Leto V., ttev, 171
Izba)a ob 4 r)qtral.
Stane mesečno 20-— Din inozemstvo 30— a neobvezno
Oglasi po tarifu. • —
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 18./1 Telefon št 72.
Lfubllana, torek, 22. fullja 1924
Poštnina parlaflrana.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Cena 2 Dtn
Upravništro:
Ljubljana, Prešerno« ul. št 64. Telef. it 38.
Podružnici t
Maribor, Barvarska uL t Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekov zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 21. julija. Prejeli smo iz Beograda, vest, da se bo v kratkem pričelo razmejitveno delo na naši zapadni meji, obenem pa tudi, 'ia je naša razmejitvena komisija, ki je vodila skoro štiri leta te posle, odstavljena, ter da bo imenovana nova komisiia in vse to po zahtevi italijanske vlade, ker je videla v tej komisiji člane, ki niso bili dobro razpoloženi napram Italiji.
Cela jugosloveuska javnost ve. aa ee je naša komisija borila za pravično izvedbo rapalskega dogovora, da je mnogo popustila, da pa jii mogla popustiti od" minimalnih življenskih zahtev našega potrpežljivega, revnega obmejnega prebivalstva in od zahteve celega naroda, da mora vrh Triglava biti naš.
Zato se nam zdi čudno, da je bila komisija, ki je v polni meri izpolnila svojo narodno in državno dolžnost, ker se je zavzela za svete zahteve našega naroda in obmejnega, prebivalstva, ter za pravico, ki nam jo dajejo svečane pogodbe, od zunanjega ministrstva odstavljena na željo italijanske vlade, oziroma generala Bodrera in italijanske razmejitvene komisije.
Preludij za izmenjavo je bil članek, katerega je tržaški <Piccolo> priobčil 26. junija o priliki incidentov na meji. Italijanski list je vso krivdo na zavlačevanju razmejitve navalil na »nekega* polkovnika naše razmejitvene komisije. katerega je imenoval *feroce italofobo* in napisal podlo laž, da je on v zvezi z Orjirno pripomogel k incidentu na maji. Vsa naša javnost ve, da je napadeni polkovnik nad vse trezen in korekten mož, odličen oficir in izvreten strokovnjak. Zato z ogorčenjem obsoja in zavrača napad, kater ga svrha je pre pozorna. Šlo je za to. da_ se odstrani mož. ki se ni dal zapeljati od nobenih ljubeznivosti, temveč Je čvrsto branil pravice Jugoslavije. Lahko si predstavljamo, kdo je lansi-ral napad v tržaški list.
Ako je torej naše zunanje ministrstvo ugodilo želji italijanske vlade, da se vsi člani naše komisije izmenjajo, ali je tudi zahtevalo od italijanske vlade, 'd a i s t o stori in da odstrani ju-goslavofohskega polkovnika, ki proti rapallskemu ugovoru hoče nam ugrabiti na vsak način vrh Triglava in še nekatere točke v tem pogorju, in kateri je potegnil mejo tik r>b robu vasi ali jih celo presekal, kakor v Ratečah, Zireh, Hotederšici, Planini, in ki je torej s tega stališča prvotni krivec vseh obmejnih incidentov.
Naša komisija je dosedaj dosledno stala na stališču, da je vrh Triglava naš ter je zahtevala kot državno granioo katastralno mejo onih občin, katere sedanja meja preseče, tako da ne bi izgubili kmetje večji del svojih posestev ter bi bili prisiljeni ga prodati in se izseliti.
Kar se Triglava tiče, stoji, da gre razvodje zapadno Triglava. Vrh Triglava je torej naš- Triglav je naša svežnja, od te zahteve ne moremo odme liati, in ako Italijani to ne priznajo, dokažejo s tem, da. hočejo žaliti ves j u -goslovenski narod, Srbe in Hrvate enako, kakor Slovence!
Vasi Rateče, Žiri, Hotederšica in Planina ne morejo živeti brez svojih_ posestev, ki ležijo sedaj onstran proviz-oriČ-ne meje, zato je pravično, da bodi ka-ta-stralna meja obenem državna meja.
To so najmanjše zahteve našega naroda. Brez teh ne more priti do sporazuma. Izključeno pa je, da bi za te malenkostne korekture v našo korist dali kakšne teritorijalne koncesije na drugem mestu in ako so še tako malenkostne. Naši prijatelji Italijani naj vedo, da je bila žrtvovanje Reke največja in zadnja koncesija, za katero nismo dobili nobenih protikoncesij na teritorijalnem polju.
Krivično je, da stopi sedaj naša nova komisija v razgovore s staro italijansko komisijo, katera že štiri leta deluje, med tem ko se bo morala nova komisija šele uživeti v te posle. Ni dvoma, da bo storila svojo dolžnost, toda bojimo se, da ne bi bila dorasla Italijanom, ki so v posesti večletne izkušnje in imajo za seboj prakso zvijač in trikov, ki jih bodo sedaj lahko «na sveže* porabili. Dolžnost lojalnosti je in v interesu iskrenega sporazuma, da se tudi italijanska razmejitvena komisija izmenja. Prepričani smo, da bo to zahteval tudi naš zunanji minister, kateremu leži ureditev naših zapadnih mej v korist našega naroda in obmejnega prebivalstva gotovo na srcu. Njegov apel na lojalnost Italije ne more ostati brez učinka.
Kriza je štacijonarna
JOVANOVIČ NE MORE NAPREJ. AKORAWO MU OPOnCIJSKI BLOK PONUJA ŽE "OMOGENO VLADO - DANAŠNJE AVDIJENCE
IN KONFERENCE.
Beograd "1 julija, p. Politični položaj| stron, Triiunovičem. ki je sel potem k Jo-- S niizpremenil Ljuba Jovanovič vanoviču. Kasneje je Pasic konfenral s
~ štet s-rtrmr^
SS	* -J«™«. M- MM Pribil«™. Po M ...».ln
koče. Vsi znaki kažejo, da kriza še ne bo tako hitro rešena, kakor se jc prvotno mislilo.
Kralj je bil včeraj na izletu v Smetlere-vem ter ni nikogar sprejek Jovanovič je nadaljeval svoje poskuse, da pridobi ugledne radikalske politike za svojo kombinacijo. Osebni stiki med njim in Pašičem so prekinjeni in izmenjava nazorov se vrši* preko ministrov in poslancev, ki po-slnjejo kot nekaki parlamentarji. Opozicija je bila raznesla vest, da je seja radikalskega glavnega odbora preklicana. To ni res. V sredo se sestane klub radikal skih poslancev, v četrtek pa razširjeni glavni odbor. V obeh ima Pašič ogromno večino.
Tudi danes se odločitev ni mnogo približala. Da bi Jovanoviču olajšala težkoče je opozicija ponudila celo, da je pripravljena podpirati čisti radikaiski kabinet, torej homogeno radikalsko vlado, samo, da se ne vrše volitve in da se izrinejo samostojni demokrati, ki kvarijo separatistične špekulacije. Vendar v opoziciji ni več popolne solidarnosti. Dr. Spaho odklanja, da bi šli klerikalci sami v vlaio ter zahteva udeležbo celokupnega bloka, kar bi zopet radikale spravilo v kabinetu v manjšino, s tem pa g. Jovanoviča ob izglede, da pritegne večjo grupo radikalskih poslarcev.
Težišče situacije je v kabinetih obeh predsednikov, ministrskega in skupščinskega, kjer se ves dan vršijo konference. Dopoldne se je Pašič posvetoval t mini-
s Piibičevičem ie dozr.a vaš dopisnik cd uglednega radikalskega prvaka, ki je bh dopoldne pri Pašiču, da je ministrski predsednik še nadalje bojevit in da n feaker ne misli opustiti svoje in Pribiče-vičeto stališče.
V kati-netu g. Jovanoviča se je posvetovalo TOČ poslancev. Ka«neje je poselil Jc-vaco^ča minister Triimrvič. Tega se-sfauN se je udeležil tudi dr. Peleš.
Cpddne jc šel predsednik skupščine Jn rano* ?č na dvor in je poročal kralju o svojih porazgovorih s politiki. Pol ure za njim je sprejel vladar notranjega ministra dr. Srškiča. Kralj je zadržal oba pri obedu. G. Jovanovič kralju ni mogel dati nobenega definitivnega odgovora ter namerava svoje poskuse nadaljevati.
Popoldne so se konference nadaljevale i pri Pašič« i pri Jovanoviča. Zvečer je bil notranji minister Srškič ponovno sprejet v avdijenci, ki je trajala eno uro do 19.45. Po avdijenci pri kralju je šel minister k Pašiču. Dr. Srškič je izjavil vašemu dopisniku, da je položaj neizpreme-njen. Od 19 do 20. je ponovno konferiral Pašič s PribičeTičem. V7 tem easn se je posvetoval skupščinski predsednik Jova-rivič v svojem stanovanju z ministrom Triiunovičem in poslancem Stanojevifem. V radikalskih krogih se zatrjuje, da vsak dan odlaganja pomenja za Jovanoviča poslabšanje.
Skoraj ni dvoma, da bodo padle odločitve šele v četrtek.
Vprašanje naše zapadne granice
ZA MALE KOREKTURE HOČEJO■ ™JUAMi NOVIH KONCpU. . . NAŠA KOMISIJA IZMENJANA, ITALIJANSKA St NE. (Glej tudi današnji uvodnik.) B»o*rad, 21. julija, r. Kakor je izvedel! le to res, da je naša komisija z najvež-Val dopisnik se imajo prihodnje dni se- jo spretnostjo in preudarnostjovrsha svo-stati naša in italijanska obmejna komi- jo dolžnost, je zunanji minister vendar
! 1 dokaS svoje delo odnosno odredil, da se cela naša obmejna konu-sija, da dokancata svoje ue u,	polkovnik Daskalo-
izvedejo korekture granice, ki so nam sija, katere se, je v	. .
bile z italijanske strani obljubljene tam, y,c, izmenja. !Za šefi nase tomtafrje kjer v nasprotstvu z zdravim razumom imenovan polkovmk 1DrašUČ 1>z Zagreba, in pravičnostjo ustvarjajo na meji ne- ! Pričakovat, je bilo, da bo Itali* od
moeoč položaj. Izgleda, da nam hoče Italija sicer na dveh, treh točkah nekoliko ugoditi, da pa zato zahteva varne protikoncesije drugod.
Z italijanske strani se je vodila ljuta kampanja proti dosedanji naši obmejni
govorila z enako žentlemensko gesto ter da bo tudi ona odpoklicala svojo dosedanjo obmejno komisijo, kateri načelju-je Čolonello Gariboldi. To se dosedaj nI zgodilo. Pač pa se čuje, da je italijanska komisija že prispela v Opatijo, kjei
SiaS so ItaUjani očltalC da baje čaka'na naše delegate. KoUkor je iejireveč ^popustljiva i? da vsied tega moge, Vaš dopisnik ^ ft, m^tvo razgovori ne morejo naprej. Akoravno je 1 zunanjih del o tem se ni obveščeno.
Delo londonske konference
SKtUA rusuju^.	KONFERENCE.
Opozicija je tudi za Pašica
CE ZA DRUGO CENO NI MOGOČE 1ZBEČI VOLITVAM. - KANDI-
DATI SE PRIPOROČAJO.
Beograd, 21. julija, p. Opozicijski blok i Jovanoviču, pravijo, da bo kriza rešena je hS dopoldne in popoldne seje. Zve, najbrže do konca tcdna seveda v sm, čer so odpotovali v Zagreb radičevski j slu intencij Jovanovicevih. Navzhc vs* poslanci Pavle Radič in Jalžabetič in Ki, ; mu temu se pneakuje da se bo oni del S ki so dospeli danes v Beograd. Ra, | radikalskega kluba, ki je za^ koncepcijo didevci niso zadovoljni z razvojem si, Jovanovi&i končno vendarle izrekel za tuacije, češ to kar se sedaj pripravlja nc politiko Pasica in Pnbičeviča Svarja načrtom opozicijskega bloka. | Beograd, 21. juhja. r. Zemljoradn^e Davidovič in Korošec sta imela dopob j .Novosti,, ki so nervozne v led poteka dne in popoldne posvetovanja. Musli* krize, prinašajo danes ze listo kand.da^ manski klub je imel sejo, na kateri je tov za novo vlado Ljube Jovanoviča Po dr. Spaho poročal o položaju. Klub mu j njihovem mnenju bodo vstopil,_ v- ton* je dal popolnoma svobodne roke za na, novičev koncentra^ski kJ.netNastas
London, 21. julija, s. Vodje francoske, angleške, ameriške, italijanske in belgij^ ske delegacije so se danes dopoldne posvetovali. Predvsem so razpravljali o sredstvih, da se zasigura mednarodni uspeh posojila Nemčiji. Posamezni de, legati so zahtevali dopolnilna jamstva v korist onih, ki bodo dali posojilo.
