FOR fijs&dom Q. ^/1061109- NO. 34 k> NvS * IN SPIRIT FOk^ • /O^ANGUAOf-’ONLY ■fldiagJglgAJll—HOIW1 Serving Chicago,. Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,'Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Nevarroi? Iwjev med Gfki na oioku Cipru ^ada Grčijo zahteva na oto-“vlado narodne edina-sli5’ in priznanje vodstva Aten za vse Grke, tudi ciprske. Novi grobovi NIKCZIA, Ciper. — Otok Cilj61' je vznemirjal svet v pretek-j letih zaradi sporov med oto s lihi Grki in Turki. Ti spori so Se ponovno spremenili v pra^o v°jskovaije, ki je grozilo po-n°yno sprožiti vojno med Grčijo J11 Turčijo, članicama NATO. A 6 in Ankara sta ta spor po-s °Pno omejili in ga pustili za-du ga ob primernem času ^ Usala rešiti. Na otoku so še 'cdno čete ZN, ki varujejo mir ||jed obema narodnostnima sku-P'barna. .. ^daj je prišlo do novih, več-q. tlenj med Grčijo in vlado na Tuti. Upala je, da bo to doseg-je’ k ° do Ciper postal del Grči-• Gibanje za združitev Cipra z Grv" C1l°i ki je bilo pred leti tako w v J'- »-»vavj jJJLCCl ICll bcuvt.1 Cn°’ Je kar nekam splahnelo, v Je Predsednik Cipra pra-^ avni nadškof Makarios odlo-da naj otok ostane neodvis-Sec^ePudlika, on pa njen pred- Atenah s takim razvojem Vr ° 2:adovoljni in na Ciper se je Vri 1 stari gen. Grivas, najbolj Zri* v. P°dpornik gibanja za u2Uev Cipra z Grčijo in nek- vodnik ciprskih Grkov prot. 2a ciprsko neodvisnost da 1 Abgležem. Makarios sedi, hje^rjpravl.ia Grivas upor proti bavjlU’ si je na skrivaj na-lerh Vedi° količino orožja, s ka-sebi ^ doče opremiti zanesljive Piedane vojaške enote. At vojaške enote, tok £n^a vlada je pretekli p< -S6bnP°S'ala v^adi na Cipru po-2ahte ,n0t° Z 9 točkami, v kateri ki Aa izročitev vsega orožja ^ešk N prišlo pretekli mesec iz e’ četam ZN na otoku, se- stav0 , i - ------> -- iade “narodne edinosti’ kat vri ved ^ružit morajo biti tudi prista- ve otoka z Grčijo in se- dai'odariZnan^e vodstva grškega j\4 a Atenam. sPreieaiJios •]e to označil za ne-Veuci„rn 'ultimatum”, pa ie Uo Vlada y r- , z^jua sta posredovah “o Za v ^0ca^a^ z njegovo urad-VK..rnitviJO- Britanska vlada Ate itrahi te, • Jega sr, Ju P°zlvaIi» naj svo-P°ra n( °dPrt ,b ^ ih Nikoziji, mirili sprti iti „ SP°ra ne ženeta na ostrino JOJ. več pijejo ^0ko]r-u’ — Potrošnja ‘Ai re |d pijač v Češkoslova-^9vi 1 Udliki ‘nevarno narašča’, Tla bra radn° Poročilo. Potroš-ne je lani porastla le laž ’ ^ * • . Potrošnja alkoholnih pi- Zdi\2a £eio da Cehi in Slovaki no- 0)3^ . '-eni m blovaki no- ^lad-’d ko iim J6 “praška jPrijeh tako haglo pobegnila. ?V° 0bnL;S° ,se starega vodila: d Pijači se vdaj! V v2DA Popijemo več kave h kO VCL nave Paj. vsem ostalem svetu gku_ Josephine Hobart Sinoči je po dolgi bolezni umrla v Euclid Geperal bolnišnici 67 let stara Josephine Hobart, roj. Klun, z 900 E. 245 St., vdova po pok. Raymondu, mati rev. Raymonda T. Hobarta od Sv. Kristine, sestra Alice Vidmar, Irene Petrovič, Lillian An~ dolek in pok. Thomasa Kluna. Pokojna je bila rojena v Clevelandu kot hčerka pokojnih Thomasa in Josephine, roj. Mikulic. Do svoje bolezni pred 4 leti in pol je bila zaposlena kot šivilja pri Richman Bros. Co. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 10,, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Pokojna je bila članica KSKJ št. 162. -------o------- Nev dokaz o življenju ST"Pamari»Umgvaj« spet ¥iiete r@gevlf® Judovska strokovnjaka sta MONTEVIDEO, Urug. — .Levičarski mestni gverilci Tupa-maros so v času volitev v glav-našla in preverila prvotno J nem mirovali. Sedaj, ki so bili1 poročilo judovskega Zgo^po ponovnem štetju glasov ob- Romunski general ustreljen kot sovjetski vohun PARIZ, Fr. — Diplomatski krogi tu trdijo, da je bil romunski general Ion Serb, poveljnik Bukarešte in 2. vojaškega okrožja, član parlamenta, obsojen zaradi vohunjenja v korist Sovjetske zveze in pretekli mesec u-streljen. Romunsko časopisje o tem molči in oblasti skušajo to o-hraniti v tajnosti, da ne bi vodilo do večje napetosti s Sovjetsko zvezo. To je prvi primer take kazni za visokega častnika, ki naj bi vohunil v korist zavezniške države, v tem primeru Sovjetske zveze. Romunija je namreč članica Varšavske obrambne zveze in še v posebni oogodbi povezana s Sovjetsko zvezo, proti kateri pa Ijubo- dovinarja Jožefa Flavija v Jezusu Kristusu. JERUZALEM, Izr. — Izraelski znanstveniki sodijo, da so razrešili uganko prvega krščanstva in opisa Jezusa Nazarenča-na v delu judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Na