Poštnina plačana v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečna L HO J Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 j Leto V. - Štev. 53 Gorica - 31. decembra 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek • V Parizu so za božične praznike stopili v stavko raznašalci pošte. V nekaj dneh se je nabralo več desetin kvintalov pisem in razglednic. Koliko voščil je tako ostalo na pošti ter jih naslovljenci niso dobili pravočasno! Zanje bodo zvedeli šele prihodnje leto v januarju, ko se bo stavka nehala in bodo raznašalci po- ga, so dobrine, toda niso edine in niso najvišje. Veliko je drugih dobrin, višjih in dragocenejših, po katerih naj človek hrepeni in katerih naj si želi. Med temi, za mnoge pozabljenimi dobrinami, je narodova sreča in blagor, narodna edinost in sloga. Če je v tvojem srcu razžarjena iskra domoljubja, kako bi ob začetku leta lagoma raznesli naslovljencem bo-■’‘iiiBiuiiii'iriiB1|l|">nl-|fiJ,'iPti!ii;ll')|^|ilii||i™|iJi»nm«11'iiIiimiilliIllllliii>i1iillilii^lli^|i:ca!lll'i~:|;il!‘Kililat!J: ini!jlji;llii!llllll^i!ii i!:i'!l:1i!ii;l lllll:llllllllllllt‘ls Prečit nsvc let«« ■I—II III I »II I IIMMMMMMMPMIIIIIIIIIIIII II " žična in novoletna voščila sredi ali proti koncu januarja. Parižani so bili s stavko brez dvoma precej prizadeti, saj za praznike vsakdo rad prejme voščila in jih rad tudi pošlje. Tudi kdor običajno ne piše ali prav malo, ko se bližajo prazniki, gotovo sede in pošlje vsaj razglednico temu ali onemu sorodniku in znancu z voščili: »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« Kaj si pa voščijo ljudje s takimi besedami? Med srečo, ki si jo ljudje želijo, je vedno zdravje. To si želimo že ko se pozdravimo, tem bolj, ko si voščimo. »Da zdravi, veseli bi dolgo živeli!« Za zdravjem si ljudje želijo dolgega življenja in mladosti. »Se novega leta vsak veseli, si več jih obeta, vesel naj živi.« (Vodnik). Nato sledi veselje. Kaj naj počne človek z dolgim življenjem in zdravjem, če pa nima veselja? Zato: »Naj novo leto vam veselje vliva, srca širi, radost vžiga!« Drugi vidijo srečo še v bogastvu, v uspehih pri svojem delu, v ljubezni itd. Vsak stavi srečo, kakor mu srce narekuje. In mi? Ali se bomo tudi mi pridružili vsebini vseh onih ponošenih voščil: »Srečno novo leto?« Vse to, kar si ljudje običajno želijo za novo leto, so za človeka vrednote in je prav, da jih ljudje cenijo, saj so tudi one od Boga. Bridko je le, da mnogi vidijo v o-menjenih dobrinah svojo najvišjo srečo in jo zato edino želijo sebi in drugim. Mi kot kristjani pa vemo, da temu ni tako. Zdravje, dolgo življenje, veselje in kar je še druge- BERJA USTRELJEN ne želel sreče svojemu narodu? Zato bo pač vsakdo ob novem letu molil z Gregorčičem: »To prošnjo le usliši, Večni, oh, ne molim je za se, molim jo za dom nesrečni: zjasni zvezde mu temne!« Da, Večni, zjasni našemu narodu temne zvezde, ki so zasijale na nebu. To srčno želimo ob vstopu v novo leto. Vendar so nad narodnimi še druge dobrine, višje in vel javne jše. Tudi na te ljudje pozabljajo in jih zato ne cenijo. To so dobrine, ki nam jih je prineslo krščanstvo. Poleg vere v Boga in v neumrljivo dušo je še vera v človekovo dostojanstvo in njegovo osebno svobodo. Te štiri dobrine, ki so prvenstveno krščanske, današnji slovenski človek vedno bolj pozablja in prezira. Ker raste na eni strani v hedonističnem materializmu zapadnega sveta, na drugi pa v dialektičnem materializmu brezbožnega komunizma, ni-ma več slovenski človek onega smisla za te krščanske dobrine, kot ga je imel včasih. Z vero v Boga in v neumrljivo dušo mu peša vera v človekovo dostojanstvo in osebno svobodo. Zato obsegajo naša voščila za »srečno novo leto« bralcem, sotrud-nikom, prijateljem in vsemu našemu ljudstvu, najprej zmago vere v Boga in v neumrljivo dušo, nato zmago krščansko pojmovane svobode in osebnega dostojanstva ter končno zmago naših narodnih pravic in vse ostale dobrine, ki si jih ljudje običajno voščijo. V tem smislu kličemo: »SREČNO NOVO LETO!« MOSADEK OBSOJEN NA ZAPOR Perzijsko vojaško sodišče je obsodilo prejšnjega ministrskega predsednika Mosadeka na tri leta zapora, njegovega sokrivca gen. Riahija pa na dve leti zapora in na izključitev iz armade. Sodni dvor je izrekel obsodbo po sedmih urah posvetovanja, kar priča, 'da so bila stališča sodnikov glede kazni zelo deljena. Kakor je videti, je zmagala prizanesljivejša struja. Mosadek bi bil moral biti namreč obsojen na smrt, toda zaradi MosaJekove sitarosti in njegovih posebnih zaslu" za državo je dobil Mosadek le tri leta celičnega zapora. Ker so Mosadeku prizanesli, so morali prizanesti tudi generalu Riahiju. Glavni vzrok tako mile obsodbe pa ni ne Mosadekova starost ne njegove zasluge Za državo, katero je v resnici pritirai Mosadek na lob gospodarskega propada, ampak želja šaha in njegove vlade, da bi prišlo do p Smiljenja mej Sabovimi in Mosadekovimi pristaši jn utrditve sedanje Zahedijeve vlade. S tega stališča je bila mila obsodba popolnoma na mestu. Mosadeku je očitala obtožnica tri- najst zelo težkih prestopkov, med temi tudi kršenje ustave in upornosti napram perzijskemu kralju. Ko so čitali obsodbo, se je Mosadek neprenehoma tresel, ko pa je slisal, da je obsojen na tri leta, je zasme-hovalno vzkliknil: »Veselim se, da so me obsodili, da bo perz. ljudstvo vsaj vedelo, kaj 'je pravica in državna ustava.