Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 82. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V ШЛ V Ш,. 15. fflflTCfl 1912.
es Velja po pošti: s
Za cclo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej , K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 —
V	opravi ргеЈешап иеибпо K 1*70
Leto XL
: lDserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja: s
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
tur Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Btov. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliot Štev. 6. -gaj Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. Ш.
Te odkrite in moške besede odličnega našega rojaka imajo danes po 12 letih tem večjo veljavo. Ne glede na to, kaj store v bližnji bodočnosti naši sosedje onkraj Litave, mora avstrijski parlament sedaj imeti pred očmi vse posledice, ki morejo nastati, ako brambna predloga ostane zopet nekaj let nerešena, ali čc jo parlament odobri z nekaterimi prcmembami. To sta danes z vso potrebno jasnostjo obrazložila tudi ministrski predsednik grof S t ti r g k h in minister za dež. hrambo general Georgi. Nobena resna stranka se danes nc more vprašati, ali dovoli večje število vojaških novincev tej ali drugi vladi. Vprašanje je: Ali ni za najširše sloje prebivalstva dveletna služba vsaj pri pešpolkih olajšanje vojaškega bremena, četudi parlament dovoli primerno večje število novincev, ki nadomestijo sedanje tretjeletnikc? Na to vprašanje brez ovinkov odgovorimo: Da! Glavni pogoj pri tem pa je, da nobena stranka za svoje glasove ne zahteva in od vlade nc dobi »bakšiša«. V trenotku, ko bi vlada za kulisami kupovala glasove, kar se je žc zgodilo v polpreteklem času, je brambena predloga zopet pokopana. Vlada more dobiti potrebno večino za predlogo brez vsake kravje kupčije, ali je pa sploh ne dobi. To moramo že danes nagla-šati.
Vzroki reforme.
Ministrski predsednik jc izvajal:
nad 20 let dobiva armada vedno enako število vojaških novinccv, četudi se je število prebivalstva izdatno pomnožilo. Dalje so pešpolki in deželna bramba raznim novim topničarskim oddelkom zadnja leta takorekoč posodili okroglo 34.000 mož, katere jc treba vrniti. Potem šele bode mogoče dovoljevati olajšave službene dolžnosti iz družinskih ozirov.
Ogrska kriza.
Z največjo pazljivostjo so poslanci poslušali izvajanja o ogrski krizi. Točka druga § 43. jc dala povod ogrski krizi, ker so sc križala mnenja mero-dajnih faktorjev tu in tam. Vendar pa ta kriza ne more biti vzrok, da bi brambeno predlogo zopet črtali z dnevnega reda. Ogrska zbornica jc pričela žo drugo branje. Pri nas moremo v prvem branju govoriti lc o načelih, o podrobnostih se bode še posvetoval in sklepal brambeni odsek. Kriza ogrske vlade pa šc nc pomeni krize brambene predloge. Besedilo predloge ostane
podlaga cele. akcijc. Zaradi demisiji ogrske vlade nc smemo brambene predloge odložiti. To bi škodilo ugledi, avstrijskega parlamenta.
Resolucija.
Armada je skupna, zato morata oba parlamenta skleniti enako reforme brambenega zakona. Zato ni mogla ob veljati resolucija ogrskega parlamenta, ki bi mogla v gotovi smeri tolmačiti S 43. in omejiti med obema vladama dogovorjeno vsebino. To nesoglasje je prisililo ogrsko vlado, da je od stopila. To dejstvo ravno jc dokaz z& enakopravnost Avstrije. Zato pa tudi ne smemo čakati, kako se razvije ogr ska kriza. Jaz sem gledo na resolucijo zastopal avstrijsko stališče. Močnejše oporo bi seveda imel — nadaljuje groi Stiirgkh — ko bi bila avstrijska zbornica žc preje konkretno in jasno izrazila svoje mnenje v tem oziru.
Provizorij?
V javnosti se širijo pomisleki, češ da brambena predloga v bližnjem čast nc stopi v veljavo, zato naj bi se skic ni I le provizorij za kratko prehodne dobo. Ko bi sc morda res pokazale ovh rc, potem bode vlada o pravem časr> skrbela za primerno novo predlogo Danes ni nobenega vzroka. Zato naj zbornica žc v prvem branju izrazi svoje mnenje o načelih brambene predloge. Pri tem naj nobene stranke ne vo dijo politični ali narodni nagibi in ozi ri. Gre za najvišja dobra vseh narodov, noben narod naj ne stoji ob strani. Vsa zbornica jo av< strijski konzorcij, kateremu veljajo te besede. (Živahno pritrjevanje.)
