Politični ogled. Avstrijske dežele. Vsa je podoba, da ni sedaj že nikomur veliko za tiate določbe, po katerih bi naj bila ,,aprava Cehov in Nemcev" trajna. . Sedaj ae vraijo razprave o njih v dež. zboru v Pragi, ali mladočeški poslanci govore veliho, nemški ne malo in vlada molči in molči — /se znamenje za to, da se jim ne mudi za apravo ni na Dunaji ni v Pragi. — Dnea se že zapre obrtnijaka razstava na Dunaji in pravi se, da je bila v vsem vae hvale vredna in je mogoče, da ne bode primanjkljaja v nje računu. — VSolnogradu ao imeli nemški konaervativci iz zgorenje Avatrije in Solnograake in menimo, da še tudi iz drugih dežel, te dni shod ter ao se zjedinili v to, da delajo v deželnib. zborih pa tudi potlej v drž. zboru na to, da se osnuje velika ,,katoliška atranka". — Stajaraki cea. nameatnik, baron Kiibeck je bil zadnji četrtek na Dunaji in vzprejeli ao ga tudi avitli cesar v poaebnem zaališanji. — V drž. zbor je volil okraj Radgona-Feldbach barona Moraey z 270 glaai, kandidat liberalcev pa oatane s 47 glaai doma. — Mestno starešinatvo v Celovci trdi, da se v mestu občuje le nemški in da je torej meato nemško. Smešno, kaj pa ae govori n. pr. vaak č-etrtek na trgu, na sejmišči ? — Dež. priklada na žganje neae koroški deželi 95,000 gold. na leto, no izpije pa se torej te kuge veliko v deželi ! — V Kranjskem dež. zboru ni obveljal prodlog, da ae daje učiteljem 50 gld. doklade vaako leto, to pa tako dolgo, dokler ne obvelja postava, po kateri se vzviša plača vsem učiteljem. — Ljubljana je aila staro meato in zato ae najde večkrat atarih reči globoko v zemlji, te dni ao našli neki tudi klin iz železa, na katerem je napia v hijeroglifih, tedaj tak, kakor je bil pri atarih Egiptčanih v navadi. — Na Primorji še vedno primaajkuje duhovnikov in ni še upanja, da že preneha v kratkem, ker ae izuči na tamošnjih latinakih šolah premalo mladeničev, sposobnih za duhovDiški atan. — Na mestu društva ,,pro patria" dobijo v Tratu brž novo društvo, ki mu bode isti namen, t. j. poitalijančenje slov. otrok. Ime bode društvu »lega nazionale". Dobro, da tudi alov. rodoljubi ne držijo tam rok križem! — Laška večina v dež. zboru za Iatro prezira po polnem hrv. poalance ter ne poaluša njih hrvatakih govorov, pač pa odgovarja na nje v zadnjem času zastopnik c. kr. vlade. No, s čaaom sreča pa še tudi laške moževe pamet ter bodo izpozuali, da so tudi Hrvati toliko vredni, ka- kor so Lahi ali kar je tam blizo eno, iredentovci. — V Crnici pri Petrinji v Slavoniji so oropali blagajnico občine in goaposka je sedaj zaprla župana in več drugih obč. odbornikov, češ, da so oni krivi tega ropa. — Ogeraki minister za uk in bogočastje, grof Czaky je aedaj v hudih atiakah valed svoje uredbe glede na izrejo otrok iz mešanih zakonov. Liberalci ao pa aeveda na njegovi strani. — Da odatopi miniater Orczy ter pride na njegovo mesto Szbgyenyi , je aedaj že blizo resnica. Nam ni znano, kaj da pomeni le-ta aprememba v ministeratvu ogerake vlade. Vunanje države. Sv. Oče Leon XIII. so odredili, da ae gre 9 zamorskih mladeničev učit. bogoslovja, in tako bodo avoje dni vrli miaijonerji pri zamorakih rojakih. — Drž. vo litve bodo po Italiji dne 23. novembra in minister Criapi ai je v strahu, more biti po pravici, da njegova atranka ne dobi pri njih več večine. — Na Francoskem ai vlada ne upa vzeti poaojila, da doplača stroške, kar je premalo dohodkov za-nje, pa tudi davkov ne bi rada nategnila. Kako pa aicer priti iz te zadrege? Da bi varčevali pri denarji, na to ni miali, dokler ao ti republikanci na krmilu države. — Beljgijaki kralj, Leopold II. pojde te dni v Berolin, da obišče nemškega cesarja. — V Angliji ae povapenja Gladatone in njegova atranka eedalje višje in je že mogoče, da dobi ministeratvo v roke. Za irsko katol. ljudatvo bi taka aprememba ne bila alaba, aicer pa Gladatone ni mož za to, da ga hvalimo. — Nemški general Moltke je doaegel avoje 90. leto in ao bile vsled tega velike alovesnoati pri njem, aamo knez Bismark ae je akujal ter ni hotel priti k njemu, to pa zato, ker ni več drž. kancelar in ni dobil od ceaarja Viljema vabila. — Viaok ruaki častnik, Obračev, biva te dni v Parizu in ugiblje se veliko, kaj da ondi dela. Nekim se dozdeva, da ima povelje od carja, naj preuči razmere francoske republike. — Ruska vlada namerava železnico akozi Sibirijo in utegne ji biti ta kedaj na obilno korist. — Rumunaka kraljica se je vrnila v Bukrešt in so jo miniatri in drugi doatojanstveniki pričakali na meji Avstrije. — Knez bolgaraki je satn uni den odprl aobranje ali drž. zbor ter ao njegov nagovor poalanci vzprejeli z velicim navdušenjem; tako se vaaj poroča iz Sofije. — Prejšnji arbaki kralj, Milan, pride te dni na Dunaj in ostane menda ondi več čaaa ; v Beligrad pa ae bojda ne vrne v kratkem. — Turaki sultan ima sedaj težave a pravoalavnim patrijarhom in ao vsled tega bile vse pravoalavne cerkve v Carjemgradu zaprte do torka. Kako se atvar razmota, ali odjenja patrijarh ali sultan, to ae ne ugane lehko, saj je tam doli vse negotovo. — Po celi Greciji so imeli te dni volitve in je pri njih zmagala stranka, ki nasprotuje se- danji vladi in zato je vzela le ta že tudi slovo; novih ministrov pa še kralj Jurij ni imenoval, ali dolgo ne bode do tega. — V Afriki se vrši sedaj po vseh večjih državah vse v nekem miru in zato ni nobenib. posebnih poročil od ondot. — V južni Ameriki je najnovejša republika Brazilija in priznale so jo doslej že angleška, francoaka in italijanska država, druga pa še nobena v Evropi. V aeverni Ameriki pa so v ,,zjedinjenih državah" aedaj veseli nove poatave, valed katere je velika colnina na vse blago, ki pride tje iz Evrope. Temveč bode pa torej dela za domače obrtnike.