482 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Malefi~ne svobo{~ine Ljubljan~anov = Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn : ljubljanski
kazenski sodni red. Ljubljana : Zgodovinski arhiv, Graz : Institut für österreichische Rechtsgeschichte
und europäische Rechtsentwicklung der Karl-Franzens-Universität, 2004. 219 strani. (Gradivo in raz-
prave ; 25)
To je knjiga, ki bi se jo {e kako razveselil pokojni pravni zgodovinar Sergij Vilfan. Njena izdaja
pomeni namre~ uresni~itev njegove dolgoletne ‘elje, saj je v njej objavljen eden najpomembnej{ih
pravnih spomenikov, ki jih hranijo slovenski arhivi in ki je pomemben tudi v {ir{em evropskem okviru.
Formalno gre za privilegij cesarja Maksimilijana I., izstavljenega 20. avgusta 1514 v Gmündu, s kate-
rim je cesar v funkciji de‘elnega gospoda Kranjske (in mestnega gospoda Ljubljane hkrati) podelil v
vsebinskem oziru ljubljanskim me{~anom pravico do samostojnega izvr{evanja krvnega sodstva in
hkrati v privilegiju tudi dolo~il z njim zvezane postopke, vrste kaznivih dejanj in kazni. Ljubljansko
mestno sodi{~e je s tem privilegijem dobilo zna~aj privilegiranega de‘elskega sodi{~a in je lahko raz-
sojalo tudi v najte‘jih kriminalnih dejanjih, za katere je bila zagro‘ena smrtna kazen.
Malefi~ne svobo{~ine Ljubljan~anov, kot so izdajatelji po novem in povsem po zgledu nem{kega
izvirnika (Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn) poimenovali ta dokument, ki je bil dosedaj v strokov-
ni literaturi poznan ‘e pod ve~ razli~nimi imeni (krvosodni red, kriminalni sodni red, hudodelstveni red
ipd.), so ena prvih samostojnih uzakonitev kazenskega prava v Evropi. To je razlog, da privilegij ‘e
dolgo ~asa zbuja pozornost (pravnih) zgodovinarjev in da ima tudi nadregionalni pomen. Skupaj s
sodnim redom za de‘elsko sodi{~e Wolkenstein iz 1478, tirolskim malefi~nim redom iz 1499, malefi~nim
redom za Radolfszell iz 1506 in sodnim redom za Bamberg iz 1507 predstavlja eno prvih kodifikacij
kazenskega prava v cesarstvu in mu gre zato, kot re~eno, pomembno mesto v razvoju kazenskega prava
tudi v evropskem kontekstu. Je pa hkrati res, da Ljubljan~ani svojih »malefi~nih svobo{~in« verjetno
niso dolgo uporabljali, saj so jih v praksi ‘e kmalu za~ele izpodrivati druge kodifikacje kazenskega
prava, kot je kazenski red cesarja Karla V. iz 1532 (Constitutio Criminalis Carolina), ki je veljal za
celotno cesarstvo, ali pa 1535 izdan red za de‘elska sodi{~a na Kranjskem kralja Ferdinanda. Toda
kljub temu, da kak{ne omembe vredne uporabe malefi~nega reda v ljubljanski sodni praksi po 1532 ni
zaznati – vsaj tako ugotavlja v iz~rpni {tudiji Boris Golec – so ga Ljubljan~ani skozi stoletja smatrali za
del svojih mestnih pravic oziroma svobo{~in in so ga dali zato vpisati v vse {tiri mestne privilegijske
knjige. Nazadnje se je to zgodilo {e leta 1792, ko malefi~ni red tudi formalno ‘e ni ve~ veljal, saj je
1791 izvr{evanje krvnega sodstva pre{lo z Ljubljane na novoustanovljeno c. kr. mestno in de‘elsko
sodi{~e.