temelju starega arabskega rokopisa so dognali prvotno besedilo Flavija o Jezusu Kristusu, edino znano nekrščansko poročilo o Jezusu Nazarenčanu iz časa njegovega življenja in delovanja. To odkritje je važno v toliko, ker potrjuje obstoj Jezusa in njegovo delovanje od strani Juda, ki je razmere in življenje, o katerem razpravlja, podrobno sam poznal, ker je oil Jud in je živel do leta 70 v Palestini. Judovska strokovnjaka, prof. Shlamo Pines in prof. David Flusser, sta prepričana, da je sedaj odkrito besedilo J. Flavija prvotno, izvirno in zanesljivo. Doslej znano besedilo Jožefa Flavija o Jezusu Kristusu so splošno smatrali za dvomljivo in so ga pripisovali kristjanom prvih stoletij. Izraelska znanstvenika ga pripisujeta škofu Evzebiju iz Cezareje v Siriji. O Jezusu imamo obširna poročila štirih evangelistov, ki so Jezusa osebno poznali, kot sv. Matej in sv. Janez Ev. in verjetno tudi sv. Luka, ali pa so slišali o njem iz ust tistih, ki so ga poznali in z njim živeli, kot javljeni izidi in je bil uradno proglašen za zmagovalca pri predsedniških volitvah Juan M. Bordaberrv, so se znova lotili nasilja. Najprej so ugrabili glavnega urednika vladnega časopisja, nato pa v napadu na neko policijsko postajo ubili dva policaja. Novi predsednik Juan M. Bcrdaberry je konservativec in je izjavil, da bo nadaljeval politiko sedanje vlade, ki se prizadeva že nad eno leto, da bi Tu-pamare strla. Zmaga protikomunističnih sil v Urugvaju je dala pogum vsem nasprotnikom komunizma v Latinski Ameriki. Pred volitvami so namreč vsi levičarji napovedovali zmago levičarski “ljudski fronti”, ki pa je kljub vsemu grdo pogorela. Njen kandidat je dosegel komaj tretje mesto. Obrambni tajnik M. R. Laird ja pred Kongresnim odborom razlagal položaj ZDA v odnosu do ZSSR v strateškem orožju. Kongres je zagotovil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi ZSSR dosegla premoč tako v medcelinskih raketah na kopnem — to že ima —kot na morju. WASHINGTON, D.C. — Pred-^ zagotovilo podprl s svojimi pc-sednik ZDA Nixon je v svojem datki pri razlaganju potreb iz- poročilu o položaju sveta govoril o izboljšanju izgledov za svetovni mir in napovedoval vsaj omejen sporazum z ZSSR v ob- datkov narodne obrambe v novem p r o r a čunskem predlogu Dejal je: “Bilo bi diplomatsko in poli- segu strateškega orožja. Dejan- lično nesprejemljivo za ZDA sko stanje ni tako rožnato, kot dovoliti Sovjetski zvezi, da bi je trdil Nixon. Sovjetska zveza dosegla številčno nadmoč v stra-hiti še vedno z oboroževanjem, tegičnih raketah na kopnem in trenutno najbolj na morju in v morju. To bi bilo tudi novp vo- Štrajki v rodezijskih rudnikih politični? SALISBURY, Rod. — V preteklih tednih je prišlo v Rodeziji do vsaj 10 štrajkov v rudnikih, ki naj bi imeli politično o-zadje. Bili naj bi v zvezi z a-gitad jo med črnci proti odobrit- zraku. Na to je opozoril o-brambni tajnik Melvin R. Laird Kongres, ko je zagovarjal proračunski predlog za narodno o-brambo. V njem je predvideno okoli bilijon dolarjev za pospešeno gradnjo nove vrste večjih atomskih podmornic in novih mogočnejših medcelinskih raket za nje. Nove atomske podmornice bodo predvidoma oborožene z veliko večjim številom raket, ki bodo pa imele tudi veliko večji domet. Lahko bodo iz domačih obalnih voda pognale v svojih mogočnih raketah atomsko uničenje v katerikoli del sveta. O-brambni tajnik Laird je povedal naravnost, da bodo ZDA to orožja vi dogovora, ki sta ga sklenili vladi Rodezije in Velike Brita-'nov° vrsto strateškega nje o bodoči ustavi neodvisne! začele naglo graditi,* če Sovjetska zveza ne bo omejila gradnje atmoskih podmornic in se s tem sporazumela z ZDA. Predsednik Nixon je v svojem poročilu o stanju sveta poudaril, da ZDA ne bodo dovo- Rodezije. Vse stavke so se končale brez hujših pretresov, čeprav so bile n e z a k onite. Kljub sedanjemu nemiru med rudarji v raznih je sv. Marko, učenec sv. Petra. | delih dežele ne pričakujejo več-Ker so bili vsi štirje evangelisti ] jih. težav in daljših prekinitev lile nadaljnjega slabšanja svoje- kristjani, je poročilo Juda J.' dela. sumno čuva svojo popolno ne-j Flavija, ki je prešel kasneje v odvisnost. ! poganstvo, toliko važnejše. ga položaja v oboroženih silah Sporočajte domače vesti! odnosu do Sovjetske zveze. O-J brambni tajnik je to izjavo in laško tveganje.” Sovjetska zveza ima po ameriških podatkih trenutno okoli 1550 medcelinskih raket na kopnem, ZDA le 1054. ZDA imajo 41 atomskih podmornic, oboroženih