Finančni strokovnjaki so se popoldne sestali z Lamontom, družabnikom Mor, ganove banke in z Normanom Montagu, em, ravnateljem angleške banke, da se posvetujejo o pogojih, pod katerimi bi mogli angleški in amerikanski bankirji izvršiti emisijo posojila. Macdonald je dal angleškim delegatom navodila, ki bodo pomirila angleško javnost, namreč da se naturalne reparacijske dajatve iz Nemčiie, ki jih dobi Francija ali kaka druga država ne smejo zopet izvažati v druge države. Pri tem je predvsem mi s. ljena Rusija, tako da se izključi prehuda in nelojalna konkurenca.
London, 21. julija, j. Herriot in Theu-nis sta bila danes sprejeta v avdijenci od angleškega kralja, ki jima je izrazil upanje, da bo londonska konferenca imela popoln uspeh.
daljnje postopanje. Kakor se doznava, je napravil opozicijski blok velike konce sije Jovanoviču, da bi preprečil volitve. Blok popolnoma odstopa od svojega programa in pristaja na homogeno, radi« kalsko vlado, tudi pod predsedstvom Pašiča, samo da ne bi prišlo do novih volitev.
Beograd, 21. julija, r. Po mnenju opcx zicije poteka .Tovanovičeva akcija ugod« no. Politični krogi, ki stoje blizu Ljubi
Petrovič, Andra Stanič, Miša Trifuno* vič, dr. Momčilo Ninčič, general Petar Pešič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Dušan Peleš in dr. Slavko Miletič, nadalje Da» vidovičevci, Rafajlovič, dr. Marinkovič in dr. Šumcnkovič, klerikalci dr. Koro--šec, dr. Hohnjcc in Sušnik ter muslimani dr. Spaho, dr. Behmen in dr. Hrasnica, torej 0 radikalcev in po trije člani vsa* ke stranke ožjega opozicijskega bloka.
Macdonald je danes v spodnji zbornici izjavil, da bo takoj po končanih pogajanjih predložil poročilo o delovanju konference. Posamezne stranke so podale izjavo, da nikakor ne bodo motile* pogajanj in delovanja vlade.
Herriot je imel danes telefon i fini poi govor s Poincarejem, ki mu je izjavil, da je zadovoljen z uspehi londonske konference in da ne namerava napasti Her-riota v senatu, ako bo le Herriot vztrajal pri tem, da ee pri pogajanjih o redukciji zasedbe Poruhrja ne bo govorilo o» tem, da se francoska zasedba popolnoma
^London, 21. julija, j. Ameriški državni
pod tajnik Hughes je imel danes na nekem banketu govor, ki je vzbudil precejšnjo pozornost Hughes je v tem govoru odgovarjal na vprašanja, ki najbolj zanimajo angleško javnost. Ko je opozoril na to, da ni uradno v Londonu, je hvalil sodelovanje Anglije pri razoro-žitveni konferenci v Washingtonu leta 1922 ter je izjavil, da bo svetovni mil zajamčen takrat, ko bodo odgovorni voditelji narodov delovali v duhu imenovane konference.
Odpor v NRS proti akciji Lj. Jovanoviča
PROTEST SLOVENSKIH RADIKALOV PROTI INTRIGAM DR. RAV-
NIHARJA.
Beograd, 21. julija, p. Ugledni radikaiski poslanci so danes izjavili, da utegne priti do razkola radikalske stranke, ako vztraja Jovanovič na svojem stališču. Večina poslancev obsoja akcijo Jo-vanovičevo ter sarkastično primerja položaj v radikalskem klubu-z razkolom v demokratski stranski. V radikalskem klubu je danes padla beseda: .Pribičevid ie razcepil demokrate zato, da reši državo, Jovanovič cepi radikalsko stranko, da bi rešil opozicijski blok.
Vodstvo radikalske stranke prejema iz notranjosti države veliko število brzojavk, ki odobravajo postopanje Nikole Pašiča. Posebno značilno je stališče dalmatinskih radikalcev, ki izražajo Pašiču popolno zaupanje in pravijo, da so bili izvoljeni za poslance kot radikalci v boju zoper klerikalizem dr. Korošca.
Beograd, 21. julija, p. Ministrski predsednik Pašič je sprejel danes depu-
tacijo slovenskih radikalov pod vodstvom s. Grafenauerja, ki je protestira! proti dr. Ravniharju, ki se je izrazil za »koncentracijsko« vlado radikalcev in klerikalcev, baje v imenu slovenskih radikalcev. Deputacija je posetila poten predsednika skupščine Jovanoviča, kate remu je Izjavila, da ogromna večina slovenskih pristašev NRS obsoja intrige, ki naj dovedejo Slovenijo pod klerikalno kopito. Dr. Ravnihar ni mogel govoriti v imenu nobenega pravega slovenskega radikala, ko je zagovarjal koalicijo s klerikalci. Deputacija je še povdarila, da vsi naprednjaki v Sloveniji brez razlike strank z ogorčenjem odklanjajo kombinacijo. ki bi pomenila nesrečo za Slovenijo ter izročila slovenske nacijonalnc elemente separatističnemu in reakcionarnemu terorju. Deputacija je ostala pri g. Jovanoviču v daljšem razgovoru.
Naša demarša v Sofiji
Radi akcije bolgarskih četašev.
Beograd, 21. julija, r. Jugoslovenski poslanik v Sofiji. Rakič, je izročil bolgarski vladi protest naše vlade proti ponovnemu upadanju bolgarskih komit na naš teritorij. Opozoril je predsednika bolgarske vlade Cankova in zunanjega ministra Kalfova na težke posledice, ako bi ti neprestani napadi na naše ozemlje vendar enkrat že ne ponehali. Ako bi Bolgari sami ne hotel: ali ne mogli preprečiti takšnih napadov, bi morala naša vojska zasledovati krivce celo nabol-arski teritorij.
Kakor znano, nahaja se glavni stan Todorova Aleksandrova, vodje bolgarskih komit, prav blizu jugoslovenske meje v Čustendilu.
Iz Aten se istočasno javlja, da se tudi na grškem macedonskem ozemlju opaža živahnejše gibanje bolgarskih komit, ki so v soboto zopet napadli selo Utlico in pri tem streljali celo s topom. Končno so jih grške čete prepodile.
ALBANIJA PRED NOVIMI BOJI.
Atene, 21. julija, s. Albanija stoji pred novim prevratom. Ahmed beg Zogu namerava vpasti na ohridsko ozemlje, dva bivša člana vlade pa hočeta naDasti s •3500 imornlki Skaaer.,
Italijansko posojilo Jugoslaviji
Rim, 21. julija, a. Tukajšnja <Tribu= na» objavlja vest, da jako ugodno na, predujejo pogajanja za italijansko poso* jilo Jugoslaviji v znesku 600 milijonov lir. Posojilo bo baje izdala Banca Com, mcrciale ob enakih pogojih, kakor je bi, lo znano poljsko posojilo. oAgenzia del, le Informazioni» dostavlja, da se bo po, sojilo izdalo po 7,odst. obrestih na 20 let amortizacijskega roka. Posojilo sc mora v Drvi vrsti porabiti za iavna dela
železnice, ccstc. mostove itd. in sc mora ozirati pri gradnji zlasti na italijansko industrijo in italijansko delavstvo. Poleg ■ tega pa bo Jugoslavija dovolila Italija« ! nom tudi nekatere ugodnosti pri izkori--i ščanju gozdnih in voznih koncesij.
PREBIVALSTVO ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE.
Praga, 7- julija, j. Po najnovejših ' podatkih 'statističnega urada ima Češkoslovaška 13,613.000 prebivalcev in 140 , tisoč 394 km; površine, tako da pride na ! vsak km- 97 prebivalcev.
PROMETNA POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd, 21. julija, p. Jugoslovenska m italijanska delegacija sta imeli zvečer sejo. na kateri sta razpravljali o jadranski tariii in o skupnih carinskih železniških por.tajah. Vprašanje skupnih carinskih kolodvorov na progah bivše južne železnice še ni rešeno zaradi nekaterih formalnih iežkoč. Treba je počakati, da dobita obe delcgaciji potrebna navodila od svojih vlad.
SPREMEMBE V RUMUNSKI DIPLOMACIJI.
Bukarešta. 21. julija, j. V diplomatskih zastopstvih Rumunijc se bodo izvršile velike izpremenbc. Kakor sc govori je za poslanika v Sofiji določen Bilcm-rescu. Za Angoro sc imenuje Arion. namesto Filalitia, ki bo prestavljen v Varšavo. Poslanik v Rimu Labovari bo tudi odpoklican in pride na njegovo mesto sedanji poslanik v Varšavi Florescu. V Berlin pride namesto poslanika Nana, poslanec Mirca Dcuvara.
FRANCOSKO-ČEŠKA TRGOVINSKA POGODBA.
Praga. 21. julija, i- Jutri odpotuje minister Dvoraček v Pariz, da doseže sporazum glede izprememb nekaterih točk češkoslovaško-irancoske trgovinske pogodbe. Te izpremembe bodo le administrativnega značaja.
Sprememba vlade na Grškem
Atene, 21. juhja. r. V soboto popol> dne je pričela zelo burna seja atenskega I parlamenta. Trajala je vso noč do v če* i raj zjutraj. Končno se je vršilo glasova« I nje in to o nujnem predlogu zaradi na* : pada, izvršenega na uredništvo lista «Ta-1 hidromos«. Proti vladi je bilo oddanih 178 glasov, zanjo pa 131. Zaradi tega po, raza v parlamentu je vlada dala ostav. ko. Novi ministrski predsednik bo naj« brže liberalni progresist Kafandaris, ka* terega je predsednik republike danea poklical k sebi. Z druge strani pa se poroča, da se sestavi koalicijska vlada,
TURČUA PROTI BOLJŠEVIZMU.
Pariz, 21. julija, r. Tudi angorska tur« Ška vlada je postala v zadnjem času vz> nemirjena zaradi rastoče boljševiške propagande na Balkanu. Središče bolj* šcviške propagande je Carigrad. Zato se jc turška vlada odločila, da ukrene prav radikalne ukrepe proti komunističnim organizacijam. Razen tega pa pripravlja baje turška vlada posebno demaršo pri sovjetski vladi. V tej predstavki jo hoče opozoriti na svoječasno rusko , turško pogodbo, v kateri so se sovjeti obveza* ii, da ne bodo vodili nikakršne sovjetsko propagande v Turčiji, niti proti njej, ni<-ti proti drugim državam.
RUMUNIJA ODOBRILA PRAŠKE SKLEPE.
Bdkarešta, 21. julija, j. Zunanji minister Duca je v soboto na ministrskem svetu poročal o delovanju konferenca Male antante v Pragi. Rumunska vlada ie odobrila vse sklepe, storjene na praški konferenci.
KONFISKACIJA V TRSTU.
Trst, 21. julija, a. Pred tukajšnjim deželnim' sodiščem so se vršile >-: nes tri razprave radi zaplembe treh tukajšnjih listov v pmislu nov dekreta o omejitvi tiskovne svobode. Šlo je za republikanski list »Ema.v;ipazione« za slovenski =>M- li liste ir za komunistični jLavo^atore«-. Prva dva lista sta bila oproščena. Za »Lavoratore« je zagovornik odvetnik Puccher izjavil, da je nov odlog o omejitvi tiskovne svobode p°-poluoma nezakonit, v drugi vrsti pa da sodišče tu ni pristojno, temveč treba da nride stvar pred porotno sodišče. Sodišče "o pristalo i.a zagovornikov predlog in se ie izjavilo nekomoetentnim.