Brambeni minister.
Nato je general Georgi z vojaškega stališča priporočal predlogo: Močna armada je obramba države in vsacega državljana. Dogodki zadnjega deset-letja dokazujejo, da more le ona drža va braniti svojo in svojih državljanov koristi, ki ima pripravljeno in zadostno armado. V sedanjih razmerah mo rc vojska vsak čas izbruhniti. Najboljše zagotovilo miru pa je šc vedno 1« močna armada. Glede kakovosti se mo ro naša armada meriti z vsako drugo Prebivalstvo pa želi večje olajšave vojaške. službe. Te olajšave za posameznika pa so mogoče, ako sc pomnoži šte-I vilo novincev.
Kar sc tiče stroškov, treba pomi-j sliti, da smo mnogo let preveč varče-
Današnja številka obsega 6 strani in jutranjo posebno izdajo.
Dan zmage.
Bclakrajina jc govorila. S šc lepšo večino kakor pri zadnjih dež. volitvah, je včeraj kmečka kurija izvolila kandidata S. L. S. Čast in hvala zavednim volivcem! Ponosni smo nanje in vsi, ki stojimo pod zastavo naše stranke, se veselimo izvojevane zmage.
Proti našemu kandidatu rc je vrgla s silo, kakršne še ni videla nobena volitev na kmetih, liberalna družba besno in brezobzirno. Denarja in agitatorjev je bilo v izobilju za liberalce. Ta družba je ponoči in podnevi lovila duše, pa zastonj. Liberalno orožje, laž, obrekovanje, sumničenje proti deželno-zborski vo:ini in dež. odboru, se je skrhalo brez uspeha. Svitlc kronicc, ki so ž njimi nekateri liberalci kupovali glasove, so bile brez pomena. Na tleli leže, kakor so dolgi in široki in nespoštljivo se jim krohoče Belikranjec, ž njim pa v bratskem soglasju vsa ogromna četa naših somišljenikov.
Liberalno nasiljo pri shodih, surovost, ki jo sami in po svojih vpijanje-nih pobičili kažejo, kjerkoli politično nastopajo, živi v njih v toliki meri, da je pravzaprav vsi tuji agitatorji niso mogli zvišati. Izzivali so in izzvali temeljit odgovor od belokranjskega ljudstva, dobodo ga pa tudi od stranke prav po zasluženju. Kakršno delo, tako plačilo.
Nc zdi sc nam vredno pečati ge s posamnimi lažmi liberalne družbe, ki niso zavoljo tega nič manj lepo, ker so že stare, stokrat pregrete in stokrat ovržene. Eno reč pa moramo pribiti. Nasprotniki so agitirali z d o m a čili o m proti tujcu. Volivci so pa s svojimi glasovnicami slovesno izjavili, da jc za somišljenika S. L. S. vsak liberalec tujec, vsak strankar pa ljub domačin in brat.
Tako je govorila Bclakrajina; tako mislimo in govorimo vsi, kar nas je v taboru naše stranke. Naj vzamejo liberalci naznanjc, da sc jim bo povsod drugod tako godilo. Če si želijo novih batin, naj pridejo, kadarkoli jim drago. Šc nam rastejo po naših logeh in menda je tudi še prostora zanje na njihovih hrbtih.