« General Riahi je obsodbo mirno sprejel. Z Mosadekom bo izginil iz političnega življenja eden izmed nadvse zanimivih državnikov zgodovine. Bil je predrzen in neustrašen, pa tudi boječ in cmerav kot kak otrok. Kršil je perzijsko ustavo, odpravil parlament ter hotel vzpostaviti neke vrste diktaturo. Odvzel je kralju vso oblast nad armado, se uprl kralju ter ga prisilil k begu. Na drugi strani pa je bil človek, ki se je za vsako malenkost jokal ter padal v nezavest, se skrival, ko so ga hoteli aretirali, kakor otroci za hrbtom drugih ter prosil, naj ga ne odvedejo čez dan v zapor, ker se je bal, da bi ga ljudstvo linčalo. Na njegovem procesti so se ljudje jokali in zabavali obenem. Jokali Sovjetski uradni list »Izvestja« je 23. decembra sporočil, da so La-vrentija Berjo in njegovih šest sokrivcev ustrelili. List je omenil, da je izdajalce obsodil na smrt Najvišji sodni dvor Sovjetske zveze in sicer na procesu, ki se je vršil od 18. do 23. decembra pod predsedstvom maršala Konjeva. Ustrelitev se je izvršila le nekaj ur po obsodbi. Tako je torej končal Lavrentij Berja, eden izmed najokrutnejših sovjetskih krvnikov. Že leta -1922 je stopil kot 23-leten mladenič v službo zloglasne Čeke, ki je bila predhodnica poznejše GPU in sedanje tajne policije MVD. Kmalu je napredoval ter postal šef tajne policije za georgijsko in transkavkasko področje. Leta 1938 ga je imenoval Stalin za glavnega načelnika celotne tajne policije. Njegova življenjska pot je posuta z grmadami nedolžnih žrtev. On je tisti, ki je v krvi udu-šil upor v svoji lastni domovini Georgiji, zlomil upor kubanskih kozakov, dal pobiti ali preseliti v Sibirijo na milijone kulakov, ki so se upirali kolektivizaciji zemlje, in ki je slednjič več ali manj kriv, da hira in umira v koncentracijskih taboriščih in na prisilnem delu nad deset milijonov ljudi, ki so iz enega ali drugega vzroka padli v nemilost pri komunističnih oblastnikih. Zato njegova smrt ne bo vzbudila pri nikomer kakega sočutja. Svoj žalostni konec si je več kot zaslužil, poleg tega je padel kot žrtev tistega nečloveškega komunističnega sistema, ki ga je pomagal sam ustvariti in čigar metod se je nad 30 let sam posluževal. Kako je prišlo do njegovega naglega padca, ne bomo najbrže nikoli zvedeli. Obtožnica, ki so jo razglasili komaj teden dni pred njegovo likvidacijo, očita Berji celo vrsto zločinov. Imenuje ga »agenta tujega kapitala in izdajalca domovine« ter mu očita, da je hotel postaviti notranje ministrstvo, katero je vodil po Stalinovi smrti, nad partijo in sovjetsko vlado. Očita mu nadalje, da je hotel odpraviti vlado sovjetskih delavcev in kmetov, uvesti kapitalizem ter pripomoči meščanstvu do oblasti. Ce bi bilo vse to res, bi pomenilo, da je hotel odpraviti Berja sovjetski državni komunizem ter ga nadomestiti s kako novo in bolj meščansko državno obliko. To pa je skrajno neverjetno, akoravno je Berja vse te obtožbe, kakor pravi obtožnica, priznal. Ne smemo namreč zabiti, da so podobne »zločine« očitali že neštetim ljudem, ki so se jih hoteli sovjetski oblastniki iznebiti. Zelo čudno je, da niso uprizorili za Berja in njegove soobtožence javnega procesa, ki bi na sovjetsko ljudstvo vse bolj prepričevalno vplival kot proces v največji tajnosti. Kaj je bilo temu vzrok? Ali so se morda bali, da bi prišle stvari na dan, ki bi ne bile sedanjim sovjetskim oblastnikom prav nič prijetne? Ali pa ni morda bolj verjetno, da javnega procesa sploh niso mogli uprizoriti, ker so Berjo že tam poleti likvidirali? Tudi to ni izključeno, kajti Berja, ki je bil zasedel vsa najvažnejša policijska mesta s svojimi prijatelji, je bil svojim sovražnikom še v ječi nevaren. In zato bi ne bilo prav nič čudno, če bi bili Berjo že davno pred procesom likvidirali, morda celo takrat, ko so ga 9. julija aretirali. Ali ni čudno, da v resnici niti danes ne vemo z vso gotovostjo, kako se je takratna Berjeva aretacija izvršila? Naj bo, kakor hoče, toda eno je gotovo, da so že takoj po Stalinovi smrti vsi poznavalci ruskih razmer napovedali, da bo prišlo v Sovjetski zvezi kmalu do boja za Stalinovo nasledstvo. Ker je znano, da Molotov nima posebnih ambicij, so na splošno vsi sodili, da se bo ta boj odigral med Malenkovim in Berjo. Eden je moral pasti, kajti diktature ne prenesejo ne triumviratov ne dvojnih oblastnikov. To se je pokazalo že v rimski zgodovini, v času francoske revolucije in po Leninovi smrti tudi v Sovjetski zvezi, kjer se je Stalin v nekaj letih znebil vseh svojih nevarnejših tekmecev. Do podobnega boja je moralo priti tudi po Stalinovi smrti. Čudno je le to, da je podlegel v tem boju Berja, ki je imel vso policijo na svoji strani in ki je bil po Stalinovi smrti dejanski gospodar Sovjetske zveze in vseh podložniških držav. Toda morda ravno ta njegova neomejena oblast je zaskrbela sovjetsko partijo in sovjetsko armado, da se je postavila na stran manj nevarnega Ma-lenkova ter strmoglavila skrajno o-pasnega Lavrentija Berjo. Novi predsednik Francije Francoska republika je dobila novega drž. poglavarja. Novi predsednik republike je Rene Coty, dosedanji poslanec in senator v francoskem parlamentu. Pravijo, da ni imela Francija še tako burnih in tako dolgo trajajočih predsedniških volitev. Volitve so se pričele 17. decembra ter so se zaključile šele 23. decembra. Pravico glasovanja so imeli vsi narodni poslanci in senatorji francoskega parlamenta. Kandidate za mesto predsednika so postavile skoraj vse stranke. Tako so postavili ljudski republikanci (krščanski demokrati) kot svojega kandidata zunanjega ministra Bidaulta, komunisti Cachi-na, socialisti Naegelena, samostoj-neži Laniela in Fourcadea, radikali Delbosa in Medeeina, degolisti Kalba. Toda že pri drugem glasovanju se je število kandidatov skrčilo na štiri, pozneje na tri in celo na dva. Glavni boj se je vršil dolgo med Naegelenom in Lanielom. Socialista Naegelena, ki je odločen nasprotnik evropske obrambne skupnosti, so podpirali s svojimi glasovi tudi komunisti ter mnogi, evropski skupnosti nasprotujoči poslanci. Laniela pa so podpirali samostojneži, krščanski demokrati in mnogi zagovorniki evropske obrambne skupnosti, razen radikalov, ki so, dasirav-no sedijo v vladi, nasprotovali na vse mogoče načine Lanielovi izvolitvi. Kljub temu je dobil Laniel pri vseh glasovanjih največ glasov. Pri nekem glasovanju mu je manjkalo le 22 glasov do absolutne večine. Ker pa te večine le ni mogel dobiti, je bil prisiljen odstopiti. Sele po Lanielovem odstopu je prišlo do Cotyjeve kandidature, ki je pri trinajstem glasovanju dobil 477 glasov od 871 veljavnih glasov. Njegov nasprotnik Naegelen je dobil 329 glasov, medtem ko so" se razdelili ostali glasovi na razne druge osebnosti. Tako je dobila Francija svojega novega državnega poglavarja, ki pa bo nastopil svojo službo šele 17. januarja. Dosedanji predsednik republike