Politični položaj v Beogradu
SENZACIJONALNO OBILEŽJE SITUACIJE: KRIZA ^ RADIKALSIfl STRANKI IN POLITIČNA KASTRACIJA KLERIKALCEV. - KRONA
IN KRIZA.
rej listi koaliciji, ki so jo v svojih
Beograd, 20. julija
Sedanja kriza je ena najresnejših in najznačilnejših, kar smo jih v našem notranjepolitičnem življenju doživeli. Dva dogodka ji dajeta naravnost senzacionalno obiležje.
S tem, da se je predsednik parlamenta gosp. Ljuba Jovanovič lotil ini-cijative za sastavo vlade, ki bi naj pod krinko »koncentracije* zadostila gotovim ambicijam ter omogočila obnovitev Markovega režima, je bil otvorjen oster notranji konflikt v radikalni strankL Pašič in Jovanovic sta danes huda nasprotnika in odnošaji so se poostrili tako, da je od včeraj celo osebno občevanje med obema prekinjeno. Pašič z vso odločnostjo odklanja Jovanovičevo koncepcijo, Jovanovic zopet se z vso energijo bori, da bi spravil večino radikalskega kluba na svojo stran. Toda medtem ko Jovanovič obdeluje posameznike, ponujajoč jim portfelje, strašeč jih, da pri novih volitvah ne bi smeli več kandi-
boljših časih nazivali najsramotnejšc Klerikalci so vrgli ves svoj balast čez krov. Njihov »slovenski program* je skrbno zaklenjen v miznico in niti črka se od njega ne vidi. Zapustili so »združene Slovenijo* ter so povsem zadovoljni z dvemi oblastmi, pokopali so avtonomijo ter smatrajo, da so samouprave, kakršne predvideva Ustava, prav dobra in praktična institucija. Postali so jako pazljivi na interese države ter gladko obljubljajo, da bodo tudi oni krepko sodelovali pri nadaljnih korakih proti komunistom, pozabili so na «b o j proti korupciji*, izjavljajoč, da se njih ne tiče, kar bi delali njihovi novi kolegi v vladi. Tudi niso postavili niti ene zahtove, ki bi kazala, da so kedaj resno mislili na zaščito gospodarskih in socijalnih interesov naše ožje domovine. Edino kar hočejo poles par ministrskih portfeljev, je, da
' V- f ___O 1 n Q ," ; n T/AVK.
dirati, ker da so se zamerili Pašičn, >se jim izroči Slovenija v eks pritiskajoč, da krona želi parlamentar- ploatacijo, da se _ postavi.,o_ na nega dela,' je Pašič zagrabil globoko
Sklical je za STedo parlamentarni klub, za četrtek glavni odbor stranke, zavedajoč se, da ima v obeh ogromno večino. Jovanovič se zaveda, da bo po sejah v sredo in v četrtek le dvojna možnost: ali se pokoravati P a-ši če vi večini ali pa razcepiti stranko. Zato napenja vse sile, da bi ustvaril fait accompli že do srede, nadejajoč se, da bi potem strankine' instance priznale »gotov čin* in ga, da se stranka ne razcepi, naknadno odobrile.
Jovanovič nima povsem ravne poti. Pašič do danes še ni podal demisije in Jovanovič nima formalnega mandata. Spočetka se je zanašal na grupo dveh članov kabineta (Trifunovič. Vukiče-vič) in kakor se zatrjuje, petnajstorico poslancev, med katerimi so možje a la Nastas Petrovič in Rankovie. Danes je skušal krog pristašev razširiti, a izgleda, da se mu ni posrečilo. Zato se Jovanovič ne upa storiti odločilnih korakov in kriza ostaja štacijonarna.
Druci senzacijona-ini pojav je žalostna katastrofa opozicijskega bloka. Program te skupine je čez noč izginil. Ostal je le strah pred volitvami, ki je danes diktator blokašev. Edini, ki so si ohranili v bloku še nekaj treznosti, so spahovci. Daviuovičevci so voljni sprejeti vsako solucijo, ki jih reši volitev in so pripravljeni hlapaevati celo radikalom in klerikalcem skupaj, to-
pah v novembru 1. 1923. ministrsko predsedstvo, malo preje pa je že bil prisiljen šah, zapustita Perzijo. Sedaj je imel Sax-dar Sepah popolnoma proste roke ter je
insceniral veliko republikansko propagando zoper šaha in na ljudskih zborovanjih so se spremenile resolucije, ki so pozivale diktatorja, naj uvede republikansko državno obliko. Podoba je bila da bo šlo vse gladko, tedaj pa je neki dogodek v parlamentu nenadoma popolnoma prevrgel situacijo. Neki zelo ugledni in vplivni poslanec, neki Molah, je bil o priliki neke debate dejansko napaden s strani Sardar Sepahovih pristašev v stremljenju, da se maščuje, se mu je posrečilo v družbi s somišljeniki, da je na razpoloženju v deželi vplival v toliki meri. da se načrt uvesti republiko ni mogel izvršiti. Iz inozemstva .ie tudi šah posegel v dosodke ter v brzojavu na predsednika parlamenta označil Sardar Sepaha kot upornika. Vse to je naposled rodilo posledico, da je diktator v pismu sporočil parlamentu svoj «klep. da se odreče svojemu visokemu mestu in zapusti Teheran. Parlament pa mu je izrekel zaupnico, za
kar se je vrnil v prestolico, da prevzame _______________,
zno /s predsedstvo. Tak je bil položaj, i diča o vstopu HRSS v boljseviško selja* ko je Westdahl zapustil Perzijo. V Pari- t ško internacionalo je bil kakor strela v zu mu dejal šah. da bo poskusil vrni- 1 lepe načrte opozicijskega bloka. Čc se ti se preko Rusre v domovino. Po tej j gospodje blokaški »šefi. odrečejo Kadi* situaciiski sliki pa je -azvidno, da se tu- j ča, ostanejo majhna skupina, ki ne more
svojo službo slabo, površno in zlorabno ! mladoletni, mora pooblastilo podpisati opravljal da ;e postal na mitnici na, : njih varuh. V tem primeru je treba pri-
OpraviJclJ, U4 J	.	.__,	...j; _ J	i.^el.ni •inith.vni
ravnost nemogoč, nego je oelo t tivrie-vanju svoje službe zagrešil zlorabo uradne oblasti s tem, da je kradel blago, ki
mu ie bilo v službi zaupano, da ga nadzoruje. Kljub temu dokazanemu in priznanemu hudodelstvu, ki seveda ni za
ložiti tudi od sodišča izdelani varužtvenj dekret.
2.)	Družinski list, izdan od pristojne cerkvene oblasti in overjen od ministrstva notranjih del.
3.)	Po'r"ilo o državljanstvu, izdano od
znanemu —> .. -	~ ~ La,ojne oWasti ^ overjeno od minis!r.
starano in tudi do danes te ne kaznova	^ v )pm nntrHjl„
no, ga je bivša magistratna vecma sa-tila, Obdržala v službi, mu dala ukor in le predstojniku naročila naj na Ostrca pazi, da ne bo 5e naprej kradel! Kakor sklepamo iz »Slovenčevega« članka je vladni komisar svetoval Ostrcu, naj raje sam izstopi iz službe, predno se ga odslovi in predno zve za hudodelstvo državni pravdnik. To je resnea o mučeniku Ostercu. Kir se pa tiče njegove uboge žene in dece, za katere se je Ostre presneto malo brigal, je pa le to res, da se je dr. Zrjav zanje zavzel, medtem ko »Slovenect blebeta, da jih — preganja. Brezsrčno preganjati nedolžne rodbine, to znajo le klerikalci, ki menijo, da so tudi drugi ljudje taki, kakor oni.
-J- Tragikomična obramba radiče-ve stranke. Oficijelni razglas Stj. R.a-
more
di Perziia še ne bo" tako i pomirila in da | odločilno vplivati na dogodke, dokler ga mam je kmalu pričakovati znova buraej j pa ne zatajijo, bi bila blaznost jih pusti* esti te države, osobito ker priba- j ti k državcema krmilu. Zato je naravno.
Mariboru njihovi ljudje, da se radikal-ska stranka odreče ingerence na slo- , vesH
venske prilike, kar bi klerikalcem i\ ^ po g te v že vpliv angleški in ruski, omogočilo sistematično preganjanje r.a-1 ^ katerih imenovani general iz umljivih prednih elementov, zlasti tudi novo, j ni pripovedoval ničesar, ofenzivo za klerikalizacijo šole In pa » volitev seveda, teh nočejo.
Da se klerikalci odrekajo svojih dr-žavnopravnih zahtev, je zaslužno in lepo. Toda to je obenem dokaz, da je vse njihovo kričanje in pozivanje kot braniteljev nekakih posebnih interesov v duši neiskreno in le izraz njihovega nerazpol oženja proti državi Klerikalna avtonomija., njihova »slovenska kultura*, njihova dozdevna skrb za slovenskega človeka, vse to je le t a k t i k a, ld jo SLS po potrebi menja, opusti, v nasprotje obrne. Ni ftudno, da poleg krize v radikalskem klubu, vzbuja klerikalna politika splošno pozornost ter izziva komentarje, ki za nas Slo-
vence v splošnem niso baš simpatični.
Končno še o stališču krone. Opozicija se trudi izzvati utis, da je krona za njo. To je seveda prosta zloraba. Vladar stoji visoko nad strankami. On naravno ne more odkloniti poskusa, da se sestavi delovna vlada in trdna parlamentarna večina. Saj je to normalen izhod. Toda na drugi strani krona ni odklonila vladinoga stališča, da treba razpustiti parlament. Ako se normalen izhod ne posreči, potem je druga alternativa na redu.
Draškovidevega umora
proti katerim se je boril pr&d petnajstimi leti Ta človek ie pred 15. leti na padal vsak poskus vojne; danes pa proglaša vojno za sveto stvar. Bil je raškovičem; divji anarhist in krvavordeč sooiuvi V pondeljek, 21. t. m. se je v beograj-j Danes pridiga, da je treba ukiniti deski saborni cerkvi vršil svečan parastos jmokracijo in parlamentarizem ter vla za nepozabnim državnikom Miloradom dati z železno roko oboroženega abso-
Parastos za Miloradom D
Draškovičem. Udeležili so se ga v Beogradu se mudeči člani Samostojnega Demokratskega kluba z ministroma Sveto
lutizma.
Ali more biti človek, ki je že neštetokrat menjal svoje prepričanje, ki je
Politične beležke
-f Najnovejši politični »esejist* «S!ovenec», dosedaj njtgov posebni poročevalec za dogodke »zum Maček, tam za vodo« je v nedeljo napisal v glavno glasilo SLS uvodnik, ki je očividno plod prav globokega in dolgega premišljanja v omenjenem lokalu. V čvlčkarski fan-tazmagoriji pa smo le našli eno zrno, ki ga je treba Izluščiti. »Slovenčcv.
da sedaj poskušajo vse, kaj- bi ublažilo vtis Radlčcve objave, ki je tem poraz* nejša, ker se Izrecno sklicuje na sklep HRSS od 1. maja, t j. baš iz onega časa, ko so radičevci v Beogradu govorili, da so celo pripravljeni pred kraljem pou* dariti svojo »zvestobo do države*.... Najoriginalnejša je razlaga, da se je Radičcvo pismo objavilo proti volji HRSS in da so to napravile Radičeve hčerke in posl. dr. Herceg na lastno
stva notranjih del. V tem potrdilu r#o;a biti potrjeno, da je državljanstvo pridobljeno na temelju senžermenske pogodbe.
4.)	Dokaz, da je oseba umrla pri delu v Ameriki, s svojim delom vzdrževala svojo družino, to je osebe, ki jim pripada odškodnina, in da so oni v resnici s to podporo bili izdrževanL Za to zadostuje poštni odrezek ali Izvod iz bančnih knjig, ako se je denar pošiljal preko banke. V skrajnem primeru zaprisežena izjava prH sodiščem, s pričevanjem dveh zapriseženih svedokov.