s Polaris in Pozejdon raketami, Sovjetska zveza bo dosegla to število koncem prihod-njega leta. ZDA imajo še vedno prednost v strateškem letalstvu, četudi postaja to zastarelo. V številu samih jedrskih (atomskih in vodikovih) bomb vodijo ZDA napram ZSSR še vedno v razmerju 2:1. Iz Clevelanda in okolice Štrajk pobiralcev odpadkov— Včeraj zjutraj so začeli pobiralci smeti in odpadkov štrajk v zvezi z novim delovnim časom. Protestirajo proti 10-odstotni omejitvi dela in zahtevajo v takem slučaju petek kot prost dan poleg sobote.. Župan Perk se je z zastopniki unije pogajal, pa ni uspel. Napovedal je, da bo skušal štrajk končati z odredbo sodišča. Zadnje vesti Ameriške letalske sile uničujejo rdeče v Vietnamu V remenski prerok pran: ViSlačn lQžn0 in malo toplejše. Naj-mperatura okoli 38. Padavin. Za Tet napovedane velike rdeče ofenzive v Južnem Vietnamu ni bilo, pa so vojaški vodniki prepričani, da bo do take ofenzive prej ali poslej prišlo, ker so rdeči v zadnjih mesecih poslali na jug tako močne vojaške sile in tolikšne količine vojaških potrebščin, med njimi tudi težkega orožja, tanke in topove. Vojaški viri trdijo, da je šlo ta mesec na jug več svežih seve rnovietnamskih čet kot katerikoli mesec preje. Po podatkih, ki so jih zbrali, računajo, da bo prišlo do konca februarja v Južni Vietnam ali na njegovo mejo kakih 30,000 Severnih Vietnamcev, do konca letošnjega aprila pa okoli 70,000 do 80,000, več kot lani celo leto. Skupno sodijo, da bodo imeli rdeči v glavnih borbenih enotah od 120,000 do 130,000 mož. K temu je treba dodati krajevne in druge sile, kar poveča skupne rdeče oborožene sile na nekako 200,000 do 220,000 borcev. Rdeče sile so v glavnem zbrane na treh področjih. Najmočnejše so enote na področju meje Laosa, Južnega Vietnama in Kambodže na robu Osrednjega višavja, od koder naj bi napadle v smeri Kontum in Pleiku (Glej zemljevid!). Pot tja čuvajo vojaške postojanke neposredno ob meji, med njimi znani Ben Het. Na tem prostoru naj bi bilo poleg treh celih severno-vietnamskih divizij še en dodatni polk in 10 neodvisnih bataljonov. Te sile naj bi razpolagale tudi z nekaj tanki in težkim topništvom. Tri rdeče divizije so dalje proti jugu v Kambodži onstran meje zahodno in severozahodno od Saigona, med tem ko je tretje zbirališče rdečih sil tik južno od Demilitarizi- rane cone, od koder naj bi imele cilj zasesti severni pokrajini Južnega Vietnama. Proti zbiranju severnoviet-namskih sil in njihovem prehajanju dalje na jug nastopa ameriško letalstvo, ki že ves zadnji teden načrtno tolče ne le Hočiminhova pota (Glej zemljevid!), ampak tudi znana rdeča zbirališča in opori-rišča, kot je A Shaw dolina na Severu in posebno področ- je v bližini treh meja v zaledju Osrednjega, višavja. A-meriško letalstvo hoče rdeče čim bolj oslabiti in jim otežiti kopičenje vojnih potrebščin, brez katerega je na vsako večjo ofenzivo težko misliti. Pri teh letalskih napadih so udeležena ameriška letala na oporiščih na Tajskem, v Južnem Vietnamu in na treh letalonosilkah, ki se drže v Tonkinškem zalivu. WASHINGTON, D.C. — Danes dopoldne malo pred deseto bo predsednik Nixon s jVojo žene Patricio, s skupino svojih sodelavcev in z državnim tajnikom Rogersom odpotoval proti Kitajski, kamor bo prispel v ponedeljek dopoldne ob 11.30 po vmesnem pristanku na Havajih in na Gvamu. Na Kitajskem bo ostal do 28. februarja, nato pa so bo vrnil domov preko Aljaske. LONDON, Vel. Brit. — štrajk premogarjev se nadaljuje in Velika Britanija omejuje rabo elektrike na najnujnejše. Podjetja so morala uporabo elektrike zmanjšati na polovico in tako obrat omejiti na pol ali pa ga kar ustaviti. Na ta način je doslej izgubilo zaposlitev okoli 3 milijone ljudi. To število se utegne povečati v enem tednu na 20 milijonov. BLACKPOOL, Ang. — Danes zjutraj ob enih je neki neznanec vdrl v tukajšnjo bolnišnico in v otroškem oddelku zaklal tri otroke, težko ranil pa tudi dve bolniški sestri in še enega otroka. Policija je zaprla vsa pota iz naselja, da bi morilca našla. PARIZ, Fr. — ZDA so sporočile rdečim, da se ne bodo udeležile za danes predvidene seje razgovorov o končanju vojskovanja v Indokini. Nič niso povedale, kdaj naj bi bila prihodnja seja. Udeležbo so odpovedale na seji pretekli četrtek zaradi svetovnega protivojnega kongresa v Versaillesu, na katerem so ZDA in Industrija se seli iz Clevelanda— Guv. J. J. Gilligan je včeraj obljubil, da bo posredoval pri novem lastniku tovarne Pesco Products Division of