Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Posamezna številka Din 1.—. LETO II. Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 239. V LJUBLJANI, schfcia, dne 14. novembra 1325. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB. TELEFON STEV. 652. Po demisiji Vukičeviča. Druga etapa sporazuma je z demisijo prosvetnega ministra zaključena in stopamo v tretjo. Dokaz, ki so ga dali v drugi etapi radičevci, da so iskreno za sporazum, da je njih preorientaeija odkritosrčna, ta dokaz se mora pokazati tudi v izvajanju naše notranje politike. Ne gi e, da so le po besedi na vladi pristaši sporazuma, dejansko pa da upravljajo državo nasprotniki sporazuma. In ne gre, da bo večen argument nezaupanja In da bo v sled tega vladalo v vsem vladnem delu mrtvilo, kakor ga že doživljamo mesece. Naša država se nahaja : v stadiju konsolidacije in zato je intenzivno delovanje vlade zlasti nujno. Ta oeitha resnica pa se na gotovi strani ni hotela uvaževali in najbolj aktu- ; elna vprašanja se je odlaševalo, ker da j >imn vremena . Toda ta argument je ar- ] gument siti n in d;.cela napačen. Kakor mora poginiti revež od pomanjkanja, če mu bogatin vedno pravi, da mu bo pomagal, pa mu ne pomaga, tako mora trpeti država, če se tudi najbolj nujna dela vedno znova in znova odlašajo. Mrtvilo, ki je vladalo že mesece, je ogrožalo državo in zato je moralo |>j'iti do demisije prosvetnega ministra. Razvoj dogodkov more sedaj iti samo v eno smer: v utrditev politike sporazuma. Ta politika je postala naša državna potreba in tega ni mogoče utajiti. Naj izbruhne 7-imivii Jnvatsko-srbski konflikt in konec je vsega ugleda, ki smo ga s sporazumom pridobili v tujini. V naši notranji politiki pa bi znova zavladali stari spori in mesto v delo za konsolidacijo države, l>i se vrnili v ustavne boje. Kdo more zagovarjati to reakcijo! Politika sporazuma se mora ohraniti in to je jugoslovenski aksiom, loda politika sporazuma ne sme obveljati le na Papirju, temveč se mora pričeti dejansko Ovajati. Politika sporazuma mora pomeniti uničenje zadnjih ostankov politike nasilja. Zato je treba vse gerente in komisarje zameniti z izvoljenimi občinskimi odborniki. Avtonomne pravice občin morajo zopet biti spoštovane. Istočasno Pa je treba popraviti tudi vse krivic«, ki jih je trpelo uradništvo pod prejšnjim režimom. Ali pristaš te ali one stranke, vsak, kdor je bil preganjan, mora dobiti svojo pravico. Politika sporazuma pomeni politiko enakopravnosti! Ne gre, v vladi mogla izvršiti samo v toliko, kolikor je to potrebno za vstop St. Radiča v vlado. Poslanec Pucelj za Štajerske posojilnice. Drugi obrok 500.000 Din za štajerske posojilnice, ki so izgubile svoje naložbe v Gradcu, je zasiguran. Tako pon ča iz Beograda posl. Pucelj, ki se je zavzel pri finančnem ministru za to, da se te izgube povrnejo. Obenem sporoča, da se prvi obrok #plačuje baš te dni preko celjske Zadružne zveze. Poslanik Baiugžič v Beo gradu. Beograd, 14. novembra. Iz merodajnih krogov čujemo, da prispe v najkrajšem času v Beograd naš poslanik v Berlinu g. Balugdžič na 14 dnevni dopust. Nekateri krogi trdijo, da je njegov prihod v zvezi s politično situacijo. Beograd, 14. novembra. Sinoči cd 18. do 20. se je vršila seja ministrskega sveta, na liateri so razpravljali’ o ostavki prosvetnega ministra in o agrarnih vprašanjih v Dalmaciji. Sklepov ni bilo, ker ni seji prisostvoval zunanji minister dr. Ninčič, ki je še vedno bolan. Nekatera .agrarna vprašanja v Dalmaciji stojijo namreč v ozki zvezi z nettunskimi, odnosno margeritskinii konvencijami. Po izjavah nekaterih ministrov ho mi- Seja ministrskega sveta. n istrski svet pozval Veljo Vukičeviča, naj umakne nekatere svoje predloge, ali vsaj one, ki se tičejo šolstva v južni Srbiji in s tem naj umakne tudi svojo ostavko. Ce Vukičevie na to ne bo pristal, bo g. Pašič podal ostavko celega kabineta, ali pa ga v nasprotnem slučaju sanic izpopolnil. Sinoči so se razširile vesti. da bo kriza rešena z ostavke vlade. Te vestfi se še ne potrjujejo. Makedonstvujusči pripravljajo pre brat. KRALJ FERDINAND IN RADOSLAVOV NAJ BI SE VRNILA. Beograd, 14. novembra. Po vesteh iz Sofije se nahaja vlada Cankova pred ostavko, dasi skuša •" Demokratičeski zgovor: vse to prikriti. Rešitev krize se ne nahaja niti v rokah vladnih niti sedanjih opozicijonalnili strank, marveč v rokah makedonske revolucionarne notranje organizacije. Člani te organizacije skušajo dobiti vlado v svoje roke. Po poročilih iz merodajnih virov nameravajo ti krogi poklicati kralja Ferdinanda in zaprositi kralja Borisa, naj se odpove prestolu- v korist očeta. Na čelo vlade bo organizacija postavila Radosla-vova, ki se nahaja že od prevrata v Nemčiji. Ferdinand si je skušal v Rimu pridobiti naklonjenost Kvirinala in Vatikana za temeljite politične izpremem- RADIKALI ZAHTEVAJO SEJO POSLANSKEGA KLUBA. Beograd, 14. decembra. V radikalnem klubu zbirajo podpise za predstavko, ki jo bodo danes izročili predsedniku kluba. V predstavki zahtevajo poslanci sklicanje izredne klubske seje, na kateri bodo razpravljali o vprašanju, zakaj je Vu-kičevič podal ostavko, ko je prejel za svojo prosvetno politiko odobrenje vsega lduba. Predstavko je sinoči podpisalo . 50 poslancev. POGAJANJA INŽ. K09UTIČA Z RADIKALI. 1 Beograd, 14. novembra. Včeraj in predvčerajšnjim se je mudil v Beogradu član HSS inž. Avgust Košutič. Zastopnik najmočnejše hrvatske stranke Je imel neke liko sestankov in razgovorov z uglednimi radikali o politični situaciji ter o stanju, v katerem se nahaja vprašanje vstopa St. Radiča v vlado. Inž. Ko-šutič je sinoči odpotoval v Zagreb, da poroča St. Radiču o svoji misiji. Velike povodnji. JUŽNI DEL ZAGREBA POD VODO. Zagreb, 1 j. novembra, še vedno prihajajo vesli !. poplavah. Nasprotno pa. poročajo druge vesti, da je Sava padla. Južni del mesta se nahaja pod vodo; prebivalstvo trpi mnogo škode. Vojne in civilne oblasti gredo prebivalstvu ob vsaki priliki na roko. Zahtevana je tudi podpora v znesku HOO.OOO Din. ‘v če raj je ptseiil poplavljene dele mesta St. Radio v spremstvu g. Heinzela in je dal tehničnemu osobju nekatera navodila. Železniške proge proti Zidanem mostu so bile včeraj popravljene, med tem ko so zagorske proge še vedno razdrte. Enaka poročila prihajajo tudi iz pokrajine. V Karlovcu je narasla voda na 8'HO m. Prav tako se nahaja tudi Krapina pod vodo. Iz Bohinjske Bistrice poročajo, da je v Triglavskem pogorju zapadel sneg. V Zireh je voda odnesla most. Električna centrala se nahaja pod vodo. Drava je pri Ptuju zelo narasla. Mestece Dobova je popolnoma odrezano od prometa. Proga Grobelno—Ponikve je odrezana od 'glavne proge. Iz Novega mesta poročajo o velikih poplavah pri Veliki Loki in Sv. Lovrencu. Ljudstvo ve za svojo dolžnost in po demisiji Vukičeviča je to treba povdariti! V POMOČ POPLAVLJEN« EM. Beograd, 14. novembra. Jugoslovanski klub je včeraj razpravljal o poročilih o poplavi. Izvoljena je bila posebna, depu-tacija. sestoječa iz gg. dr. Hohnjeca, Vesenjaka in Klekla, ki je takoj posetila vojnega ministra, poljedelskega in notranjega ministra ter končno tudi finančnega ministra. Zahtevala je nujno pomoč za poplavljence. Vojni minister je takoj naročil vsem garnizijam, naj pomagajo pri popravi železniških prog, mostov in potov. Notranji minister je nakazal mariborskemu velikemu županu za prvo pomoč 2(X).()00 Din. Poljedelski in finančni minister, pa sta izjavila, da bosta o predlogu še razpravljala. V bližnjem času bo izdan nujni zakonski načrt o pomoči poplavljencem. Mnogi poslanci SLS, med njimi tudi dr. Korošec, so sinoči odpotovali iz Beograda, da si ogledajo škodo in zberejo potrebne podatke. DEMOKRATSKI POSLANCI V ZAGREB U. Zagreb, 14. novembra. Včeraj so pri-, speli iz Beograda poslanci Davidovičeve 1 demokratske stranke: Agatonovič, Arsa j Lazič, Rankovič, Miovič in Drajkovič. Poslanci so imeli sinoči predavanje v demokratskem študentskem klubu. TUDI RADOJEVIČ BO ODSTOPIL. Beograd, 14. novembra. Vse kaže, da bo moral radi splošnega nezadovoljstva odstopiti prometni minister g. Anta Radojevič. To bi bile minimalne izpre-membe, o katerih mislijo, da bodo nastale v vladi ob priliki reševanja ostavke prosvetnega ministra Vukičeviča. VAŽNA KONFERENCA. Beograd, 14. novembra. Po seji ministrskega sveta je vojni minister general Trifunovič posetil pomočnika zunanjega ministra. : ZAGREB SE ZANIMA ZA PESTOTNI-KOV PROCES. j Zagreb, 14. novembra. Današnji Ju-tarnji list« poroča, da se bo kmalu pričel proces: dr. Pestotnik contra »Nar. Dnevnik« . Za obravnavo vlada v vseh zagrebških. krogih veliko zanimanje. BRZOVLAK SKOČIL S TIRA. Sarajevo, 14. novembra. Brzovlak, ki odhaja' iz Broda, je pri postaji Kanja j skočil s tira. Lokomotiva in 5 vagonov ; je znatno poškodovanih. Promet je bil ! VELIKA EKSPLOZIJA V TOULLONU. Pariz, 14. novembra. Po poročilih mi-i nistrstva mornarice se je v luki v Toul-lonu pripetila velika eksplozija na neki * podmornici. Moštvo je ubito. Tržaško pismo. Najprej bodi izrečena iskrena zahvala vsem vam v Jugoslaviji, da ste se tako toplo zavzeli za nas v Italiji. Ze dolgo smo pogrešali tako enodušiiega nastopa vseh Jugoslovehov, kakor se je zgodil sedaj po tržaških dogodkih. Vendar enkrat dokaz, da nismo osamljeni. Mi rabimo vaših simpatij, ker so te edina naša opora. Izven zakona stojimo in če se zljubi fašistovski tolpi, pa je uničeno naše imetje in ogroženo naše življenje. Napad na »Edinosti je to jasno dokazal. Ni tako lojalne opozicije, kakor smo mi. Niti najmanje se ne mešamo v italijansko notranjo politiko in še niti enega napada niso priobčili naši listi proti Mussoliniju in njegovi stranki. Edino-, kar so storili naši lisii je bilo to, da so v nad vse umerjenih besedah branili naše najbolj primitivne človeške pravice in bili v tem dosledni. In vendar ta napad! Fod oboki bližnje židovske sinagoge so se zbrali fašisti in nenadoma napadli ..