Vincent Auriol, ki je vodil sedem let francosko republiko, se bo vrnil v privatno življenje, ki si ga je že davno želel. Novoizvoljeni predsednik francoske republike Rene Coty je v 72. letu svoje starosti in je iz Normandije doma. V političnem življenju Francije ni igral posebno važne vloge, akoravno je bil po zadnji vojni dvakrat minister. Kot politik ne spada k nobeni stranki ter uživa zaradi svoje razumnosti, prijaznosti in spravljivosti pri vseh strankah velik ugled. Vse kaže, da so mu ravno te lastnosti pripomogle do predsedniške časti. Sovjeti in »atomska banka* ‘ so, ker se je Mosadek večkrat sam jokal ter vzbujal usmiljenje. Zabavali pa so se, ker je take lomil, kot da ne bi bil pri zdravi pameti. Tako jim je na primer enkrat utekel iz dvorane, da so ga morali s silo privesti nazaj. Zmerjal je sodni dvor ter povabil nekoga, ki je bil omenil njegovo šibko postavo, naj se gre kar v dvorani metat z njim. Na obtožbo, da je dal razbiti spomenike in kipe prejšnjega in sedanjega kralja, je odgovoril, da to ni nič in da je glavno, da imajo ljudje kralja v svojih srcih. Njegova mila obsodba je prijetno odjeknila v vsem zapadnem svetu. Sovjetska zveza je ‘odgovorila na Eisenliowerjev predlog glede zbiranja atomskega materiala in njegove uporabe v miroljubne namene. Kljub nekaterim pomislekom, ki jih ima napram Eisenhowerjevemu predlogu, izjavlja, da je pripravljena udeležiti se predlaganih zaupnih razgovorov o tem vprašanju. Sovjetska nota omenja med drugim, da je že leta 1925 podpisalo 48 narodov genfsko konvencijo, ki je prepovedala uporabo kemičnega in bakteriološkega orožja ter jo označila za zločin. Dejstvo, da se v drugi svetovni vojni ni drznil nihče u-porabljati takega orožja, dokazuje, da je bila tista pogodba velike važnosti. Tudi ni mogoče pozabiti na dejstvo, da so države, ki so se borile zoper Hitlerja, izjavile, da bodo odgovorile z istim orožjem, ako bo Hitler poskušal uporabiti kemično orožje (strupene pline). Ista načela bi morala veljati tudi za atomsko orožje, katerega uporabo bi bilo treba prepovedati, obenem pa izdatno omejiti vse vrste ostalega orožja. Sovjetska nota pravi nadalje, da je Eisenhower poudaril v svojem govoru važnost mednarodnega po-mirjenja in medsebojnega zaupanja. Vse to, pravi nota, odgovarja težnjam Sovjetske zveze, ki posveča delo gospodarskemu in kulturnemu razvoju svojih dežel in ki ne ustvarja vojaških blokov in vojaških oporišč na tujem ozemlju. Ravno iz teh razlogov smatra Rusija kol zelo važno bližnjo konferenco v Berlinu, kakor tudi konferenco, ki bi se je morala tideležiti tudi Kitajska ljudska republika. Kljub vsem tem pomislekom je Sovjetska zveza pripravljena udeležiti se diplomatskih ali tajnih razgovorov o Eisenhowerjevem predlogu o ustvaritvi atomske skupnosti. Sovjetska zveza je sprejela tako povabilo na berlinsko konferenco, samo da je predlagala nov datum, namreč 25. jan. namesto 4. jan. Praznik presv. Imena Jezusovega Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,21) 9BS& /« ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu preden je bil spočet. * V svetem adventnem času smo duhovniki brali skoraj vsak dan v farevirju odlomke iz preroka Izaije, kjer ta evangelist stare zaveze, kakor ga imenujejo, prerokuje o bodočem Mesiji. Kraljevski prerok je že stoletja pred Kristusom napovedal vse važnejše dogodke iz življenja našega Gospoda. Med drugim je dal tudi ime bodočemu Mesiji, saj pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila Sina in njegovo ime bo Emanuel, to je, Bog z nami« (Iz VII, 14). V devetem poglavju je prerok še veliko bolj jasen, saj kar naravnost pravi: »Njegovo ime bo Čudovit, Svetovalec, Močni Bog, Oče prihodnjega veka, Kralj miru« (Iz. IX, 6). Imena, po katerih se ljudje imenujemo na zemlji, so prav različnega izvora. Tako ime večkrat pomeni kako posebno lastnost, kakor imamo zgled pri Ezavu, kar pomeni rdeč, ime je bilo vzeto samo po njegovi značilni barvi. V naših krajih je bila in je še lepa navada, da Starši dajo otroku ime svetnika, na katerega praznik se je pač otrok rodil. Še večkrat se zgodi, da starši dajo otroku ime očeta. Kakor vemo iz sv. pisma, so sorodniki na vsak način hoteli dati bodočemu Janezu Krstniku ime Zaliarija, kakor se je imenoval njegov oče; saj Janez se nobeden v vsem sorodstvu ni imenoval (pr. Luk. 1,61). Imena pa, ki so od Boga samega dana kakim osebam, pomenijo in označujejo kak poseben dar milosti, katerega je Bog naklonil izvoljenim osebam. Tako je Bog sam preimenoval očeta Abrahama: »Imenoval se boš Abraham, ker sem te postavil očeta številnih rodov.« E-nako je tudi naš Gospod preimenoval apostola Simona: »Ti si Skala, (kar pomeni Peter), in na to Skalo bom sezidal svojo Cerkev.« Ker je torej Kristus dobil od Očeta vzvišeno poslanstvo, da namreč On reši ves človeški rod iz greha, v katerem je človeška družina ječala, zato je popolnoma razumljivo, da je angel že naprej napovedal Mariji ime nosilca odrešenja; Jezus namreč pomeni odrešenik. Tako mi vidimo, da so v imenu Jezus-Odrešenik vključena vsa ime- Molitev pospešuje mir V rimski župniji svetega Feliksa se je obvezalo 1500 družin, da bodo v marijanskem letu vsak večer molile sveti rožni venec. Sveti oče je imel zanje kratek nagovor, v katerem je poudaril pomen molitve po družinah. Ob koncu je dejal: »Če boste po vašib družinah skupno molili rožni venec, kakor ste sklenili, boste uživali mir in v vaših domovih bo soglasje. Kako srečni so tisti, ki v današnjem razdvojenem svetu vsaj doma najdejo kotiček m iru. Mislim, da nobeno sredstvo tako učinkovito no pospešuje in ne ohranja edinosti med ljudmi, kakor ravno skupna družinska molitev.