Borg Warner Corp. na 24700 Miles Road, Bedford Heights, naj tovarne ne zapira. Tam je bilo doslej zaposlenih 500 delavcev. Guverner je na sestanku z Greater Cleveland Growth Association, gospodarskimi in delavskimi vodniki dejal, da je Veliki Cleveland lani izgubil 10,000 delovnih mest in da jih je še okoli 3,000 v nevarnosti izgube. Rojstni dan— To nedeljo, 20. februarja, bo obhajala svoj 88. rojstni dan zvesta, dolgoletna naročnica našega lista Mrs. Frances Piškur z 69. ceste, ki pa sedaj živi pri svojemu sinu na 29777 Franklin, Wickliffe, Ohio. Iskrene čestitke. Naj jo ljubi Bog še dolgo ohrani! Pošte ne bo— Poštna uprava sporoča, da prihodnji ponedeljek, 21. februarja, ko uradno praznujemo rojstni dan prvega predsednika Združenih držav Georga Wash-ingtona, ne bo poštne dostave, z izjemo “Special Delivery”. Prosimo, da to upoštevate, ko pošiljate svoje objave. Poalužite se raje telefona! Prodaja krofov— To soboto, 19. februarja, bodo v Družabni sobi pri Sv. Vidu, od enajste ure dalje naprodaj odlični sveži krofi. Seja in asesment— Društvo Naš dem št. 50 ADZ ima svojo redno sejo to nedeljo, 20. februarja točno ob 1.50 popoldne v Slovenskem narodnem domu na Stanley Avenue, Maple Heights.. Pred sejo bo tajnica pobirala društveni asiesment. Seja— Društvo Ribnica š.t. 12 ADZ ima v nedeljo ob J. dopoldne sejo v SND na St. Glair Avenue v starem poslopju. Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri retino sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Vsak otrok v Nemčiji se bo moral učiti en tuj jezik BONN, Z. Nem. — Prosvetno ministrstvo je objavilo načrt, po katerem se bo moral vsak otrok njihov poseg v Indokino ostro i v nemških šolah začeti z 10. le-napadali. Računajo, da razgo-1 torn učiti poleg materinega jezi-vori v Parizu ne bodo obno-; ka še en tuj jezik, vljeni, dokler se predsednik I - —— :—— Nixon ne vrne s poti na Ki-1 tajsko. SAIGON, J. Viet. — V pretek- j lem tednu sta bila v bojih v; Južnem Vietnamu po uradnem poročilu ubita 2 ameriška vojaka, 28 pa je bilo ranjenih.— Letalstvo ZDA je danes končalo dvodnevni letalski napad na težko topništvo, ki so ga rdeči postavili tik severno od Demilitarizirane cone in v njenem severnem delu. Od tam lahko s topovi, ki imajo 16 milj dometa, streljajo daleč na jug, med drugim na vse obrambne postojanke tik južno od Demilitarizirane cone. Vojaško poročilo pravi, da so uničili vsaj 5 topniških postojank, izgubljeno pa je bilo pri tem eno letalo F-4. Letalca sta pogrešana. Hanojsko poročilo govori o 2 sestreljenih letalih. ODD »jr » c-/v "»d— »\\ i um im' n ■ G117 St, Clsir Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 34 Thursday, Feb. 17, 1972 Nixon potuje na Kitajsko I. Danes odleti predsednik ZDA Richard M. Nixon iz Washingtona proti Kaliforniji in dalje proti Havajem, kjer bo ostal 2 dni, pa se nato preko otoka Gvama po enodnevnem postanku tam podal na Kitajsko, kjer bo pristal v ponedeljek ob 11.30 dopoldne. Predsednik ZDA potuje na Kitajsko? Kako je do tega prišlo? Kaj upa tam doseči? Združene države so gospodarsko, industrijsko, tehnično, politično in vojaško najmogočnejša sila sveta. Edino Sovjetska zveza na vojaškem in na nekaterih tehničnih in znanstvenih področjih z njimi uspešno tekmuje, vse ostale države sveta pa so daleč zadaj. Tudi Ljudska republika Kitajska. Ta res zavzema obsežno ozemlje, skoraj eno četrtino vse Azije in od tega njeno najbolj plodno ozemlje ob velikih rekah Huang-ho in Jangcekjang, kjer se je kot ob Nilu in ob Evfratu in Tigrisu porodila prva kultura, toda njena gospodarska in vojaška moč, s tem pa tudi politična, je dejansko prav skromna. Kitajska krije pod svojo površino brez dvoma velika rudna bogastva in ima vse možnosti za neodvisen gospodarski razvoj in napredek, saj je dežela stare kulture, bivališče sposobnih in pridnih ljudi. Bila je nekdaj mogočna država, katere besede in želje so bile merodajne v vsej jugovzhodni Aziji, pa tudi preko večjega dela današnje Sovjetske Azije vse tja do Urala in nekaj sto let tudi preko njega nad večino Rusije. Ko je Evropa z začetkom novega veka segla preko lastnih mej, so zahodne evropske države postopno spravile pod svojo oblast Ameriko, Afriko in dele Azije, Rusi pa so se otresli mongolskega jarma in začeli osvajati Azijo, ki jih je imela nad 300 let pod svojo oblastjo. Rusko prodiranje na vzhod je privedlo do prvih stikov s Kitajsko, pa tudi do prvih sporov md obema velikanoma. Rusija je bila tedaj, čeprav krščanska, pod