PoB&mezea šterilka stase 1 Äi»ar. Pastaima plafona t getflvini. Haročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. laven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insertiti ali oznanila se zaračunajo po dogovbru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Bjpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. 96. številka. Steodoisen političen lisi za stooensko Ijadstoo »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari -born, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. me. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. MARIBOR, dne 9. oktobra 1925. wmmmmammtmumKm- Letnik L Wìad. Pušenjak. Državni proračun- Zadnji čas poročajo vsi' 'listi, da je sestavljen (državni proračun in da se v kratkem predloži narodni skupščini, oziroma najprej finančnemu odboru v pretres. Nobeden list pa ne poroča, ali 'so gotovi tudi računski (zaključki poprejšnjih let, kateri bi se morali v smislu jasnih določb zakona o (državnem računovodstvu in ustave ob enem s proračunom predložiti. 'Parlamentu je spet odvzeta možnost kontrolirati, ali so ise krediti res uporabili za svrhe, aa katere so bili po proračunu določeni, ali in v koliko so se prekoračili, ail in v koliko se niso izplačali za prečanske kraje določeni krediti, odvzeta je možnost točno ugotoviti, v (koliko so dohodki iz posameznih pokrajin prekoračili preračunane' svote, oziroma zaostali za njimi, kako napredujejo, oziroma padajo (dohodki, kako je rentabiliteta državnih podjetij itd. (Brez računskih (zaključkov prejšnjih let je (kontrola parlamenta iluzorična, se ne more sestaviti realen proračun; posledice ne izostanejo, kar 'dokazujejo naknadni in izredni krediti 1. 1925 in 1. 1925. Vsi ti o-gromni krediti hi bili nepotrebni, ako bi pri sestavi proračuna bili na razpolago računski zaključki. Naš finančni minister ibi moral slediti vzgledu Čehoslovaške, katera je že meseca septembra — pred volitvami — predložila v pretres proračun za 1. 1926 in sicer ob enem; z računskim zaključkom za- 1. 1923, pri nas pa srno dolbli v roke rač. zaključek za 1. 1914, za poznejša leta pa le obljube, da se bodo računski: (zaključki' predložil. Kak. bo novi proračun, ali bo večji ali manjši kot redni proračun za 1. 1924-25? Slišijo se razni glasovi, a točnega odgovora na to vprašanje ne more nikdo. (dati, ker vlada še ni objavila (končnih številk, menda še v finančnem ministrstvu — izvršujejo' zadnje korekture. Pri nas se namreč proračun ne sestavlja na podlagi stvarnih potreb, •temveč se po ugotovitvi dohodkov v posameznih ministrstvih toliko (kreditov črta ali zmanjša, da odgovarjajo' stroški dohodkom. Posledice se dohro pokažejo, zmanjšani krediti ne zadostujejo za celo leto, treba naknadnih ali izrednih kreditov, ali pa se izplačila, ki so po zakonu utemeljena, kakor n. pr. podpore za vzdrževanje cest, bolnišnic, nagrade katehetom itd. ne izvrše. Po vzgledu 'drugih držav in iz ozirom na zvišano vrednost dinarja bi se moral pro-račun za d 1926-27 zmanjšati, a ne zvišati. Potrebno pa je zmanjšanje (tudi radii tega, ker je obremenitev ljudstva dosegla svoj vrhunec in se že letos težko iztirjujejo predpisani davki. Davčna (bremena treba znižati, ako se hoče obvarovati neštevilno eksistenc propada, ako se hoče preprečiti igrozeče obubožanje ljudstva. Da se doseže zmanjšanje .budžeta, 'treba 'iz istega izločiti vse kredite za investicije (gradibe