« Ordinacije (Trst) Na kvatrno nedeljo so v semen iški kapeli v Trstu štirje bogoslovci prejeli subdia-konat. En tržaški bogoslovec pa je prejel subdiakonat v Rimu. Prihodnje leto bodo vsi štirje posvečeni v duhovnike. Solzenje Marijine podobe V mestu Sirakuzi na Siciliji se je dne 29. avgusta tega leta začela solziti ne.ka podoba Marijinega brezmadežnega Srca. Solzenje se je dogajalo še tri naslednje dneve. Dogodek je vzbudil veliko pozornost. številni romarji so se zbirali okrog podobe. na napovedana po preroku Izaiji. Z imenom namreč Emanuel, to je: Bog z nami, je lepo označen vzrok in začetek odrešenja, ki se nahaja ravno v združenju Boga in človeka v osebi božjega Sina. To čudovito združenje božje in človeške narave v Kristusu je napravilo, da je Bog prišel med nas kot človek, Bog je hodil po zemlji in nas učil poti zve-iičanja. Bog je za nas trpel in nas odrešil. Bog med nami nas je učil v jaslicah ponižnosti. Bog med nami nas na begu v Egipt uči vdano prenašati trpljenje in preganjanje. Bog med nami v sveti družini uči otroke, kako se morajo staršem pokoravati; staršem samim pa je Bog v človeški družini zgled, kako morajo otroke vzgajati in skrbeti za sveto družinsko življenje. Bog med nami nas je z zgledom in z besedo in potem nas je s svojim trpljenjem in smrtjo na križu odrešil. Bog je bil med nami vedno kot Odrešenik. Prav tako pomenijo tudi imena: Čudovit, Svetovalec, Močni Bog, Oče prihodnjega veka, Kralj miru, pot in dosego našega odrešenja, v kolikor nas čudoviti Božji nasvet in Božja milost vodita k dedovanju božjega kraljestva, kjer bo v večnem in popolnem miru vladal nad nami Kralj, ki nas je odrešil. Kolikokrat na dan mi izgovorimo presveto ime Jezusovo! Na koncu vsake Zdrave Marije pride to ime. Pri molitvi »Pozdravljena Kraljica« kličemo: »in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa«! V molitvi »Jezus, Marija, Jožef« prosimo zopet Jezusa, naj nas varuje. Dobri verniki večkrat na dan pobožno pokličejo Jezusa na pomoč v vseh stiskah, nadlogah in skušnjavah. Žal moramo priznati, in nam je žal, da smo velikokrat izgovarjali to sveto ime malomarno ali celo z zaničevanjem; norčevali smo se iz imena našega Odrešenika. Ko obhajamo praznik svetega Imena Jezusovega si živo vtisnimo v spomin besede, ki jih je Peter, poln Svetega Duha, govoril judovskemu ljudstvu: »Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mogli v njem zveličati« (Ap. d. 4,12). Obljubimo Gospodu, da bomo odslej izgovarjali to sveto ime z globokim spoštovanjem in živo vero, saj s tem imenom kličemo na pomoč našega Odrešenika! Posebno pa prosimo Gospoda, naj cas ne zapusti in naj nam bo v o-drešenje, ko bodo v smrtnem boju naše blede ustnice zadnjikrat klicale to sveto ime, JEZUS! Nedavno so se zbrali sicilski škofje na skupno posvetovanje in ob koncu so u-radno izjavili, da se je solzenje res vršilo. Izrazili so tudi željo, naj bi se na kraju dogodka, to je v ulici degli Orti, št. 11, zgradila cerkev Mariji na čast. Nova bazilika sv. Male Terezije Veličastna bazilika, ki je bila v Li-sieuxu zgrajena v čast sv. Terezike Deteta Jezusa, je dokončana. Graditi so jo pričeli leta 1929. Gradili so jo s podporami katoličanov vsega sveta. Meseca julija 1. 1951 bo cerkev slovesno posvečena. Posvetitve se bodo udeležili številni kardinali, nadškofi in škofi ter tisoči duhovnikov in vernikov vseh narodnosti. Spodnja kripta nove bazilike bo lahko sprejela okrog 3000 vernikov. Gornja cerkev pa 10.000. 16 stranskih oltarjev bazilike v Lisieimi bodo posvetili škofje tistih narodnosti, ki so največ prispevale k gradnji tega vtHke-gn svetišča. Komunisti nočejo darov Progresivni demokratični državi Romunija in Češkoslovaška »ta odbili ponudbo Amerikancev za Cere darilne pakete, ki bi jih ti poslali v obe deželi v teku sedanje zime v pomoč potrebnemu prebivalstvu. Paketi bi vsebovali živež in oblačila. Romunija in Češkoslovaška na to ponudbo sploh nista odgovorili. Poljski vernikigne verujejo v krivdo kard. Višinskega Varšavski komunistični režim se na vse načine trudi, da bi pomiril ljudsko mnenje, ki je silno razburjeno zaradi bogoskrunskega pripora kardinala Višinskega. Tako zvani patriotski duhovniki imajo vse« povsod po deželi vedno več sestankov, na katerih begajo verno ljudstvo. Kljub vsem poizkusom pa je v ljudstvu neprestana skrb za usodo kardinala Višinskega ter nihče ne verjame v domnevne krivde poljskega kardinala. Kaplan Poljakov v Italiji Kardinal Piazza, tajnik konsistorialne kongregacije, je imenoval duhovnika Vladislava Rubina za kaplana vseh Poljakov v Italiji. Tako bo kaplan Rubin prevzel duhovno vodstvo nad 1500 Poljaki, ki bivajo v Italiji. Razvoj katolicizma na Japonskem po vojni laponska popravlja vojno škodo tako naglo, da se ji mora primerjati samo Nemčija. Univerze, ki jih je pred vojno bilo 45, se spet polnijo. Lansko leto je bilo 421.000 vseučiliščnikov. Na žalost je lep del tega dijaštva pripravno torišče za komunistično propagando. Ni čudno! Vojna razočaranja, razočaranja po vojni, zlasti pa težke gospodarske razmere so najboljši razlogi za to. Uradni veri sintoizem in budizem sta brez moči. Pač pa je dobil katolicizem svobodo kot še nikoli in se krepko uveljavlja in širi. Pred vojno je bilo med 85 milijoni prebivalcev 100.000 katoličanov;danes jih je 171.785, kar pomeni 57% prirastka od leta 1947. V tem času je bilo treba ustanoviti 117 novih župnij. Duhovnikov je danes okoli 1000, od teh je 200 domačinov, redovnic nad 2800, od teh 2000 domačink. Prestolonaslednik se je odpravil na 7J0-tovanje po Zapadu. Obiskal je Ameriko, bil navzoč pri kronanju angleške kraljice in posetil Španijo in Italijo. V Španiji je izjavil, da ve za gloiboko sled, ki so jo sv. Frančišek Ksaverij in njegovi nasledniki pustili v duši njegovega ljudstva. Bil je tudi v avdienci pri sv. očetu. Leto šnji božični prazniki so bili v Rimu prav praznični in bogati. Predvsem moramo beležiti papeževo poslanico vsem narodom sveta, ki jo je sv. oče naslovil preko vatikanskega radia na božično vigilijo ob 11. uri. Ta dan so se v Rimu bivajoči kardinali podali k .iv.'očetu, da mu izrečejo božična in novoletna voščila. Nakar je 1 če v odgovor na njih voščila prebral svojo božično poslanico. Take božične poslanice so posebnost sedanjega n"*'"' 8,689.500 prašičev 4,212.000 ovc 10,001.500 koz 2,111.500 Ameriški vojaki v civilu Ameriški vojaki, ki so nameščeni v Nemčiji, so dobili nalog, naj v prostih urah hodijo izven kasarn v civilni obleki. Stvar ima zelo ugoden psihološki vpliv. Ker ljudje ne vidijo več vojakov v uniformah, imajo vtis, da so čete zapustile Nemčijo. * * * * »Slovenska beseda« GIO SIPO DIAIRIST VO WILHELM IIONERMANN: 47 ©če ‘-Damlj.an Tedaj se je pater Damijan moral iz srca nasmejati. Valoncc pa je kramljal dalje v »azigranem veselju. Hipoma je skočil pokonci in zaklical: »Jožef, zdaj pa le pazi, privedem ti domovino!