močnim vplivom Azije. Šele Peter Veliki je na široko odprl vrata Rusiji na zahod in jo vključil v Evropo, med tem ko je ta dotlej o njej komaj kaj prida vedela. Kitajska je živela tisočletja svoje življenje, zaverovana sama vase in svojo moč, ki je bila včasih večja, včasih manjša. Kadar je bila notranje trdna in je imela sposobne vladarje, je njen vpliv segel daleč preko njenih meja. Ko so jo notranji spori oslabili in je osrednja državna moč propadla, kitajski vpliv ni segal daleč in mejna področja so postala plen trdnejših in podjetnejših sosedov. Da bi se u-spešno branili pred “barbari s severa”, so zgradili Kitajci pred več kot dva tisoč leti več tisoč milj dolgi “Veliki zid”, ki pa jih ni obvaroval pred mongolsko osvojitvijo. Ko je moč evropskih držiav rastla in so si te osvajale tuja ozemlja na drugih kontinentih, se je Kitajska branila zvez z njimi, zaprta sama vase je zaostala na tehničnem, industrijskem, znanstvenem in seveda tudi vojaškem polju. Anglija je v “opijski vojni” v prvi polovici preteklega stoletja s silo odprla vrata Kitajske evropskemu vplivu. Nato so si postopno vodilne evropske sile ustvarile na kitajskih tleh svoja oporišča in vse je kazalo, da bo Kitajska postala plen tujcev. ZDA so tedaj postavile načelo “odprtih vrat” napram Kitajski in se izjavile proti premočnemu vplivu katerekoli izmed svetovnih sil na Kitajskem, ta naj bo “odprta vsem”. Nemoč Kitajske je Kitajce hudo bolela. Ranjen narodni ponos je pognal Kitajce v “boksarsko vstajo” v začetku tega stoletja, ki pa so jo tedanje evropske velesile tudi ob sodelovanji! ZDA naglo strle. Kitajska je spoznala znova vso svojo nemoč. Kitajci so spoznali, da se morajo oprijeti zahodne tehnike in organizirati svoje oborožene sile po zahodnih vzorcih, če hočejo svojo državo spraviti do nove moči. Ob koncu prve svetovne vojne so odstavili cesarja in začeli državo reorganizirati kot republiko po zahodnih zgledih. Moč revolucionarjev je bila omejena in ni se jim dolgo posrečilo novo oblast uveljaviti preko vseh obširnih predelov države. S to nalogo se je med obema vojnama dajal Čangkajsek, pa ni nikdar resnično uspel. Na eni strani se je posrečilo obdržati rdečim pod vodstvom Mao Tsetun-ga severozahodno pokrajino Šensi, na drugi pa so Japonci osvojili Mandžurijo in začeli graditi novi “red v Aziji”. Postopno so zEsedii dober del kitajskih pokrajin ob obalah in ponekod tudi dalje v notranjost, Čangkajšek je moral svojo vlado seliti v daljni Čungking. Tja so mu Amerikan-ci in Angleži preko Burme po znani “burmanski cesti” vozili pomoč. Japonska je bila v drugi svetovni vojni premagana, Kitajska pa U bila med zmagovalci. Kazalo je, da bo Čang- no okrepili, reorganizirali ter čutili, da je prišel njihov onega, kdor bo že vodil od tedaj Čas. Po več letih vojne se Jim je kljub vsej pomoči, ki jo je dobival Čangkajšek od ZDA, posrečilo zmagati in pregnati Čangkajška s kitajske celine na Formozo. Mao in njegovi so zavladali nad Kitajsko s trdo roko, komunistična diktatura je naglo obvladala vso obsežno Kitajsko, beseda centralne vlade v Pekingu je veljala in obveljala povsod. Komunistu Mau in njegovim je uspelo Kitajsko prvič po dolgi dobi res združiti pod eno vlado. Ko so to dosegli, so bili odločeni Kitajsko tudi gospodarsko dvigniti in jo na polju tehnike in industrije približati zahodnemu svetu. Še predno so mogli s temi načrti prav začeti, so se zapletli v Koreji v vojno z ZDA. To je postalo usodno za Kitajsko in za ZDA. (Dalje jutri) BESEDA IZ NARODA 7i krepkih pripomb dodala. Resno je pripomnila, da Nixon se ji kar malo smili včasih. “Skrbi ga mučijo,” je rekla, “to se mu kar na obrazu bere. Lasje se mu sivijo in celo na njegovem nosu se pozna, da mož težka bremena nosi...” Nickova sodba je bila malo o-stra. Potem se je pa Jure oglasil: “Nixon ima težko nalogo. Z eno roko gladi doma, z drugo drugod. Doma miri in gladi dva orjaka. Industrijske in druge naprej našo deželo. Takega mnenja je Jure. Jaz se kar strinjam z njim. Pozdravljeni vsi, ki to berete in imejte z menoj vred močno upanje, da bo boljše, kakor pa mi ljudje včasih sodimo, da bo. Tone s hriba Letna seja United Slovenian Society EUCLID, O. — Kot je že javnosti deloma znano, se je lani 5. aprila ustanovilo društvo pod imenom United Slovenian Society, ko j ega naloga je pospeševati slovenske kulturne aktivnosti v državi Ohio, se udejstvovati v civičnih in narodnostnih zadevah, pospeševati boljše razumevanje med ameriškimi Slovenci