železnic, novih cest, raznih poslopij itd.) in ea ište oskrbeti dolgoročno' inozemsko posojilo. Nikakor namreč ne gre, da bi se redni dohodki' države uporabljali za namene, (kateri pridejo v prid generacijam, za nove u-stanove, ki bodo služile državi ne samo- v proračunskem letu, ampak dolga desetletja. Vse' javne korporacije se v »vibo investicij poslužujejo posojil, njih vzglede mora posnemati i država. Dočim je (bilo 1, 1925 v naši .državi 180 tisoč državnih nameščencev, znaša sedaj njih število 270 •tisoč, med temi mnogo nameščencev brez vsake, oziroma brez zadostne kvalifikacije. Skrajni čas je, da se. enkrat do-žene točno število državnih nameščencev in.se država iznebi vseh onih nameščencev, ki nimajo predpisane kvalifikacije. Nikdo ne ve, koliko imamo penzijonistov, a njih število je ogromno. Ker se pri nas pogosto menjajo, vlade, katere uradnike, ki pripadajo drugim strankam, pošiljajo v pokoj, narašča strahovito število upokojencev, kar povzroča (državi ogromna bremena. Pri uradniku se naj upošteva usposobljenost, a ne pripadnost h kaki politični stranki, brez predpisanega števila službenih let se naj ne upokoji noben državni uslužbenec. Ogromne stroške povzročajo državi komisije, za vsako malo nabavko se ustanovi, komisija z visokimi dnevnicami', za stvari, lei bi se lahko pismenim potom rešile, treba komisije, kratkomalo — brez komisij pri nas nič ne igre. Mnogo krivde ima pri tem naš zakon o. državnem računovodistvu, ki je 'zastarel in silno otežkoča naše državno gospodarstvo. Državni proračun se lahko zmanjša, ako se zmajšajo pretirani izdatki za vojaštvo in znaša stalni kader le’ 109.000 mož, kakor določa proračun, 0. ne 170.000 mož, kakor iznaša sedaj po izjavi samega vojnega ministra v finančnem odboru. V proračunu je mogoče doseči zmanjšanje raznih, navedenih in še drugih izdatkov, kakor n. pr. z reduciranjem 18 ministrstev na 10 itd., mogoče je pa .tudi znatno zvišati državne dohodke. Najprej treba napraviti red v upravi državnih monopolov, katera bi pri boljšem gospodarstvu lahko dala državi znatno večje dohodke, kakor, jih daje sedaj, (Znano dejstvo je, da je država slab gospodar, da državni birokratični' aparat ni prikladen za vodstvo gospodarskih podjetij, da manjka trgovski duh, da je kalkulacija nezadostna, da se ne evažujejo veljavni trgovski principi. Ta dejstva so bila merodajna za finančni odbor, da je pri pretresu proračuna za 1. 1922-23 sprejel predlog, da se državna podjetja (šume;, rudniki, tovarne, veleposestva) dajo v eksploatacijo privatnim družbam, v (katerih Ibi imela ] država nadpolovično. večino delnic. Državna podjetja bi se vodila po trgovskih načelih, zasebniki bi preskrbeli za investiciji in eksploatacijo potrebni kapital, katerega (nikdar ne da država v zadostni meri, in 'dohodki (države z teh podjetij Ibi. bili znatno večji. Ako se dohodki iz državnih podjetij zvišajo., se bodo lahko znižali neposredni in posredni davki, katerih ljudstvo več ne zmaga, se (bodo odstranile. zapreke, ki ovirajo' napredek vseh stanov. Navedena načela bomo zagovarjali pri proračunu, ki pride v razpravo, dolžnost vlade pa je, ako hoče odstraniti gospodarsko krizo in zboljšati življenjske pogoje najširših slojev ljudstva, da uvažuje ta načela. Politične beležke. Politična sezona se otvarja. Radikalski veteran Aca Stanojevič se je zopet pojavil v Beogradu. Pojavi se ob vseh krizah, mogoče je pa sedaj prišel