-Edinost*. Vdrli so v uredniške prostore v prvem nadstropju, pričeli razbijati, pleniti in požigati. Kar je bilo količkaj vredno in kar se je dalo odnesti, so pokradli. Tako denar, fotografični aparat, pisalni stroj, razmnoževalni aparat >Roneo , nekaj obleke, sploh vse, kar je za tatove primerno. Nato so vdrli v tiskarno ter razbijali po strojih. Orožniki so vse to gledali in naredili okrog rrzgrajajočih fašistov kordon, toda ne da bi zajeli krivce, temveč da ne pride nihče preblizu k ognju. Danes iščejo požigalce. Upamo, da ni vse to le komedija, ki je pri nas tako udomačena. * Po »Edinosti« so hoteli razbiti tudi nekatera stanovanja tržaških voditeljev in že od- šli na delo. Toda karabinjerji :;o tu nastopili in rešili znanemu voditelju trž. Slovencev pohištvo. Med razbijalci je bil tudi ves iz-neček našega nrroda. Kakšni so ti ljudje, naj kaže zločin, l--i se je dogodil v Barkovljah. Tu se nahaja gostilna nekega Italijana, bivšega bo-jevnilu, ki je bil večkrat odlikovan v vojni. Ker je odpovedal kredit enemu teh leneg^ i-skih lopovov, so njegovi tovariši docela de-mclirali' bojevnikovo gostilno. Nekaj teh lopovov so prijeli. Med drugim so se navalili fašisti tudi na konzulate, ki niso leteli razobesiti zastav. Tako iudi na sovjel ki konzulat, kjer so doživeli prav neprijetne iznenadenje. S samokresi so prisilili uredništvo, da izobesi zastavo. Ti pa so razobesili nato sovjetsko zastavo in fašisti so bili divji, ko so zagledali st ialističuo rdečo zastavo. Menda ne bodo več zahtevali •/ •slave na sovjetskem konzulatu. Tudi ta dogodek je vreden pohvale. Na ju-goslovenski konzulat je prišla v nedeljo četa karabinjerjev, da varuje Etrnzulat. Konzul pa je baje varstvo odklonil, ker ne potrebuje nobenega varstva in se bo že ščitil sam. Pač naj branijo karabinjerji tiste, ki so brez zaščite in krivično preganjali'. Te vesti sicer še nisem utegnil kontrolirati,'toda res je, da karabinjerjev na konzulatu ni. Napad na -Edinost je zopet dokazal, da smo brezpravna raja in brez zaščite. Dvakrat potrebne so bile zato vaše simpatije. Toda, <•<■ pokažete simpatije Slovencu , da se izrabljanje vete v strank-.rsko-politične namene ne bo več obneslo, pa naj > Jutro še tako kriči o potrebi napredne lrunle. Slovenija se ne bo šla več »klerikalce« in »liberalce«. = »Davidovičeva stranka solidarna s SDS«. Ta špekulantski naslov čitamo v včerajšnjem mladinskem popoldnevniku. Čeprav razumemo, da bi gospodje od SDS silno želeli, da ne bi bila njih stranka tako silno osamljena, vendar je Davidovičeva stranka vse prej ko solidarna s SDS. Res je samo to, da Davidovičeva stranka ni protestirala proti temu, če brani g. Pribičevič njenega poslanca Kosto Timotijeviča proti skupščinskemu podpred-s_edniku. Res je tudi, da se v tem sporu krije stališče obeh strank. Toda tudi SLS je proti nastopu g. Subotiča. Pa je vsled tega SLS solidarna s SDS? Zato gospodje ne predebelih, ker pustni torek je še daleč. = Da smo pred novimi volitvami, piše naš dični »Slovenski Narod«. Zalibože moramo označiti njegovo vest kot popolnoma ne-os-novano. Dokler niso dvanajstine sprejete, o volitvah sploh ne more biti govora. In potem pride na vrsto proračun, ker se večno ne da vladati z dvanajstinami in je že skrajni čas, da se ta »fortvurštlerija« z dvanajstinami neha. Ko pa bo proračun pod streho, tedaj pa je mogoča debata o novih volitvah. Dokler pa se to ne zgodi, pa je vest o novih volitvah silno primerna samo za — »Slovenski Narod«. == »Narodni osvobozeni«, glasilo čeških legionarjev razpravlja v uvodniku o fašizmu in pravi med drugim: Persekucije opozicio-nalnih novinarjev in politikov spadajo med najsramotnejša poglavja fašizma. V vsaki državi, kjer manjšina vlada z nasiljem nad večino, mora priti do nezadovoljstva. Modra vlada ve, da so politične svoboščine pravi ventil za nezadovoljnost in zato je vsaka diktatura, ki ta ventil zapre, sama povzročiteljica revolucije. Italijo čakajo zato še težki časi in to tem bolj. ker je fašizem napadalen tudi nroti drugim svojim sosedom. V faši-stovskem političnem katekizmu, ki je sedaj izšel z Mussolinijevem izrecnim privoljenjem, se izjavlja, da mora dobiti Italija od Francije Korziko in Nizze. od Anglije Malto, od Švicarske Tessinski kanton in del kantona Grati-biinden, od Jugoslavije pa Dalmacijo. Zato ne Domenijo fašisti samo državljansko vojno za Italijo, temveč tudi vojno s sosedi. Fašizem je zato evropska nevarnost, ki mora izginiti. In čim preje, tem bolje! PREDRZNOST. Povodom napada italijanskih fašistov na »Edinost« v Trstu protestiral je naš narod v Jugoslaviji, kakor tudi jugoslovenski tisk enodušno proti barbarskemu divjaStvu Italijanov, ki so napadli in razbili najvažnejšo slovensko kulturno institucijo v Trstu. Pozdravljamo to enodušnost! Ena velika nelogika in predrznost pa se je dogodila tudi pri nas ob tej priliki in to je, da se je z gotove strani hotelo nekako monopolizirati skrb za primorske Slovence in . njihove interese. In to baš z one strani, od ! koder se je pred tremi leti organizirala de-linncijacija proti takrat še čisto slovanski Ja-| dranski banki v Trstu. Da so takrat, v juliju 1!l22, zasedli karabinjerji ta slovenski zavod v Trstu in da je ta zavod, v katerem je bilo vloženo ve« milijonov lir slovenskega denarja začel hirati in padel slednjič v italijanske roke — to je plod denuncijacije in njenih ju-goslovenskih organizatorjev! In nelogičnost in cinizem je, da oni, ki so i/ zgolj osebnega maščevanja dali denimci-rati pri italijanskih fašistovskih oblasteh slovenski denarni zavod v Trstu — imajo sedaj smelost, da skušajo monopolizirati zastopstvo interesov naših zasužnjenih primorskih rojakov proti italijanskim fašistom! • NADOMESTNE VOLITVE V PRIDOBNIN- SKE KOMISIJE. V nedeljo dne 15. novembra t. 1. od 8. do 13 ure se bodo vršile nadomestne volitve v pridobninske komisije za vso Slovenijo razen Prekmurja. Združene gospodarske organizacije v Ljubljani so se ujedinile na skupno kandidatno listo za volitve v I. in II. razredu na ozemlju bivše dežele Kranjske .in za volitve v 111. iu Iv', razred pridobninskih komisij Ljubljana mesto in Ljubljana okolica., V priutvbniusiio komisijo l. ruz.eua se kandidira kot elan Karol liotatiio, velea-go-vec v Ljubljani in kot namestnik Jurij Ve-r,°K ’ velell'g°vec v Ljubljani. Za. li. pri-Mbmustu razred so določeni nastopni kan-amati za člane: ivavcic J. J , družaomii tvrd-Ke Kosman & Tscnurn v Ljubljani in Ivan Gregorec, veietrgovec v Ljubljani, za namestnike Anton Rojma, tovarnar v Ljubljani in rranc iioteue, veletrgovec v Stari Loki. — priredDenem okraju 111. razreda, i-juoija-na-niesto so bili postavljeni kot kandidati za elane. Josip Olup, trgovec v Ljubljani in Ivan Dachs, gostilničar v Ljubljani, za namestnike: Anion ltavliekar, trgovec v Ljub-ljiiiii in Josip 8eniča, mizar v Ljubljani. — Za IV. priredbeni raz-cd Ljubljana-mesto so določeni kandidati za elane: Josip Rebek ml., ključavničar v Ljubljani in Ivan Srebot, čevljar v Ljubljani, za namestnike: Ivan Kersuič. krojač v Ljubljani in Jernej Ložar, konfekcijonar v Ljubljani. V priredbenem okraju Ljubljana-okolica so bili postavljeni za kandidate v III. razredu za člane: Ivan Oblak, trgovec s senom na iiiniki, za namestnike: Frane Šušteršič, gostilničar v Zapužah in Joško Majaron, trgovec v Borovnici, v IV. razredu pa za člane: Ivan Vrhove, krojač v Dravljah, in Franc Jane, trgovec v Vodmatu, za namestnike: Leopold Hude, trgovec v Grosupljem in Valentin Rihar, strojar v Polhovem gradcu. Volitve se vrše v Ljubljani za mesto pri davčni administraciji in za okolico pri davčnem okrajnem oblastvu v Hrenovi ulici ter pri davčnem uradu na Vrhniki. Zveza trgovskih gremijev, Zveza industrij-cev. Zveza obrtnih zadrug, Jugoslovanska obrtna zveza ter Gremija trgovcev v Ljubljani za mesto in okolico priporočajo vsem vo-lilcem, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže teh za gospodarske kroge važnih volitev in da združijo svoje glasove na gornje kandidate. JOS. JURČIČ, ZBRANI SPISI. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. IV. zvezek. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1925. XXI, 453 str. Cena broš. knjigi Din 72, v celo platno vezani Din 86, v pol franc, vezavi Din 92, poštnina Din 4 več. Zbirka »Slovenski pisatelji :, ki jo izdaja Tiskovna zadruga pod uredništvom odličnega literarnega historika univ. prof. dr. Prijatelja, se odlikuje po splošno priznanih prednostih: tekst, sicer prilagoden sedanjemu pravopisu, skrbno čuva pisateljevo indivi- . dualnost sloga, literamo-historičen uvod duhovito analizira v, zvezku obsežene spise, dodane urednikove opombe pojasnjujejo postanek spisov in tolmačijo njih temnejše odstavke s često novim, zanimivim gradivom. 1’ravkar izdani 4. z-vozek Jurčičevih zbranih del vsebuje devetero raznolikih sptsov Iran dobe njegovega dunajskega univerzitetnega šolanja v letih 18G6—1868, sad bujno-plodo-vitega talenta in pisateljevi n gmotnih nepri-lik, ko je pisal zaradi denarja za Mohorjevo dru/.bo ljudske povestice z nravno.poučno tendenco (Golida, Dva brata, Sin kmetskega cesarja). Izrazito zgodovinska povest njegovega romantično-realističnega pripovedništva je »Hči mestnega sodnika«, drastično-humo-ristična v ljudskem jeziku napisana je »Kozlovska sodba v Višnji gori«. V dosedaj prvič med spisi priobčenem >Božidaru Tirtlju« ironizira Jurčič prvi med slovenskimi pisatelji puhloglavega »redoljuba«, beračeva pripoved »Nemški valpet« opisuje drastičen roriginal' na kmetih, humorist, koncipirana Črta iz življenja političnega agitatorja*, priobčen- v novoustanovljenem -Slov Narodu«, je felitonistifna enodnevnica. V »Sosedovem sitim nam je vpodobil dejansko vsakdanje življenje nekdanje dolenjske vasi v pristni domači govorici. Ko smo si osvežili vsebino pričujočega zvezka, moramo pritrditi urednikovi sodbi, ki pravi: »Ako gledamo na Jurčičevo delo literarno-zgodovinsko, iz perspektiv tedanje naše literature, moramo reči, da ga takrat in še dolgo pozneje nismo imeli Slovenci beletrista, ki bi bil tako mnogo-stranski in takšen mojster v neprisiljeno didaktični r ljudski povesti«, v romantično za-obličeni zgodovinski ter etnografski noveli in realistični’ »vaSki povesti«. Pričujoči 7.vezek spada med najboljše literarne proizvode letošnjega leta. (23) Inž. M. Klodič: Že2>e»ni§ka Slove- nila s Sušako«n. (Prege: Kočevje- Stari trg—Lukovdol—(Vrbovško)—Srpske Moraviče. Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—Št. Janž.) Razlika med dohodki od 65,000.000 Din iu izdatki znaša torej okroglo 15,000.000 Din. Promet, kakor smo ga za-Črtali« bi zahteval na novi aelezuifi v eni smeri 3 osebne vlake, 2 brzovlaka, povprečno 3 tovorne vlake v lokalnem in 7 tovornih vlakov v tranzitnem prometu tia dan, v obeh smereh 30 vlakov S tem seveda kapaciteta železnice so dolgo ni izrabljena. . , . Ako bi vendar kdo mislil, da smo inozemski tranzitni promet podcenjevali, poglejmo kako izgleda stvar, ako ga povečamo za IM odstotkov od 250.000 t na 500.000 t, tako da imamo letni skupni promet 880.000 t. ^ tem slti- *aju s e zvišajo dehodki na 83,000.000 Din izdatki pa na 64,000 000 Din, tako da ostane guiirita 19.000.000 Din. Ako povečamo tranzitni promet Se za nadaljnih 850.000 t ua I »nnfni *a^° *'a imamo letnega prometa skupaj 1,130000 tj iznaša dohodek 100.000 000 Din, izdatek * pa . ,Wn !ako da ostane dohodka 21,000.000 Din. V itu su, tla rasejo vse postavke geometrično. Ah nima smisla misliti na tako veliki promet. Tržaški gre po A zelezmrah, čez Ljubljano, čez Jesenice in čez Tr- biž—Videm; pot čez Ljubljano j« dvotirna, tako da ie prav za prav 4 železnic na razpolago. Pri večjem prometu pridemo na reški progi v škripce, ki mora zvladati tudi svoj promet iz llrvatske, Slavonije, Midžarske in tudi Čehoslovaške. Meje so slednjič dane po treznem pomisleku, kako težko bo upeljati tuji promet na Sušak v ocigled žilavega stremljenja Italijanov pridobiti vse /.a Trst in tudi za Reko čez St. Peter. In se nekaj: Ni dvoma, da bodo Italijani v bližini bodočnosti izgradili predelsko železnico in potem bode konkurenca s Trstom še težja, ker predelska železnica vse relacije iz centralne Evrope v Trst zopet skrajša Mislimo, da pri naši novi železnici upati na sti-ficit višji od 15,000.000 Din nikakor ne kaže, kateri vs^ti se bode približal pa še le v drugem letu obratovanja. 