in drugimi etničnimi skupinami. Dalje je namen društva vzpodbujati kulturno izmenjavo med ZDA in Jugoslavijo, vršiti dobrodelno delo v korist Slovencev in narodnostnih skupin v Združenih državah in skrbeti za izobrazbo in razvedrilo med nami. To društvo samo ali v zvezi z Joliet, 111. — Polovica zime je že skoro za nami. Navadno je tu pri nas druga polovica zime bolj ostra kakor prva. V starem kra-1 ko,'rporaci-e raznih gospo-! drugimi organizacijami pospešu ju so rekli, da “sv. Matija led darskih in drugih vrst predstav-:je kulturne aktivnosti kot: kon-razbija — če ga ni, ga pa nare- velikega orjaka) 0d katere-1 certe> dramatiko,^ narodne ple- di . lu po našem osrednjem za~ ga je odvisno naše gospodarsko! 3e> §°dbo ali slična druga de-padu ga navadno pa še rad de-j Delavske organizacije! lovania- V njegovo področje spa- la. Gori bolj severno po Minne-|Uni-e predstavljajo drugega or-!dai° tudi priporočeni obiski po-soti, Michiganu in po Dakotah jaka 0rjaka sta odvisna'edincev iz stare domovine, ki se ga pa dela tja do sv. Jurija in drug in drugega. Od obeh pa'nahajajo tukaj po službenih ali včasm še dalj. ^ ! naše gospodarsko, kulturno in kulturnih opravkih. Zdaj smo v tednih, ko po naši! ocialno življenje Kadar se Društvo je nepristransko brez Ameriki “knofe” štejemo, koli-1 kavsata> čutimo posledke vsi_ politične barve in upamo, da bo ko jih je kdo zaslužil, koliko I tako tudi ostalo. Zanj se je za- mu jih je ostalo (če jih je konur Za enkrat zgleda, da se je Vzel drugi naš rod, ki je leta kaj ostalo!) in koliko bo treba! vodja glavnih delavskih organi—1970 uspešno vodil nastope za-od teh dati stricu Samu. Treba zacij George Meany nekoliko! davnega ansambla Lojzeta Slabo povedati prav, tudi če srno1 pomiril. Nekaj časa je bil zelo|ka iz Slovenije, jih v kake škatlje dali, kajti od- glasen. Zgleda, da industrijske j p)ne -7. februarja se je vršila korporacije in delavske unije: letna se;ja tega društva v SDD spoznavajo, da z grizenjem drug na Recher Ave Nav20Čih je bilo kar je prišlo pred beli dan, kako je pok. Powell škatlje polnil — so zdaj davkarji bolj natančni. Pravijo, da so, če so res? Omenim naj, da ko sem se drugega ne bodo nikamor prišli. Zgleda, jda na prigovarjanje Ni-xonovih gospodarskih svetoval- lepo število zastopnikov kulturnih društev, narodnih domov in ustanovnih članov. Namen seje zadnjič v tednu pred novim le-,cev sta obe stranki v več ozirih je du revidiranje pravil, da bo-tom peljal z Nickom v Plain-! P°Pustili. To bo tudi služilo Ni-1 field, sem nekaj tudi o davkih xonu v volitvah, omenil Nicku, namreč, da bodo Kaj ho pa seveda prinesla na-zdaj tja do sv. Jurija tipali lju- šemu gospodarstvu, to je trgo-di z davki. Nick se je pri tem na vhh in vsemu industrijskemu široko zasmejal in je k temu po-' obratu znižana vrednost dolar- vedal “prigliho”: “Veš Tone, ko sem pred Božičem šel parkrat doli v mesto, so bile vse trgovine, banke in uradi okrašeni z okraski. Vmes pa povsod sv. Miklavž z brado, s polno vrečo in košem raznih daril. Pri gledanju na to mi je stopila v duhu pred oči druga slika. Sam pri sebi sem dejal: Bogme’ Bog mi grehe odpusti — po praznikih in po Novem letu bo drugače! Takrat bo pa prišel naokrog stric Sam s svojo vrečo in košem in in bo nam s prstom migal in nas pozdravljal. Pel bo nam takole: Fantički, dekleta, možički, ženice, le k meni so obrnite in pošteno povejte: koliko “knofov’ ste zaslužili in koliko jih boste meni odšteli... Za stricom Samom bodo pa tudi naši okrajni “strici” nas 0-pozorili, koliko “knofov” naj njim odštejemo od naših koč, katere smo drago kupili, jih popravljamo leto za letom — in da naj bomo pridni in se zavedamo, da biti lastnik in zdra-ven pošteno odštevati davke je za vsakega velika čast in posebna predpravica”. Ko je Nick končal s svojo “prigliho” in svojem mnenju o tem, sem si sam pri sebi mislil: Glej ga Nicka. Kerlc jih ima pod kapo. Takih navdušenih svetovalcev bi bilo treba več v Washington.u in Springfieldu — pa bi bilo drugače, kakor je. Tako, vidite, rešujeva razne zadeve z Nickom, kadar prideva skupaj. * POLITIČNI PROBLEMI pri nas in drugod. — Par dni nred Svečnico smo pri Juretu razpravljali o Nixonovi domači in ja, to bo povedala prihodnost. Na to zdaj vsi gledamo bolj črno, kakor na nebo, ki se oblači. Veleindustrijske korporacije, zgleda, da se na razne tolažilne nasvete raznih ekonomistov, ki se vrtijo drug za drugim okrog Bele hiše in Nixona, dosti ne zanašajo na prerokovanja