5.)	V primeru, kjer tiče odškodnina samo pohabljenim osebam, je potrebno, da vsakih šest mesecev predložijo zdravniško potrdilo, overjeno od ministrstva notranjih del, da se nesposobnost dotičnega ni zmanjšala. To velja tudi za nesposobne in mladoletne naslednike.
6.)	Ako dobivajo vdove mesečne podpore, mcre.jo tudi one vsakih Šest mesecev poslati potrdilo, da se niso omožilei.
Poveritev od strani ministrstva notranjih del pribavlja ministrstvo pravde samo, čim mu dospejo od podrejenih sodnih oblastev z drugimi listinami vred tudi družinski list, odnosno domovnica, katera slednja mora biti že potrjena od pristojnega okrajnega glavarstva in pokrajinske uprave.
21. julija:
ZAGREB. V eicktih tendenca slaba.
Pri bančnih papirjih so silen padec zabeležile delnice Hrvatske banke, ki so na-
pest. odnosno na Pažičevo željo (ako* , zadovale tekom borze od 4a na 20. Od in-ravno je bila dotična posebna izdaja j dustrijskih papirjev sta se nekoliko voc «Sloboo«iega Doma* takoj konfiscirana)! ; trgovala šecerana m Vevče. * deri-Poslanec dr. Sumenkovič jc cclo prego* rah je bila danes tendenca zelo slaba, voril podpredsednika HRSS drja. Mačka j Tečaji deviz so se začel, na nižji bazi ne-uvodničar piše m. dr. tudi to, da stoje i da je obrazložil vstop HRSS v boljše* go je bila prošli petek, a so tekom borze pSev čevo politlko - beograjski vlškJQ internacionalo kot državniško pa* vsi brez izjeme se nadalje I^Um » r . "	ui.	.	Kr< kmalu je pod konec ponujalo v glavnem tudi
za
framazoni. Ta trditev je bila zelo nepre vidna Res je namreč ravno nasprotno. Politiko opozicijskega bloka podpirajo na vso moč beograjski prostozidarji, katerih šei je obenem glava opozicijskega triumvirata. Najintimnejši zaveznik g. Korošca Ininspirator g. Davidoviča je g. dr. Voja Vcljkovič, veliki mojster prostozidarske (framasonske) lože v Beogradu!
trijotično potezo, češ Rusija bo kmalu normalizirana, (t j. boljševizem bo str*
bla«o v višini poslednjih zaključnih te-
Po svetil
— Aretacije Egipčanov v Berlinu. V
zvezi z atentatom na. egiptovskega ministrskega predsednika Zaglul pašo sta bila v Berlinu aretirana, dva egiptovska vi-
Iz Perzije
zarjem Pribičevičeni in dr. Svetislavom ' najprej napadal, kar . pozneje branil Popovičem. Slovensko JDS je zastopal in najprej branil, kar je pozneje napa-dr. Žerjav. Prisotni so bili tudi člani Da- dal — ali more biti tak čiovek vzor vidovičevega demokratskega kluba, ki narodu, ki šteje 40 milijonov ljudi? Ali so bili tovariši pokojnega Draškoviča.1 more stranka takega človeka stalno Kralja je zastopal podpolkovnik Dragu- nadzorovati celi veliki narod?* tinovič.	Na koncu opominja Ferrero Mussoli-
*	nija, naj nikar ne izrablja oblasti ki
V četrtek, dne 21. julija 1921, je 26- mu je dana nad deželo. Fašistovske letni komunist, mizarski pomočnik, Alija nasilnosti, ki so prvič izzvale revoluci-Alijagič iz Biieljine v Bosni, v Delnicah jo sebi v prilog, bi utegnile s takimi pri Ogulinu ustrelil ministra notranjih ; metodami izzvati tudi revolucijo zoper zadev Milorada Draškoviča. Odkrila se j sebe.
je takrat cela komunistična zarota, ka- Trše in stvarnejše kritike svojega teri je načeloval neki Dragoljub Celja- dela Mussolini pač ni še nikoli čital in kovič. Atentator je bil lahko ranjen, are- slišal, tiran iu od ljudstva skoraj linčan ter so ga stražniki le s težavo ubranili. Pozneje je bil na smrt obsojen in se je smrtna obsodba tudi izvršila.
ferrero proti Mussolini] m
Znani italijanski socijolog Guglielmo v crrero, ki je že večkrat podvrgel fa-šistovsko teorijo in prakso svojim kritičnim razmotrivanjem v obliki razprav iu člankov ter izdal lani celo knjigo, v kateri jo obdelal fašistovski problem s filozofskega stališča, se je sedaj besno vrgel na Mussolinija, katerega trže na drobne kose.
Sestavek je izšel v rimskem listu «11 Mondo*. povodom dekreta, s katerim je hotel Mussolini vdušiti svobodo tiska.
»Kdo* — vprašuje Ferrero Mussoli--olja, — »je vam fašistom dal pravico, kdo' oblast za ta najstrašnejši atentat novejšega časa na svobodo besede? Odkod vam fašistom božanski dar, da ključ: veste, kaj je prav m kaj narobe, kaj dobro in kaj zlo in kakšen tisk je treba
preganjati?	. _
Tip in utelesba fašizma je fasistov-ski voditelj Mussolini. Kdo je ta človek' To je oni Italijan, ki je v za-innh petnajstih letih več nego vsi ostali zlorabil položaj, v katerem se je nahajal.
se je večina HRSS že odvrnila od Radi* ča in da je treba le spustiti blok na dr* žavno krmilo, pa bodo radičevci narav* V obrambo Časti slovenskih nost odlični borci za Jugoslavijo. Ce g. sodnikov. Minister pravde dr. Grisogo- I Jovanovič še nekaj dni izpituje situaci* no je predsedniku Narodne skupščine | j0 potem bodo gg. Korošec in Davido* vrnil Interpelacije klerikalnega kluba, ki j vič že trdili, da Radiča sploh ni več in so bile sklenjene na znanem celjskem se-, da so oni pravi voditelji HRSS Stanku ter objavljene v posebni izdaji «Slovenca». Minister izjavlja v posebnem dopisu predsedništvu skupščine, da odklanja odgovor na te interpelacije, ker so napisane v tako nepristojnem tonu, da ne spadajo pred parlament Interpelacije so polne žalitev slovenskih sodnikov. Ker so bile objavljene, predno so bile podane v parlamentu in jim torej ne gre absolutna imuniteta je minister naročil državnemu nravdniku v Ljubljani, da v obrambo časti slovenskih sodnikov dvigne obtožbo proti vsem podpisnikom interpelacij t. j. 21 tigrom. Značilno za klerikalce je, da »Slovenec*, objavljajoč to vest, dostavlja, da je vzbudila »velikansko veselost* ...
+ Samo najnaivnejšlm Hudem zadostuje pojasnilo, ki ga daje dr. Ravnihar v »Narodnem dnevniku* o svojih beograjskih intrigah. Kakor mačka okoli vrele kače tako pleše tudi on okrog naše glavne ugotovitve, da le v imenu slovenskih radikalov pri posameznih ra-dikalskih voditeljih zagovarjal 'koalicijo s klerikalci. Na ta očitek odgovarja gospod Ravnihar, da vendar on ne more na lastno pest sklepati pogodb s kako drugo stranko, ki bi naj vezale NRS.
moglavljen) in bo potem od ogromne čajev. Blaga je bjo v iz-bdju. Narodna
važnosti, da nas je Radič tako ozko zve* banka je dajala le neznatne> količine v de-
zalzruškim narodom... Nc manika pa ! vizi ua Švico, ker se m občutila potreba
tudi povsem grobih. Tako n. pr. trdijo j intervencije v drugih devizah. Promet je
nekateri organi opozicijskega bloka, da bil srednji a trgovalo se je v glavnem v =____ . , ., _ J	oV, -.1 nun«; Ti.-ilno in Švico. >iO
žrtev bi bil skoraj postal Zaglul paša.
—	Čudna kriza na Norveškem. Norveška vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, s katerim naj se ukine na Norveškem prepoved točenja alkoholnih pijač. Parlament pa je vladni predlog z 63 proti 49 glasovom odklonil. Vlada izjavlja, da smatra zadevo za vprašanje zaupanja in da bo podala demisijo, ako odkloni njen predlog tudi senat, ki bo te dni razpravljal o njem.
—	Sprememba režima v Avstraliji Kakor znano so se vršile te dni nove volitve v Avstraliji. Slično kakor prej v Angliji, .je tudi v Avstraliji izšla iz volilnega boja kot najbolj ojačena delavska stanka. Novo izvoljeni parlament se je v torek sesral in izrekel stari vladi nezaupnico. Vlada jo seveda odstopila in bo
ToUSs°taroraznelje	tudi v Avstraliji prevzela državno krrni-
zgolj v zadregi. Mi sami dobro vemo, k, v svo« roke delavska stranka. Pozi-
sokošolca, ki sta po zatrdilu egiptovske_______
policije zapletena v pomplot, katerega ; ^ 's^s^a 139 do 140; industrijski
devizah na Dunaj, Italijo in Švico. Kotirale so devize: Amsterdam 3175 do 3205, Dunaj 0.11S4 do 0.1204, Budimpešta 0 do 0.1075, Bukarešta 0 do 37.75, Italija izplačilo 3C2.15 do 385.15, Kopenhagen 0 do 1360, London izplačilo 367.86 do 370.S6. N'ew-York kabel 83.75 do 84.75, ček 83." do 34.7, Pariz 435 do 445, Praga '249.8 de v._2.8, Sofija 0 do 61.5, Švica 1541 do 1551 č^" 1537.75 do 1547.75; valute: dolar 83 do 84, aK 0.1225 do 0, leji 37.5 do 38, lir« 362 do 0; efekti: bančni papirji: Primer-je 75 do 77.5, Trgo 32 do 33, Hrvatski banka 20 do 45, Eskomptna 125 do 127 Hipo 62 do 63, Jugo 113 do 116, Ljub ljanska kreditna 220 do 0, Praštedion.i 915 do 0, Etno 128 do 130, Slavenska 11C
Nedavno tesra se je vrnil v Evropo da se klerikalci z njim oficijelno nisd ... .......... pogajali in tega tudi nikdar trdili nismo.
Tudi je pravilno, da od drja Ravnikarja ni odvisen razplet krize. Toda v trenutku, ko je na tehtnici ali se bo klerikalcem posrečilo se vsiliti v vlado ali ne, je zelo važno, ali se lahko SLS sklicujc
švedski general Westdahl. ki .ie bil enajst let poveljnik vse policije v Perziji. Ob svojem potovanju skozi Pariz je dal enemu od novinarjev sledeče interesantne podatke o dogodkih, ki so se odigrali v poslednjih letih v Perziji.
Važne spremembe, ki so se izvršile po tudi na napredne simpatizerje za svojo , veliki vojni okrog Perzije, obnova Turči- j »kombinacijo*. In tu je dr. Ravnihar pri- :
cija delnvskega premijeria v Avstraliji pa bo toliko boljša od Mardonaldove, ker bo imel za seboj absolutno večino zbornice, česar angleška laburpartv nima.
Odškodnine po naših državljanih v Ameriki
da zastarajo pra-onimi, ki so se
Vt-lJKl VUJIII UftiUh i Difaijc, uutr-id iuiw -................*	j
ie, iz^oc Kalifa in ustanovitev monarhije 1 skočil klerikalcem na pomoč vsiljujoč j Pogostoma se dogaja, v Iraku, so zelo vplivale na tamkaišnie | nekaterim radikalskim voditeljem svoje, vice do odškodnine za
..........-	! nazore, akoravno ga zato ni nikdo zval ponesrečili v An eriKi.
v Beograd, kamer je prišel v povsem ' Vzrok temu je vedno eden in isti, nam-drugem namenu. Njegova intriga je pa reč ker se za realizovanje odškodnine po- ^ istočasno naperjena proti šefu stranke g. trebne listine, ki jib je treba predložiti.1
stanje, dvignile narodno samozavest v Perziji in zmanjšale evropski vpliv. Doba notranjih prevratov se je .pričela z državnim udarom 1. 1921. v Teheranu. Prvi vodja nacionalističnega gibanja, sedanji diktator Sardar Sepah. ni takoi stopil v ospredje, marveč se je zadovoljil spočetka s poveljstvom nad armado in jc postal pozneje vojni minister. Prisilil ie ministrskega predsednika ?evdar-ja. da ie pri-	-
11 orožništvo. ki so ga organizirali bo in zato tudi tatove. V svoji gore^
švedski inštruktorji, armadi ter tako do-
papirji: Eksplcatacija 110 do 119, Dubro vačka 750 do 760, šečerana 995 do 1005 Isis 65 do 67, Narodna šumska 80 do 85 Tihag 88 do 90, Gutmann 750 do 775 Slaveks 0 do 250. Slavonija 93 do 94.3 Trbovlje 500 do 520, Vevče 140 do 145; državni papirji: 7 odst. posojilo 65 do 65.5 4 odst. agrarne 25, Vojna škoda 127 do 123.