12. Elektrifikacija obratovanja. To poglavje ni sestavljeno s pomočjo kakega detajli-rauega projekta, ampak na podlagi izkušenj, posebno takih pri elektrificiranju avstrijskih gorskih železnic, ki je sedaj v polnem teku, glede obrata pa z ozirom na nekatere proge, ki sc že električno obratujejo. Najprej naj navedemo najvažnejše ugodnosti električnega obrata proti parnemu, katere bi bile sledeče. 1. Prihranek na obratnih stroških zaradi odpada premoga. 2. Teža premoga in vode na stroju odpade, njih težo se m«re uporabiti pri motorni napravi, tako da je stroj iste teže močnejši iu da more radi tega obvladati tudi večje uspone. 3 P»r*:na je večja, ker morejo električni motorji v splošnem hitreje teči, kakor parni. Zaradi tega in da se prihrani na premogu izdeluje so danes že parne stroje na tur- 4 Razdalja kolnih osi je lahko manjša, ker deluje pogon od zgora' in na več mestih; polumeri lokov na progi ui«reio torej biti manjši, kar dobro upliva na gradbeno stroške železnico. 5. Električni stroj se spravi hitrejše z mesta kakor parni, doseže torej hitreje normalno brzino, kar skrajša vo-vozne tase. G. Ves obrat je čist, ni vse tako zamazano od dima in premoga kakor pri parnih strojih. Posebno je to važno v predorih, kjer odpade lahko vsaka umetna ventilacija. 7.Parni stroji skupaj s kurilnicami tvorijo pravzaprav veliko število central za pridobitev silo. Pri električnih centralah je zaradi koncentracije koristni .efekt večja, tudi v slučaju ako centralo ne goni voda, ampak para. 8. Manipulacija radi vode in premoga odpade, prihrani se torej na osobju in voznem času. t). Vozovi se kurijo električno, samo ako so v vlaku vozovi s parno kurjavo, treba je posebnih kurilnih kot lov-Seveda je tudi razsvetljava električna radi česar odpade varnost eksplozij plinov pri železniških nesrečah. p0_ 10 Električni stroji imajo- vse priprave da mo^^r a]j goniti obstoječe zavore pri vozovih (Westingno Hardy). lrt njej upo- 11. Kljub elektrifikaciji železnice moro ee rahljati tudi parne stroje. ^ fconcentriana V vojaškem oziru je neugodno. la uničena, je na enem mestu v električni renjj-*^' jc potrebna rezerva električnega obrata konec, "“^railog. zakaj so je v bivši rarnili strojev. To je bil K,rifikacije alpskih železnic. Ta Avstriji vojaštvo *’ro' * ’1ap,n Hlučaju. pomislek velja tudi ^ 6leklriIikacijo le vodna sila v*po-Seveda bi I^ K<),pe Pri Severinu hi se dalo zajeziti rek<' ft1—10 m, pri Izželi zapadno od Starega trga pa 15-20 metrov rf bL pa bila potrebna tudi parna re- (Dalje sledi.) Tržaški „Mali list". Odkar je prenehal izhajati Linhartov »št::-jerc«, nismo imeli Slovenci še tako ogabnega lista, kakor je tržaški »Mali listIn vendar mini je volilni boj prinesel že marsikak časnikarski reptil, toda »Mali list je doseduj Se vedno prekosil vse. Kakor da bi bil njegov edini namen klevetanje tržaških voditeljev, taka je bila njegova pisava. Če je bilo ie mogoče, je na klasično vzoren hinavski način liamigaval, kako da so se idealno nesebični tržaški voditelji okoristili z ljudskim denarjem. Enkrat mu je v to služil polom Jadranske banke, drugič zamenjava kron bankam, tretjič zopet akcija za zadruge, skratka, če je bila le kakršna koli prilika, se je »Mali list« sigurno oglasil, da bi zastrupil slovensko tržaško javno mnenje z mislijo, da je politika tržaškim voditeljem lfc »kšeit". In to voditeljem, kakor je naš po-nes — dr. Wilfan. Ni pa zadostovala gospodom pri »Malem listu« kleveta, temveč segli so tudi po denun. cijaciji. Šli so celo tako daleč, da »o plačevali italijanskim novinarjem honorar za napade proti ljudem okoli »Edinosti -. K sreči se la stvar ne da utajiti, ker še obstoji fotografija dotične pobotnice. Pa če so se gospodje okoli 'Malega lista spozabili do klevet in denuncijacij za časa volilnega boja, je to bilo še nekako razumljivo, da pa prihaja »Mali list na dan z de-nuncijacijami tudi sedaj po tržaških dogodkih, je škandal, ki ga slovenska žurnalistika še ni doživela. Ves bes fašistov je danes naperjen proti prostozidarjem — »Mali list pa pride in piše da so slovenski voditelji prostozidarji. Ali bi hotel »Mali list ., da bi se še enkrat zakadile 'ašistovske tolpe v »Edinost«, ali bi morda hotel, da bi bila stanovanja slovenskih tržaških voditeljev tako demolirana, kakor so bila stanovanja prostozidarjev! Podla namera »Malega lista r sieer ni uspela, ker je njegova denuncijacija tako oči-vidna izmišljotina, da je nio-ala priti resnica takoj na dan in da je prei;;kava na' stanovanju dr. Vratov iča le dokazala vso lažnjivost denuncijantov. Toda kljub vsej svoji očitni lažnjivosti bi mogla denuncijacija »Malega usta« roditi naravnost grozne posledice, ker kaj, če fašisti ne bi nič preiskovali, če bi kar vzeli kleveto »Malega lista: kot suho zlato in se navalili na tržaške Slovence z ognjem in mečem! Tržaški dogodki so dokazali, da bi bilo to silno mogoče in tudi gospodje pri »Malem listu« so to morali vedeti in — kljub teinu ta kleveta! Veliko ogabnih In podlih napadov na račun tržaških slovenskih voditeljev je že zagrešil »Mali list?, toda njegova zadnja denunci-jacija pomeni pravi rekord. In, tem bolj obsodbe vredna je ta denuncijacija, ker izdajajo »Mali list« gospodje od krščansko socialne stranke, ki kar ne morejo dovolj prehvaliti ■»vojega katoličanstva. Ali res ni nikogar, ki bi nastopil proti temu kompromitiranju katoliških načel? In to klevetnisko cunjo priporoča včerajšnji »Slovenec« in pravi, da zastopa Mali list« njegova krščansko socialna načela, ter da je Italijanom trn v peti. List, ki živi le od napadov na tržaške voditelje, ki skuša z vsemi sredstvi razbiti enotnost tržaških Slovencev, tak list naj bo Italijanom trn v peti? Sni ni sploh mogoča politika, ki bi šla tako na roko Italijanom, kakor so klevete »Malega lista«. »Nuša krščansko socialna načela' zastopa Mali list", pravi »Slovenec*. Lepa načela fnorajo to biti, če se jih skuša uveljaviti s klevetami in denuncijacijami. Naj nam nikdar Ve>' ne prihaja »Slovenec z deklamacijami 0 klerikalni demokraciji in delu za poštenje v političnem boju, dokler hvali klevetniški Mali list . Sramota za slovensko ime. je .,-Mali lisi* in če SLS to sramoto trpi in jo podpira, potem pade sramota -Malega lista tudi na njo. In !o treba z vsp odločnostjo povdariti! Čehoslovaške volitve. Književnost. Jutri v nedeljo se vrše čehoslovaške volitve. Boj med strankami se vodi z vso ostrolo in naravno, ker bodo rezultati nedeljskih volitev odločilne važnosti za nadaljni razvoj Čehoslovaške republike. V prvi vrsti bodo morale nedeljske volitve odločiti, če obstane sedanja koalicijska vlada ali ne. Čeprav ni izključeno, da bi nekatere vladne stranke pri volitvan izgubile, vendar je verjetno, da bodo stranke petke še nadalje imele večino v parlamentu. Od vladnih strank so silno agilni republikanci ali Švehlovi zemljoradniKi. Nastopajo v vseli volilnih okrajih. Agitirajo predvsem s kmetskim geslom, ker bodo kmetske zahteve rešene le, če bo zmagala kmetska stranka. Poznavalci čeških razmer napovedujejo, da bo izšla agrarna stranka iz voiitev kot najmočnejša stranka. Optimistični so tudi češki narodni socialisti, ki so agilni in zelo srečni v volilnih geslih. Silno dobro jim služi tudi popularnost dr. Beneša, ki se zelo udeležuje volilnega boja in ki glasno izpoveduje svojo pripadnost K narodno socialistični stranki. Tako je izjavil dr. Beneš na nekem shodu v polemiki z novo stranko dela, da je bil kot zunanji minister vedno lojalen in da ga veseli, če tudi druge stranke odobravajo njegovo politiko, da pa vedno zagovarja proti vsem strankam v prvi vrsti program svoje stranke. Socialni demokrati se bore v prvi vrsti proti komunistom in narodnim socialistom, rroti prvim precej srečno, proti drugim manj. Verjetno je, da bodo v glavnem obdržali svoje pozicije. Klerikalna stranka je enako silno agilna. Verjetno je, da bo na Moravskem deloma napredovala in obeta si mnogo tudi v Podkar-patski Rusiji. Ni pa verjetno, da bi mnogo napredovala, ker vlada v njenih vrstah neenotnost in so proti oficielni politiki stranke zlasti njeni konservativni člani, Na Slovaškem bo lllinkova stranka, ki je v agitaciji najbolj brezobzirna, po vsej verjeinosti napredovala. V najtežjem položaju so KramaJovi narodni demokrati. Razkol v stranki je popolen in v vsem volilnem boju se je morala stranka boriti samo proti svojim disidentom. Da bi kaj pridobila, je izključeno, gre le za to, da ne izgubi preveč. Glavni njeni dediči bodo obrtniki in novo ustanovljena stranka dela, ki jo vodijo dr. Engliš, dr. Stranski in drugi. Zlasti na Moravskem bo nastop nove stranke za narodne demokrate usoden. Druge stranke ne pridejo tako zelo v poštev, edino komunisti bi mogli dobiti še večje število poslancev. Toda verjetno je, da bodo vsled razkola v stranki mnogo izgubili. Ker imajo skoraj vse stranke svoje disidente, zato je volilni rezultat silno nesigu-ren. Disidenti bodo pravzaprav ustvarili sliko novega parlamenta. Naj bo rezultat nedeljskih volitev že kakršenkoli, vendar je gotovo, da bo smer čehoslovaške zunanje politike ostala ista. Pač pa so volitve velike važnosti za notranjo politiko republike. Ali bo močnejše uplivalo agrarno stališče Švehle ali pa bodo bolj odločevali nazori socialističnih strank. O tem bodo nedeljske volitve v prvi vrsti odločile. Toda demokratičen značaj češkoslovaške politike bo osial v vsakem slučaju obvarovan, ker je večina naprednim strankam v vsakem slučaju zasigurana. POLONCA JUVANOVA. ' K petindvajsetletnici njenega umetniškega delovanja. Gospa Polonca Juvanova, ki si je na našem odru ustanovita lepo vrsto odličnih kreacij — saj svojih vlog ne memoira, temveč živi v njih — slavi dne 17. novembra tega leta petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. V prizori se ob lej priliki JJvetka uolarja drama v štirih dejanjih »Zapeljivka,, v kateri igra uaša slavljenka glavno vlogo Lenko. i^eta 1892. je dobila Ljubljana novo gledališko stavbo, ki je marsikoga na novo navdušila za našo igralsko umetnost. Med onimi, ki so se gnetli po trnjevi igralski stezi zasledimo t. Ib99. tudi mlado Polonco. Rojena v Mengšu pri Kamniku, se je po očetovi smrti preselila v Ljubljano, kjer je, podpirana od ge. Souvanove, Tavčarjeve in iviurnikove dovršila šolanje. Pri bratrancu organistu, si je urila glas in se posvetila cerkvenemu petju, dokler je ni Beniešk v sezoni 1699-1900 angažiral za zbor. V tem času je otvoril v Ljubljani Innemann dramatsko šolo, katero je posecala in dovršila z dobrijn uspehom. Sedaj se je poizkušala kot statistka in pozneje kot igrulku najmanjših vlog- v drami. Ona je bita ena izmed onih redkih žen, ki se je -posvetila igravskemu poklicu v najbolj neurejenih razmerah, ko je bil slovenski igravec brez ugleda in je moral v pravem pomenu besede stradati. Ko je bila I. 1912. opera ukinjena jo je tedanji ravnatelj Borštnik, ki je bil njen privatni učitelj, do začetka vojske, angažiral za dramo. Tako se je iz najskromnejših začetkov razvijala počasi v dramsko igralko in 1. 