Treba jc pa povedati še nekaj. Gospodom liberalcem bodi enkrat za vse-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Dopoldne so gnali skoraj brez oddiha, ko sc je pa solnce povzpelo visoko na nebo in pričelo pripekati, so se vel-blodi, ki so po svoji naravi malo pote, kopali v svojem potu in njihov tek jc bil znatno počasnejši. Karavano so obdale spet skale in neščeni griči. Soteske, ki se ob deževmm času spreminjajo v vodne struge ali talcozvane ,khori\ so sc prikazovale vedno bolj pogosto. Slednjič so se beduini ustavili v neki taki dolinici popolnoma skriti med skalami. Toda komaj da so razsedli velblode, so zagnali krik in stekli naprej ter se neprenehoma pripogibali in metali predse kamenje. Stanku, ki šc ni zlezel s svojega sedla, se je odprl čuden prizor. Izmed suhega grmičevja, ki je poganjalo na dnu struge, je švignila velika kača in zvijajoč sc naglo kot blisk med razmetanim kamenjem, begala proti nekemu skrivališču. Beduini so jo z vso vnemo preganjali, na pomoč 'im je pa šc priskočil še Gebhr z nožem
lcj čisto jasno, da so naše shode zadnjič razbijali. Tega nc bomo kratkoma-lo več trpeli. Puščamo jim, naj svobodno zbirajo tiste, kateri hočejo za njimi; kakor doslej jim bomo tudi poslej pustili v miru njihove shodičke, toda par plačanih ljudi ne bo veš strahovalo večine. Nikoli več! Zavedamo se, da smo večina in temu primerno bomo tudi postopali v obrambo ljudske voljo brez ozira na desno in levo.
In končno! Obračunali bomo tudi z izdajavci, kakor se spodobi. Brez usmiljenja jih stranka vrže čez plot kakor nepriden plevel, ki je doslej samo kazil naš vrt. Med plevel pa štejemo tudi tiste, kateri trdijo, da priznavajo načela naše stranke, pa zahrbtno rujejo proti stranki in zapeljujejo poštene, nezavedne ljudi. Zapeljani najdejo kmalu pot nazaj. Zapeljivcev pa ne maramo, če sc pridejo s šc lepšim obrazom ponujat, štejemo jih med iz-dajavce. Zvestoba je zmagala. Boj nezvestobi!
Za državo in llndsivo.
Dunaj, 14. sušca.
Post tot diserimina rerum — jc danes avst. zbornica pričela prvo razpravo brarnb. predloge. Kar je za zelnik tr-njev plot, za hišo močna vrata, za trdnjavo trdni okopi, to je za državo iz-vežbana in disciplinirana armada. Kakovost pa je v vsakem slučaju večje vrednosti od kolikosti. Tega menda pametnim ljudem ni treba šc obširneje razlagati.
Sedanji šef generalnega štaba pod-maršal Blaž S c h e m u a je 17. svečana 1899 kot polkovnik predaval na Dunaju o razorožbi ter končal svoj govor z besedami: »Prišli smo do točke, ko naša armada več ne odgovarja naši državi kot velesili. V sredi smo med velikimi, oboroženimi državami, vsa evropska vprašanja trkajo tudi na naša vrata, nenadoma moremo biti prisiljeni, da vržemo svoj meč na tehtni-co. Zgodovina nas uči z mnogimi vzgledi, kako se maščuje zamuda v tem oziru in prevelika varčnost. Skrajni čas je, da zopet mislimo na izpopolnitev naše armade, da trajno ne zaostanemo. Od rodoljubnih državljanov in razsodnih poslancev pričakujemo, da bodo pritrdili novim neizogibnim zahtevam ni dokazali, da zaupajo armadi in bodočnosti skupne domovine.«
v roki. Toda ker je bil kraj tako neraven, je bilo težko kačo zadeti s kamnom ali jo prebosti z nožem; kmalu so se torej vrnili vsi trije z očividnim strahom na obrazih.
In razlegli so sc navadni arabski kriki:
»Allah!«
»Bismillah!«
»Mašallah!«
Potem sta oba Sudanca začela gledati z nekakšnim čudnim, vprašajočim in opazujočim pogledom na Stanka, ki nikakor ni mogel razumeti, za kaj se gre.