in račune teh. Te bolj verjamejo svojim svetovalcem in komputer-jem. Na svojo roko tu in tam 0-mejujejo izdatke pri proizvod-njih. Počasi tu in tam odpuščajo delavce. To pa povzroča, da od meseca do meseca več ljudi trka na vrata uradov, ki nudijo pomoč brezposelnim. Zvezna vlada pomaga, nakazuje visoke vsote v te svrhe. Toda, ker ima vsa- do odgovarjala zakonu države Ohio. Vršila se je razprava, da se povabi k sodelovanju tudi 0-stale naše organizacije, da bo društvo zavzelo še širši delokrog in čim bolj uspešno vršilo svojo nalogo. Za prihodnji kulturni nastop iz Slovenije se je članstvo odločilo, da se povabi znani Avsenikov ansambel, ki je najboljši v Sloveniji in slovi tudi po ostali Evropi. Ker pa je vsled svoje popularnosti že oddan za letos, smo sklenili, da ga povabimo za prihodnje leto 1973. To bo lep kulturni užitek. Odbor nam je tudi naznanil, da ima v načrtu veliko parado v korist Slovenskega doma za 0-starele, ki ga pravkar povečujejo. Vršila naj hi se na Spominski dan, 29. maja. Povorka bi se pomikala po E. 185. cesti do Doma na Neff Rd., kjer bi bil kulturni spored, govori in nabiranje prispevkov. To je vsekakor Tone Osovnik: Prešernova ura na Osmi ka košara in vreča svoje dno, če dobra zamisel, ki bo vzbudila zanimanje med našimi ljudmi bo šlo tako naprej in naprej, znajo priti do dna še preje, kakor kdo pričakuje. Kaj potem? Kje bodo v Washnigtonu našli odpomoč? Kje? Tam, kjer je kaj in kjer bo kaj. To smo pa vsi, ki z davki množimo kupčke, s katerih se lahko za take namene podpira take, ki stegajo roke za podpore. Za enkrat so kupčki še kar veliki. Nižajo pa se počasi. Z raznimi tolažbami in sladkimi obljubami zna iti še kako vse tja do volitev. Potem pa znajo nastati gospodarska vremena in sezone drugačne. V njih se lahko znajdemo v takih razmerah in okoliščinah, kakor smo se v Hooverjevih časih, ki jih mnogi še nismo pozabili in jih nekateri še danes čutimo, kako so in ščipali. Prezgodaj je še sedaj prerokovati, kako bo. To bodo povedali časi po prihodnjih narod- in tujci. V odbor za leto 1972 so bili izvoljeni naslednji: predsednik Tony Petkovšek, podpredsednik John Pestotnik, tajnica Cecilia Valenčič, korespondenčna tajnica Alice Kuhar, blagajničarka June Price. Nadzorni odbor: Stanley Ročkar, Eddie Kenik. Jennie Fatur, Josephine Trunk, Frank Novak. Publicijski odbor: Mary Komorowski, Frank Česen, Louis Kaferle. Frank Česen, poroč. V sto letih čez 31 milijonov vseljencev grizli , . ______ _____0 'zunanji politiki. Jaz in Nickih volitvah, ki bodo v novem- Kcijšck po ocuiodu Japoncev obnovil svojo oblast nad veči- sva povedala nekaj k temu, ka-, oru. Bo, kar bo. Upajmo na naj-no Kitajske. Ni mu uspelo, kajti komunisti SO se med voj- ko misliva. £e dobra Bara je par1 boljše! Težka naloga pa bo za Od se je WASHINGTON, D.C. — leta 1868 pa do leta 1968 priselilo v ZDA preko 31 milijonov ljudi, največ iz Evrope To ije bila doba nagle rasti ZDA in njihovega širjenja proti zahodni obali. Prva zvezna kovnica denarja je bila ustanovljena 1. 1792. Vsekakor hi močno grešili kot Slovenci v zdomstvu, če bi prezrli obletnico težkega, a hkrati veličastnega februarskega dne. ki je vzšlo in zatonilo 8. februarja 1849. Danes, s to našo nedeljsko prosvetno uro, smo se izmaknili takšni grešnosti. Saj to dejanje nikakor ne sme biti za nas neko slučajnostjo naključje. Zavestno ravnanje se mora pokazati v današnji prosvetni uri. Zakaj in v čem? Odgovorimo najprej na prvi del vprašanja, zakaj se njujor-ški slovenski srenj čani zbiramo vsako tretjo nedeljo v mesecu? Ali brez vsakega globljega namena in pomena? Ali morda samo zategadelj, da se srečamo in da si rečemo: Dober dan ali hello. Za ti dve, včasih tako malo pomembni — stvarci skorajda ne bi bilo vredno natezati naše sile in žrtvovati čas, ki tolikim pomeni denar, ali pa počitek, v skrajnosti pa zadostitev osebnim željam, potrebam in hotenjem. Vsem nam, ki — iz kateregakoli povoda — živimo na tujem, je menda SLOVENSKA BESE DA to, kar nas zvabi v to malo bolj tesno povezanost na Osmi. Da, vprav ta, za nas zmeraj sveta slovenska heseda. In, ali ni vprav ta slovenska beseda tista sila, ki nas zmeraj vrača v naročje tistih izbranih in posebnih ljudi sveta, iz katerega smo se tako nesrečno izvili!? Pa ta beseda nas veže, ko nam budi skupno čustvovanje. Ta beseda nas veže, ko z njo ločujemo laž od resnice; in ko z njo dobremu ali slabemu znamo dati ime, Združuje nas pa tudi tedaj, ko nam odkriva svojo lepoto, ko