1918. je igrala Majdo, glavno žensko vlogo v Finžgarjevem »Divjem lovcu«. Nučič, tedanji upravnik novo vzcvetele slovenske drame, jo je angažiral na mesto prve karakterne igravke. iNjert repertoar obsega Kristana, Funtka, Govekarja, Kraigherja ter našega vsekakor Dostojevskega, Arcibaševa, Andrejeva, Sha-kespearja, Dickensa, Moliera, Sudermanna, Hauptmanna, Niceodemija in druge. Sedaj, ob petindvajsetletnici njenega umetniškega delovanja, želimo, da bi še marsikatera vloga oživela v njenih rokah! »ZAPELJIVKA«. Za petindvajsetletnico umetniškega delovanja ge. Polonce Juvanove se vprizori prvič v naši drami Cvetka Golarja drama v štirih dejanjih »Zapeljivka« katere vsebina je ob kratkem sledeča: Vaška vlačuga Lenka si želi zasigurati bodočnost in zato zapeljuje najbogatejšega farana Mirtovega Pavleta, da bi jo poročil. Pavletova teta Jera se tej zvezi protivi, ker hoče poročiti nečaka z Meto, naivnim kmečkim dekletom. Ker je pa ves njen trud zaman, najame Tomaža, ki naj za ceno šestdesetih goldinarjev Lenko ubije. Tomaž, katerega denar preslepi, ji to obljubi. A zgodi se usodna pomota. Tomaž ubije v pijanosti mesto Lenke Pavleta. — Konec, Poleg Hatzejeve opere »Povratek« vprizo-rita se danes zvečer v opernem gledališču dva baleta in sicer Faunova noč, pantomi-mična burleska v enem dejanju. Nastopajo sledeče osebe: Faun — Kralj, nevesta — Tu-ijakova, zaročenec — Uolovin, nimia — Jap-l.cva. ioleg njih še gozdni prebivalci, kmet.' sko ljudstvo, svatje in gostje. Dejanje se vrši v vasi na Poljskem in sicer na kresno noč. Glasbo je napisal poljski komponist Tadeus Sygietynski. Insceniral in zrežiral je ta balet po osnovi Božene Begovičeve gospod Emil Kralj, koreografija je gospodične Tuljakove. — Za tem sledi Zajc-Baranovičeva baletna slika »Svatovac« v enem dejanju. V tem baletu nastopita dve osebi: nevesta — Tulja-kova in ženin — Uolovin, poleg njih pa svatje, ki jih predstavljajo članice baletnega zbora. Tako bode ta predstava izredno zanimiva. Vrši se za red F. Posetnike današnje dijaške predstave »Ifigenija na lavridi« opozarjamo, da je začetek točno ob 4. popoldne, konec pa ob 6. uri zvečer. Nova operna premijera. V sredo dne 18. t. m. se poje prvič na slovenskem odru Foer-sterjeva veledramatična opera »Eva«, ki še uprizarja na vseh čeških odrih ter bo doživela tekom tega meseca svojo 50. predstavo • na odru Narodnega divadla v Pragi. Opero je BM tl 23 na^° vPr'zor‘*ev kapelnik g. MIRKO KRAGELJ: KRESNICE IN SNE- ŽINKE. Str. 112. Din 20, vez. 30. Naročila pri avtorju, Ljubljana, Karlovška c. 24. Značilna za knjigotržno stisko današnje dobe je žalostna resnica, da morajo številni rokopisi plesneti po miznicah ali pa da jih morajo pisatelji sami zalagati. G. Mirko Kragelj, čigar pokojni stric nam je prevajal Homera, se je v mladostnem "navdušenju zatekel na drugo pot: pravkar je ifcdal v lastni založbi gorenjo zbirko stihov. Kar se tiče gmotnega uspeha, mu želimo, da ga ne bi zadela bridka usoda njegovega rojaka Zgur-ja ... Ves ta lirični snopič je prepojen z mladostno sočnostjo ter ubrano zvočnostjo. Verzi tečejo prav gladko in le poredkoma se mi zdi poudarek ali stik prisiljen. Naslov nas naj ne moti: ne najdete prirodnih opisov in orisov, saj gospoda avtorja zanima samo človek in njegova.usoda. Iz prvega cikla naj posebej omenim sonet »Magdaleni«, satiričen sonet »Pijancem« in malce Heinejevsko pesnitev »Zena«, ki v našem slovstvu menda nima nič enakega. Druga skupina »V južnih nočeh« vsebuje čeden bibelot »Madonina« in mestoma v drugih kiticah dokaj posrečene domislice. Najširšim množicam dostopen, morda celo najjačji, pa je naš Juvenal v oddelku »In tyrannos«, kjer šiba italijanska nasilja v neodrešeni domovini: ... Koder gledaš, sami grbi lašistovske moči... Razbite čaše od ricina... Trobojnica na vrbi raztrgana — simbol svobode naše ... Slovenci miljeni, Hrvatje, Srbi, * kdaj zberete k osveti čete naše? (Med brati.) Biča pa tudi našo lastno zaspanost, n. pr. »Zadovoljni Kranjec«. Ali sklepni akord je vendar vera v lepšo bodočnost, prim. »Novo leto izgnanceiv«: In pesem ena, kakor sanje bajna, drhtela bo prek morja in skoz gozd. In duša polna, kakor struna tajna kipela bo do zvezd: prostost, prostost!.. Slično izzveni tudi »Korotanka«, »Neodrešeni domovini« i. dr. — Strnjena enota po vsej priliki iz enotnega čustvenega doživljaja je obširnejši ciklus »Chanson de la Violettat z rahlimi prizvoki iz Zupančiča in Ketteja. , Iz vseh zablod in temin drži tudi tu steza k popolnosti: ' ... Moj pot gre preko mase, navzgor — do solnca — kjer se raj odklepa! Končni skupek prinaša poleg drugega nekoliko prigodnic. Najboljša je obsmrtnica Jošku Cveku, iz katere hočem navesti odlomek: ...predragi brat! Ni hlapca v tvoji vrsti! ... Kar nas je tu ob Tvoji nemi krsti, smo — Munihi, Gradniki in — Kragulji, tolminski puntarji, iredentisti, iz Istre, od Primorja, Korotana, ki čakamo povelj Kalimegdana, zedinjeni v ljubezni bratski, čisti! ... Takrat, o Jože, planemo na krov! Tvoj duh pred nami, vstaši, Munih, Golja in z nami — neuklonljiva volja, privedemo te — v svobodo domov!... Ti in podobni stihi se lahko merijo s katerimkoli našim budničarjem. Žal mi je samo to, da ni poslednje korekture opravil kak jezikovni veščak. a. D. RAZSTAVA DEKORATIVNE UMETNOSTI V PARIZU. Objavljeno poročilo o odlikovancih ima več pomot in sicer: Odlikovanje za pohištvo pripada ljubljanski tvrdki Luka Ahačič, ki je naredila pohištvo za slovensko sobo. Tvrdka Ant. Dolenc sploh ničesar ni razstavila in je tudi ni nikjer v katalogu. Prav tako pripada odlikovanje za cerkvene predmete Strojnim tovarnam in livarnam v Ljubljani, Česar poročevalec ni omenil. Odlikovane pa so bile prav gotovo še druge tvrdke, katerih predmeti niso bili razstavljeni, dasi jih je ljubljanski odbor odposlal po odobritvi komisije. Za narodov blagor. Petdesetletnico rojstva Ivana Cankarja hoče naša drama proslaviti z vprizoritvami pisateljevih dramskih del. V sredo smo videli komedijo v štirih dejanjih: Za narodov ‘u«0r 7 režijo g. Skrbinška. Vprizoritev i n r.,. Pokazala, da je za njo mnogo truda premišljevanja, vendar nam pa ni rešila vprašanja: ali gre za to, da se poživi Cankarjevo literarno delo ob obletnici, ali zato, da ostane Cankar na repertoarju kot slovenski dramatik, ki se da na odru stalno obdržati. Cankar je bil star šestindvajset let, ko je izšla njegova komedija, s katero je pokanjna politične voditelje, ki delo za narod sm0Ve ta vz8°ja je prinesla se- nnširrrmii 1 modo, da se je vsako delo ...'...i ,? ? narodno vodo. Ideale so naravno £ ,J?-x er®si, ker tudi ideali se morali ! k Preizkusiti. S prakso je prišla Za aarodov blagor«, ki je bolj umetna nego poučna, bolj proseča nego zapo-in^ valna; kfW Cankar s svojim mehkim rom v napadu ni bil nikomur krivičen in instinktivno opravičuje ljudi za njihova iz-rabljevalna početja. V knjigi so razglabljanja blagi ovcev, kakor nam Cankar predstavlja njihovo mišljenje in delovanje, zanimiva m več žalosti občutiš ob njih nego zaničevanja. Dramatična linija je na obeh koncih neomejena premica, razvojne konstrukcije m; odkritosrčno, kakor je sam napadel, govore in se vedejo ti blagrovci Voro bolj -pametni nego slabi ljudje. Zde se spisani v dramski obliki zato, ker plakatirana ,.reklamacija uspesneje deluje, neg« časopisna notica. lil nimamo odra tudi za to, da v strnjeni množici nekaj doživljamo? \ knjižni obliki komedija »Za narodov blagor brez prireditve za oder ni prvovrstna; koncentracije ni. ne v osebi ne v dejanju; ves pro je istosmerno ponavljanje, ves contra pa neviden in celo — nezanesljiv! Tri in pol urna neskrajšana in nekoncentrirana vprizoritev- delo razblini in puščicam osti odkrila; anekdote, pa maker da so_ karakterne iii duhovite, vplivajo kot nepotrebne. Pojmovanje, da je treba od prve črke do zadnjega aha in pike na odru vse izgovoriti, kar je Cankar napisal, njegove slave ne poveča; odrski kreaciji pa ta princip samostojnost, lahkoto in skromnost silno otežkoči. če delo samo po sebi ni po odrskem kopitu, ga je treba nekje zasidrati, da se ne love režiser, igralci in gledalci za njim, kakor za fato morgano. Naša komedija pa ni to in tudi ne čarodej, ki bi spreminjal ljudi iz cinikov v sentimentalneže, iz tiranov v omedlevnike, iz. puntarjev v hlapce. Naš gojeni narodov blagor je bil s svojini plevelom pozitivno zlo, na odru se nam je pa pokazal kot negativen krvoses, zoper katerega ni leka. Cankar daje na mnogih mestih v knjigi spopol-njevalne pripombe, ravnotako jih pa zopet na mnogih, prepotrebnih mestil) ne daje in ® da je hotel prosto ter dostojno ko- ,, 111 .ne mučnega razgaljevanja človeka. '.,zHa se je držala navodil v oklepajih; sto- “ tem takoj napako, da je odrska kresi v.,, bila mesto šele za literarno. Igralci ■ , , nalepljeni na besedilo in na profesi- kome^ii, ~ Poklica. Igra je prestopila komedijo ln postala drama mračnih, kriv- ,,*e za'’e(l«j°fih in hote razdiralnih elementov. la ]j|Ht pa v Cankarjevi komediji ni z.tpopadena. Blagrovci so med seboj doma, inštruirani o vrlinah in grehih drug drugega, iiis0 sovražni nikomur in ne bolj pokvarjeni, kolikor jim razmere dopuščajo. ~e . 1 . 