Medtem jc Nelka zlezla raz svojega vclbloda i,n dasiravno je bila manj utrujena, kakor pa prejšnjo noč, je Stanko razgrnil zanjo odejo v senci na ravnem prostoru in ji rekel, naj se vlc-žc, da bo mogla, kakor jc govoril, zravnati nogi. Arabci so sc zbrali k obedu, ki je obstajal samo iz suharov in da-teljcv in iz požirkov vode. Velblodov niso napajali, ker so pili po noči. Na obrazih Idrisa, Gcbhra in bcduinov jc bilo še vedno Videti zadrego in nemir in radi tega so obedovali molče. Slednjič jc pa Idris poklical Stanka na stran in ga je začel izpraševati s skrivnostnim in nemirnim obrazom:
»Ali si videl kačo?« »Videl.«
»Ali jc nisi ti zaklel, da bi sc nam prikazala?«
»Ne.«
»Gotovo nas bo zadela kakšna nesreča, ker je ti tepci niso mogli ubiti.«
»Zadele vas bodo vislice.«
»Molči! Ali tvoj oče ni čarovnik?«
»Seveda jc,« odvrnil jc Stanko brez pomisleka, ker je takoj razumel, da ti divji in praznoverni ljudje smatrajo za slab znak in za napoved, da se bo beg ponesrečil, ker se jim jc prikazala kača.
»Tvoj oče nam jo je poslal,« odvrnil jc Idris, »toda lahko bi bil razumel, da se za njegove čarovnije zamoremo maščevati na tebi.«
»Nič mi nc boste storili, ker bi za vsako meni storjeno krivico morali plačati sinovi Fatme.«
»Torej tudi to si žc razumel? Toda vedi, da ako bi nc bil jaz, bi sc bil ti kopal v svoji krvi pod korobačem Gcbhra — ti in mala bint, tudi.«
»Zato sc bom pa tudi za tebe potegnil, Gbehr pojde pa na vislicc.«
Nato je Idris pogledal nanj kakor z začudenjem in rekel:
»Naše življenje šc ni v tvojih rokah, ti pa že govoriš, kakor da bi bil naš gospodar . . .«
Za trenotek jc pa dodal:
»Čuden si ti ,uled' (deček) in tak-šnega šc nisem videl. Doslej sem bil dober za vaju, toda ti bodi pameten in me grozi mi.«
»Bog kaznuje izdajo,« odvrnil je Stanko.
Videti jc pa bilo, da jc samozavest, s kakršno je govoril deček v zvezi s slabim znamenjem, ki se jc prikazalo v podobi kače, kateri sc jc posrečilo uiti, zelo vznemirila Idrisa. Ko jc že sedel na velblodu, jc šc nekajkrat ponovil:
»Da! Jaz sem bil dober za vaju!« kakor da bi za vsak slučaj to hotel vtisniti Stanku v spomin, potem jc pa začel premikati zrnca rožnega venca, narejena iz lupine oreha »dum« in moliti.
Okrog druge ure popoldne jc postajala vročina žc strašna, dasiravno jc bil zimski čas. Na nebu ni bilo nobenega oblačka., toda obnebje je na robih postajalo rujavkasto. Nad karavano sc jc pokazalo v zraku nekaj jastrebov, katerih široko razprostrta krila so metala premične sence na rumeni pesek. V razžarjenem zraku jc bilo slišati nek šum. Veiblodi so hiteli vedno dalje in pričeli nekako čudno brkati. Eden izmed hp.duinov so je približal Trtrisii;
»Nekaj slabega sc pripravlja,« rekel je.
»Kaj misliš?« vprašal jc Sudaiicc.
vadi, kar se je maščevalo 1. 1908. Stroški za našo armado v primeri z drugimi niso visoki. Sicer pa se ti stroški zopet stekajo nazaj v domače gospodarstvo, v raznih oblikah. Reforma brambenega zakona je nujno potrebna, s socialnega stališča boljša ko drugod, s finančnega stališča sprejemljiva.
Dveletna služba pa je mogoča, ako je dovolj izvežbanih podčastnikov. Vojno ministrstvo tudi v tem oziru izdeluje svoje predloge. Vsako odlašanje z brambeno reformo bi bila nesreča za armado in državo. Avstrijski narodi nočejo vojske, žele si miru. Toda pripravljeno moramo imeti armado za slučaj, če nam kdo vsili vojsko. Vprašajte prebivalstvo ob mejah, ali si želi močno armado. Odgovori vam: Da! Zato naj zbornica z vso potrebno resnostjo presoja predlogo in jo hitro reši.
Danes so govorili šc trije govorniki, jako obširno in strastno socialni demokrat L e u t n e r, bivši častnik. Iz slovensko-hrvatskega kluba utegneta v prvem branju priti na vrsto samo načelnik dr. Š u s t e r š i č in dalmatinski poslanec dr. S e s a r d i č.