« V naslednjem trenutku je Lam-bert že zginil. thihovnik je ostal sam v svoji borni izbi. ITpel jc Budo bolečine na želodcu. Vedel je, da gobavost zdaj tudi tam nadaljuje svojo uničujoče delo. Pred prijateljem je prikrival sv0je trpljenje, kolikor je mogel. A zdaj se. je vendar na njegovem spačenem obrazu odražala velika muka. Trudne oči so iskalo križ. Dolgo je gledal razprostrte, razbičane ude Odrešonikovc. Nato je pater Damijan sklenil r))ke in 1U0U1: »Gospod, vse muke, v.„, Vse, vse mojo uboge gobave etroke na Mehika ju.« Nenadoma je pater prisluhnil. Resnično, od zunaj je prihajal glas st,re jujnc Ko je Conrady stopil v sobo, i«u je oliruz žarel od sreče. »Pomisli!« je veselo zaklical. »Domovina prihaja!« \ stopil je gojenec iz zavetišča z lajno. Deček je bil oblečen v moder kmečki suknjič in je nosil rdečo ruto okrog vratu. »Pristen Flamec!« se je smejal Valonec, ki je, sam Bog vedi kje, iztaknil vso to ropotijo. In deček mu je zaigral na lajno staro, lepo pesem iz domovine, pesem o lastovkah, ki letijo v nebo. »Hvala ti, hivala ti, dragi prijatelj!« je smehljaje se rekel Damijan. »Če Bog da, bom sam kmalu tak ptiček, ki leti v nebo.« »Ah, kaj!« je oporekal Conrady. »A čakaj, zdaj šele pride prava Flamska!« Tedaj je pater od zunaj zaslišal nežno petje. Odprla so se vrata in vstopili so... trije kralji z zvezdo. Trije otroci iz sirotišnice: belopolti portugalski fantič, mali, rumeni Kitajec in kanaški deček z veliko, svetlo, gorečo zvezdo, ki jo je Coriradv napravil s fantiči. In, o čudo! Trije kralji so peli, peli flamsko: »Trije smo kralji z zvezdo svetlo, od jutra smo prišli pod vaše nebo!« Valonec se je na vsa usta smejal. »Imenitno, kaj? Imenitno! No, imel sem tudi dovolj trudu -s to preklicano flamščino. A ti si mi v Bruine le Gonite dovolj-krat zapel to pesem!« Damijan od ganotja ni mogel govoriti. Gledal je male tri kralje, ki so, v treh različnih delili sveta rojeni, stali sedaj pred njegovim revnim ležiščem. Vsi trije so nosili na svojih obrazih rane gobavosti. »Da, da, to je domovina,« je jecljal Damijan de Veuster. »To je moja Flamska, moj Tremolov!« Trije kralji, ki so bili zdaj s svojo flamščino povsem na koncu, so sc v zadregi prestopieali z ene noge na drugo. Končno so sneli pozlačene krone raz glave in jih položili duhovniku na odejo. Ko jih je pater Damijan nato obda,II z nekaj dobrimi rečmi, ki so mu jih bile sestre spekle z, " Žič, so zadovoljni zdirjali iz sobe in v preveliki sreči kar pozabili na tri krone, ki so še vedno ležale na bolnikovi posteljni odeji. »Ali vidiš?« je rekel Conrady. »Tri krone dz treh delov sveta. Če bi bili tukaj moji rdečekoži' hi položili zraven še četrto.« »Lambert!« jc šepetal gobavec. »Ves svet me pomiluje. Veš kaj? Jaz sem najsrečnejši misijonar na svetu...« V naslednjih tednih si je pater Damijan toliko opomogel, da je mogel darovati sveto mašo. Imel je za posebno milost božjo, da so bile njegove roke še razmeroma zdrave in je mogel opraviti sveto daritev. Vsakokrat seveda, ko je pater stopal po oltarnih stopnicah, mu je bilo, kot bi se vzpenjal na lastno goro Golgoto. Prišel je postni čas, ki je misijonarju naložil na rame najtežji križ. Neizrekljivo trpljenje je izmučilo njegovo do smrti utrujeno telo. A kaj je bilo vse to v primeri z inučeništvom, ki ga je trpela njegova duša. Damijan de Veuster, ki je kljub vsem bolečinam obranil zdravo, vedro srce, se je v zadnjih tednih svojega življenja čutil popolnoma zapuščenega. Slutil je bližino smrti. S poslednjimi močmi si je na pepelnično sredo še sam stesal krstr kljub temu, da so bile nje-gove ro: e tako ranjene, da ni mogel več maševa.i. Vedel je, da stoji na robu —'njega grobu. ' dikokrat je že zahrepenel po zadnjem spancu, ki ga je nekoč hotel spati pod pandanusovim drevesom! Zdaj pa se je težka malodušnost polastila njegovega srca. Nič več ni čutil božje bližine. Nobena molitev mu ni prinesla tolažbe. Cele noči je preklečal pred Najsvetejšim, a njegovo srce je ostalo hladno. Zjutraj se je truden in zbit zavlekel v svojo kočo in ni hotel nikogar videti pri sebi. Lambert Conrady, ki si jc s silo priboril dostop, ga je nekega dne našel v stanju skrajne dušne osamelosti in zapuščenosti. Na vrhu Kalvarije je hotel Bog, da njegov duhovnik pretrpi ono trpljenje, v katerem je Gospod nekoč zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« »Pojdi, pusti me samega!« je bolnik hripavo kriknil, ko je zagledal prijatelja. »Ne, ne grem od tod!« je vztrajal Con-rady. »Moraš me poslušati!« »Bog me je zapustil. Človeka ne morem poslušati!« je vzdihnil de Veuster. »Lmira m, a nisem vreden, da bi šel v nebesa.« »O ti neumno, nespametno človeče!« ga je Valonec odločno grajal. »Z bobni in trobentami te bodo sprejeli.« Pater Damijan je samo nemo stresel z glavo in razjedeni, spačeni obraz zakopal v dlani. Conrady je odprl sveto pismo novega zakona, ki ga je bil prinesel s seboj. »Tako! Zdaj poslušaj! Prebral ti bom sodbo, ki jo bo naš Gospod nekoč izrekel nad teboj samim! Poslušaj! 