1 tipični degeneriranci, bi se bila Cankarjeva beseda izgubila z vetrom — Režiserjevega dela nismo opazili le z ozirom na idejno plat komedije in Cankarja, ampak tudi v tehnični instrukciji igralskega osobja; nastopi in odstopi, grupacije in akcije so se vrstile z živo okretnostjo; mnoge scene so bile skoro nasiloma komentirane. Koliko po zaslugi režije, koliko po zaslugi posameznikov ne vemo, ker so se nam zdeli nosilci glavnih vlog izven bistva komedije. Duševna povprečnost splošno uglednega blagrovca se spopolni na odgovornem, vodilnem mestu v formalno dostojanstvenost. Deželni poslanec, občinski svetnik itd., dr. Grozd (g. Cesar) temu dostojanstvu ni bil dorastel; storil je pa vse najboljše, kar je mogel. Njegov protipol. ga. dr. Grudnova, žena državnega poslanca itd. (ga. Medvedova), ženskopreudarna, sama sebi odgovorna boriteljica za svojo družabno in privatno korist, je te interese prenervozno dokumentirala. Zakaj za tako nesamostojnega državnega poslanca in narodnega voditelja, kot se nam je predstavil dr. Gruden (g. Peček), bi bil zadostoval le majhen del jfospejinega kapričnega registra, da bi od- nehal v vsakem oziru. Grudnovka je kot ženska utemeljena in ne potrebuje v melanholiji spričo Gornika drugačnih ufeklov, kakor pri ultimatih Grozdu; ona je vedno gospodar situacije, negibna v liniji, ki je civilizirana. Blagrovci so bili na fraze navajeni kot na očenaš; niso jih deklamirali za zgled kot občinski svetnik Mrmolja (g. Gregorin), ampak so jih govorili iz potrebe, kakor ga. Mrmoljeva (gdč. Rakarjeva), ki j® bila za se najlepša zaokrožena celota. Aleksej pl. Gornik (g. Levar) ni blagrovec in j« zato za prepričano narodno družbo tepec, ki ga je treba posvetiti. Zakaj ta človek, ki je le slučajno še izven grupe, nastopa žensko lep, golobrad, z vvildovsko frizuro kot čudo iz devete dežele, nam-je neumljivo; v resnici ima vse predpogoje, da postane njihov drug; s svojo enotno igro je uspešno prodrl. Nota, ki jo je dal žurnalist Julijan Ščuka (g. Skrbinšek) je občutno ležala na predstavi. Tako pameten teoretik, ne more biti bzeča osa, ki v enomer vznemirja s povdarjanimi medklici, z neprestano nervoznim licem in obnašanjem, i narejenim patosom. Ta neutemeljena in nemirna aktivnost igralca, ki je, obenem vodja predstave, ne more ugodno vplivati na tovariše; vse še tako razgibano gibanje in igranje postane nesamostojno, bolj žive podobe nego živi ljudje. Naj bo teorija za se, odrsko delo pa za se, kar je praktično in uspešno — k trem interierjem bi omenili, ,da razkošne svetilke ne odvagnjo mizernega pohištva; centrumi so prezastav-ljeni iti ž njimi igralci, ki se tudi prevet shajajo pred vrati; opazili smo, da imajo vrata neki trajen, meditativen pomen; kosi pohištva so nepotrebni, če so taki, kakor omare itd. Sicer je pa Cankar sam sobe boljše zamislil. J. Z, , Stran 4. h mmmm Dnevne vesti. V POMOČ' POPLAVLJENCEM. Pravzaprav je ta apel odveč ker je evidentno, da bi morali tako zasebni Ivi kot javne korporacije, zlasti država, priskočiti poplav-ljencem na pomoč. Toda pri nas se ne izvrše niti najbolj nujne stvari in zato kličemo javnosti in vladi, da storita svojo dolžnost do poplavljencev. l’ri tem pa bi opozorili Se na eno. Povodenj je znižala slovensko imetje in zato mora tudi davčna uprava revidirati svoje odredbe. Kdor je prizadet od elementarne katastrofe povodnji, ta mora biti tudi deležen davčne olajšave. Zlasti pa oni nesrečniki v poltiovgrajski dolini, kjer je povodenj stalen gost. V tem oziru bi bil nastop slovenskih poslancev zlasti za željen. — Svojeeasuo smo poročali o napadih mariborske »Naše Straže." na g. dr. Antona Andrejčiča in tov. Tedaj smo pozvali napadene, da v interesu javne morale tožijo »Našo Stražo . Napadeni so to tudi storili, nakar je »Naša Straža«-, objavila notico, v kateri izjavlja, da so sloneli njeni napadi na napačnih informacijah in da jih zato preklicuje in obžaluje. Toliko v vednost naših bralcev. — »Učiteljski vestnike izide v pondeljek! — Deputacija na zvezo Slovenije t morjem se vrača domov. Ker je to bila deputacija, ki forsira Musilovo progo, se vrača razočarana. Ministrski predsednik je deputaciji odgovoril: »Mislim, da treba gradili ovo ve-zu, jer je več ovaj Pucelj to kazao.c Člana te deputacije, sušaški župan g. Kučič in g. dr. iMil. Zarnik, ki je zastopal ljubljansko občino, sta izjavila poslancu Puclju in trg. mipistru dr. Krajaču, da nista prišla baš za Musil-Kajfežovo progo, nego v splošnem za »vezo Slovenije na Sušak. — Regulacija penzij optantov. Finančni minister je odredil, da imajo osebe, ki so si pridobile naše državljanstvo potom opcije, pravico do penzije, če so podani vsi drugi pogoji — od dneva izdaje dekreta o opciji. Izplačilo prejemkov od dneva ustavitve do dneva izdaje dekreta ostane in suspenso do ratifikacije, odnosno konvencije, s katero se odlolfi, kateri državi pade to izplačilo v breme. — Nov pravilnik o inženirjih ia arhitektih. Podpisali je nov pravilnik o razdelitvi in delokrogu posameznih strok koncešioniranili inženirjev in arhitektov. Pravilnik deli inženirje in arhitekte na 10 skupin, ki so razvrščene po absolviranih študijah. — Odredbe zoper Itomilaše in kačak«. Ker se je ugotovilo, da se rekrutira veliko število komitašev in kačakov, ki ogrožajo našo južno mejo, iz dezerterjev skopeljske kaznilnice,'katerim olajšuje poznanje terena in razmer beg in roparske pohode, so odločili kompetentni faktorji, da imajo odsedeti odslej vsi komltaši, kačaki in podobna sodrga iz Južne Srbije svoje kazni v kaznilnicah v Srbiji in tostran Donave. Vsi taki zločinci, ki se za svoje grehe že pokore v Skoplju, se premeste. Motiv za to odredbo je bilo odve-denje s rezkega načelnika Blažiča in tovarišev, ker se je ugotovilo, da gre tudi ta zločin na rovaš kaznjencev-dezerterjev iz sko-peljskih zaporov. — Restrikcijske mere glede visokih šol »a Poljskem. Poljsko prosvetno ministrstvo jo ukinilo v svrho Sledenja na večih univerzah nekatere fakultete. — Manija aristokratova v Ameriki. » Ameriki grasira zopet enkrat manija aristo-kratstva. Momentano je moderno, da so da sprejeli obogateli Merkurjev s.in kQt ulan v eno ali drugo, sedaj že bajeslovnih indijanskih plemen, katerih ostanki delajo sedaj z Atnerikand dobre kupčije. Na tak uucia p -datirani A meri kanec dobi debelo rodbin, knjigo, v kateri so navedeni poglavarji i prominentni plemenski tovariši zadnjih stoletij do najmlajšega člana, ki nvu ne manjka kvasečih priimkov. Posamezna plemena invajo pri tem različen kurz. Najdrazje se plačuje članstvo pri plemenu siou.vskih Indijancev, ki je bilo oženjeno pred kratkim z 10.000 dolarji. , — Razpisane so sledeče pošte: Tram, Jesenice ob Savi, Toplice pri Novem mestu Raka, Radomlje, Kokra, Sv. Peter pod Sv gorami, Mežica-Rogaševci, Črna pri Prevaljah, Sv. Urban pri Ptuju in Jurklošter. Prošnje io vložiti pri poštni direkciji v Ljubljani. ' imenovanja t sodni službi. Imenovani so avskultanti da’. Andrej Dolinar, Iranjo Ciorečan in Bogomir Kobal za sodnike v 7. skupini I. kategorije v področju višjega de- Ž‘,“TmSSi.V / flfss Rudolf Andrejka in Anton Mencinger, srezki poglavar v Črnomlju Matej Kaki, srezki poglavar v Kranju Josip Žnidaršič gfr poHcjjh ski nadsvetaik v Ljubljani • " ki Za vladne svetnike sta poglavar v Laškem Ludovik l'inkavn i n sim ki poglavar dr. Frane Ogrin. Za I J « , ga uadsvetnika je imenovan Alojz >i v Ljubljani. . , • — Imenovanja v vojaški službi. Imenovan so: pri pehoti: por. Anton Šproc *a kapetana 2. razreda; podpor. Stefan Kos, Anion rabati, Josip Hočevar, Anton Lovrič, Ladislav Križ, Otmar Sever, Vladimir Prikril, Rudolf Marn, Fran Trubar, Egon fcitnik in Simon Adlešii za poručuike; pri artiljeriji: Fran Tominšek za kapetana 2. razreda; Štefan Kovačič, Božidar Kraut, Ignacij Furlan, Slavko Grunt, Danilo Trampuš, Miha Vajda, Vladimir Tauzes in Fran Golob za poručmke; pri konjenici: Andrej Kiler in Anton Krpan za poručnika; pri inženjerski branži: Jaromir Gregorič in Drago Globočnik zn poručnika; pri avijatiki: Stanislav Halanč zn poručnika; v sodni stroki: Milan Koler za kapetana I. rasreda — Premeščeni «o: admin. kapetan Hinko Žabkar od zetske divizije v vojno mi- 3 M»o, admtn I»'tvlk,,Xk v,r.w 04 frontnega depoja IV. nrmtje it vrt»*m diviziji, poručnik Josip Lukež od 9. i>ešpol-ka k zavodu za vojno odelo, poručnik ekonomske stroke Martin Toplak od zavoda za vojno odelo k skladišču v Požareveu, sanitetni major dr. M. Debeljak kot upravnik k celjski bolnici in sanitetni kapetan dr. Rado Šober i/. Ptuja kot upravnik k mariborski bolnici. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: Iz Ljubljane na Vič Štefanija Žuljan; iz Mengša k pošti Ljubljana Ludvik Florenini; iz Maribora v Dravograd Marija Globočnik; iz št. Vida nad Ljubljano v Škofjo Loko Frančiška Kastelic; iz Celja v lloče Ana Kurent; iz Mežice v Celje Marija Ratič; od Zgornje Sv. Kungote v Maribor Dušica Škerlj. — Upokojena je Angela Toroš v Sevnici. — I* želeimške policijske službe. Premeščena sta: pomočnik komisarja železniške in obmejne policije Gjorgje Slavujevič na Rakeku v istem svojstvu v Koprivnico ter pomočnik komisarja železniške in obmejne policije Vinko Trumbič iz Dravograda na Sušak. — Nesreča vslod prevelikega navdušenja za dr. Seipla v Radgoni. V sredo je imel avstrijski »Bundeskancler« dr. Seipel v Kadgo-ni shod. Pred njegovim prihodom se je zbrala na nekem mostu tako velika množica ljudi, da se je most podrl ter je padlo nad 30 oseb v jarek. Vsi so bili težje ali lažje poškodovani, več od njih si je zlomilo roke, oziroma noge. — Angleška podmornica izginila? Iz Londona poročajo: Podmorski čoln >M I.c se je spustil 15 milj od Start Pointa pod morje, nakar ga ni bilo več videti. Na torpedovki je bilo bO mož posadke. — Trojen umor v Aleksinacu. Te dni so vlomili neznani vlomilci v Aleksinacu v trgovino Katarine Jovanovič ter odnesli težko blagajno. Nedaleč od mesta so jo hoteli izr prazniti. Pri tem so bili presenečeni od dveh orožnikov, ki so jih ubili s sekirami, tolu-čajno je prišel mimo tudi neki muzikant, zato so ubili tudi njega. Vlomilci so našli v blagajni samo 5000 Din in par zlatnikov. Deset osumljencev v Aleksinacu je bilo are-tovanih, toda zasliševanje doslej ni imelo pozitivnega uspeha. — Aretacija večkratnega morilca v Budimpešti. V Budimpešti je bil te dni areto-van neki Kamut, ki je umoril pred kratkim nekega tamkajšnjega trgovca ter ,ga oropal dveh milijonov kron. Morilec je priznal. Pvi hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju nad 4,000.000 kron. Tekom zaslišava-nja je Kamut priznal, da je izvršil tekom zadnjih dveh let še več drugih umorov, ki so ostali doslej nepojasnjeni. O LAJŠANA PLAČILA.ZA Obleke dajh o. BERNATOV1& — Glava umorjene prostitutke na travniku. Na periferiji Turina sta našla te dni dva delavca precej velik paket, skrit v neKem grmu. Ko sta ga odprla, sta zagledala na svojo grozo žensko glavo z dolgimi lasmi. Policija je ugotovila iz perila, v katerega je bila glava zavita, da gre ea glavo neke prostitutke, ki je bila meseca oktobra na tajm-stven način umorjena in razkosana. Zagonetno aaatrupljenje otroka. 