nam vzvalovi sama v sebi in nam pokaže dušo naše skupnosti. Ta skupnost pa hi drugtega kot narod slovenski. Narod tam pod Triglavom ter mi vsi iz njegovega naročja. Tam nekje v Evropi se ponosno dviga Triglavska gora, pod njo živi narod. Majhen narod. Preživeti je moral tamkaj dolgo tisočletje. Ves ta čas je trpel in ječal v stiskajočih oblastnih rokah tujih gospodarjev. Vojske in Turki so ga trebili. Okupacije je prestajal vso svojo zgodovino. Majhne upore je začenjal, ki so mu jih zadušili. Njegovi razumniki, buditelji in kli-carji so prečesto umirali za jetiko. Sem pa tja je vendar pognal močne življenjske utripe v svoje ožilje. In že se je skončavalo leto 1800, ko se je porodil mož — pesnik. Ta pesnik je bil dr. France Prešeren, katerega rojstvo pade na 3. decembra 1800, smrtni dan pa na 8. februarja 1849. Živel je v dnevih Napoleona in Valentina Vodnika, pa v letih splošnega vretja ter razgibanosti na evropskih in slovenskih tleh. In pesnik dr. France Prešeren je bil tisti mož, velikan narodnega duha, ki je iz dremavice prebudil naš narod. Strnil ga je z globoko mislijo, ki je svoje kali pognala iz male gorenjske vasice — Vrbe. Potegnil ga je za seboj in mu začel pisati čisto novo in drugačno poglavje njegove zgodovine. Najgloblji vir mu je postal ter njegovi kulturi. Iz tega vira jo je narod razvijal naprej in oblikoval do današnje podobnosti in zakladnosti. Iz tega vira pa je prišlo tudi njegovo politčino narodno oblikovanje. Vprav zategadelj se ni čuditi, da nam ta naš najgloblji vir še zmeraj pomeni neizrčp-nost narodove duhovne zakladnice. Menda je še nismo vse pregledali v njeni vrednosti, čeprav smo jo že zdavnaj pravilno ocenili. Sicer je spornost o tem tekla za njegovega življenja. Ce pa po Prešernu samem povzamemo, da je smrt prostost, sprostitev — ko neutemeljeni ugovori padejo v nič — potem je tudi nje- gova slava in vrednost našla zmagovito pot po telesni smrti pesnika Prešerna. Morda ne bomo nič kaj preveč' pogrešili, če postavimo tole trditev: Življenje naravnega> zdravega človeka — je pesem! Drhtenje v našem ožilju pozna skladje. Utrip našega srca in izraznost naše duše sta harmonija. Skladi naših vtisv se nam nabirajo z rastjo duševne sprejemljivosti. Odgovarjajoče temu nam' grade nov — nefizicni — duhovni svet. In v tem svetu kraljujeta ter ustvarjata " tisto čudovitost, ki ji umetnost pravimo — misel in beseda. Misel nam besede veže v smisel, smisel besed pa nam daje tudi naj večjo umetnino duha naroda — to je: jezik, njegova govorica. Pa recite zdaj, da ni vredno bilo danes priti na Osmo k Pr°' svetni uri, ko s Prešernom, prvim največjim mojstrom naš6 govorice slavimo njega, da bi 36 utrdili v slovenski besedi ter s tem v narodni zavesti. Dr. France Prešeren je naS besedni umetnik. Vsakemu u metniku pa je življenje tista snov, ki |jo obdeluje in ji daje spoznavnejšo podobo. Presere11 nam ne daje samo podobe svo j ega lastnega življenja, amp315 istočasno tudi podobo našega na roda. Pa če človek lista po zgod0 vinski knjigi slovenskega nar° da in po oni, ki pripoveduj6 Prešernovem življenju, sP°zn^ koliko podobnega, enakega sličnega je v obeh knjigah! Vera v življenje! Kar sv6 ^ otroško zaupanje ob prvih kma kih, da bo to življenje okušaj le srečno prihodnost. Mladost^ sanje, ki jih razbije “sad spo211^ mja”! Po tem spoznanju si ^ Prešeren zaželel nazaj tren ^ kov mladostnih let v rodni va ^ ci Vrbi. Njegov narod je sta hrepenel po dnevih in Pr°, jj okolju in vzdušju svoje zihe V velikem upanju se je vdal oprijel ljubezni v veri do Id' niv ščanskega Boga, a tudi on njej dolga stoletja našel svoj ^ zemeljskega odrešenja. Preš6 je ljubil dekle, Julijo, ki 1f « da J življa več otemnila in zaprla — odprla “gradove svetle”, začutil skiskajočo “ječo nja” in si zaželel smrtne stitve... Iz tega osebnostnega trpli pa je pel pesem, pesem, Prešernova veličina. Hkra je srčika življenja sloveni nov sko jedro, ki mu bo ostal0 oi°' ieih3 ti naroda. Dal mu je novo živiJ^j ne' neuničljiv življenjski atom minljivo energijo za obran in še nadaljni razvoj. jj« Ne bomo se spuščali v ževno problematiko, ki j° 0-nosi v sebi Prešernovo dei°’ ^ beležje svoje dobe. Ostalo Pa ^ veljavno za vse čase, dokler živel slovenski rod, katerem11 on dal s svojim neiztro. pesniškim srcem tisto sko moč, ’ i. “ki mu ne da umret«• • Ta sestavek vsebuje ]l0-besede k prosvetni — Preš vi uri na Osmi v Nevo T° 20. februarja 1972. živ«^ STARE UGANKE S čim začne? se konča dan 03) J? (\