. Prašn Kar usnjar uiedija-Izlake 10 s prostim uhodom _______________ event. tudi s hrano išče uradnik. Naslov na upravništvo pod »Uradnik 552". l/pnrja ; fats5 17 let star z dežele, želi P.lojiOH i3lil, vstopiti li kakemu obrtniku, najrajse strojnoključavničarske stroke, mehaniku ali pa v ka- l/ainjspp ko mauufakturno trgovino kot B UJuiitjL« Zeli se brana in stanovanje. Cenjene ponudbe pod „Srečko 1302/547" na upravo , Slovenca". 547 M\M m spalnico ia Mm se takoj ugodno proda uli zamen a s pohištvom in stanovanjem v Gradcu. Naslov pove uprava lista pod St. 565. e večjo množino proda tvrdka A KUŠLAN, Karlovska cesta 15, v "Ljubljani, — Dalje se odda tud> večjo množino vermui-vina sladkega star, neoženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika. Išče službo ali kaj primernega. Naslov : JANEZ VAVPOTIC, v Pušenici 30, Pošta Ormož na Dravi. Itaniih zanesljiva in dobrosrčna Vulutluljil. se up rej me k a otrokom, fatarost 25 do 40 let. Dobra plača. Naslov pove uprava »Slovenca". 356 P^.lfifa^rS Prvovrstna moč, z dobri-iUUUla.lU!, ml spričo vali, izučona špecerijske stroko ko sprejme. Stauo-vanje in lirana v hibi. Pismene ponudbo na tvrdko Iv. Peidau v Ljubljani. WŽilO fle m Sobano; plača lahko nekaj v živilih. Ponudbe pod ,,33lnSna soba" na upr. „Slo venca«. '^PflPPSfl ?? Jos'p 'tozlevčar, ki je bil i il;J!l5ijj al> skozi 5 leta v ruskem ujetništvu v SI mr od IGO kg naprej v železno-pločevinastih zabojih v vsaki množini razpošilja tof no proti pnedplačilu »Tvornica za dušlis, d. dr. v Rušah pri Mar.boru". Nada l j na pojasnila so pri omenjetii tvornici na razpolago. 30J Ve«fii (israrnl savod v ILjub^anš razpisuje mesto s takojšnjim oz. poznejšim nastopom. Plača po dogovoru. — Prednost imajo tisti, ki so te stroko vešči in zamorejo položiti kavcijo do 10.000 K. Opremljene prošnje je nasloviti na poštni predal s t'j v. 2, Ljubljana, do 1. februarja 1.1. i i$rai( LJubljana, Marije Terezije cesta 13. PozofI PozorI Došlo je večje število trpežne konstrukcije v rarnili izpeljavah. Vsak, ki potrebuje slamoteznico, naj SI. jo pride kupit takoj, ker je povpraševanje za njimi zelo veliko. V zalogi so tudi vsakovrstni drugi stroji. '275 Franc Hitti zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Martinova cesta 2. in vb?, jjolnr.eu moriv poginiti, ako porabljate inoia naiboJie preizkušena in splošno h val i ona sroditva, l ot. proti poljskim mimm 14. 8, za poil-gano lil ml£l K S —j za ftCurka K S.— : tinktura za cteolce Iv 2 —; posobno močna tiuktura cn ntsnlco Iv i. —j unir-cvaloc moljev li:.—; praSeli proti mrčesom a in 4 K; tinktura proti utem pri ljudeh K 5 —; mazilo nn. usl pri živini li > -: prns^h za nll v obleltl In perilu K 2 — tinktura zn bolhe pri pnoh K 1.10; tinKiura proti rarfeua na sadju in zelenjavi (unicov. laflUin) it il —. - Tosilja po pov/.otiu Zavod ku ckaport M. Mer, Zaoral) 39., PetrinJsKa ulica 3. in 2i oralov zemljišča v bližini Colja takoj na proda), Preračunjeno je najmanj SOOtisoC ton črnega premoga. Najbolje naložen denar. Proda se samo Jugoslovanom. Poizvedbe pod naslovom ,Premogokop' pošta Rimske toplice. izdaja konzorcii »Slovenca« 'Idiiavorui urednik: Josio Gostinčar v Liubliani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,