samo radi tega, da Radič pod izgovorom njegovega obiska ne bo vdiral v Srbijo ter motil srbskih Seljakov. Stjepan Radič je prispel v Beograd v sredo zjutraj — s svojo soprogo in v salonskem vozu svojega seljaškega ministra seveda. Ob prihodu proti svoji navadi ni dajal nobenih izjav. Precej so ga že disciplinarnih Nad dve uri je bil avdi-jenci pri kralju, popoldne je pa sprejemal novinarje, ki se pa povabilu niso več bogve kako odzvali. Radič je govoril ali bolje rečeno ponavljal svoje proslave RR. sporazuma, glede avdijence je dejal, da je predlagal, naj se ustanovi poseben oddelek v zunanjem ministrstvu za izseljeništvo z državnim podtajnikom na čelu, naj bi se posojilo v Ameriki najelo pri naših izseljencih, da bo to notranje in ne zunanje posojilo itd. Končno se je pa še zelo nadepolno izrazil glede svojega vstopa v vlado. — Pašiču so poslali naproti salonski voz, Izgleda, da je bil tako povabljen v Beograd, da se mora odzvati. Mnogo se govori o demisiji vlade. Najbrž bo izmenjan prometni minister Radojevič, nekaj, se govori tudi o odstopu finančnega ministra Stojadino-viča in o njegovem presedlanjem v diplomatsko službo, najbrž pa bo demisija — če do nje sploh pride — samo formalna in bo ostala RR vlada za nekaj časa z eventualnimi malimi spremembami. — tgr Čakanje na 'Pašiča. Ko je bil Pašič še v Karlovih Varih, se je napovedovala njegova vrnitev za prvo polovico septembra, na to za konec septembra in potem se je čez nekaj časa zatrjevalo, da .se Pašič na vsak način vrne do 8. oktobra. Sedaj, pa poročajo mnogi listi, da se vrnitev lahko še zavleče, izraža se pa nada, da se vrne prav gotovo še pred 20. oktobrom, ko se začne skupščinsko zasedanje. Mnogi pa pravijo: Jasno je, da se Pašiču ne ljubi v Beograd in da bi rad še nadalje ostal daleč proč od vlad nega sporazuma in da Ibi se brez njega, kakor pred velikimi skupščinskimi počitnicami dvanajstine in tiskovni zakon, sprejeli še drugi zakoni. Ko’ bi imeli enkrat radičeve! kot vladni zavezniki na sebi dovolj 'odgovornosti, bi se pa Pašič zopet pojavil, ustvaril kako krizo in potem za njo kako novo situacijo, —tgr. Svrha nove Radičeve politike. Radičevski teti prostodušno. razkrivajo, zakaj je Radič zavrgel svojo sedemletno politiko in postal centralist. Tako. je »Jutarnji list« pisal, da je bil Radič poslan v Ženevo, da »se mu izkaže zaupanje cele države in da se mu da prilika v inozemstvu s svojimi besedami in s svojo osebnostjo potrditi vse to, kar je njegova stranka 'zatrdila v Beogradu, zlasti g. Pavle Radič s svojo izjavo od 27. marca.« — Takoj nato pa pravi isti list, da je Radič to »svojo misijo popolnoma izvršil in da radi tega s popolno pravico pričakuje nadalnja priznanja od države in tudi sodelovanje pri nada 1 ujem delu vlade.« .. — Radič torej terja od radikalov nagrado, ali plačilo za svoje usluge. Pavle Radič, šuperina, Nikič in Krajač so za svoje delo v Beogradu do 27. marca naprej že dobili plačilo v obliki ministrskih foteljev. Po pravilih navadnega kupčevanja zahteva ravnotako plačilo tudi Radič za sebe. Radič hoče postati minister in če bi tudi postal, se bode svet le moral vprašati, kaj pa dobiva hrvatski narodi, kaj imajo Hrvati od 'nove Radičeve politike. Odgovor je: nič in zopet nič. Preganjani sé niso dobili nobene odškodnine ali zadoščenja, nobena, krivica se še ni popravila, pač pa se dogajajo nove nepravilnosti po načrtih, ki so jih v