3 letni Miroslav Pavšič v Gorici se je igral s 3 letnim Marijem Okrogličem. Med igro je spustil zadnjeimenovani otrok na tla stokleni-cico, napolnjeno z neko tekočino. Miroslav je stekleničico pobral ter vsebino izpit. Kmalu nato so ga jeli zvijati silni krči. Prenesli 'so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je zavžil močan strup. Življenje otroka je ogroženo. Doslej ni bilo mogoče ugotoviti, kje je dobil mali Mario stekleničico 9 strupom. — Samomor laljubljenega narednika. ie dni si je upihnil v Samoboru luč življenja s Iremi streli iz brovninga narednik Milič Ali-baSič. Bil je zaljubljen v neko deklico iz Sa-niobora, ki jo je večkrat zvečer obiskal. Posledica teh obiskov je bila, da je bil narednik že neštetokrat kaznovan. Te dni so mu naložili zopet daljši »pritvorc. To je mladeniča tako užalostilo, da je izvršil samomor. — Samomor bivšega veleposestnika. Iz Novega Sada poročajo: Te dni je izvršil tu znani veleposestnik Dungjerski samomor. Vest je vzbudila velikansko senzacijo. Dungjerski je zažgal pred 4 leti, ko mu je bilo odvzeto vsled agrarne reforme njegovo veleposestvo, vse svoje žito. Sodišče ga je oprostilo. Od onega časa je živel popolnoma rezervirano. Motiv njegovega samomora ni znan. — Amaterski radio-promet med Anglijo ") Avstralijo. Dr. Marcuse-u v Caterhamu pri Londonu se je posrečilo stopiti v radiotele-fonično zvezo z lkocksovo postajo' v llobar-tu v Tasmaniji (Avstralija). S tem je premo-stena radiotelefonična razdalja 17.000 km, pri čemur je omeniti, da radiotelefonične razdalje, ki presegajo 20.000 km, to je polovico zemeljskega obsega, na naši zemlji ne pridejo več v poštev za radiotelefonijo. — Angleški prestolonaslednik — veliki mojster prostozidarske lože. Kakor poročajo iz Londona, bo imenovan princ Wales-ški v kratkem za velikega mojstra prostozidarske lože v Oxiordu. Ta loža je ena od največjih prostozidarskih lož. — Deiiioliranje Peter-Pavlove trdnjave v Ljeningradu. Kakor poroča »Berliner Tage-blatt iz Ljeningrada, namerava mestna uprava Peter-Pavlovo trdnjavo podreti ter zgraditi na njenem mestu velik športni stadion. Od trdnjave naj bi ostala samo cerkev z grobovi carjev in nekaj drugih poslopij zgodovinskega pomena. — škandalozna afera v Subotici. V Subotici je prišla policija na sled nečedni aferi. Preiskava se vrši tajno. Znano je samo to, da je obdolženih več uglednih oseb, da so si dali dovajati od starih sovodnic 12 do 13 letne deklice, ki so jih spolno zlorabili. Gre za učenke neke višje dekliške šole. — Evino vroče srce. V Vlaislavaselu na progi Koprivnica—Kloštar živi vročekrvna Eva1 Šoštarič. Mlada ženica je izredno veselja-, zabave- in ljubezniželjna. Radi tega je prišlo med njo in njeno taščo prav pogosto do ostrih nastopov, posebno, kadar se jo vrnila EVica domov kasno ponoči ali pa šele zjutraj. Ko se je to te dni zopet enkrat pripetilo ter se je vlila na Evico ploha očitanj in psovk, se je mlada anuiconka lako razlju-tila, da je vzela v roke palico ter jela svojo taščo nabijati za žive in mrtve. K'o se je utrudila, je pograbila kuhinjski nož ter prerezala starki na levi roki vse žile in kite. Taščo so prepeljali v bolnico, sinahi pa je dalo sodišče priliko, da si ohladi prevročo kri v zaporu. — Čudna šivilja. 35 letna Beatrice Cocchi je otvorila v Ferrari veliko delavnico za ženska krojaška dela. Kot delavke je akvi-rirala same lepe mladoletne deklice. Mesto, da bi jih bila poučevala v šivanju, jin je prodajala moškim. — Profesor v policijskem zaporu. Beograjski policijski zapor ima te dni redkega gosta. Zemunska policija je privedla namreč nekega Djurico Mihajloviča, ki je za o let iz Zemuna .izgnan. Djurica zatrjuje, da je bil še pred kratkim v Beogradu profesor, da pa je na službo resigniral. Beograjska policija je gospoda profesorja pridržala v zaporu, da ugotovi njegovo identiteto. — Zaradi razžaljivega pisma je dobil 14 dni zapora ugledni beograjski trgovec Arniki Schvvarz, lastnik knjigarne »Napredak . K a z. jarjen radi nekih nedostatkov pri dostavljanju pošte, je pisal nekemu poštnemu uprav- j niku pismo, v katerem se je med drugim iz- j razil: »Stvar je jasna — gre za goljufijo...« j »Za to tatvino nove vrste..*Ne, gospodje, 1 časi, ko je Joilo dovoljeno pisma odpirati, »o j minuli..,« Schvvarz, ki je pisal to pismo mogoče v upravičeni ogorčenosti, je pos.a- ( bil, da spadajo inkriminirana mesta pod zloglasni § 104. s. k. z. Da si bo to za vprihod-uje zapomnil, mu je prisodilo sodišče 14 dni zapora. — Dijaški kravali na dunajski univerzi. Te dni se je vršila na dunajski univerzi slovesna inaiiguracija novega rektorja. Ob tej priliki je prišlo zopet enkrat na univerzi do tumultuoznih scen iu pretepov med posameznimi dijaškimi skupinami. Nemško-na-cionalni kulerštudentje so privolili dan po-preje, da se smejo slavnosti udeležiti tudi nemško-napredna dijaška društva, ki nosijo kuler. Drugi dan so se pripeljala vsa nemška napredna društva 8 svojimi šaržiraiici v Wichs-u pred univerzo. Ko so prišli šarži-ranci na vrh stopnjic, ki vodijo pred slavnostno dvorano, so jim zastavili nemško-na-cionalni dijaki društev, ki'ne nosijo kulerja, pot, jih napadli s pestmi in palicami ter ah vsled velikanske številčne premoči potisnii i nazaj. Ker so bila vsa pogajanja m 'se tervencije zaman, so se nemSko-napre lerštudentje zopet odPel^hVčrniko n vcio-odredil, da se radi tega tudi ^nito-nacio nalili kulerštudentje niso smeli slavnosti. Hujše uesreče m bilo. .1 Zahvalna maša radi ponesrečenega atentata na Mussolinija. V Varšavi je cele-briral po naročilu tamkajšnje italijanske koloni ie vojaški škof Gal zahvalno maso radi Ze«eč«ega J. Mussoliuip. Reli- siiozna ceremonija je bila silno slovesna. Prisostvovali so ji italijanski poslanik z vsem svojim osobjent, kardinal nadškof Kakovvi-ski zastopnik poljskega zunanjega in vojnega ' ministrstva, senator Jablonski, poslanec Kosiszki, nekoliko drugih poljskih notabili-tet ter vsa italijanska kolonija. Godbo in petje so oskrbeli največji umetniki varšavske opere. — Kako je bila odkrita špijonska organizacija v Bogoj^vu. Oblasti so vedele že davno o stvari. Vedelo se je tudi, da je spintus agens kavarnar Adam v Bogojevu, toda dokazov ni bilo. Končno je prišel te dni ne a policijski agent slučajno v stik z enim od članov organizacije. Ko je prišel agent tekom pogovora na to, s kom ima opraviti, je s. muliral tudi on madžarskega neodrešenca, m ie pripravljen za dejanja. Lahkoverni moz mu je zaupal, mu napisal na cigaretni papir, kar je bilo treba ter ga upotil h kavarnam Adamu. Mesto direktno h kavarnarju, je Sel agent najprej na žandarmerijo. V sai-nem spremstvu se je napotil v kavarno. Ko mu je Adam nasedel, je poklical detektiv orožnike. — Adam in njegovih 8 soobdoižen-cev priznava, da je prejel iz Madžarske 150 do 200 kg ekrazita in pikrita, s katerim je hotel razstreliti nekaj mostov in železniško progo ob meji, da bi bil otežkočil vkorakanje naše vojske na madžarski teritorij, trdi pa, da organizacija ne obstoja več. Obdolženci trdijo, da so po ponesrečenem Karlovem puču vrgli razstreljivo v Donavo, toda komisija razstreljiva ne more najti. Možno je torej dvoje: Ali obdolženci lažejo, ali pa j« razstreljivo odnesla voda drugam. Preiskava se energično nadaljuje in oblasti upajo, da eruirajo še večje število članov špijonažne organizacije, ki jih aretiranci doslej nočejo izdati. — štedi na času iu denarju! Zalo kupuj izborne »Pekalete*, ki se dobe v vseli trgovinah v mnogih vrstah za juho in prikulio. — Sleparstvo s čipkami. Iz verodostojnega vira nam poročajo, .da prodajajo razne ženske na trgu tvorniške čipke za pristno ročno delo. Dame naj bodo torej pri nakupu previdne I Velikanske prednji. »Jupiter Pluviusc ekscedira že vse poleije. Enkrat tu, enkrat tam. Sedaj so se pojavila zopet velike vremenske katastrofe pri nas, posebno v Sloveniji, Hrvalski, Bosni in Hercegovini, razen tega pa tuui v Italiji in v južnih krajih Avstrije. Z Dolenjskega, z Gorenjskega, s Štajerskega, iz Prekmurja poročajo o poplavah, kakršnih ne pomnimo zlepa. Na Dolenjskem je povzročil zlasti veliko škode 3icer neznatni potok Temenica, posebno okrog Trebnjega. V Veliki Loki, v Št. Lovrencu, v Št. Vidu pri Stični, okrog Novega mesta, povsodi so velike povodnji. V nekaterih krajih je onemogočen vsak cestni promet ter se ljudje vozijo s čolni. Podobna poročila prihajajo z Gorenjskega, iz Bohinja.in Žirov. Vsa bližnja celjska okolica in del mesta je pod vodo. Voda še vedno narašča. Pouk na celjskih šolah je ukinjen, v večin tovarnah je ustavljeno delo. Električna razsvetljava ne funkcionira. V Mariboru je bila v noči od 11. na 12. silna nevihta. Cestni kanali niso mogli hitro požirati vode. Trije ribniki so prestopili bregove in voda je drla v mesto kot hudournik. Vse ceste so bile poplavljene, promet deloma ukinjen. y Poljčanah je zasul plhz zemlje lokomotivo ter prevrnil s tira osem vagonov. Med postajama Sv. Lovrenc-Fala je zasul plaz zemlje železniško progo. Osebni vlak št. 1712 je zavozil v zemljo, ležečo na progi ter skotil s tira. Človeških žrtev ni bilo niti tu, nit! v Poljčanah, pač pa je bil naravno prekinjen promet. ' . . V Murski Soboti je porušila povodenj štiri hi&e. UtQnili sta dve osebi in več sto gl^V živine. Vodne mase so tako ogromne, da J« dala železnica porušiti nasip, da pospeši odtok. Mnogo ljudi je bežalo na pol nagih iz hiš v vagone, kjer so prečuli noč v velikem strahu. Tudi del Dolenje Lendave je pod vodo. V Murski Soboti je ogroženih nad 300 hiš, nad 100 pa poškodovanih. Okrog 10C0 ljudi je brez strehe. K sreči je začela voda vsaj v nekaterih krajih padati, dočim narašča v drugih še vedno. V zagrebški okolici so narasli vsi pritoki Save ter prestopili bregove. Savska cesta je bila poplavljena do ženske kaznilnice. Potok Černonterec je poplavil ves teren do mitnice na llici, tako da niti tramvaj ui mogel dalje voziti. Voda je odnesla več liiS, več drugili pa tako poškodovala, da jih bodo morali podreti. Tudi Sava je prestopila bregove. Dosegla je skoro 4.20 m nad normalam. Naravno je,' da je železniški promet zelo otežko-čen in deloma nemogoč. O poplavnh v Bosni in Hercegovini smo poročali včeraj. Drina, Una in Kulpa so narasle od 1.50 m do 2.30. V Srbiji so reke le malo narasle, razen Donave, ki je narasla na nekaterih krajih samo zn pol metra in manj, pri Zemunu pa tu 2.22. Tisa je narasla pri Senti za 1.28 m. Škoda, ki so jo povzročile poplave, znaša mnogo milijonov. Te poplave so ena najvec-jih elementarnih nezgod zadnjih let. •SUUl--- VESELO! ELEGANTNO! €€ POPOLNOMA NOVO! Veliki nemški »TRIANON-FILM«, Berlin. ,.Kraljica punčl* " 'f,,o Savo I" humor. prUkrbito « pravočasno v.lopiu««' Predstave kakor običajno ob: 4., po* 6-> P°> 8- in *• . Elitni KINO MATICA (Tel 134) vodilni kino v Ljubljani. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Vsled elektrifikacije gledališča se je P°' četek gledališke sezone 1925/26 precej r:‘~ vlekel. Kakor vse kaže, bo vendar mogoče pričeti s predstavami meseca decembra, ' zelo ugodnem slučaju še koncem novenibi.i-Dramatično društvo je imelo'ea letos obsežen repertoar, ki pa se je moral naravno iz navedenega vzroka občutno skrčiti. Vsekakor se P“ izbralo predstave iz naslednjih del. ?>pi ___ deklica; - Vozel; - Revček Andrejce^ Za narodov blagor; — Hlapci, Mož de; - Noč na Hmeljniku; — Pasi.