'Tedaj poreče Kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo ,ki vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti... Ti si z ubožci delil poslednji grižljaj in zadnjo kapljo pijače... Žejen sem bil in ste mi dah piti... Ti si z gore vlačil vodo v nji- S TRŽAŠKEGA Kmetijstvo v komunističnih državah Marijanska proslava v Trstu V sredini kapucinske cerkve v Trstu je postavljen nov oltar Brezmudezne Marije. Kako je to lepo: Marijin oltar v sredini vernikov, ves v cvetju in lučkah. Postavili so ga 8. decembra in bo ostal na tem mestu skozi vse marijansko leto, j Okrog tega Marijinega oltarja v cerkvi na Montuzzi se bomo zgrnili tržaški Slovenci v nedeljo 10. januarja popoldne oh 3.30. Najprej bomo pobožno zmolili rožni venec, nato nam bo zopet govoril naš ljubljeni govornik msgr. dr. Jakob Ukmar. Pri blagoslovu bomo skupno molili molitev marijanskega leta in za konec zapeli nekaj božičnih pesmi. — Ob 5 pa vsi v Avditorij, kjer bo velika igra o Sv. Ceciliji; igra rojan-ska Marijina družba, peli pa bodo Šent Jakobčani. Vstopnice dobite od 2. januarja naprej pri vseh gg. duhovnikih. PRIDITE! Z GORIŠKEGA BARAGOVA PROSLAVA V DOMU BREZMADEŽNE V GORICI Na praznik sv. Treh kraljev bomo imeli Baragovo proslavo. Spored bo pester. Poleg priložnostnega govora o svetniškem liku Friderika Barage bodo na sporedu še recitacije in pevske točke. Zato vabimo rojake, da se te proslave v obilnem številu udeleže. Vstop prost. — Začetek ob 4.30 Marijino slavje v stolnici Kakor smo lansko leto zadnjo nedeljo v decembru nadvse slovesno zaključili jubilejno leto goriške nadškofije, tako smo letos isto nedeljo nič manj slovesno in veličastno praznovali začetek Marijinega leta. Ob treh popoldne se je goriška stolnica napolnila s slovenskimi verniki iz mesta in podeželja. Ko je raz kor zadonela prva božična pesem, smo vsi čutili, kako nas naša pesem druži in dviga. To naše sveto razpoloženje je ob lepem govoru č. g. Mirka Mazore še globlje prodrlo v naše duše, ko smo ob svetli podobi Nje, ki je vsa svetla in Brezmadežna stopila na našo zemljo, še močneje zahrepeneli v betlehemske zarje. Za tem vzvišenim govorom ni bila nobena pesem tako na mestu kot Vodopivčeva Imakulata. Nato so skupni cerkveni zbori odpeli tri lepe božične: Blažena noč, Zveličar nam je rojen zdaj in Božično. Moški zbor nam je tudi zapel tri božične: Blešče se zvezdice nocoj, Zgodnja Danica in Nad Betlehem. Sledil je blagoslov z ljudskimi litanijami in božičnimi odpevi. Med bučanjem orgel je mogočno zadonela Zahvalna pesem, ki jo je skupaj ž duhovniki in pevci pela vsa cerkev. Ni bilo srca, ki bi ostalo brezčutno spričo te veličastne zahvalnice. Za zaključek so nam pevci še zapeli Premrlovo: Marija, do- brotno nam ohrani dom in rod. Čeravno je slovesnost trajala dve 'uri, se je vsem zdelo, da se je še prehitro končala. Pred stolnico je po končani slovesnosti kar mrgolelo vernikov, ki so si z radostjo v očeh pripovedovali svoje vtise. Sodelovali so pevski cerkveni zbori iz Podgore, Pevme, Stevorjana in Rupe skupno z zborom goriškega SKPD in zborom dekliške Marijine družbe. Na orglah je spremljala gdč. Lojzka Bratuževa, zbore pa je dirigiral prof. Mirko Filej. Hvaležni smo vsem, ki so nam gotovo ne brez žrtev in požrtvovalnosti nudili tako lep umetniški užitek. Bogatejši na spoznanju naših lepot in naše vere bomo stopali v novo leto, pod varstvom mogočne Kraljice, ki nam bo dobrotno ohranila dom in rod. Podgora Izredno prijeten in skoro nepričakovan užitek je letos nudila — kar recimo ji tako — »božična Podgora«. Slišali smo, da mladi in živi zborček nekaj pripravlja. Tudi smo večkrat opazili, da g. prof. Filej tja doli obrača svojega «miškota«, z njim tudi še kakšen mlad goriški prijatelj. In zares. Iz mladih grl je v sveti noči o polnoči in zopet ob slovesni sv. maši na sveti praznik zadonela prekrasna in premila in kar najbolj božična nova Mavova »Pastoralna maša«, ki nam jo v našem primorskem zamejstvu daje za Božič slišati samo Radio Trst II. Kako prijetni občutki! Človek uživa naše tako prisrčne božične melodije ne samo tam kje med »ofroim«, ampak s »Pastoralno mašo« je cela božična slovesna služba božja kar naša, domača in tako izbrana melodija! Naše čestitke mlademu zboru in požrtvovalnemu g. prof. Fileju in še vsem, ki so sodelovali! — Pravijo, da bomo te sladke melodije še enkrat slišali, in sicer na novo leto ob lOh in verjetno še na sv. Tri kralje. Dobro. Kar korajžno! Saj bomo vsi zelo radi poslušali, uživali in tako še bolj od srca molili. Doberdob V Uradnem listu — Gazzetta Ufficiale — z dne 11. decembra 1953 je izšel odlok št. 893, s katerim je dosedanja kuracija Doberdob dobila civilno priznanje za župnijo. Leta 1935 je bila kuracija sv. Martina v Doberdobu cerkveno povišana v župnijo, a ni dobila civilnega priznanja, sedaj pa je cerkveno in civilno prava župnija. Dokumentarni filmi za begunce Dne 1. januarja 1954 ob 5.30 se bo vršila v dvorani Marijine družbe na Plaeuti brezplačna projekcija dokumentarjev o a-meriški glasbi. Sledil bo film: »Šiviljski brivec«. Vsi begunci so vabljeni, da se udeležijo predstave. Marijan Komjanc Izraz »komunistične države« sicer ni pravilen in bi bilo bolj pravilno, če bi rekli »od komunistov vladanih držav«, saj ve celi svet in komunisti še najbolj, da ljudstvo ni za njih, a mora kloniti pred komunistično knuto. V splošnem komunisti ne izhajajo iz kmečkih vrst, temveč predvsem iz delavskega sloja in iz krogov pol-inteligence. Če je med njimi kakšen »kmečki« človek, potem je gotovo kakšen lenuh ali delo-mrznež, ki je svoje premoženje zapravil ali pa je imel tako malo premoženja, da ni imel kaj zapraviti. Komunisti v svojem bistvu kmetijstva ne ljubijo. Preveč zavisijo pridelki od sil, katerim oni ne morejo ukazovati. Pač pa znajo kmetijstvo izrabljati za svoje »industrializacije«. Kjer so prišli na vlado — zanimivo, da so to izključno agrarne, torej kmetijske države — so z vso krutostjo iztisnili iz kmetijstva kolikor so mogli: visoke obvezne oddaje po sramotno nizkih cenah, brez ozira, ali ostane dovolj pridelkov za preživitev kmetovalčeve družine ali ne. Tako so zrastle iz kmečkih žu-Ijev razne tvornice, industrijska podjetja, s katerimi se komunisti ponašajo. Po nekaj letih izžemanja kmetijstva so se komunisti povsod vrgli na združevanje kmetij v kolhoze in sovhoze, da rabimo ruske izraze, ali pa v kmetijske zadruge in državna posestva (tudi farme), da labi-mo slovensko izrazoslovje. NISO POSLUŠALI LENINA Lenin je imel v vidiku velike kmetijske obrate, a ni hotel, da bi do teh prišlo s silo. Poudaril je, da mora kmet svobodno izbrati, ali bo še nadalje sam kmetoval, ali se bo priključil večji kmetijski skupnosti. Če bo videl v kmetijski skupnosti svoj interes, se bo gotovo z veseljem vključil. Leninov nasprotnik in naslednik Stalin se ni držal Leninovega nasveta