Liberalno gospodarstvo v Ljubljani pred sodiščem.
»Hudobni duhovi so obudili veter, ki je spal na zahodu, on je vstal na pesku in teče k nam.«
Idris se je dvignil nekoliko na sedlu, pogledal v daljavo in odvrnil:
»Res je. Gre od zahoda in od juga, toda on ni tako srdit, kakor khmasin.«
»Pred tremi leti je pa zasul pri Abu-Hamed celo karavano in jo je odkril spe šele preteklo zimo. Uallah mora biti močan dovolj, da zamaši noz-dri velblodom in izsuši vodo v mehovih.«
»Moramo hiteti, da nas bo prijel samo od ene strani.«
»Mi mu letimo v obraz in se mu ne moremo izogniti.«
»Kolikor prej pride, toliko prej bo minil.« To rekši je udaril Idris vel-bloda s korobačem in vsi urugi so posnemali njegov vzgled. Nekaj časa je bilo slišati samo zamolkle udarce debelih palic, kakor da bi tleskali v dlani in krike: »Yalla!« . . . Na jugozahodu je potemnelo poprej belkasto obzorje. Vročina je trajala dalje in solnce je žgalo glave jahačev. Jastrebi so se dvignili očividno jako visoko, kajti sence njihovih kril so bile vedno manjše in so slednjič izginile popolnoma.
Postalo jo zadušno.
Arabci so kričali na velblode, dokler se jim niso izsušila grla, potem so pa umolknili in nastala je smrtna tišina, katero je motilo samo stokanje živali. Dvoje majhnih pustinjskih lisic г ogromnimi ufiesi je teklo mimo karavane bože v nasprotno stran.
ki podpisali pristopnice ali bili sprejeti kot člani. Pri prvi reviziji leta 1901. je revizor grajal, da niso imeli od vsakega dolžnika pristopnice in šele pri reviziji leta 1910. ga je revizor opozoril, da se mora vsak posojilojemalec pri seji upravnega sveta sprejeti za člana in tozadevni sklep tudi vpisati v sejni zapisnik. Pri sejali zapisnika niso takoj sestavili, temveč jih je Rogelj pozneje sestavil ter jih dal podpisati uprav, svetnikom v prih. seji ali pa jim je poslal knjigo zapisnikov v podpis na dom. Dr. Sajovic jc nato predlagal, naj se zaslišijo kot priče oni, ki niso dobili pristopnic v podpis, a je senat ta predlog odklonil in sklenil, da se razsodba proglasi pismeno. — Kakor je videti, so torej sadovi liberalnega gospodarstva zelo obilni.
iz Hrvaške.
Za hrvaško paroplovno društvo.
Včerajšnja »Hrvatska« prinaša notico, v kateri poziva Hrvate, cla ustanove organizacijo: »Narodna subvencija hrvaškemu parobrodnemu društvu v So-nju.« Člani tega društva bi plačevali letno krono za hrvaško paroplovbo. »Hrvatska« računa, da bi se na ta na-
Beduin, ki je poprej govoril z Idri-som, se je spet odzval z nekakim čudnim, spremenjenim glasom:
»To ne bo navaden veter. Preganjajo nas tudi čari. Vsega je kriva kiics« » • •
»Vem,« odvrnil je Idris. »Glej, zrak se trese. To ni v navadi po zimi.«
Razžarjeni zrak se je pričel tresti, očem jezdecev se je pa zdelo, da se trese tudi pesek. Beduin je snel z glave prepoteni zavoj in rekel:
»Puščavi se srce trese od straha.« Medtem se je pa drugi beduin, ki je jahal na čelu kot vodnik velblodov, obrnil in pričel klicati: »Žc gre, že gre!«
Vihar se je v resnici približal. V daljavi se je prikazalo kakor temen oblak, ki je postajal pred očmi vedno večji in se približal karavani. Naokrog so se zazibali najbližji valovi zraka in nagli sunci so pričeli vrteti pesek. Tuintam so sc tvorile odprtine, kakor da bi kdo vrtal s palico v površino pustinje. Po nekod so nastajali urni vrtinci, podobni stebrom, od spodaj tenki, ki so se pa od zgoraj razvijali, kakos perjanice. Vse to jc pa trajalo samo, kakor bi trenil z očesom. Vihar, katerega je najprej zagledal vodnik velblodov, je z neizrečeno hitrostjo hitel mimo. Ljudi in živali j« udarilo, kakor krilo velikanskega ptiča. V enem tre-notku so bila usta in oči jezdecev polna prahu. Oblaki prahu so zakrili nebo, zakrili solnce in mrak se ie naredil
čin nabralo letno do 100.000 K. Mi smo že večkrat pisali o tem in tudi žo izpro-žili misel, da bi se ustanovilo hrvaško-slovensko delniško parobrodno društvo.