svojih resorjih zapustili samostojno demokratski ministri. Če Radič tudi dolbi ministrski fotelj, ne dolbi narod ničesar. Upamo, da ljudstvo ve, da oni, 'ki dobijo za kake usluge1 ministrsko mesto, ne morejo dati narodu ničesar. Tako je pričakovati, da bo Radič, če 'dobi od radikalov zasluženi, fotelj, dobil od naroda zasluženo preziranje in obsodbo, —tgr. Izbruh šovinizma. Ker je potrebno, da se ve, naj sledi zopet ena cvetka iz šovinističnega »Beograjskega Dnevnika«: "»Če ne bi bilo Srbije:, bi Hrvati danes bili ali pod Madžarsko ali pa pod Italijo. Pa tudi zdiaj, čim bi enkrat izgubili protekcijo Srbije, bi takoj .padli ali pod Madžarsko, ali pa pod Italijo. Hrvati pa to mnogokrat izgubijo, iz vida in mesto da so hvaležni Srbiji in mesto da Srbijo proslavljajo, jo često blatijo in se odo združujejo s sovražniki. Srbije, da podkopajo njeno moč in zmanjšajo njen pomen v svetu, Srbija se pa (kljub temu (drži, njena moč je vedno večja, njen pomen v svetu vedno bolj raste in ona je danes najvažnejša država, na jugovzhodu Evrope. Res je, ona je zapustila svoje staro ime, uradno se ne imenuje več Srbija, ampak na ljubo. Hrvatom in Slovencem se naša današnja država imenuje kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slo vencev. Stvarno se pa. ta nova država drži samo. v toliko, v kolikor je Srbija, močna je samo toliko, v kolikor je Srbije, ker Hrvati in Slovenci nimajo kakšnega pozitivnega značaja in pomena za usodo naše sedanje države, ker s» večkrat ravno nasprotno kamen spodtike za to državo radi svojih separatističnih tendenc. Naša država bi bila mnogo sigumejša in močnejša, če v njej ne bi bilo Hrvatov in Slovencev, če bi bila samo Srbija. Mi srno pa vzeli za vrat 'Hrvate in Slovence in moramo jih držati ter braniti pred sovražnik, Ilci ibi jih takoj požrli, če ne bi bilo našega varstva.« — Za take šovinistične izbruhe je bilo treba vedeti, da se lahko marsikatera stvar pravilno presodi. Hvala Bogu, ljudje Cicvaričevega tipa (izdajatelja in urednika tega lista) niso v večini, a kolikorkoli jih je, so prav glasni in predrzni ter se 'moramo čuditi, da se jim tako pisanije in govorjenje ne zabrani po določilih zakona, ki prepovedujejo in kaznujejo širjenje in netenje plemenskega razdora. —tgr. 5D5 proli radikalom. Šef samostojnih demokratov g. (Svetozar Pribičevič se je v svojem zagrebškem listu »Riječ« ogorčeno razpisal o sedanji vladni zvezi pod naslovom »Nepošten, nemoralen in nepolitični Sporazum.« Namen tega članka je, ogorčiti prečanske Srbe (proti radikalom iz Srbije. Radikalni stranki se očita, da je izdala prečanske Srbe »frankovskim in radi če vskim vragom in satanom« radi svojih strankarskih in teresov. Potem se poskuša dokazati velika vrednost samo-stojno-demokratske skupine. Najprej se trdi, da je Davi-dovič v svrho svojega .sporazumevanja ž Radičem, žrtvoval »najboljše, najbolj navdušene, fanatiche in najbolj bojevite trupe« v svoji' stranki. Ta »sijajna in junaška trupa« so sevéda samostojni de mokrati. Takoj nato se pa razkrije še druga vrlina te navdušene in junaške trupe, ko se pravi: »Ali: niso radikali po viteškem našem obnašanju in sodelovanju v skupnem boju in po izvojevani skupni zmagi potuhnjeno za našimi hrbti in proti volji svojih volilcev v prečanskih krajih napravili sporazum z Radičem?