BEOGRAD. Tendenca slaba, a promP. nekoliko živahnejši Blaga ja bilo v izobilju in je bilo vse povpraševanje pokrito br?z intervencijo Narodne banke. Po borzi je bila tendenca še slabša. Notirale so devize: Dunaj 0.1183 do 0.3194, Budimpešta 0.105 do 0.107, Bukarešta 37 do 337.5. Ženeva 1542 do 1543. London 309 do 370, Milan 363 do 363.75, New-York 84.25 do84.-l, Pariz 437 do 438, Praga 250 ri0 251.25, Soluu 144 do 148; valute: dolar 83 do 84, aK 0.1225 do 0, leji 37.5 do 3S. lire 362 do 0; termini: Ženeva za 3o! t m. 1540, Milan za 1. septembra 365, New-York zj 5. avgust3 845, Praga za ultimo avgusta 251 do 251.5; efekti: 7 odstotno posojilo 66.75 do 67.5, 4 odst. agrar ne 24 do 25, Vojna škoda 133.25 do 133.5.
CURIH: Beograd 6.50, New-York 547.30 Pariz 28.30, Milan 23.65, Praga 16.225, Dunaj C.0077 25.
TRST: Beoerad 27.40 do 27.60. Dunaj 0.0325 do 0.0335. Praga 68.70 do 69.20, dinarji 27.50 do 27.75, uradni tečaj zlate iire 448.94.
L'L NAJ: Beograd 836 do £40, Mihu 3049 'Io 3001, N'e\v-York 70.835 do 71.185,
PRAGA: Beograd 40.175, Dunaj 4.715.
bil v svoje roke vso oboroženo silo razen policije. Odpustil je sedaj angleške in švedske častnike v armadi in orožništvu, potem pa prevzel tudi finančno ministrstvo. da .ie dobil tako sredstva za plačevanje vojske.
Pašiču. ki odločno odklanja koalicijo s ne predlože v roku, predpisanem po za-	do 3693, Praga 2107 do 2117.
klerikalci. Ne vrdajte, gospooine, tem- koau. ali pa rešenju ameriškega oblastva. ( ^ ^ ^ d. ^ ^ m več odgovorite raie ali ste v Beogradu Izguba zaradi tega je velikanska, Ke. zna-zagovarjali koalicijo s klerikalci proti la odškodnina vselej najmanj 55.000 Din. ^ demokratom ali ne.
' Slovenec« brani vse kar je sla- 5e več.	. Pr,„n	pa,iT o,
Važno je zatep-delj vedeti, da Imajo Prapa 12.40. Fars 21.<0.
J e J	1 LONDON: Beograd 367, Pariz 85, Milan
101.50.
VEW-YORK: Beogr-d 119. Berlin 24
doseže'pa Čefto pol mUijona dmarjev ali I New-York 33.95^
■	1	1 BERLIN: Beograd 4.95, Milan 18.10.
nosti 7.a klerikalne komunistične va- 1 nasledniki onih. ki so se ponesrečili brez rovanoe in v svoji strastri žel:i da bi de- lastne krivde po nesreči pri delu v trans-mokrote čim največ oklevetal očita ne- oceanskih družbah pravico do odškodnine. de'jski .Prvenec« mngistratnemu kotni- Za izterjavanje potrebne listine morajo Milan 43-, Uunaj 14.12, Praga -J7.1.,.
sarju dr. K-o;či;u. da .ie prisilil mngi- poslati sodišJa takoj pristojnemu konzu-----
~ ""	' latu, ker tastan prarira do odškodnine žc
t enem letu od dnora smrti, v držaii Ohio
rešil in blodil po krivih potih. Tekom -----.	..
resu m uiuuh	^ enakim ognjem | gospodova! popolnoma po svo i mili voln.
nasprotne j Dal je odstaviti neljube vplivne osebe ter jih izgnati iz dežele, tako dvornega ministra, potem celo ministrskega predsednika in naposled je vsled njegovih Intrig odšel tudi poveljnik policije general VVestdaiil. Med tem je prevzel Sardar Se-
stratnega uslužbenca Ludvika Osterca k prostovolVneroti irstepu iz mastna slui-Sardar Sepah je postal na ta način ved- i be. ker je pri protestni seji občinskega («ver^meri^e Zc^ne države) pa te no mogočnejši in v zadnjih dv-eh letih je sveta dne 12. m. m. ploska! govornikom. | t ,0! !e a Je "strnejo.
slabi pieavi VaSm doni^om
teh petnajst let je napadal in branil najbolj nasprotne ideje. Najprej je oznanjal vojno in klanje buržoazije ter obe^enje kralja na prvi kandelaber. Danes pripoveduje mešča-nsko voino m noče obesiti na cestne svetilke one budi.
fe! da to »rahtev.ik) od nieira drucri se- 1.) PooHe- ila (formular v angleškem daj v politiki vnlivni in odločujoči	jeziku =e dobi pri sodiščih); to pooblastilo
je« Vse to ;e ena sama potvorba resni- mora biti overjeno od pristojnega okraj-
ce in povrh še neprevidna. .Slovenec« nega sodišča. Pooblastilo se mora glasiti ___
jc svojemn komunističnemu varovancu j na enega od konzulatov v Zedmjenih dr-stavil kai slalKi uslugo. Omen^ni Ostorc lavah, ki je pristojen za dolično državo j-™ le bil namreč odstavljen, ne le ker je i v Ameriki Za urimer. da so aa^lecpakiil
Sum! st" Irm
in Td"al i"9
nig.i'ni stroj prizrsno iaiiofuljitii	štfj
Ths Rex Co., ['ubl ana.
«JUTRO» ši 171 ©
3
=Torek 22. VH. 1923=
• •
ia zmaga na Olimpiadi ^
Sokol Leon Siukeli — svetovni prvak v telovadbi
Pariz 20 julija. Sinoči ie bila kon- Jugoslovensko Sokolstvo si je pri-i ariz. -u. -"-"J* ....	borilo prviži ko je vstopilo v medna-
rodno olimpijsko areno, najčastnejse mesto, jugosl oven ski Sokol je odnesel
čana mednarodna telovadna tekma na olimpijadi. Zbor sodnikov sc je sestal
še zvečer in pozno v noči ugotovil konč- .,-0-------—	vrne rezultate, ki so bili danes opoldne na	svetovno prvenstvo v telovadb .Na stadijonu v Colombesu slovesno razgla-	olimpijskem stadionu je za v hr.ua juti .	soslovenska trobojmea in pričala vse-seni.	n - ' «-»—»
Jugoslovenski Soko! br. Leon Štukeli (Novo mesto) si ie pribori! med tekmovalci prvo mesto in s tem ponosni naslov najboljšega tekmovalca na svet«.
Od 11S dosegljivih točk jih je dosegel 110.34. Drugi za njim ie bil češkoslovaški Sokol Pražak, ki je dosegel 110.32 točk in tretji tudi češkoslovaški Sokol Supčik s 106.93 točkami.
Ob razglasu izida ie zasvirala godba jugoslovensko himno ln na zmagovalnem drogu ie zaplapclala •ugoslovenska trobojnica.
V tekmi vrst so dosegli prvo mesto Italijani z 839 točkami, drugo Francozi z 820, tretje Švicarji z 816 in četrto Jugosloveni s 762 točkam!. Njim slede po vrsti Američani, Angleži, Finci in Luksemburžani. Če-hoslovaki so tekmovali le kot posamezniki ne kot vrsta.
mu svetu, da je jugoslovensko Sokolstvo moč, ki se lahko meri s svetovnimi telovadnemi organizacijami. Sokolski vzgoja, njena metoda in njen sestav so vnovič pridobi:;, na ugledu. Na mednarodnih telovadnih tekmah, kjer je doslej nastopalo naše Sokolstvo z velikimi uspehi in kjei je pred dvema letoma v Ljubljana odnesel prvenstvo naš član br. Peter Suni, se je prvikrat izkazalo, da so naši Sokoli kos najtežjim nalogam, in sedaj so tudi se pred najširšim forumom kjer se je pred celim svetom bila najhujša borba med narodi, morali priznati Jugoslove-lu prvo mesto.
Sokolska vztrajnost., železna volja in skraina požrtvovalnost., vrline, ki jih združuje v sebi br. Štakelj, so žele pri-znenje in slavo. Svet naj izve, da Jugoslavija ni msd zadnjimi, četuili so nekateri izmed drugih tekmovalcev žalili in skušali p-> svojem časopisju omalovaževati in ponižati naš narod.
Hvala in čast našim Sokolom!
Hvala in čast bratu Leonu Štuklju!
Otvoritev Pasieurjevega
■	al u a
Jegoslovenska gasilska
dili so se, da niso mogli v nobenem zaslediti zverine, kakršne jim ie naslikal poprej častiti gospod. Mariborčani so se pod večer vračali že čisto zadovoljni z uspehom te nedelje.
Pa tudi Nemci še niso opustili svojih prejšnjih stikov s svojo žlahto v okolici. To nedeljo so priredili s svojim <Edel-weisom> kolesarsko dirko krog Pohorja, medtem, ko so imeli že med tednom svojo cMondscheinpartiejoj, po kateri so v 'gostilni kmečke vasi do polnoči jodlali J nemške pesmi. Predsednik, hotelir, rudni i Halbvvidl in še bolj znani trgovec Ošlak. ki se je proslavil v ptujskih dogodkih, sta imela nemške govorance. Mislili smo že, da so časi nemških govorov v mariborski okolici že davno za nami.
Tudi naše nacionalistične organizacije so bile na delu. Orjuna je sklenila razširiti tudi na deželo svojo idejno propagando iu je priredila minulo soboto in nedeljo deset večjih in manjših sestankov po raznih krajih. Poročajo, da se ljudstvo kljub Mackensenovi klerikalni ofenzivi proti Jugoslovanstvu vendar ne da čisto zamrežiti v rimske spore in rado posluša glasove sveže, nesebične mladine.
V Narodnem domu pa so zborovali sokolski vaditelji iz cele mariborske župe. ki je začela šele po prevratu delovati, a se pod starosto dr. Pivkom razvija s smo-trenim in trajnim delom v odličen in močen sokolski kader, trdni jez jugoslovan-stva ob severni meji. V nedeljo so kovali nove načrte za jesensko delo, izdelali zadnje priprave za Zagreb. Za mestom pa so brzeli koleslji po izpranih cestah, ml mo zelenih livad so švigali avtomobili, grički polni solnca in nedeljskih izletni-
11
Celje, 21. julija.
Ranes se je vršila v Invalidskem domu slovesna otvoritev Pasteurjeve-ga zavoda in protituberkuloznega dispanzerja. Otvoritvi so prisostvovali veliki župan mariborske oblasti gosp. dr. Pirkmaier, sanitetni inšpektor za Slovenijo dr. Katičič. zastopnik sanitetne uprave Dravske divizije sanitetni polkovnik dr. Majdič, zastopniki komande mesta in 39. pešpolka, župan _ dr. Hrašovec, srezki poglavar celjski dr. Žužek, mag. svet. Šubic in zastopniki ostalih civinih državnih uradov.
Inšpektor dr. Katičič je otvoril oba velevažna zavoda s posebnim nagovorom, v katerem je naglašal, da ima zopet čast izročiti splošni uporabi dvoje zdravstvenih institucij, ki sta bili ustanovljeni po inieijativi ministrstva za narodno zdravje, namreč tuberkulozni dispanzer iu Pasteurjev zavod. Iz dveh razlogov se je izvolilo baš Celje za ta zdravstvena zavoda,. Celje leži v cen-trumu slovenskega industrijskega ozemlja, ki zahteva največ žrtev p° tuberkulozi, in v centrmnu ozemlja, v katerem je toliko slučajev pasje stekline.