Nemara je prav tipi~no slovensko, da neposredna pobuda za kriti~no objavo tega pomembnega
dokumenta ni pri{la iz doma~ih logov, ampak s strani In{tituta za avstrijsko pravno zgodovino na Uni-
verzi v Gradcu, s katerim je bil Vilfan, ki je tam honorarno predaval in pri katerem je ta ideja tudi dolgo
~asa tlela, tesno povezan. Je pa kljub temu potrebno poudariti, da je objava knjige, ki je poleg bolj
reprezentativne (bibliofilske) izdaje do‘ivela leto kasneje tudi la‘je dostopno {tudijsko izdajo (kateri je
dodana tudi izdaja na CD plo{~ku), v kon~ni posledici rezultat zglednega sodelovanja avstrijskih in
slovenskih in{titucij in posameznikov. Zato je tudi razumljivo – in iz razlogov bolj{e mednarodne recepcije
tudi povsem upravi~eno –, da so vsi prispevki v knjigi, ki so v glavnem nastali kot rezultat simpozija o
obravnavanem malefi~nem privilegiju, objavljeni dvojezi~no – slovensko in nem{ko.
Uvodni del knjige predstavlja edicija Malefi~nih svobo{~in Ljubljan~anov. Uvedena je z dobrimi
fotografskimi reprodukcijami 7 folijev obsegajo~ega privilegija, ki ob temu slede~i transkripciji Bo‘a
Otorepca predstavljajo tudi dober {tudijski pripomo~ek za vsakogar, ki se ho~e nau~iti pisarni{ke goti-
ce zgodnjega 16. stoletja. (Mimogrede naj omenim, da je pripravil Bo‘o Otorepec ‘e leta 1998 skupaj
z Draganom Mati}em z izdajo izbranih listin taistega Zgodovinskega arhiva Ljubljana (za ~as 1320–
1782) {e en zelo uporaben paleografski priro~nik.) Transkripciji sledi prevod v moderno sloven{~ino,
ki ga je opravil pravni zgodovinar Marko Kambi~ in z njim se kon~uje edicijski del publikacije. Sledi
mu pet razprav, ki so z razli~nih vidikov povezane z ljubljanskim malefi~nim redom oz. kazenskim
pravom pri nas. Gernot Kocher (Graz) tako obravnava {ir{i zakonodajni okvir ljubljanskih malefi~nih
svobo{~in, Markus Steppan (Graz) je svojo pozornost namenil (za dana{nja pojmovanja zelo krutemu)
sistemu kaznovanja v obravnavanem redu, Boris Golec (Ljubljana) je sku{al ugotoviti, v kolik{ni meri
so se dolo~be ljubljanskega malefi~nega reda uporabljale v sodni praksi, Marko Kambi~ (Ljubljana)
483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
podaja precej splo{en oris kazenskega prava na Slovenskem do 1848, Jelka Melik (Ljubljana) pa po tem
letu. Delo zaklju~uje glosar manj znanih nem{kih pravnih pojmov iz Malefi~nih svobo{~in Ljubljan~anov,
ki ga je sestavil Borut Holcman (Maribor).
P e t e r  [ t i h
Tirol – Österreich – Italien. Festschrift für Josef Riedmann zum 65. Geburtstag. Izd. Klaus
Brandstätter, Julia Hörmann. Innsbruck : Wagner, 2005. 691 strani. (Schlern-Schriften ; 330)
Josef Riedmann, kateremu je posve~en obse‘en jubilejni zbornik razprav ob njegovi petin{est-
desetletnici, je dobro poznan tudi slovenskim zgodovinarjem – {e zlasti medievistiom. Gre za rednega
profesorja srednjeve{ke zgodovine in pomo‘nih zgodovinskih ved na univerzi v Innsbrucku, kjer deluje
‘e od leta 1969, ko je postal asistent pri Josefu Rainerju. Riedmann, ki je svojo znanstveno in razisko-
valno pot za~el na In{titutu za avstrijske zgodovinske raziskave na Dunaju, kjer je sprva sodeloval pri
ediciji listin Friderika I. Barbarosse, projektu, ki ga je uspe{no vodil in zaklju~il Heinrich Appelt, se je
v medievisti~nih krogih uveljavil s svoji habilitacijskim delom o povezavah grofov in de‘elnih knezov
Tirolske z Italijo do 1335 (Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Iitalien bis zum