« Samohvala je silno izgovorna, a tudi silno nedosledna. Prvič Davidovič ni žrtvoval svoje najboljše »trupe«, ampak skupina, g. iPribičeviča je za hrbtom večine enotne demokratske stranke vodila .pogajanja z radikali in ko je bil Pašič enkrat pri volji, da da uskokom, toliko in toliko, ministrskih mest, se je ta trupa ali skupina sama ločila od enotne stranke, vstopila v službo radikalne stranke in zasedla dogovorjena vladna zavezniška mesta. Če je kaj potuhnjenega in zahrbtnega, potem je gotovo ta korak samo stojnih demokratov v popolni meri. Samostojni 'demokrati pa sedaj radikalom očitajo potuhnjenost in Sklepanje sporazumov ali iskanja vladnih zaveznikov iz strankarskih interesov. Radikali so vendar tudi nekdaj s samostojno Pribičevičevo skupino napravili sporazum ali vladno zvezo iz strankarskih 'interesov, in ko je Prihičevičeva družba tedaj za to celo prosila, nima danes nobene pravice zmerjati radikalov, ker so si zopet iz strankarskega interesa poiskali druge vladne .zaveznike. Radikalom iz Srbije očita tudi g. Pribičevič, da takoj pozabijo na vse> kar se tiče nacionalnih Srbov in Hrvatov (namreč onih, ki so v samostojni demokratski stranki) m prečanskih krajev. »Naj se nad temi nacionalnimi elementi zagrešijo še toliki zločini, vse se pozabi«, piše g. Pribičevič. »(Zakaj pa Davidovič Pašiču ničesar ne pozabi im odpusti, zakaj radikali na to ne pozabijo, kar so liberali (delali pred 40 leti? Zakaj ena (»roka« drugi ničesar ne odpusti in ne pozabi^ pa naj so še tako težke zunanje in notranje razmere?« — S tem hoče šef samostojne demokratske stranke povedati', da tudi njegov! »nacionalni« elementi ne smejo in ne morejo ničesar pozabiti. To je že več kakor smešno, ko je vodstvo samostojne demokratske skupine tako silno pozabljivo pri svojem delovanju in ko pri tem, kar danes počenja, pozablja na vse ono, kar je bilo včeraj. Besede in dejanja preteklih dni bi samostojni'demokrati^ hoteli imeti s kredo napisana na kako tablo, da se lahko vsak čas vse zbriše in na istem mestu kaj novega napiše. Slepa vera v pozabljivost javnosti izhaja lahko le iz abnormalnosti. Javnost je sicer tudi pozabljiva, a tako pozabljiva ni bila nikdar in nikdar ne more biti, 'da ne bi. vedela, da so samostojni demokrati ravno, tako, kakor sedaj, že večkrat poprej- zmerjali, radikale, dokler niso bili 'sprejeti v vlado. Pozabljivosti je treba pripisati, da mnogi ne vedo ravno kedaj in kolikokrat je že bilo tako zmerjanje, splošno je pa le v najtrdnejšem spominu, da samostojni demokrati vedno (zmerjajo radikale, če niso z njimi na vladi. Če so pa na vladi, se vladnim zaveznikom vsaka nezakonitost šteje v čast in voditelji samo sto jn o -d e-mok ra t-ske stranke so celo tako (dobri, da od svojega »viteštva«, »äste nacionalne zavednosti«, navdušenosti itd. oddajajo žarke in sijaje tudi radikalom ne glede na to, da so jih že in da jih še bodo grdo ozmerjali. Sukno za pigile • renatane - suknje v vseh modnih barvah JESENSKE NOVOSTI v original angleSkem suknu v velila izbiri se kup? najceneje pri FRANC MASTEN» MARIBOR, GLAVNI TRG 16 Na 'konou vprašuje ig. Pribičevič radikale, kaj bi bilo, če bi prišla država v vojno nevarnost in če bi se morala ■tedaj nasloniti na radičevce. Sam odgovarja, da je to nemogoče, trdi, da radičevci niso zanesljivi, skozi vrste njegovega vpraševanja in ' odgovarjanja pa da razumeti, da so njegovi »nacionalni« elementi edino zanesljivi, a da se ne sme šaliti z njimi, ker ničesar ne pozabijo. Prav vesela je še njegova napoved, da bo zrušil »trohnobo starih strank v junaški in mučenički Srbiji.