Nato je predaval primarij dr. RajSp, načelnik tuberkuloznega dispanzerja, o tuberkulozi in je podal jako zanimivo statistiko, dr. Rebernik. šel bakteriološke stanice in Pasteurjeve zavoda pa je referiral o steklini in o pomenu Pasteurjevega zavoda. Zupan dr. Hrašovec je pozdravil zbrane goste imenom mesta ter se. zahvalil sanitetni upravi, zlasti pa ministrstvu za narodno zdravje, da jo ravno Celje izvolilo za dvoje važnih zdravstvenih zavodov. Po oficijelni otvoritvi so si navzoči ogledali prostore in ureditev protituberkuloznega dispanzerja in Pasteurjevega zavoda ter bakteriološke Staniče.
Celje je zopet s tem obogatelo za dvoje važnih zdravstvenih institucij, ki hodeta gotovo ponesli njegovo ime daleč preko naših ožjih mej.
Smrtna nesreča na Bledu
V nedeljo popoldne se je pripetila na blejskem jezeru zopet smrtna nesreča. Žrtev je postal to pot neki srbski orožnik iz Macedonije, ki je bil prideljen v službo pri dvoru na Bledu. Okrog štirih popoldne se je kopal v Petranovem kopališču in se solnčil na splavu. Istočasno je bil v kopališču primarij mariborske bolnice dr. Janko Drnovšek, ki je plaval za splavom orožnika Droti obali v kopališču. Nekako meter od obale je skočil naenkrat na splav raz stopnjice neki 161etni deček. Splav se je preobrnil in nakrat sta bila orožnik in dr. Drnovšek pod splavom. Deček je splaval naprej, orožnk pa, ki ni znal plavati, se je v smrtnem strahu z obema rokama pod vodo z vso silo oklenil dr. Drnovška oko li vTatu. Dr. Drnovšek ni takoj slutil, kaj to pomeni, ker mu ni bilo znano, da orožnik ne zna plavati. Z največjo težavo se ga je otresel, ker je postajal tudi zanj položaj opasen. Nato se je za hip pokazal orožnik na površini vode in ljudje, ki jih je bilo zbranih že kakih •>0 na obrežju so Že mislili, da je dr. Drnovšek utonil. Naenkrat pa se je na površju prikazal dr. Drnovšek, plavajoč k obrežju, dočim se je orožnik med tem zopet potopil, ne da bi kaj klical na pomoč. Dr. Drnovšek sc je sicer pognal za njim, bil pa je že tako izmučen, da ni mogel k njemu; pri roki ni imel nobene priprave, ki bi mu jo bil mogel dati v pomoč. Tudi od ostalega občinstva, ki je v razburjenosti na obali samo kričalo, sem in tja, ni nikdo nudil pomoči. Pri roki ni bilo nobene rešilne priprave, nobenega čolna, niti kakega droga, ki bi ga lahko vsak otrok od stopnic ponudil orožniku. In tako je nesrečni orožnik, ki jc bil izredno marljiv in je šele pred kratkim prišel na Bled po nekaj trenutkih utonil. Cez poldrugo uro so
Darujte m Sinjpoliaii fond!
zveza
V nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor Jiigoslovenske gasilske zveze, v kateri pa so za enkrat združena še' samo gasilna društva iz Slovenije. Pokazal pa je zbor, kako zelo je že razvito gasilstvo med nami in kako vkoreninjemo. Saj je bilo na njem zastopanih 455 društev in 30 žup s 500 delegati, tako da je bila skupščina im-pozantna manifestacija te važne človekoljubne organizacije.
Skupščino je otvoril in vodil zvezni starosta Fran Barle, ki je bil v priznanje svojih zaslug za naše gasilstvo med splošnim viharnim odobravanjem izvoljen za častnega člana Zveze; Na zanimive referate, ki so jih podali gg. Turk in Hojan (Ljubljana), Sajovic (Kranj), Rus (Bled) in Pristovšek (Žalec), se še povrnemo. Za danes le omenjamo, da je v gasilskih društvih Zveze včlanjena lepa armada 17.000 gasilcev.
Tekom zborovanja je bila sprejeta sprememba, pravil, odboru pa naročeno, da do prihodnje, skupščine preštudira in izdela načrt za lastno zavarovalnico gasilske zveze.
Mariborska nedelja
Slaribor, 21. julija.
Poleg gospodarskega zasužnjevanja je pred prevratom potujčevalo mariborsko okolico največ nemško meščanstvo, ki je ob nedeljah preplavljalo številne lepe iz-letne točke. Danes diha po takih gnezdih separatističen plevel. Zato so neprecenljive vrednosti pohodi, ki so jih začela zadnji čas prirejati mariborska pevska društva v okolico. Glasbena Matica je ob številni udeležbi drugih Mariborčanov včeraj prepevala kmečkemu in delavskemu ljudstvu v Zrkovcih, cLuna> iz Krče-vine je pohitela v znano nemškutarijo Kamnico, <Jadrana in «Zarja-, pa v Vur-berg. Tukaj so sicer klerikalci nahujskali domačine, češ da pridejo Orjunaši pobijat. Ljudje so nekaj časa res od daleč gledali brate Slovence iz Maribora in krog gostilniškega plota poslušali lepo petje, ki pa jih je končno le privabilo v bližino in v razgovor z mariborskimi Jugoslovani. Ču-
Morilec žensk
kov. Vendar smo po dolgem deževju, pre ____________
napolnjeni napetosti politične situacije, le mrtvega potegnili iz jezera, dihali sveže zelenje, za poezijo to pot ni j bilo razpoloženja. Ko se v Beogradu raz-: pletejo, pa bomo zopet zaživeli pestrejše in živahnejše, nakar že vsi dolgo, dolgo čakamo — samo da nas ne bo prehitela poprej jesen in se bomo ozrli po življenju šele tedaj, ko bo poletje s svojimi počitnicami in letoviščarsko ero že za nami. Kolikokrat je že bilo tako in bo še.
Celjski občinski svet
Celje, 21. julija.
V petek zaradi nesklepčnosti prekin-jena seju se je danes nadaljevala. Za res gulacijo Levstikove ulice proti mestni osnovni šoli je sklenjeno z zamenjavo zemljišča pridobiti Rakuschev objekt ob tej ulici, ki se nato podere. Dopolnijo se splošni pogoji mestne elektrarne za dobavo toka, kar se tiče materiala. Kot večji odjemalec se jc oglasil za clektrič-ni tok iz mestne elektrarne naknadno še mestni mlin, ki zahteva 25 HP. Zato je potreben nov transformator.
Sklene se nabaviti najnujnejše medi-kamente za mestno osnovno šolo. Tekom vojne se jc razpasla navada, da so sc postavljali v mestnem okolišu začasni svinjski hlevi. Obnovi se svoječasni sklep iz leta 1891., po katerem so vsi ti hlevi v mestnem okolišu zabranjeni. Sprejme se obširen predlog za pobijanje raznih epidemičnih bolezni. Državno sa-nitetno oblastvo se naproša, da postavi za osumljence izolirnico. Pri slučajnostih se stavi predlog glede zopetne uposta-vitve stanovanjskega urada v Celju.
2"
Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Sv. Jerneja c. 237. 3009-1
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru I
L
Strahoviti zločini perverznega človeka.
2e pred nekaj dnevi smo pisali o grozovitem umoru prostitutke Fride Stro-bel v neki javni hiši v Gradcu. Zagrešil je ta čin slovenski rojak 271etni čevljarski pomočnik Anton Jelen, doma iz Opat-jega seia pri Gorici.
Morilec je hodil veliko po svetu. Zadrževal se je v Italiji, Ogrski in Nemški Avstriji. Mati njegova živi v Ameriki, oče pa, ki mu je pred kratkim umrl, je bil zaposlen kot sodar v Budimpešti. Kakega pol leta pred groznim činom se je zadrževal v Ljubljani in je bil zadnje tri mesece zaposlen v neki ljubljanski čevljarski delavnici. Ker pa je bil pri delu zelo malomaren in len, ga je mojster naposled odslovil.
8. t. m. se ie odpeljal Jelen preko meje v Avstrijo. Tamkaj se je klatil dva dneva okrog po Gradcu nato pa odšel na večer v neko javno hišo, kjer je izvršil krvavo dejanje. Svoji žrtvi je prereza! najprvo vrat s čevljarskim nožem tako-zvanim «knaipom» nato ji porezal prsi, naposled pa še prerezal trebuh. Stroblo-va je neznansko kričala, udrli so v sobo neki moški in prijeli zločinca, ki se je še sklanjal nad svojo umirajočo žrt-
vijo.	,
Neki policijski agent, ki je prišel dan po aretaciji Jelena v Ljubljano po razne podatke je pripovedoval, da je aretira-nec izpovedal nato na policiji čudne stva ri Zločinec je že dalje časa mislil na samomor. Ker je v obraz grd in gleda navskriž. je menil, da ga vsaka ženska zasmehuje in da si ne more pridobiti ženske ljubezni. Posledica teh bolnih misli je bila ta, da je pričel ženske sovražiti. Šel je nato v Gradec z namenom da umori eno ali drugo žensko. Takoj po umoru se je nameraval končati tudi sam. V hudem živčnem napadu pa mu ie nož nekam odletel in se zadrsal pod ! divan, tako da ni mogel priti pravocas-1110 do njega.
! Graška policija meni, da to ni Jele-' nov prvi zločin tc vrste, kajti dan popre; so našli na pokopališču neko na enak
način umorjeno ln razmesarjeno žensko*
Pa tudi naše oblasti ga imajo na sumu da je mogoče on morilec neke ženske, čije truplo so našli pred kratkim na pch doben način razmesarjeno v nekem paN ku v Mariboru.
REflilliBTOR brusnici plulo i »tr«J FRANC BAR Carkarjevo nabr. 5.Tel. 407
Dopisi
BLED. Dne 18. julija je pogorel tukaj« šnjemu posestniku p. d. Bajerju na Res čici hlev. Na kraj nesreče je takoj pn* hitela kraljica Marija ter ostala tam vse dotle, ko je bila odstranjena vsaxa ne« varnost. Baje je zažgal domajč otrok. Po* žrtvovalnemu delu gasilcev in občanov se je zahvaliti, da se požar ni razsinl se na sosednja poslopja. K temu je pr.po* mogel tudi blagodejni dež, ki je v 1» datni meri pričel padati kmalu po izbruhu požara.
VRHNIKA. Orjuna na Vrhniki ima v nedeljo dne 27. julija L L ob 10. uri do-poldne v Sokolski dvorani, svoj ustanovni c! tri zbor. Na dnevnem redu ,e nagovor delegata, vo itev odbora in slučajnosti. Somišljeniki se vabijo.
DOLENJA VAS. Tukajšnje gasilno in reševalno društvo priredi v nedeljo dne 27. julija ob 3. uri popoldne na seno na4em vrtu tovariša Ignacija Mcrharjs veselico, čije čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilne«.* orodja. Ker sc ve« sclica priredi v tako človekoljuben namen, se prosi občinstvo, da se jc v obiljem številu udueleži.