Jahre 1335). Delo je iz{lo leta 1977 pri Avstrijski akademiji znanosti (katere ~lan je od 1982 tudi
Riedmann sam) in z njim je avtor pokazal, kako pomembna je bila Italija (zlasti njeni bankirji in tudi
razni potentati-uzurpatorji, ki so kontrolirali severnoitalijanska mesta) za politiko tirolskih grofov na
kontaktnem prostoru med Nem~ijo in Italijo. To delo – kot tudi vsa zgodovina tirolskega prostora, s
katerim je bil slovenski stoletja dolgo povezan zlasti preko {kofije v Briksnu, pa tudi druga~e – je
pomembno tudi za raziskovalce slovenskega srednjega veka, saj je od srede 13. stoletja naslov tirolskih
grofov (in nato tudi polo‘aj prvih tirolskih de‘elnih knezov) nosil visokoplemi{ki rod, ki se je imenoval
po Gorici. Radij delovanja gori{kih grofov je tako segal od severnega Jadrana do najpomembnej{ih
alpskih poti, ki so povezovale nem{ki in italijanski prostor in ene in iste grofovske osebe (pa tudi
njihovo ministerialno spremstvo) lahko spremljamo ob So~i, koro{ki Dravi, Etschu, Innu ali pa tudi ob
Padu, Brenti ali Livenzi. Med temi je bil gotovo najpomembnej{i tirolsko-gori{ki grof Majnhard IV., od
1286 tudi koro{ki vojvoda, ki je svoje »kne‘je sanje« tudi v resnici udejanjil z oblikovanjem de‘ele
Tirolske in temu knezu je bila 1995 prav pod znanstvenim vodstvom Riedmanna namenjena velika in
odli~na de‘elna razstava na gradu Tirol in v samostanu Stamms, ki je vsaj na simbolni ravni za kratek
~as zdru‘ila od 1918 razdeljeno in s strani Majnharda IV. ustvarjeno de‘elo.
S tem smo ‘e pri drugi veliki temi Riedmannovega zgodovinopisnega udejstvovanja – tirolski de‘elni
zgodovini. Tudi tu je njegov prispevek ve~ kot zgolj opazen in njegovo najpomembnej{e delo na tem
podro~ju so zagotovo njegovi teksti, ki jih je napisal za danes standardno delo o zgodovine Tirolske
(Geschichte des Landes Tirol), med katerimi izstopata {tiristo strani dolg pregled srednjega veka v
prvem zvezku (prvi~ iz{lo 1985) in sedemsto strani dolg pregled sodobne zgodovine (1918–1970) v
~etrtem zvezku (prvi~ iz{lo 1988) omenjene zgodovine.
Vsekakor ni ravno veliko medievistov, ki se suvereno ukvarjajo tudi s sodobno zgodovino in to
dejstvo se lepo zrcali tudi v Riedmannu posve~enemu jubilejnem zborniku: paleta 49 prispevkov, ki so
jih napisali njegovi prijatelji, kolegi in u~enci, se namre~ razteza od anti~ne pa do sodobne, povojne
zgodovine in v njih so nagovorjene zelo razli~ne teme, s katerimi se je Riedmann ukvarjal na svoji
profesionalni poti in ki smo jih zgoraj lahko nakazali le zelo okvirno. Na tem mestu nima nobenega
smisla na{tevati vse prispevke, ki izvirajo izpod peres avtorjev iz Nem~ije, Italije, ^e{ke in seveda
Avstrije in ki v zborniku – zanimivo – niso urejeni kronolo{ko, ampak abecedno. Omeniti velja le, da se
tematsko v prvi vrsti navezujejo na zgodovino Tirolske in Avstrije, na odnose z (italijanskim) jugom in
na pomo‘ne zgodovinske vede. Med njimi bo zanimivo branje zagotovo na{el tudi slovenski zgodovi-
nar, pa naj ga zanimajo vpra{anja povezana s problematiko srednjeve{kih de‘el (Hagedener, Nieder-
stätter), diplomatiko (Härtel, Wolfram), briksen{kimi {kofi (Bitschnau), Janezom Vetrinjskim (Stelzer)
ali pa tudi z ju‘notirolskim vpra{anjem po 1945 (Gehler) itd.
Jubilejni zbornik je vsekakor lep poklon in lepo darilo Riedmannu ob njegovem ‘ivljenjskem praz-
niku in tudi ob zaklju~ku njegove profesorske kariere na univerzi v Innsbrucku, ki jo z za~etkom {tu-