« Po mnenju g. Prilbrčeviča j« radikalna stranka torej v treh mesecih postarala do- trohnobe, dočim je poprej, ko' so bili še samostojni demokrati na vladi, bila prav čila in mlada kljub svojemu 501etnemu obstanku in vsem spremembam, ki jih je doživela. ■—tgr. po svetu. Užaljeni fašizem. Ko je avstrijski parlament razpravljal o novih določbah sveta Zveze narodov, je socialistični poslanec dr. Ellenbogen v svojem govoru ugotovil, da je Liga narodov ustanova z velikim pomanjkanjem upliva in odločnosti. Malim narodom in takozvanim »premaganim« državam daja odločne in stroge naredbe ter nalaga obveznosti, pred takozvanim zmagovitim državam in velesilam se pa doslej še ni pokazala ne samo nobena odločujoča moč, ampak tudi nobena uplivnošt Zveze narodov. Posebno značilen primer je bila pred leti zadeva Krfa. Razbojniški napad na italijansko razmejitveno komisijo je italijanska fašistovska vlada enostavno navalila na odgovornost grške vlade ter vzela za pretvezo svoje zasedbe Krfa. Ta zasedba je bila proti vsem določilom mednarodnega prava in proti vsem1 pravilom Zveze narodov, a kljub temu je Zveza narodov kapitulirala pred fašistom Mussolinijem ter ‘pustila Italijane na Krfu, dokler in kakor so sami hoteli. Govornik je ostro napadal italijansko fašistovsfco vlado tudi radi zatiranja narodnih manjšin, nazivajoč fašiste roparjem. Radi tega govora je italijanski poslanik na Dunaju takoj protestiral pri avstrijski vladi in avstrijsko zunanje ministrstvo je -podalo opravičilno izjavo. Mussolini se pa s tem ni zadovoljil, temveč zahteva, da pošlje Avstrija posebno obžalovalno noto italijanski vladi. —tgr. Višek fašistovske diktature v Italiji. Fašistovski listi napovedujejo, da bo v kratkem času sprejet zakon, ki bo še povečal moč in oblast predsednika vlade in fašistovske stranke Mussolinija. Vladni predsednik bo za svoja dela odgovoren samo kralju in tako bo parlament brez vsakega pomena in veljave. Z drugo zakonsko odredbo se bo lahko vsem Italijanom, ki 'bivajo v inozemstvu, odvzelo italijansko državljanstvo, če se izkažejo kot nasprotniki vlade ali bolje rečeno vladajočega fašizma, —tgr. Generalska diktatura v Grčiji. Militarizem je največja nesreča za Grčijo. Velika truma višjih in najvišjih oficirjev je spravila pred leti Grčijo po želji Anglije v boj s Turki in ko se je ta vojna za Grčijo usodepolno končala, militaristična klika ni postala skromnejša, ampak še bolj oblastna in je to strašno nesrečo izrabila, da si pridobi neomejeno oblast nad deželo. Generali so vso krivdo zvalili sva ministre civiliste, postavili jih pred preki sod in jih ustrelili, potem pa prevzeli vlado v svoje roke. Ta vlada je napisala lepa gesla v svojih proglasih, a se je takoj videlo, da se notranje razmere ne bodo zboljšale in da bodo nastale nove krize vsled neizogibnega tekmovanja med vladajočimi generali. 