TREBELNO PRI MOKRONOGU. V torek dne 15. julija so se vršile pri nas županske volitve, teden dni prej pa ob. • laske. Postavljene so bile 4 skrinjice, in cicer dve napredni, nepolitična gospodarska stranka, ki je dobila 164 glasov, SKS, ki je dobila 18 glasov, pa dve klerikalni, oficiclna SLS, ki je dobila 138 olasov ter Kmctska delavska zveza z 19 glasovi. Napredni listi sta dobili 13, klerikalci pa 12 odbornikov. Za župana je bil izvoljen napredni kandidat trgovec g Klemenčič. Trebelno, ki je bila dosedaj klerikalna trdnjava, jc torej prešla v napredne roke. G. Klemenčič in ost« li napredni odborniki pa nam jamčijo, da bo občina ostala napredna. Nad vse zanimiva jc bila seveda volilna borba. Klerikalci so imeli dva shoda, za katera sta povabila govornike celo iz Ljubljane Poleg tega pa so morale pomagati prižnica, spovcdnica, Marijina družna farovški posojilnici itd. Kljub temu ali morda baš zato pa so bili klerikalci tepe-ni. Kaplanu Zupančiču sta pomagala pri agitaciji njegov brat osmošolec in se neki drugi dijak domačin. Pri agitaciji so klerikalci hoteli pridobiti na svojo stran volilce z žganjem in s cigaretami. L vozovi so pripeljali na volitev nc.-caj starčkov ki že leta niso bili na Trebelnem Kaplan je s svojim spremstvom stal pred voliščem, delil cigareto ter bil si -no prijazen. Svoje adjutante pa je vsak hip pošiljal okoli. In vsak od teh adju-tantov jc prignal nekaj volilcev. o katerih pač kaplan ne ve, kam so vrgli svojo kroglico. Klerikalna stranka se jc po-služila tudi letakov, iz katerih se jasno vidi njihovo sovraštvo do Srbov, katerim se sedaj v Beogradu tako ponujajo. Na teh letakih smo Čitali: «Mi smo za avtonomijo Slovenije in proti vclesrb-skemu jarmu«.
GOR RADGONA. Blamirani klerikalci Za občinske volitve so sc klerikalci pripravljali s toliko nervoznostjo in s takim denarnim aparatom, da so bili popolnoma sigurni zmage. Izdali so tudi dva nesramna lepaka, ki jih je morala policijska oblast konfiscirati. Za dan volitev so si naročili cclo vojaško godbo iz Maribora za proslavo. Na Hercegov« ščaku so razpostavili možnarje, da bi s streljanjem povečali slavo svoje zmage. Ko pa so dobili od 17 odbornikov komaj 6 mest, so vse proslave ukinili.
Kulturni pregled
Ljubljanski Zvon v Rogaški Slatini in Laškem
Prijetno je kot gost potovati z «Ljub-lianskim Zvonom«, ki je v nedeljo že tretjič posetil Rogaško Slatino. Vesela, živa mladost vseokoli. Solnce sije v pridnih Zvonaših. Vsi so eno. Med njimi je vedro in jasno. Arhivar nima posla: pevci pojo brez not. To je zasluga zborovodje Prelovca.
»Ljubljanski Zvon® jc zadnje čase zelo napredoval. Kljub nepreračunljivi publiki letovišča, se je zaupajoč v svojo zdravo moč podal v Rogaško Slatino. Dosegel je popoln umetniški in — z ozi-rom na polovično vožnjo — tudi prav dober finančni uspeh. Koncerti odličnih umetnikov, ki so koncertirali v zadnjem času v Rog. Slatini, žal niso imeli takega obiska.. Sezona je tam na višku, gostov okoli 1650 — dosedaj maksimalno število. Iz vseh krajev skupne domovine vro ljudje semkaj. Srečaš generala - invalida, milijonarko - Bunjevko, srbskega popa, ministra na »oddihu®, čuješ vse jezike in opaziš vso eleganco velemest ter bujno pisanost življenja.
Koncert se je vršil v dvorani Zdravil-gkega doma. Nastooil^ie z vzorno .dis-
ciplino 54 pevk in pevcev, ki so tvorili lepo zaokroženo celoto in podali impo-nujočo enotno sliko. Konccrtne točke so bile vestno in premišljeno izbrane. Prvi del je obsegal slovenske umetne pesmi, del po odmoru pa izbrane srbske, hrvatske in slovenske narodne pesmi.
«Ljubljanski Zvon® ima že svoje ime. Ne baš skromna publika je bila naravnost vzhičena. «Zvon® ni preštevilen zbor, razpolaga pa z močnim, zmagovitim sopranom, ima globoke, lepe alte, izdatne in mogočne base *er diskretne tenorje. Opaziti je ugodno uravnovese-nje glasov. Močna je sugestivnost zborovodje, izredna pa tudi zborom • volja slediti svojemu voditelju. Izmed koncertnih točk jc zbor izvajal z virtuozno bravuro zlasti komade živega in krepkega izraza.
Prelepi glasbeni draguljček Adamiča «Kaj ti jc Mojca® so zapeli Zvonaši z zmagovito prepričevalnostjo in fino dinamiko. Ženski glasovi so se kar prekašali Od istega skladatelja "Zrelo žito®, skladbo ki jo prištevamo med naše naj-| boljše mešane zbore je bilo zlasti v drugem delu glede interpretacije zanimivo podano. Izmeu težjih komadov je ugajal Lajovica «Lan», ki zahteva mnogo občutka kot m»lobesedeiv neprefilasen
izraz na znotraj zamišljene skladbe; nepričakovano dobro pa jc uspel «Bo!est kovač®. Odločilo je pri uspehu temperamentno prednašanje, točni vstorl in v živo pogojen izraz pesmi.
Kot intermezzo je nastopil ženski zbor z iskreno -Rožo za. Marijo«. Spremljal je zborovodja sam. Ženski zbor Zvona« je izbran in je najmočnejši faktor v zboru. Pavčiča »Rdeče rože* za. spoznanje premočno podane, so ostavile najlepši vtis. Prvi del jo zaključil St. Premrla mešani zbor »Zakaj«. To je morda najučinkovitejša pesem tega skladatelja. »Zvon< jo je podal z izrednim občutkom. Vihar navdušenja, ki je ves čas spremljal izvajanja, je dosegel tu svoj višek. Diskretno in ubrano je pričenjal drugi del z »Uspavanko« A Dobroniča. Moški zbor je pokazal v tej pesmi vso svojo gibkost in vse razvojne zmožnosti. »Ni mi volja«, zlasti pa z entuzijazmom sprejeta Devova »Vigred približa se« sta zaključili moške zbore. Umetniško na
vigini _v nepozabnem zadnjem delu —
pa je stal zbor pri izvajanju St. Mokra-njaca X. rukovesa. Navdušenje publike se je zresnilo, mogočen učinek vzorno izvajanega srbskega glasbenega bisera je vtisnil večeru svoj odlični, zmagoviti pečat. Publika ni hotela oditi. Dodali so vrli pevci in pevke še »Pojdera na Hrvatsko« in na splošno voljo prelepo koroško narodno »Gor čez izaro«. Obisk ie bil jako dober^publika 1» od-
lična. Vsa čast gre ravnatelju »Zdravi li skega doma« g. <lr. Šteru in tajniku Bratušu, ki sta storila vse, da je bila pot »Zvonu« uglajena. Restavrater gosp. Martlnovič pa je po koncertu priv-izno in točno poskrbel za telesni blagor že malce utrujenih, a duševno vedrih pev-ocv in pevk. Naslednje jutro je »Zvon« nadaljeval pot v Laško. Tudi tam je dosegel časten uspeh.
»Ljubljanski Zvon« je postal priljubljen in upoštevan faktor našega glasbenega življenja. Gre mladih, nevzdržnih korakov naprej in ima lepo lastnost, da se zaveda svojega kipečega razvojnega stadija, a iina tudi nez:.iagljivo vol.o dosegi popolnost v čast narodne kulture. Koncerta v Rog. Slatini in v Laškem sta to vnovič dokazala.
Knjiga ii srbske zgodovine umetnosti. Dr. Vlad. R. Petkovič v Beogradu je pravkar izdal v založbi knjigarne <Napredek> spis cMonastir Studenica>. Knjigo krase številne izvrstno uspele ilustracije. Delo bo dobrodošlo vsem, ki se zanimajo za mnetnostno-zgodovinska vprašanja stare
Srbije.	, ... ,
Branko Radicerie v italijanskem
ti-kn. Tržaški <Piccolo della Sera>, ki se sedaj večkrat spomni jugoslovenske umetnosti, priobčuje 18. t. m. razpravo iz peresa g. Umberta Urbanaza-Urbanija o srbskem pesniku Branku Radičeviču. Isti pisec ie v imenovanem, listu že obdelali
več naših literarnih prikazni, med drugimi tudi Iva Vojuoviča in Mi-cslava Krležo Morda bi bilo umestno, da enkrat iz-preovori še o Slovencu Zupančiču.
"Nove šolske knjige. V tisku se nahajata in bosta izšli začetkom šolskega leta 1924.-25. sledeči dve knjigi: <Pajk-Prija-telj <Zemliepis za srednje šole II. del» in dr. Janko Bezjak <Nemška vadmea za srednje, meščanske in osnovne šole I. del>.
Operni večer v MakarskL V nedeljo 20. t. m. je priredila skupina igralcev šj 1 itskega gledališča operni večer v Ma-karski. Na sporedu so bili odlomki :z oper <Traviata> in <Bobemes.
Italijanski luturisiiini list o naši mladi primorski upodabljajoči umetnosti. <V Aurora», coriško mesečno glasilo futuri-stičnega' gibanja v Julijski Krajini pod uredništvom Sofronija Pocarinija poroča v svoji zadnji številki zelo simpatično o prvi umetnosti razstavi v Gorici ter prinaša več reprodukcij del slovenskih umetnikov Vena Pilona, Al. Spazzapana m
Ivana Carga.
Nova reška umetnostna revija. V za-ložni knjigarni Horak Co., Praga, začne leto? na jesen izhajati nova umetnostna revija, ki se bo bavila z vsemi umetnostnimi "problemi, v prvi vrsti z vprašanji gVdališča. Prva številka izide s številnimi originalnimi prispevki inozemcev Shawa, Chestertona, Coctoua, \Vasserman-na in drucih.
vesti
zd:?avo. brat štukelj:
Prvič!
Na veilikem olimpijskem stadiju je ponosno za vihrala modro - belo - rdeča zastava Jugoslavije in godba je zasvi-rala našo himno. Zmagalec med po-cdinci v veliki mednarodni olimpijski tekmi je Jugoslovan, v imenu Jugoslavije Slovenec, seveda Sokol. ■ Preje je. v tekmi poedincev pred leti v Pragi odnesel zmago br. Vidmar. Toda bilo Je v Pragi, v mnogo ožjem krogu. To pot je bila tekma svetovna. Prvič na pravi svetovni tekmi, prvič je naše ime v prvi vrsti, med izbranci.
Zmagalcu Štuklju 6ledita na drugem in tretjem mestu dva češka Sokola. Prva tri mesta Sokoli, med njimi prvi uaš!
Tej sijajni afirmaciji sledi še ponosno potrdilo oele vrste. Tu smo na četrtem mestu, s Čehi bi bili na petem, — za nami šele Amerika, Anglija, v vseh športnih in telovadnih panogah trdna Finska in Lulsembourg. Pred nami v tekmi vrst Italija, Francija, Šviea, po pravu tudi Celiti, diference v doseženih točkah neznatne.
Ko je Urugnay v nogometni tekmi dosegel olimpijsko prvenstvo, je bil doma v celi državi narodni praznik, dan zmage in slave, ker je narodno moštvo doseglo zmago in se je zastava zmagovalca proslavila nad prapori drugih na svetu.
Ko so Cehi pred leti iz Londona odnesli srebrni ščit, jih je ob povratku pričakala vsa Praga in odnesli _so jih iz vagonov čez Vaclavske namesti na ramah.
Zmagovalni vrsti bodo Italijani priredili kraljevski sprejem.
Naša tekmovalna vrsta se je zopet častno afirmirala pred vsem svetom, na najširšem danes obstoječem foru, in na istem je naš tekmovalec dosegel pr. venstvo. Njemu in vsem nam na čast je bila dvignjena naša zastava in za-sšvirana naša himna. Prvič!
Zdravo, brate, in hvala ti!
m. a. c.
*
*	Jubilej P. Kugolina Sattnerja. Včeraj je poteklo petdeset let, odkar je bil do-broznani slovenski skladatelj P. Hugolin Sattner posvečen v duhovnika. Jubilar je v svoji skromnosti odklonil proslavo tega jubileja in je čital včeraj na Brezjah tiho sveto mašo. Odličnemu slovenskemu kulturnemu delavcu, o čigar pomenu na našem kulturnem polju smo v <Jutru» letos že obširno izpregovorili, naše iskrene čestitke!