in je s silo prisili! ruske kmete v kolhoze. Ta sila je bila zelo kruta, saj je po podatkih, ki so priznani tudi od komunistov, pri tem izgubilo življenje nad 6 milijonov kmetov ali 4krat toliko ljudi, kot nas je vseh Slovencev. Gotovo so bile žrtve še mnogo višje. Stalin je uspel zasužnjiti ruskega kmeta v kolhoze. Rusiji je prva sledila Jugoslavija. Ta sicer ni s tako brutalno silo postopala, pač pa vedno s silo, predvsem z visokimi obveznimi oddajami in neprimerno visokim obdavčevanjem, pa tudi z moralnim pritiskom, da rabimo zelo mil izraz, saj so mnogi plačali svoj odporniški duh z življenjem, drugi s samoumorom, tretji z odvzemom premoženja, z zaporom, itd. A ni bilo tako hudo, kot v Rusiji. Približno tako kot v Jugoslaviji se je vršilo kolhoziranje kmetijstva tudi na Ogrskem, v Romuniji, na Češkem in Poljskem ter v Vzhodni Nemčiji. KAKŠNI SO USPEHI KOLHOZIRANJA? Pojdimo po vrsti. Rusija: Dokler je bil Stalin živ, so pravila vsa poročila, kakšne velike uspehe dosegajo na kolhozih. Na dnevnem redu so bili pretirano visoki hektarski donosi, izredno debele jagode, zelo dolgo bombaževo vlakno, izredni gsadni plodovi, itd., itd. Po Stalinovi smrti priznavajo bankrot kmetijske politike, zaenkrat posebno pri živinoreji. Objavili so uradno, da je število goveje živine manjše, kot je bilo 1. 1928, ko so začeli siliti v kolhoze in precej manjše, kot pod carjem. Različni plani v živinoreji ne pomagajo prav nič, če ni ljubezni do živine. V živinoreji imajo sedaj v Rusiji naslednji plan: okrepiti proizvodnjo z zvišanjem odkupnih cen na petkratno dosedanjo ceno. — Ni pa v Rusiji katastrofa samo v živinoreji, temveč tudi v njivarstvu. Rusija sicer ponuja pšenico, a jo ponuja po takih cenah, da je nihče kupiti ne more, ker je skoraj dvakrat višja kot na svetovnem trgu. Izgleda, da ponuja pšenico samo v propagandne svrhe, dobro se zavedajoč, da je nihče ne bo kupil, ker je predraga. — Torej je v Rusiji polom z dosedanjo kmetijsko politiko. S tem pa ni rečeno, da bodo ustanovili zopet zasebno kmečko posest. Rusiji je v kolhoziranju sledila Jugoslavija. V dobro je potrebno zapisati komunističnim voditeljem, da niso postopali s tako kruto silo kot v Rusiji in da so prej uvideli, da so na slabi poti. Saj nista bila samo susa ali povodenj kriva slabim letinam. Bolje pa bi bilo, da se kolhoziranja sploh ne bi lotili; bile bi prihranjene kmetskemu ljudstvu premnoge bridke ure in muke, jugoslovansko ljudstvo pa bi i-melo na razpolago več hrane. Kaj bi bilo v Jugoslaviji, da ni pomagala Amerika s hrano? — Danes je v teku likvidacija kolhozov, a komunistični voditelji se zamisli niso odpovedali. Romunija in Ogrska sta bili žitnici Evrope. Seveda so komunistični voditelji po ruskem vzorcu silili kolhoziranje. Posledica tega je, da ni na Ogrskem dovolj hrane za preko leta. Kmetje so organizirali pasivni odpor in so hoteli razbiti kolhoze pred pospravljanjem žetve. Vlada je obljubila kmetom, da bodo to jesen kolhoze razpustili, samo žetev naj še pomagajo pospraviti. Kmetje so verovali vladnim obljubam in spravili žetev. Vlada pa dosedaj ni izpolnila obljube in kmetje se zopet pun-tajo. Ogrska vlada sicer priznava, da je bilo kolhoziranje pogrešeno, a ne vidi izhoda iz zagate. Ni izključeno, da ne bo še enkrat odločila sila policije. — Enake razmere so tudi v Romuniji. Tudi tu priznavajo pogreške v kolhoziranju, tudi tu se kmetje upirajo, a ni močne osebnosti, ki bi spremenila kurz kmetijske politike. Češkoslovaška: Brezdvomno je bilo tu najbolj napredno kmetijstvo, ki se je iah-' ko kosalo z danskim ali holandskim. Visoka uporaba umetnih gnojil, bogati hektar- • ski donosi, zaveden kmečki stan. Po izvršenem kolhoziranju je tudi tu padla kmetijska proizvodnja in vladni predsednik Zapotocky je priznal hude pogreške, a leka ni nakazal. Na Poljskem niso vladajoči komunisti gnali kolhoziranja tako daleč kot v ostalih državah, ker morajo rešiti preveč drugih važnih vprašanj in ker je komunistov premalo. Ti pa se zavedajo, da so na vladi samo po milosti in v okrilju Moskve, ki pa Poljsko gospodarsko izžema. Saj Sovjeti izžemajo vse satelitske države, kot so tudi Jugoslavijo. Samo pomislite: Za 800-letnico obstoja Moskve je poslala Jugoslavija Moskvi 800 vagonov masti, ki je bila ukradena iz ust jugoslovanskemu ljudstvu. Kdo je dal ta nasvet? Moskva je pač potrebovala mast! ZAKLJUČEK Zgoraj smo rekli, da komunisti ne ljubijo kmetijstva, pač pa vedo, da je hrana potrebna tudi za njih želodce in celo v večji meri, kot za druge. Zato pa delajo najrazličnejše načrte, plane. Tak plan je bil v Sloveniji plan za jajca. Planska komisija pri vladi v Ljubljani je določila najnižje število jajc, ki jih je po planu potrebno zbrati. Razdelila je količino po okrajih, ti po ljudskih odborih, ti po posestvih. Jajca so po planu zbirali, razdeljevali pa bolj malo, ker jih je bilo premalo. Takrat so bila jajca po 12 dinarjev. Pa ti deluje pri vladi tudi nekakšna kontrolna komisija, katere delo je bilo večkrat hvalevredno. Pregledala je tudi izvajanje načrta ali plana za zbiranje jajc in je ugotovila, da je bilo za v9ako jajce nad 1000 dinarjev stroškov. Seveda je jajčna planska komisija čez noč izginila. Komunisti ne ljubijo kmetijstva, pa tudi kmečkega delovnega ljudstva ne. Jugoslovanski kmet je v bistvu mali posestnik in kot tak potreben socialne zaščite. Vsi stanovi imajo zdravniške blagajne in zdravniško oskrbo, sindikalne popuste, plačane dopuste in v starosti penzijo, itd., samo kmetski stan ne sme poznati teh dobrot. Garaj in plačuj, to je usoda jugoslovanskega kmeta in taka je usoda kmeta v vseh državah, kjer komunisti vladajo. LISTNICA UREDNIŠTVA Vsem, ki so nam poslali voščila za Božič in novo leto, se iskreno zahvaljujemo z enakimi voščili od naše strani. Uredništvo in upravm DAROVI ZA SLOV. ALOJZIJEVIŠČE G. Milost kot božični dar 2000; N. N. za slov. semeniščnike v Alojzijevišču 5000; N. N. iz Gorice 250; N. N. 1000; S. B. iz Rima 2000; namesto cvetja na grob predrage sestre Marije Menič, umrle v daljni Kanadi, daruje Ana Menič-Figar 1000; v spomin nepozabne nečakinje Marije Menič daruje Elizabeta Štokelj 500 lir. V sem blagim dobrotnikom iskren: Bog povrni! ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ 9?udo(| na Travnika (P. Vittoria) 18/11. je odprt vsak delavnik od 9.-13. in od 15.-18. ure. Odgovorni uredniki Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Slovenska krščanska socialna zveza želi vsem svojim članom in prijateljem srečno novo leto! hove koče... Popotnik sem bil in ste me sprejeli... Zidal si jim koče in si bil sam brez strehe pod pandanusovim drevesom... Nag sem bil in ste me oblekli... Ti si nagim dal obleko in zmrzujočim tople odeje... Bolan sem bil in ste me obiskali... Svoje življenje si daroval za bolnike na Molokaju... V ječi sem bil in ste prišli k meni... Prišel si k njim v ječo tega otoka, v deželo pregnanstva, v dolino smrti. Mrtve si pokopaval, jim tesal krste in kopal grobove!’ In če bo nato neumni pater Damijan vprašal: 'Gospod, kdaj sem te videl lačnega in sem te nasitil, ali žejnega in sem ti dal piti? Kdaj sem te videl popotnika in sem te sprejel, ali nagega in te oblekel? Ali kdaj sem te videl bolnega ali v ječi in sem prišel k tebi?’ In Kralj ti bo odgovoril: 'Resnično povem ti: Kar si storil kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, si meni storil!’« Gobavi duhovnik na^ videz sploh ni poslušal. Končno pa se je zravnal, žalostno pogledal prijatelja in rekel: »Pojdi, prijatelj, ne moreš ini pomagati!« Valonec je brez besede stal pred svojim nesrečnim prijateljem. Ne, ni ga mogel pustiti samega. Poiskati mora novo mesto iz svetega pisma, ki naj govori tej ranjeni duši o božjem usmiljenju. A ko je hlastno prelistaval, je padla iz svete knjige podobica. Conrady jo je pobral, jo pogledal in jo podal patru: »Na, prijatelj, vzemi! Pozdrav od doma!« Pater Damijan jo obotavljaje se segel po ve na pol orumeneli sliki. Nato pa je z razprtimi očmi gledal na malo svetinjo. Roke so se mu začele tresti. »Mati božja iz Scherpenheuvela!« se je razveselil. »Tolažnica žalostnih!« je potrdil Con-rady. »Naša ljuba Gospa iz Flamske prihaja k meni!« Damijan de Veustcr je nepremično gledal sliko Matere božje v kraljevskem oblačilu. V levici je držala božje Dete in v desnici žezlo vseh milosti. Iz obličja pa ji je sijala materinska dobrota. »Domovina je prišla k meni!« je šepetal Damijan. »Tolažnica žalostnih!« To je domovina!« »Ave Maria...« je molil Conrady naprej in Flamec je z drhtečimi ustnicami odgovarjal. Solze so mu zalile oči. Razdvojeno sree je začutilo božajočo materino dlan. »Hvala ti, prijatelj! Tisočkrat se ti zahvalim!« je jecljal Damijan. »A zdaj te prosim, pusti me samega!« »Da, Jožef, zdaj grem. Pustil te bom pri Tolažnici žalostnih.« Zgodil se je čudež! Vsa bojazen, vsa žalost se je umaknila iz duše pred sliko nebeške Gospe. Tolika sreča in tolažba je napolnila duhovnikovo srce, da bi najraje zakričal od veselja: »Hvala ti, Mati, hvala, hvala! Dala si mi mir, ki ga človek potrebuje ob smrti!« V cerkvi pred zlato monštranco pa je klečal Lambert Conradv in tudi njegovo srce jo prekipevalo v hvaležnosti. Skozi na stežaj odprta okna je slišal patra Damijana, ki je pel s hripavim glasom: »Nune dimittis!«... »Zdaj, o Gospod, odpuščaš svojega služabnika v miru, zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje!« »In jaz, bedak, da se nisem prej spomnil na Mater božjo iz Scherpenheuvela!« je mrmral Valonec. Popoldne je prišel pater Vendelin Mo-ellers iz Kalaupape, da bi bolnika spovedal. Našel ga je žarečega od veselja. Na smrt se je pripravljal kakor na praznik. »Poglejte moje roke, pater!« je rekel. »Vse rane se celijo. Naznanjajo smrt. Bog me kliče, da boem veliko noč praznoval v nebesih! Bog bodi za to slavljen!« Drugega aprila je Courady podelil svojemu prijatelju sveto poslednje olje. »Zdaj nisem več potreben tukaj!« sc je smehljal pater Damijau. »Bog bo poslal ognjeni Elijev voz, da se z njim popelješ v nebesa!« se je šalil Valonec. »Ognjeni voz mi je že davno poslal, fo je gobavost, ki žge moje telo.« »Ali hočeš meni, svojemu Elizeju. zapustiti svoj plašč?« je vprašal pater Mo-ellers. »Kaj bi z mojim starim, oguljenim plaščem,« se je smehljal Damijan. »Poln je gobavosti!« Nato pa je njegov grdi, spačeni obraz nenadoma postal skoraj lep, kakor ožarjen od notranje luči. »Pater!« je šepetal gobavec. »Koliko tolažbo čutim v duši, da umiram kot sin Najsvetejših Src!« Naslednji dan se je pater Damijan še enkrat dal peljati 9kozi vas gobavcev. Za vsakega je imel prisrčno, poslovilno besedo in zadnjo tolažbo. Jokaje so se vsi ti grdi ljudje prerivali okrog njega in umirajočega prosili, naj jih še enkrat blagoslovi. Otroci iz sirotišnice so čutili, da jih je njihov oče prišel zadnjikrat obiskat. Ihteli so, da je človeku hotelo počiti sree. Damijan de Veuster jim je polagal roke na ranjena čela in jih vse blagoslovil. »Lambert!« je rekel nato Valoncu, »obljubi mi, da jih ne boš pustil samih!« »Obljubim!« jo odgovoril Conrady. »A čutim, da bo kmalu prišel nekdo drug in nnstopil tvoje mesto, nekdo, ki Jžc dolgo hrepeni po tem.« »Kdo je to?« je vprašal pater Damijan. »Pater Pamfilij de Veuster!« Res je nekaj let nato prišel na Molokaj pater Pamfilij. Tedaj je Valonec pobral svoje stvari in odpotoval nazaj k Indijancem. Damijan de Veuster pa je pripravil svoje stvari za potovanje v večnost. V ponedeljek 15. aprila je Bog njegovo dušo vzel k sebi v nebesa. Prav tiho je zaspal. Pokoj je bil razlit na misijonarjevem obličju, iz katerega je zginila poslednja sled gobavosti. V mrtve roke so mu položili križ, rožni venec in sliko Matere božje, Tolažnice žalostnih, ki je prišla iz Flamske, da svojemu otroku prinese domovino. Pod pandanusovim drevesom so ga go- bavci položi!) k večnemu počitku in na nagrobni križ napisali besede: nNihče nima večje ljubezni kot listi, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.« Ko pa jo pomlad leta 1936 šla skozi Flamsko, so inolokajskega misijonarja zagrebli v cvetočo zemljo domovine. V samostanski cerkvi v Loevenu so mu pripravili zadnje počivališče. Sveta flamska zemlja pa je postala bogatejša za novega junaka. (KONEC)