(o.i. _ Dolski župnik; - Bratje- sv. Bernarda- _ Za pravdo in srce; — /ora, dam Pegica mojega srca itd. ., ltsto» od- Kakor lansko leto, bodo se lež| dale lože, oziroma po#amew» t a b o n o 1,1 6 " ’ . m se lanski proslori re- Starim abonemem0 ,em roiul ,|0 vključ-zervirajo do 1'^^ se’’pa isti oddajali drugim no 22. *' .m,'. Oboji »e lahko prijavijo dnev-interesen l’ 'J3 ure v’pisarni deške osnovo0 Sole° (pri srez' P°8lavarstvu) Pri učitelju 8; M. Majcen. Cene in pogoji wt abonemenl so lanski. . Slednjič se vabijo vsi novodošli dobri diletantje, ■ ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekoliko in truda ter sodelovli pri predstavah, oa oglase istotam. , Uprava »Dramatičnega AruStva v P Dijaški vestnik. K VOLITVAM NA UNIVERZI. V času, ko se Evropa z vsemi napori trudi, da bi vstala izpod ruševin, ki jih je pustila svetovna vojna in ko se ljudje zatekajo v obupu k razjjim ekstremom, da bi rešili svoj obstoj, v tem času doživlja tudi mladina vsega sveta težko krizo svoje miselnosti. Na nešteto frontah je tekla kri in več ko dovolj je je bilo, da je mnogim odprla oči. Mladina je bila prva, ki je spoznala razvrednotenje dotedanjih idealov in ostalo je le spoznanje, da sovraštvo rodi sovraštvo, strup izziva strup in meč zahteva drugi meč. :že se je zdelo, da je svetovna vojna postavila pečat na grob splošne demokracije in da je nasilje za vedno zavladalo. Toda sedaj vstaja demokratična misel zopet in z novo svežostjo. Trnieva je sicer pot njenega vstajenja, od' Wilsonovih‘ točk preko Versajskega miru in preko ženevskega protokola do loearnskega miru se vleče svetla nit: obnova svetovne demokracije. V današnjih časih bi pridigal gluhim ušesom porrok, ki bi znova poživljal narode na pokolj, ki bi se navduševal za imperializem, za ^splošni šovinizem in mednarodno sovraštvo. Bankerot predvojne miselnosti je tako jasen, da ga tudi izjema kake Italije ne more ovreči. Padla pa so tudi stara gesla liberalizma, klerikalizma, narodne nestrpnosti in verske intolerance. Mladina, kot nositeljica novega demokratičnega čuta, se roga vsem obrabljenim frazam, s katerimi so bile slepljene starejše generacije, ona sodi ljudi po dejanjih, ne po lepih besedah. Bolj radi tradicije in , dobrih rnaterijelnih fundacij kot pa radi privlačnosti svojega programa, morejo struje z idejnim programom starega klerikalizma ali gospodarskega liberalizma naloviti med mla- ; dino nekaj pristašev, toda mladi ljudje instinktivno čutijo, da v teh strujah zanje ni : mesta. Po vsem svetu izgubljajo konservativna naziranja svoje pristaše med mladino, naj omenim samo Belgijo, kjer ne more tam- ; kajšnja »liberalna« stranka dobiti nikake mladine za svoja stremljenja in je zato obso- j jena poginu. i Pri nas se za enkrat ta reakcija proti trgo- 1 vini z ideali kaže le v pasivnosti in čim ; dalje rastoči abstinenci mladine od kultur- : nega in pojitičnega dela. 2e pa se je poja- { vila na naši univerzi tendenca za organiziran odpor proti klerikalizmu in enako re- . akcaonarnemu »liberalizmu«, ki se skriva pod raznimi lažnjivimi demokratskimi imeni. Volitve v akademsko reprezentanco naj dokažejo, da koraka naša mladina v en i vrsti z mladino ostalega sveia in da ji je vse tuje kar ni res demokratično in svobodoljubno in res napredno. —r—. IZJAVA »KLUBA ŠTUDENTOV MARKSISTOV« Iver je bilo v Zagrebu in Ljubljani aretiranih več akademikov, se je vršilo 11. t. mč na univerzi protestno zborovanje. K besedi se je priglasil tudi zastopnik marksistov in hotel prečitati izjavo kluba, kar so mu nacionalni akademiki preprečili. Z ozirom na to je »Klub študentov marksistov« objavil izjavo sledeče vsebine: Naša policija omejuje zopet akademski omladini svobodo gibanja, nadaljuje torej svojo prakso iz lanskega let::, ko je skupno z SDS »nacionalnim« dijaštvom ovirala enotno akcijo vsega dijaštva za akademske pravice in pospešila razpustitev KSM. Pridružuje se protestu proti kršitvam, akademske svobode in protestira obenem proti omejevanju svobode našega ljudstva sploh, proti zakonu o zaščiti države in proti sistemu, ki se je na podlagi tega zakona po vzgledu ruskega carizma utaboril pri nas.« VOLITVE V AKADEMSKO REPREZENTANCO, ki se vrše 21. t. m. povzročajo mnogo razbur-, jenja na univerzi, zlasti ker se je pojavila struja, ki zahteva depolitiziranje akademske reprezentance. Nastopilo bo več list, sedaj se vrše pogajanja med zastopniki posameznih list v svrho vezave. Popolnoma samostojno in nevezano bo nastopila lista neorgani-zirancev in Bloka levih, katere nosilec bo znani delavec v strokovnih akademskih društvih tehnik Kuljiš. Ime listi bo: Neodvisna strokovna lista ter fungirajo na njej poleg le omenjenega Kuljiša še razni drugi organizatorji strokovnih akademskih društev. Dolžnost vsakega neorganiziranca ter pristaša Bloka levih je, da pride 21. i. m. popoldne volit in da voli listo tov. Kuljiša ter tako enkrat za vselej prepreči strankarsko in politično zlorabo univerze in akademske reprezentance. Na X. rednem občnem zboru JAD »Triglav«, dne 31. oktobra t. 1. izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: Predsednik: Špindler Ciril, iur.; podpredsednik: Šijanec Milan, iur.; tajnik: Černej.Božidar, iur.; blagajnik: Kuharič Boris, teh.; gospodar: Žener Joža, teh.; arhivar: Lukman Branko, med.; knjižničar: Jurančič Jovo, fil.; namestnik: Lesjak Ivan, iur.; preglednika: Tiplič Ljubo, iur. in Golouh Ciril, iur. -•I , - lig Mvm PESNIK MU JE DAL LEPO IME. KEMIK PA IDEALNO SESTAVO! Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga vpo-rablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilca sta združena v »Zlatorog terpentinovem milu» v ne-prekosljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo;; v . vsakem tiso- , " čem komadu - «. i '' L f je vprešan , / r .: 1. , zlatnik po 10 ’ frankov. N //->. .vV/£' /V /5 .r -:•>•• C7; M-.f - i C p- t /%■ u* 'k? ■'*">/ * ,. . - J//;&■< *'•/'* ■ '1.. :•*'/ * ;* 1 —•—L* / '/O/ / my. ri Mojjoce imele ravno Vi srečo ?r* cuplctrs I Gospodarstvo; POROČILO »ZAČASNE DELAVSKE ZBOR NICE ZA SLOVENIJO«. Za leta 1922 do 1925 je izdala Začasna de- i iavska zbornica letos 128 strani obširno ] »i uročilo«, kjer obravnava gospodarske in ■ soeijalne življenske pogoje, v Sloveniji ter pravila in bilanco delavske zbornice. •Zanimiva sta zlasti prvi del »Gospodarski pregled« ter drugi »Položaj delavstva«. Dasi se nanaša »Gospodarski pregled*- tudi na zastarele podatke Milka Brezigarja, vendar podaja vsaj približno skico našega narodnega gospodarstva. Tako izvemo, da je skupna vrednost slovenske poljedelske letne produkcije vredna približno 4033 milijonov dinarjev, skupna \rednost rudarske, plavžar-ake, lesne in oslale produkcije pa znaša pri- } mizno od 3 do 3 in pol milijard dinarjev, j 0 P.M producira torej Slovenija vrednost do : ° milijard dinarjev. Da to ni mnogo nam bo j 1 ftro’ pomirimo da šteje Slovenija J UdoO.OOO prebivalcev in da gre mnogo let- : dobička iz Slovenije v obliki davkov, j ^.dend tujim delniškim družbam in letnih s “•!?ov tujih veleposestev, ki jih je v Slo- um,-mn?.£°: l'° poklicu pripada v po- ^^!hn: 9iVK lU elStvLI 63industriji in Ir-go in 2 /6 javnim_ in. neproduktivnim poklicem pa 13% prebivalstva. Drugi del »Poročila« obravnava položaj našega delavstva in ga primerja z onim pred vojno. Ako vzamemo, da je 1 predvojna kro-ha enaka enemu zlatemu dinarju, se je podražila delovna sila za približno 13 krat, skupni draginjski indeks pa za približno 17-krat Torej zasluži slovensko delavstvo po-vprečno komaj 77% ouega, kar je zaslužilo m ?■ Y°in°- Faktično pa zasluži delavec še ženskih6a ^re višina teg;> odstotka na račun WevkiRlak11/!1 mogi in mladoletnih de-bo plačani Ti pred vo>no šk«mdalpzno sla-do 115% predvm^u"10'0 a tek-„1. x n , i ? ,40?» do 80% predvojni!, plač. Ostale vrste kot kemični, stavbinski in tipografski delavci prejemajo nekaj več, oziroma približno toliko kot pred vojno. Zlasti pa je padel predvsem zaslužek odraslih moških moči, kar pomenja hkrati tudi znani1. padec blagostanja delavskih družin z nedoraslimi otroci. d„.,„, mkakein razmerju z delavskimi in ru-*' Kinu zaslužki pa ni vrednost produktov, ako so se n. pr. delavski zaslužki pri Trbo-hičs 1 Preniogokopni družbi povečali pri-kii.'10.. P",k,rat’. cena Premoga pa skoro divin jZ lma seveda znaten vpliv na iqoi4re%,ki z,la5;,j° I>ri tej družbi za • - ■ f ,500.000 Din in gredo skoro izključ-. ' inozemstvo, ne vštevši raznih novih ‘tzervnm fondov, investicij itd., ki so za bapUal ° g0spodar9tvo vedno izgubljen Posledice nizkih delavskih prejemkov ni-spciJalnem položaju delavstva, lam.!i, trg°.V9kili in gospodarskih bi- bar ' 1 P°die. i' ^eh sto milijonov di- bi a ’ ki i'h Prelcma delavstvo manj kot stvii 1moral°- se znatno Pozna v gospodar-Slova biovenije. Tako je mogoče, da je v mih-in J\.st0 Podjetij z letnim prometom 1 iil« i-j,nariev, ki ne morejo razpečati svo- Produktov! Tu je eden glavnih vzrokov 24- i — leto permanentne gospodarske krize, ki vlada pri nas. Drugi vzrok pa je neravnotežje med dohodki in izdatki slovenskega poljedelskega stanu. Tako so se n. pr. podražili kmetijski proizvodi za 10 do 13krat, industrijski proizvodi pa približno (natančnih podatkov ni —) do 20krat. K temu se pridruži še tretji vzrok gospodarske krize: visoke dajatve državi. Pri gornjih številkah omenjam, da veljajo delavski povojni prejemki v primeru le z draginjskim indeksom, ki velja le za živila, če vpoštevamo 5e obleko in druge izdatke, pridemo do zaključka, da je delavski položaj še slabši, kot ga rišejo gornji podatki in nikakor ne tako rožnat, kakor ga slika nekatero velekapitalu naklonjeno časopisje. Kot na dlani je, da se godi našemu delavstvu slabo, slabše, kakor v državah srednje Evrope in tudi slabše, kakor v Rusiji. (Poročilo str. 31.) Tudi je fakt, da so naši gospodarski krogi posvetili več pozornosti pocenitvi delavskih moči, kakor pa izboljšanja tehnike in ekonomske organizacije. Na ostalih straneh obravnava »Poročilo »Socijalno politiko« in bilanco za teta 1922, 1923 in 1924. V letu 1924 je imela »Delavska zbornica okrog 1,800.000 Din denarnega prometa. Pri »Delavski zbornici, je registriranih 5 strokovnih zvez poleg (i manjših. Skupno 33 strokovnih organizacij. Dalje prinaša »Poročilo nekaj soeijalne statistike, kot število zavarovanih delavcev, vajeniško, obrtno in delavsko statistiko. Ako ne poda »Poročilo« točne slike našega delavstva in njegovega gospodarskega položaja, ni krivda »Delavske zbornice« nego gre bolj na račun pomanjkanja socijalno politične organizacije. V ostalem pa nudi »Poročilo prav lepo gradivo za študij slovenskih gospodarskih razmer. —Ir— j LJUBLJANSKA BORZA petek, 13. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 i den. 75.50, bi. 78; Loterijska državna renta . *a vojno škodo, bi. 317; Zastavni listi Kranj- ! j «ke dež. banke, den.20, bi. 22; Kom. zadolž-; ait® Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; i 1 Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 102; zaklj. 101; Prva hrvatska štedi-onica, Zagreb, bi. 960; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, den.175, b! 165; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den! 120, bi. 126; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 145, bi. 148; Blago: Urni gaber, hlodi od 16 cm prem. napr. in do 2 m dolž. naprej, feo vag. nakladalna postaja, bi. 450; Bukovo oglje vila-no, fco vag. Postojna tranz., bi. 0.95; jelovi plohi 30, 40, 50 mm, I., II., 111. monte, od 4 m, fco naklad, post., den. 540; ajda domača, fco vag. Beltinci, bi. 265; pšenica bačka 76, ho nukl. post., bi. 242; koruza stara, suha, bi. 165; koruza umetno sušena, fco vag. slav. post., 3 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; koruza nova, času primerno suha, kv. gar., slov. post., fco slav. post., bi. 105; koruza umetno sušena,par Novi Sad, bi. 142; oves dvojuorešetan, fco vag. slav. p., 1 vag., den. 165, bi. 165, zaklj. 