Preti odhodom. Konfiskacijo listov so že zopet na dnevnem redu. Menda se hoče Čuvaj pred padcem še zmašče-vati nad časopisjem, ki mu je prizadejalo marsikatero bridko uro. Kakor se namreč iz Budimpešte poroča, bode 2 dni po imenovanju ministrskega predsednika imenovan tudi nov ban. Volitve se bodo baje izvedle popolnoma svobodno.
Zopet eden. V Brodu na Savi se jc vršil občni zbor socialno demokraške organizacije. Pri tem so prišli na sled, da je voditelj društva poneveril 400 K delavskega denarja) ki se na Hrvaškem mnogo bolj krvavo zasluži kot kje drugod.
K grozni nesreči v šestinah se
nam še poroča: Ponesrečeni 371etni Mirko Šobar je bil šele eno leto samostojen podjetnik v kamenolomu. Ko je kritičnega dne pripravljal dinamit, je bil toliko nepreviden, da jc to delal v bližini ognjišča. Gotovo jc zašla med priprave iskra in nesreiča je bila gotova. Eksplozija je razrila vse notranje
okoli. Drug drugega niso več videli in celo najbližje kamele so se zibalo, kakor v megli. Ne šum, kajti v pustinji ni drevja, ampak bučanje viharja je prigluševalo klicanje vodnika in tuljenje živali. V zraku je bil čutiti duh, kakor prihaja od oglenega dima. Vel-blodi so se ustavili, obrnili proč od vetra in obrnili svoje dolge vratove k tlom, tako da so se njihovi nosovi skoraj dotikali peska.
Sudanci pa niso hoteli dovoliti, da bi obstale, kajti karavane, ki se ustavijo pri prihodu huragana, često zasuje pesek. V takih slučajih je najbolje zagnati sc z viharjem, toda Idris in Geblir nista mogla tega storiti, ker bi se na ta način vračala v Fayum, odkoder sta se bala preganjalcev. Ko je toraj prvi udarec prešel, so spet pognali velblode.
Nekaj trenotkov je nastala tišina, toda rdeči mrak se je razgrinjal jako počasi, kajti solnce ni moglo predreti skozi oblake, ki so viseli v zraku. Polagoma so pa začele padati debelejšo in težje plasti peska spet na zemljo. Peščeni prah je napolnil vse odprtine in špranje v sedlih in se vrinil v vse gube obleke. Ljudje in živali so z vsakim dihom vsrkavali prah, ki je dražil njihova pljuča in škripal med zobmi.
Vihar se je mogel vzdigniti vsak trenotek na novo in popolnoma zakriti svet. Stanku je prišlo ma misel, da bi v trenotku takega mraku, ako bi bil na Isti kameli z Nelko, lahko obrnil vel-bloda in zbežal z vetrom nroli severu.
prostore hiše, poškodovani so pa tudi zunanji zidovi in vsa stekla. Dinamit je Sobarja strgal na kosce, na mestu pa ubil njegovo ženo Jelo. Otroka, ki sta se pa nahajala v sosednji sobi, k sreči nista bila ranjena, kot se nam jo poročalo. En sin je bil pa tudi k sreči od doma. Malerijelnć škode je nad 4000 K. Radi nesreče je cela vas razburjena. Pa tudi v Zagrebu je vzbudila mnogo pozornosti. Mnogobrojno občinstvo, kakor tudi fotografi in časnikarji so hiteli v Šetine, ki so blizu Zagreba. Tudi sodna komisija je že bila na mesiu.
Bivši poslanec pravaš Tomac pred sodiščem. Radi znanega poziva, ki smo ga tudi mi priobCili, je obtožen radi razžaljenja veličanstva poslanec Tomac in radi motenja javnega miru. Razprava se v kratkem prične in bo zelo interesantna.