'Prav kmalu so se generali porazdelili sva dva tabora: na imonarhiste in republikance in če so se tudi med1 seboj pobijali, je vendar imelo največ škode civil no prebivalstvo in cela država. Že dolga leta kaže največ Oblastniškega pohlepa general Pangalos, ki je končno dosegel, da je postal predsednik grške republikanske vlade. Končno je razpustil tudi parlament in sedaj je šef republikanske unije Papanastaziju, ki je pravzaprav spravil generala na vlado, prihitel v Atene in izdal proglas na narod radi samovolje vladnega predsednika. Po seji voditeljev republikanske unije so prinesli mnogi atenski listi proteste proti delovanju vladnega predsednika in proti njegovim očividnim namenom, da hoče uvesti vojaško diktaturo. General Pangalos je odgovoril na to s prekim sodom, s cenzuro in zaplembo listov in z aretacijo- Papanastazija in nekaterih njegovih pomočnikov. Nekateri ministri so v znalk neodobravanja podali ostavke in kakor izgleda,' tudi državni predsednik ne soglaša s predsednikom vlade. Med aretiranci so tudi trije generali in sedaj se bodo zopet v Grčiji višji oficirji razdelili na dva tabora: eni za Panga-losa, drugi- proti njemu in začele se bodo težke krize ali pa celo poboji. —tgr. Iz Slovenije. Dr. IVAN ŠUŠTERŠIČ UMRL. Od kapi zadet je umrl v sredo zvečer znani dr. Ivan Šušteršič, bivši voditelj SLS, večletni deželni glavar kranjski, državni poslanec itd., star 62 let Dr. Ivan Šušteršič je bil rojen v Ribnici dne 29. maja 1863. Študiral je gimnazijo v Kranju in Ljubljani pravo na dunajski univerzi in je pozneje otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani. V državni zbor je bil prvič izvoljen leta 1896. Od tedaj, naprej je do prevrata stal •»ta čelu kat. narodne oziroma Slovenske ljudske stranke. Od leta 1912 je bil kranjski deželni glavar. V tej- last »osti ga je zalotil prevrat in je bil tako zadnji glavar vojvodine Kranjske. Po prevratu je živel nekaj čaša v Švici in na Tirolskem, leta 1922. se je vrnil domov in leta 1923. je zadnjič kandidiral. V zgodovini Slovencev bo ostal rajni zabeležen kot ena najbolj markantnih osebnosti. Nevenljive in nepregledno velike so njegove zasluge, katere si je pridobil kot vsestransko delavni glavar za Kranjsko. Na Štajerskem, Koroškem in Goriškem je bil manj znan, ker mu je bila kot uplivnemu politiku na Dunaju predvsem pri srcu Kranjska. Štajerci, Korošci in Goričani se v mnogih točkah niso strinjali z njegovo politiko. Po vrnitvi iz pregnanstva je rajni dobil nekaj zvestih pristašev samo še na Kranjskem, kjer je obdržal med starejšimi somišljeniki do svoje smrti precej vpliva. Pri spominu ira osebnost blagopokojnega ne smemo pozabiti na njegovo neustrašeno delo za uveljavljenje katoličanstva med Slovenci in na njegovo moč v SLS vrstah, kjer je držal dolgo vrsto let kot njen voditelji disciplino na višku. Bodi pozabljeno, da je nastopal po vrnitvi iz tujine proti stranki, katero je vodil pod rajno Avstrijo in ostani mu ohranjen dober in trajno hvaležen spomin! Savinjska dolina. V nedeljo, 11. oktobra se vrši shod SLS zjutraj po ranem opravilu na Polzeli v dvorani g. Cizeja, popoldne po večernicah pa v Št. Petru v običajni dvorani. Poroča poslanec Hodžar. Pridite polnoštevilno. Somišljenikom šmarskega okraja .sporočamo, da posluje tajnik SLS v Šmarju v novem Katoliškem domu vsak torek v tednu in ne vsak petek, kakor je bilo pomotoma natiskano v zadnjem '»Gospodarju.« Roparski napad v vlaku. Med Zidanim mostom in Ljubljano se je te dni dogodil na osebnem vlaku- slučaj drznega roparskega napada. Pri Hrastniku, ko je vlak vozil skozi tunel, je napadel nekega Omerja Ramuča k Bosne njegov sopotnik ter ga zgrabil za grlo, skušajoč mu izvleči iz žepa listnico. Ramiču se je po- skrajnem naporu posrečilo roparja obvladati ter ga je predal policiji, ki je ugotovila, da je to neki Ivan Baku iz Gračaca. Iz poštne hranilnice doznavamo, da se obveznice vojne škode (ratne štete) lombardirajo tudi duhovnikom, ki se v tem oziru smatrajo kot drž. uradniki. Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Celju bo odslej vsak torek zaprto, ker posluje celjski tajnik SLS g. Deržič vsak torek v Šmarju. Učenec Franc Lassbacher iz Noršinc št. 20 pri Ljutomeru je neznano kam izginil. Deček je malo slaboumen. Kdor kaj o njem ve, naj javi to na naslov: Matija Stajnko, Noršinci pri Ljutomeru. Popravilo ceste v Logarsko dolino. Srezlci poglavar v Gornjemgradu objavlja, da se vršijo na cesti iz Solčave v Logarsko dolino obsežnejša popravila-, vsled česar je vsak promet z avtomobili ali vozovi od Solčave naprej do na» •dalnjega nemogoč. Avtoomnibus. Družba, ki pripravlja iza Maribor promet z avtoomnibuši, hoče z mestom dobro zvezati tudi oko lico. Kakor se čuje, bo avtoomnibus vozil tudi do Polskave. Dnevne novice. Debela goljufija z monopolno soljo. V državni solarni v bosanski Kreki se prideljujejo tri vrste soli: najfinejša in najdražja 'kuhinjska, industrijska in sol za živino. Industrijski in živinski -soli se dodaje železna ruda in od teh raznih dodatkov izvira tudi barva industrijske in živinske soli, ki je rdečkasta, sivkasta itd. Kuhinjske soli stane 1 vagon 22,500 din., industrijske soli pa samo. 7500 din. Med raznimi tvrdkami, ki so kupovale v IKreki industrijsko sol, je tudi električno, podjetje d. d. v Jajcu, ki rabi: za svojo kemično tovarno industrijsko sol. Sol za podjetje v Jajcu je morala biti na- poseben način čiiščena, morale so- se- jej odtegniti razne druge soli. Stvarno govorjeno, je bila -inf dustrijska sol za Jajce še bolj očiščena nego fina kuhinjska sol. Povrh ij-e še imelo to podjetje to prednost, da je lahko odpremljalo svojo sol v lastnih vrečah, med tem ko se shranjuje vsa druga v državnih. Za Jajce je bil določen gotovi maksimalni kontingent te soli, ki se pa faktično nikdar ni izrabljal, -niti tedaj ne, ko je -bilo podjetje na višku obratovanja. Kako se sol naroča v večjih množinah, to je znano. Oni, kii hoče kupiti več vagonov soli, se mora obrniti na predstavnika državnih monopolov, ta naroči sol pri monopolski upravi in jo potem odpremi na naručitelja. Posel m-onopolskega podtajnika v Tuzli je opravljal neki Živanovič, ki je odpravljal sol tudi za Jajce. Živanovič je dobro :znal, kako velik je kontingent soli za Jajpe in da ga tvrdka nikdar ne izrablja. Živanovič je torej brez vednosti kemične tovarne v Jajcu na njeno- ime -naročal sol pri monopolski upravi in pri tem poslu Sta mu še pomagala dva- njegova nastavijenca. Za Jajce od Živanovič® naročena sol se je prodajala po celi državi kot najbolj fina in tudi najdražja kuhinjska sol. Kot agent posrednik, ki je prodajal ravnokar omenjeno sol raznim tvrdkam, je nastopal neki Ivezič. Tvrdke so plačevale za industrijsko sol cene kuhinjske šoli — masten dobiček sta si delila Živanovič in Ivetzič, Obitelji1 Živanovič in Ivezič sta živeli v celi Tuzli na najbolj razsipnih nogah, sta podpirali razna društva in oba očeta sta bila glavna voditelja tuzlanske Srnaó. Ker se je zdelo preveč razsipno življenje Živano-viča sumljivo direkciji monopolske uprave v Kreki, je ta odredila pregled knjig tvrdke v Jajcu. Pri pregledu so- odkrili, da je lansko- leto maja meseca od onih vagonov soli, ki so bili naročeni iza Jajce, zmanjkalo med potjo 160 vagonov. Vagoni so se na poti med Kreko in Jajcem po partijah