165; oves dvojnorešetan, fco vag. slav. p., den 170; proso, fco prekm. post., bi. 210; otrobi, drobni, leo nakl. post., bi. 118; krompir, lepi beli, teo prekm. post., bi. 72; krompir, lepi roza, fco prekm. post., bi. 72; jezice, zlatorumene, fco nakl. post., den. 190;jabolka merkantilna, fco štaj. post , bi. 350; fižol beli ban., b/n, egal. vreče, par. Dostojna tranz., bi. 273;fižol rjavi ban., b/n egal. vreče, par. Postojna tranz.. bi. 260; fižol 1 ibničan, teo Ljubljana, den. 300; fižol prepe-licar, ico Ljubljana, den. 360, bi. 340; fižol mmdolon, ico Ljubljana, den. 357; brinje, le-, tosnje, italijansko ali istrsko, leo Ljubljana, den. i.85; riž, brilliante št. 333, fco Postojna tranz. bi. 634.50; rozine Sultanirie, Smyrna, 43 te* b/tara, fco prošta fco StJi nn«! M -7- Se“° siadko' stisnjeno, * » P? seno, polsladko stis.- njeno, leo Staj. .j*»t. bJ. 60; slama, stisnjena, fco staj. post., bi.50. BORZE. — Zagreb, 13. novembra.*Deviz«; Ne\vyork kabel 56.3—56.9, London izplačilo 272.92 do 274.92, Pariz 166.625—168.625, Curih 1085.5 do 1093-5, Italija izplačilo 228.37-—235.77 Dunaj 791.3—801.3, Berlin 1339—1349. — Curih, dne 13. novembra. Beograd 9.20, Newyork 518.80, London 25.15, Pariz 21.20 Praga 15.375, Milan 21.05, Dunaj 73.10, Var! sava 77, Bukarešta 2.425, Sofija' 3.75, Berlin 123.55, Budimpešta 0,007270. , RAZSTAVA MODERNE POLJSKE GRAFIKE V nedeljo, dne 15. t. m. se otvori ob 11. ; dopoldne v Jakopičevem paviljonu razstava ■ moderne poljske grafike. Zbranih je 250 zna-! no nni! poljske grafike v pregled- ništvo. Državni pravdnik si je zopet mislil: »Naj zadevo uredi eksekutivni urad« in poslal je akt ravnatelju jetnišnice. Ta na svoje obžalovanje akta ni mogel poslati nikamor več, temveč je moral sam rešiti težko nalogo, kako reducirati dosmrtno ječo na polovico. Zastonj si je belil glavo: nobenega tznoda ni mogel najti. Tudi njegovi podrejeni organi mu niso vedeli svetovati. Medtem se je razširila' novica tudi med jetniki. Par dni pozneje se je oglasil jetnik Izak Zye.ilajsž, ki je imel odsedeti radi tatvine devetmesečno ječo — za avdijenco pri ravnatelju. Peljali so ga v varnem spremstvu v pisarne je lapsus sicer opazil, toda mislil si telj,< je dejal, »čul sem, da vas nekaj skrbi, gospod ravnatelj.« »Kaj naj bi me skrbelo?« >>To je vseeno. Vsi vedo o lem. Toda samo jaz bi vam vedel svetovati, gospod ravnatelj.« »No, torej" govori!« »Povedal boni, toda pod pogojem da mi odpustite 14 dni, ki jih imam , ,ode.ede‘I’ gospod ravnatelj. Gosiiod ravnatelj, imate pravico za to .. . Ce se kdo dobro obnaša...* »Dobro, odpustim ti jih' »Torej, gospod ravnatelj, vi ne veste*, kako bi se dala skrajšali dosmrtna ječa na polovico? To je vendar popolnoma enostavno. Gospod ravnatelj, napravite tako-le: Bandit naj sedi en dan, drugi dan naj bo prost, tretji dan naj bo zopet zaprt, četrti dan zopet svoboden itd.« Varšavski list ne pove, kaj je odgovoril ravnatelj na ta »salomonski« nasvet, ampak mogoče bi se dal težki problem še bolje rešiti in sicer tako, da bi bil bandit podnevi na svobodi, čez noč pa v ječi. Če je krokar pa obratno. Vpraša se le, 'če bi prišel vselej točno nazaj. nn rvnfn' a “*U'W gictuivc: V JJJV-gietl- v kulturnemu svn^vii^ IfSlf ške panoge „a Poljskem. Kazstav, je bila do- ; ^ f % vsdri ip hfigl’ V1 ogra(lu b> v Zagrebu. Po- jamo nanio m s,n$mtiCmo sprejeta. Opozar- iubliansk10 l“i„SIOV,e,s"°e‘ otvoritve ti poljskih umetnikih, ki so‘kakor Wyez6lfow-ski v litografiji, Skoczylas v lesorezu, Lo-piensk in Siedlecki v ujedkovini (radiranki) dosegli virtuoznost evropske višine, ampak posebej še zato, ker ji bo ta umetniška razstava prvič nudila možnost, da se seznani z originelnim in globokim poljskim umetniškim čustvovanjem, ki smo ga dosedaj občudovali samo po svetovno priznanih popularnih delih poljske literaiuio. Razstavo je priredila Narodna Galerija. Odprta je od 15. t. m. do 8. dec; dnevno od 10. do D. Pri blagajni je na razpolago katalog s kratkim informativnim uvodom. Društvo prijateljev Poljske« bo priredilo več predavanj, ki jih bo pravočasno naznanilo. To in ono. Težak slučaj. Varšavski »Robotnik« pripoveduje sledečo zgodbo: sodišče neke republike je obsodilo nekega bandita radi hudodelstva umora na dosmrtno ječo. Zagovornik je vložil prošnjo za ponuloščenje. Predsednik republike je bil tistega dne posebno dobro razpoložen ter se je svoje pomilostitvene pravice temeljito posluževal. Pod vsako prošnjo je zapisal lastnoročno: »Kazen se reducira na polovico.« Tako je zapisal tudi pod prošnjo bandita, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. Vodja njegove pisarne je lapus sicer opazil, toda mislil si je: Naj si pomaga državni pravdnik kakor ve in zna, in poslal je akt na državno pravd- : Stavbna delavnost v Berlinu. V Berlinu se je vzbudila brezprimerna podjetnost. Na vseli koncih in krajih rasejo iz tal stavbe, mestoma tako velikanske kot se jih vidi samo v Ameriki. V najbolj prometnem in ele-• gantnem zapadnem delu Berlina zidajo cel okraj kinematografov, velikanske palače, v katerih bo prostora za 30—40.000 gledalcev Pa tudi v drugih okrajih se grade velikanske palače za kinematografe. Ena od njih, Gloria-Palast«, ob Kurftirstendammu, bo imela celo poleg dohoda s ceste, tudi podzemski dohod. Sezidali bodo namreč pod »Kurfurstendammom« tunel, ker bi bilo ne-; mogoče, da bi se tisoči obiskovalcev, ki bi privreli po predstavah na prometno cesto, j dovolj hitro razkropili. Tudi nebotičnike so i pričeli zidati. Največja bo palača »Prijateljev knjig«, ki bo imela 12 nadstropij. — To je i najboljši dokaz, koliko je bilo Nemcem ver-! jeti, ko so se delali berače, ki stoje tik pred financielnim ruinom, ko je šlo za določitev j višine obrokov reparacijskih plačil. Ha »rlio prvovrstne izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in ul st rov Jos R J n?, Ljubijarm ier m m j blago, pletenine, nc-uvice, sttka.tec, vcz.nine, gumb modne biserne in druge, palice .ahrbmik', 'ože !edilro orodje škarje itd. »se to se dobi I1*JI j-iijodneje pri tovarna vinskega kisa, d. z o. z., lki-r - fiajfinpjš? ?r nsMusniš* Tfns^esa kbo. r. z. z o. z. v Ljubljani MESTNI TRG’ŠT. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. ■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti! LJUBLJANA Plizu Prešernovega spomeni' .< f' ob vodi. Na veliko. 1 Na malo. Tahisitns in higienično mmm% ■, urejena kiserna ¥ Jugosisr*. v s-imtr*: UubSJaR«, Boneiska cesta Jtev. 1s, H. nacitrepju >i ifŠi m»sie*#8Mm«a«%.»ie#t45a*e6-t3«BaiS'e«issy!iiie*aBii@sai» - *> VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll............ Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti ustavitvi. Cene oglasom do 20 besed Din 5 50 par. vsaka nadaljaa beseda CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUki^AU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: Telefon ln ter urban .OROM*. itev. 434. PODRUŽNICE : Maribor, Jesenice, Rakek. Obovlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod kulantnlmi pogoji. Zastopniki. družbe spalnik voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. trgovsko naobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovodkinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. — Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pisarniška moče. Ljubljami BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIK« OB VUOI najboljši šivalni stroj itt roublnsko ti obrtno ra> o. svetovno znanih znamk »GRITZ ER“ „ADIER“ „PH0NIX*‘ isto tam posomeine dele za stroje in no eso, Igle, olje. lermena, pneumatika. Pouk o veze-n;u na stroj brezplačen! Večletna garancija' Na veli* o I Na malo! se je preselil rta MikloSičcvo cesto v novo palačo OUZD (bolniška blagajna) nasproti sodniji. veselega značaja se želi seznaniti z istotako gospodično. Ponudbe na upravo lista pod: »Vesel«. je venaar najjboiji! | TRQ. IND. D. D. Tisku knjige, pmvtla, cenike, račune, lclnke, čašo-pfse, lepake, brošure, poseSnD c In raaglednlce. Upnrrlujci vzaUfoVriiUiekffovskis kaKor vs ; drugo uradne tiskovine. ............ Lastna knjlgoveanlcn. «*1UBXi|ANX - SIMON OREOORČf^A III, 13. - ia*S«MSC3BSnSI Za ti»karno »Merkur« v Ljubljani Andrej SeTer. Izdajatelj In odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. (132) 1 oKlcaniaku okoh ta. ■Spisal Robert hran »Pustimo to! Torej do danes zvečer, do solnčnega zahoda bom še čakala, čeprav mi bo to silno težko.« »Torej dovolite, da prosim, da izpustite dami.«. »Ne!« »Obdržati ju hočete še vedno kot talki?« »Da.« »A čemu le?« »Da varujem sama sebe.« »Kako to?« »Da ne bombardirajo mojega avta, da ne napravijo nanj kakega atentata!« »O, mis, kaj mislite o nas!« »Dovolj, dami ostaneta v moji oblasti. Vi bi gotovo ne napravili kaj slabega, imate prepošten obraz, ali... dami ostaneta pri meni.« »Gospod predsednik bo ves iz sebe, ko to izve!« »Ali je predsednik zunaj, med onimi tremi jezdeci?« »Ne.« »Kje pa je?« »V syoji palači.« Zakaj ni prišel sam po svojo ženo in hčer?« »Bolan je.« »Smrtnonevarno ?« »Vsled razburjenja je zbolel.« »A kako, šele sedaj je hitro zbolel ? No, to je čeden deželni oče! če že takoj zboli vsled strahu, ker se dogodi v njegovi rodbini nekaj izvanrednega, kaj bo šele potem, ko bo šlo za vse njegovo ljudstvo!! In kje je den Manuel d’ Estrella?« Ta se je — se je — se je...« »Bog pomagaj,« reče Adam, ki je vse poslušal, »izvolite tobaka?« »Ta se je tudi opravičil,« dopolni tajnik svoj stavek; Adam, ki je časih humoristično razpoložen, je menil, da ,te oni kihal. »Je li res zaročen s predsednikovo hčerko?« »Gotovo!« »In tudi on je zbolel vsled razburjenja, da pošilja druge? Lep zaročenec, takega bi imela tudi jaz rada! Torej de danes zvečer, stavim pa še pogoj, da morata pr ki predsednik in don Manuel osebno po svojo žem in hčerko oziroma zaročenko.« »Zakaj naj prideta osebno?« »Moja stvar! Ker tako hočem! Jaz sem sedaj dik- I tatorica Buenos Airesa, moč je v mojih rokah. Seveda morata privesti tudi Georga Hartunga.« »In če to ne bo mogoče?« »Potem... še ne vem, kaj storim. Potem bom uveljavila svojo silo. Govorila sta na hodniku. Argentinec pogleduje okrog sebe. »Kaj bi mogli izvršiti svojo grožnjo?« »Da zanetim ogenj hkrati na vseh koncih mesta? To pač lahko storim!« »Govorili ste celo o bombardiranju z bombami in granatami, da sestrelite lahko vse mesto?« »Tudi to lahko storim!« »Skoro neverjetno!« »Vi dvomite? Hočete dokaz moje moči? Da, dobro bo, če boste kaj povedali o tem, ko se vrnete v mesto.« Leonor obrne avto tako, da je videti skozi odprta zadnja vrata mesto in bližnjo okolico. »Kaj je ona velika hiša z dvema stolpičema?« »Ministrstvo.« »In ona z okroglo kupolo?« »Predsednikova palača.« »Dobro, da ste mi to povedali, da bom pozneje vedela, kam meriti. In kje je skladišče s smodnikom?«