StavkorsKo oiDoole no Nemškem.
Kakor je znano, se rudarji, organi-' zirani v krščanskih strokovnih nemških društvih, delavskega štrajka na Westfalskem ne udeležujejo in delajo seveda, v kolikor pri velikanskem te-i rorizmu od strani socialnih demokratov sploh to morejo. Te dni se je zlil zaradi tega nanje ves strupeni žolč socialne demokracije in organizirani krščanski delavci se pitajo z »Judeži« in stavkokazi.
Krščanski rudarji imajo pa za svo-* je postopanje jako važne in tehtne vzroke. Socialnim demokratom se namreč ne gre za to, da bi delavstvu boljše delavske pogoje priborili, ampak za to, da bi krščanske delavske organizacije uničili. Socialna demokracija se ne poslužuje namreč stavke samo kot gospodarskega in bojnega sredstva proti podjetnikom, ampak tudi kot političnega orožja proti svojim političnim sovražnikom. Rudarji niso imeli neposrednega vzroka v stavko stopiti, ker so jim podjetniki na njihovo vlogo odgovorili, da so pripravljeni plačo zboljšati.
Socialno demokraške organizacijo preniogarskih delavcev v teh pokrajinah nazadujejo. Dočini so druge socialno demokraške organizacije od leta 1905—1911 število svojih članov podvojile, je padlo Število socialistično organiziranih premogarjev na West-falskem za 20.000 članov. Poleg tega so izgubili socialni de mokra t jc pr zadnjih volitvah dva volilna okraja: Duisburg in Bohum. Te razmere so veliko pripomogle, do stavke, s kiatero se misli socialna demokracija tu zopet politično ojačiti in okrepiti.
Pripraven čas za to se jim je pa zdel ravno sedaj, ko angleški premo-garji stavkajo. Po sodbi krščanskih delavcev je pa ravno ta čas kaj nepri-praven. S tem se ne pomaga ne angleškemu ne nemškemu delavstvu. Angleški podjetniki se bodo še manj uda-ii sedaj ko vidijo, da jim nemški premog ne dela konkurence in jim ne bo vzel odjemalcev; isto pa velja tudi za nemške podjetnike. Veliko škodo pa utegne ta stavka prizadeti nemški tekstilni in železni industriji in njenemu delavstvu; ti vsi imajo namreč trpeti pod veliko konkurenco angleških
Kdo ve, če bi jih zapazili v mraku in v peščenem metežu, ako bi pa dospela do prve vasice pri Baher-Jussufu ali pri Nilu, bila bi rešena — Idris in Gebhr bi se ju niti ne drznila preganjati, ker bi lahko prišla v roke ondotnih »zabdijev.«
Stanko je vse to premislil, sunil Idrisa v ramo in rekel:
»Daj mi meh z vodo.«
Idris ni odrekel, kajti, dasiravno so se zjutraj obrnili znatno v globino pustinje in so bili precej daleč od reke, imeli so vendar vode dovolj, a velblodi so se obilo napili ob času nočnega počitka. Poleg tega, kot človek, ki pozna pustinjo, je vedel, da po huraganu pride navadno dež in izsušeni »kori« so za nekaj trenotkov spremene v potoke.
Stanko je bil v resnici žejen, pil jd toraj vodo v velikih požirkih, potem pa, nc da bi oddal meh, zopet sunil Idrisa:
»Ustavi karavano.«
»Zakaj?« vprašal je Sudanec.
»Ker se hočem presesti na kamelo male bint in ji dati vode.«
»Dinah ima večji meh, kot jaz.«
»Toda je požrešna -1n jo jo gotovo žo izpila. Brez dvoma se je nasulo tudi mnogo peska v sedlo, katero ste naredili, da jo podobno košu. Dinah si s tem ne ve pomagati.«
»Veter se bo spet dvignil in nasul novega čez nekaj trenotkov.«
»Toliko bolj bo mala bint potrebovala pomoči.«
Idris Jo s palico udaril kamelo — ln nekaj trenotkov sta jahala molče.
Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se vrše dan na dan razprave o tožbah proti raznim liberalnim zavodom, v katerih je preliberalno gospodarstvo privedlo do mnogih gospodar-darskih polomov. En dan je pred sodiščem na vrsti »Glavna posojilnica«, drugi dan »Agro - Merkur« in »Zveza slovenskih zadrug« in pravd noče in nc more biti konec. Danes dopoldne se je vršila pred deželnim sodiščem zaključna razprava o tožbi dr. Windischerja proti »Glavni posojilnici« zaradi nepri-znanja članstva. Dr. Windischerja je zastopal dr. Sajovic, »Glavno« pa dr. Svigeij. Zaslišan je bil ob tej priliki tudi bivši knjigovodja »Glavne« Rogelj, ki je med drugim izpovedal sledeče: Pripetilo se je, da oni, ki so dobili direktno denar od dr. Hudnika, niso podpisali članskih pristopnic. Tudi on sam (Rogelj) v prvih letih ni predlagal prosilcem posojil pristopnic v podpis, ker ni polagal na to nobene važnosti in ker so imeli pri »Glavni« tako upeljano, da za kratka in mala posojila niso zahtevali pristop dolžnika k zadrugi. Prva revizija »Glavne« se je vršila leta 1901. V dobi pred drugo in tretjo revi-djo Je Rogelj sam izpopolnil in podpisal nekatere pristopnice za one, ki jih svoj čas niso podpisali, z namenom, da preskrbi po reviziji originale. (Dr. Sajovic Roglju.: »Preskrbeli jih pa niste!« Rogelj: »Mogoče, da sem na nekatere pozabil.«) Kadar se je imela vršiti seja »Glavne«, je za isto pripravil seznam vseh tistih oseb, ki so dobile posojila ter je pri teh sejah poročal, koliko in komu se je posojilo dalo in kdo je vrnil. Če so imeli upravni svetniki kake pomisleke proti komu zaradi varnosti posojila, je dal Rogelj potrebna posojila. (Dr. Sajovic: »Ali so se upravni 3vetniki sploh veliko brigali za posojila?«) Do leta 1910 ni nikdar poročal upravnemu svetu, ali so dotični dolžni-

Nastop orožnikov proti stavkujočim pred Jamo pri Bochumn.
RUDARSKE STAVKE.
V NEMČIJI.
V nemškem državnem zboru je včeraj nagiašal poslanec centra Schif-fer - Borken, da je nasilje ob Ruhri naravnost triumfiralo. Mob je po ulicah vladal. Več sto soc. demokratov še vedno dela. Osebna svoboda delavcev se mora čuvati. Državni tajnik dr. Del-bruck je nagiašal, da stavka ni bila potrebna in da bi se bil spor lahko mirno poravnal. Ne gre za plačilno stavko, marveč za stavko, ki jo je organizacija ukazala. Soc. demokratom je rekel: Pričeli ste stavkati, dasi so se lastniki rudnikov še pogajali. Dozdaj nismo vojakov odposlali, a kjer ne bo zadoščala policija, se vojaštvo odpošlje, ne da bi se vlada obotavljala. O interpelaciji se je debata otvorila. Iz Kolina se poroča: Med tem ko delna stavka ob Ruhri šc ni končana, se tudi na Saškem pripravlja stavka rudarjev. Vlada je odposlala v okraj Rcckling-
hausen dva pehotna bataljona in dva švadrona kirazirjev. V Portmund pa 15. pešpolk in dva švadrona huzarjev. Rudarjem, ki ne stavkajo, so lastniki rudnikov plače za 10 odstotkov povišali. V Hammu, kjer je bilo več spopadov, je odposlala vlada štiri pehotne stotnije in oddelek kavalerije. Iz Dort-munda se poroča, da je dne 14. t. m. delalo 132.150, stavkalo pa 189.850 rudarjev. Stavka se pa tudi razširja po Loreni. V Hamburgu so omejili službo na malih parnikih, ker premoga primanjkuje in so tudi število delavcev za polovico znižali.
Na Angleškem *
traja danes stavka 14 dni. Včeraj so se pričeli pogajati o minimalnih plačah. Sicer je pa položaj jako teman. Delavcev, ki so vsled stavke rudarjev brez dela, je 650.000. V Cardiffu vlada lakota. Železniške družbe so izgubile 1 milijon funtov šterlingov.