*	Eumunska kraljica na Bledu. Kakoi javljajo iz Beograda, pride početkom prihodnjega meseca na Bled k našemu kraljevskemu paru rumunska kraljica Marija s soprogo rumunskega prestolonaslednika. Visoki gosti ostanejo na Bledu do konca avgusta.
*	Iz državne službe. Dragotin Kulner, revident pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci, je v istem svojstvu premeščen k direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu.
*	Z ljubljanske univerze. Za študijsko leto 1924.-1925. so izvoljeni na ljubljanski univerzi: za rektorja profesor dr. Karel Hinterlechncr; za dekana filozofske fakul- i tete dr. Ljudmil Eaaptman; za dekana juridične fakultete dr. Milan Škerlj; za dekana medicinske fakultete dr. Alfred Šcrko; za dekana tehnične fakultete! dr. inž. Alojzij Kral in za dekana teološke fakultete dr. Matija Slavje.
*	Razpisana službena mesta. Služba okrožnega zdravnika za zdravstveno! okrožje Kočevje je s terminom do 11. av-! gusta iznova razpisana. — V deželnem i muzeju v Ljubljani je razpisano služi-teljsko mesto. Prošnje je vložiti do 31. julija pri prosvetnem oddelku za Slovenijo v Ljubljani. Prednost imajo prosilci, ki so nekoliko vešči mizarskim ali ključavničarskim delom. — Na elektrotehničnem institutu tehnične fakultete ljubljanske univerze se razpisuje mesto mehanika z zvaničnimi prejemki, pri upraviteljstvu javne bolnice v Celju pa mesto upravnega vežbenika.
*	Kaj je z visokošolskimi štipendijami za marc? Prejeli smo: Akademiki-štipen-disti ljubljanske univerze, katerim je bila podpora podeljena za letni ssrhester 1924., do danes, skoraj mesec dni po zakljucitvi semestra, niso še prejeli štipendij za mesec marc, dočiin se jim je za naslednje tri mesece izplačala. Prosimo merodajne faktorje, da ugotove, kje se nahaja ta niš denar in zakaj se nam ne izplača. — Prizadeti akademiki.
*	Dijaški vozni lisiki. Ministrstvo sao-bračaja je odredilo, da se mesečni dijaški vozni listi izdajajo na vseh železniških postajah.
*	Važen odlok za železničarje in profe-sijoniste v državni službi. Prevedba dr žavnih uslužbencev na novi zakon je v mnogo slučajih zadala na velike težkoče zaradi raznovrstnosti šolske predizobraz-be. Po zakonu se za uvrstitev v podurad-uiški (zvaničniški) čin zahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole (čl. 10. zakona). Uredba o razvrstavanju uslužbencev našteva v čl. 11., točka 3. različne šole, ki ustrezajo zahtevam zakona za uvrstitev v poduradniški čin; našteva n. pr. tudi strokovno šolo obrtnega risanja. Na posredovanje narodnega poslanca prof. Jožefa Reisnerja je ministrstvo prosvete v Beogradu ugodno rešilo prošnjo oblastne uprave strokovnega udruženja železniških strojevodij v Ljub-
ljani in izdalo uverenje, da šolska izobrazba obrtnonadaljevalnih šol v Sloveniji ustreza izobrazbi predvideni v čl. 11., točiva 3. (strokovna šola obrtnega risanja). Uredbe o razvrstavanju drž. uslužbencev in tako dalje. To uverenje je dostavljeno oblastni upravi strokovnega udruženja železniških strojevodij v Ljubljani pod O. N. (Osnovna Nastava) br. 3359C od 15. t. m.: in je seveda važnega pomena tudi za pro-, fesijoniste sploh v državni službi. Siro-; kovna društva, ld potrebujejo v tem pogledu točnejših pojasnil, naj se obrnejo \ na imenovanega narodnega poslanca (Ljubljana, Resljeva cesta 7, I. nadstr.).
*	Društvo upokojenega učiteljstra Slovenije je sklicalo svoj redni občni zbor na dan 5. avgusta ob 3. popoldne v 1. mestno šolo na Ledinah v Ljubljani Vsi društveni člani se vabijo, da se udeleže zborovanja.
*	0 pogrebu ge. MazzeletOTe v Gradacu, ki se je vršil včeraj dopoldne, se naui poroča: Takega pogreba Gradac še ni videl in skromno pokopališče v Kloštru še nikdar ni bilo tako napolnjeno. Vsa napredna in narodna Bela Krajina je žalovala za blago dobrotnico ubogih, za neu morno narodno delavko, ki je stala pri vseh narodnih pokretih vedno v prvi vrsti Požarna bramba gradaška, Sokoli iz Gradaca, Metlike, Črnomlja in Semiča, prijatelji in znanci od blizu in daleč so spremljali pokojnico v prezgodnji grob. Dolga povorka žalujočih je bila dokaz, kako priljubljena je bila pokojnica. Metliški pevci so zapeli pred hišo žalosti <Vigred se povrneš, na pokopališču pred odprtim grobom pa <Blagor mus in nobeno oko ni ostalo suho.
*	V Prekmurju se naša mladina trudi oživiti in zasejati nacijonalno idejo in zavednost med najširše plasti. Požrtvovalni narodni delavci ji gredo v vsakem oziru na roko, pa jo skušajo tudi seznaniti z najrazličnejšimi prilikami v ostalih delih velike domovine. Prof. Orožen namerava napraviti izlet z revnim prekmurskim di-jaštvom na Pohorje, pa se zato tem potom v imenu revnih prekmurskih dijakov obračamo na nacijonalno čutečo napredno javnost, da pošljo prostovoljno prispevke na naslov sokolskega društva v Murski Soboti. Ke* se bližajo počitnice h koncu, je hiira pomoč potrebna. Dijaki pa bodo naklonjenim darovalcem izkazali svojo hvaležnost s poznejšim naprednim sokolskim in nacijonalnitn udejstvovanjem za dobrobit naroda in države.
*	Naši železničarji na Poljskem. Kakor javljajo iz Varšave, je prispela na Poljsko večja skupina jugoslovanskih železničarjev, ki so se odzvali vabilu svojih poljskih tovarišev. Na meji je naše izletnike sprejel delegat poljskega železniškega mini stra. Izletniki so obiskali doslej Krakov, i Zakopane, Lvov in gališke petrolejske vrelce ter so bili povsod prisrčno sprejeti. V četrtek prispejo v Varšavo.
*	Gimnazijci iz Veleša pridejo na Bled. Dijaki ia dijakinje macedonske gimnazije v Velešu so prošli petek prispel: v Beograd, kjer ostanejo nekoliko dni. Posebna deputacija z ravnateljem na čelu je pozdravila ministra prosvete v njegovem kabinetu. Mladi Velešani in Velešanke so odpotovali v soboto preko Djakova v Za- j greb ter obiščejo tudi Ljubljano in Bled. |
*	Izenačenje naših gimnazij. Minister prosvete je posebni komisiji poveril nalogo, da že s prihodnjim šolskim letom po možnosti izenači gimnazije naše države. Komisija je sklenila, da se že s prihoo njim šolskim letom izenačita prva dva razreda. V Sloveniji ostaneta kot humanistični gimnaziji I. državna gimnazija v Ljubljani in pa mariborska. Gimnazija v Kranju postane realna. Francoščina se bo učila že v prihodnjem šolskem letu kot j obvezen predmet na vseh naših realnih ! gimnazijah.
*	Organizacija tipografov v Beogradu zopet dovoljena. Kakor znano, je bila organizacija tipografov v Beogradu nedavno razpuščena in njeno premoženje zaplenjeno. Zastopniki saveza tipografskih organizacij so prošlo sobotr intervenirali pri ministru notranjih zadev ter mu predložili spomenico, v kateri so pojasnili stališče tipografskega sindikata in položaj tipografske organizacije v Beogradu. Minister je intervenciji ugodil ter odredil, da vzpostavi organizacija tipografov v prejšnje stanje in se ji vrne tudi zaplenjeno premoženje.
*	Žolc.znica Krupa-Bihač izročena pro-mohi. Kakor nam javlja direkcija državnih železnic v Zagrebu, je bila proga Bo sanslca Krupa-Bihač dne 17. julija z vlakom 1530 izročena javnemu prometu.
*	0 krizi (ujskega prometa v .TuToslaviji razpravlja Petkova cPrager Presse* v kratki notici, v kateri opozarja na veliko gospodarsko škodo, ki jo trpi vsled tega Jugoslavija. List meni, da leži glavna krivda v preveliki malomarnosti uradov, ki bi se morali brigati za propagando in za informacije. Pravi, da je na Češkem ze'o težko, v Nemčiji pa sploh nemogoče dobiti kake informacije o potnih razmerah, o železniških in parobrodnih zvezah, kaj pa šele o hoteli^ in hotelskih cena J. v Jugoslaviji Letoviščar. ki hoče v kako italijansko, nemško, avstrijsko ali Švicarsko letovišče, lahko dobi v vsakem češkem ali nemškem mestu podatke, po katerih si more do ure in do vinarja natančno sestaviti svoj proračun. Za Jugoslavijo je vse to nemogoče.
*	Izseljevanje iz naše države v mesecu maju. Izšeljeniški komisarijat poroča, da se je meseca maja izselilo iz naše države
,2216 oseb. in sicer 1324 moških in 892
m\\ EN TOUT-GAS
za solnce in dež, za dame in gospode, najnovejše, največja izbera, samo v
modni trgovini 5 ežho Vršič
Ljubljana, Selenfeargosa ulica!
žensk. Izselilo se jih je iz Vojvodine 1352, iz Hrvatske 508, iz Dalmacije 144, iz Slovenije 80, iz Srbije 66, iz Bosne in Hercegovine 55 in iz Čine gore 11. Največ
Telefon 730 KlSO Ia j ubijalski dvo r
Jfa morski glasim!
Urama boji z besnimi elementi.
Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. —
pol 6., no! 8. in 9. uri.
Telefon 730
Velik Paramount fiiira Danes 22. julija
Senzaeijonalai posnetki na morju.
Oh. delavnikih ob
Iz LJubljane
u— Dijaška kuhinja «Domovina» jc
_____ „ _	_ .... , zaključila letos 15. leto svojega uspeš«
izseljencev je odpotovalo v Brazilijo, Al ■ nega delovanja. Letošnje šolsko leto je gentinijo in Kanado.	j podpirala 87 dijakov, med temi S dija«
* Zopet organi*'ran napad na Orjunaše. kinj ljubljanskih srednjih in strokovnih Iz Radovljice nam poročajo: V noči od šol. Razdelila je 17.949 obedov in 16.519 nedelje na ponedeljek so v Predtrgu pri! večerij, skupaj torej 34.468 porcij. Vsem Radovljici napadli trije klerikalci, in sicor dobrotnikom «Domovinc» bodi ponovno Žerovc Alojzij, Prešera Franc in Rogač izrečena najprisrčnejša zahvala 6 p rov Franc, skupino Orjunaš-sv. ki so se mirno njo, da ohranijo «Domovini» še nadalje vračali domov. Napad je bil predvsem na-j svojo potrebno naklonjenost. Prošnje perjen na člana Orjune Ivana Peternela, Za sprejem za prihodnje šolsko leto je katerega so tudi precej občutno poškodo-' vložiti najkasneje do 15. avgusta v roke vali. Napadalci so bili oboroženi z noži in j prof. Fran Jerana, Kolodvorska 22. koli. Ves napad je bil natančno organi zi- j u— Grozdje na ljubljanskem trgu. ran iu dobro pripravljen. Že par dni pre-; Na našem sadnem trgu se je pojavilo je so se po vasi razgovarjaii klerikalci, da ; pno grozdje. Grozdje je že precej do« v-j------n,-	ict; vstvr na se 1 ZOrelo iu sladko, cena pa kisla: kilogram
boda napadli Orjunaše, isti večer pa so se skorajžili v gostilni Kleindienst, kjer sta ves razgovor o napadu čula dva starejša moža, ki nista Elana Orjune. Vso stvar ima sedaj v rokah žanaarmerija, ki bo, upamo, izvršila svojo dolžnost Radovedni smo, ali bo skušal <Slovenec> zvaliti tudi sedaj vso krivdo zopet na Orjunaše ali celo na dr. Žerjava. Pripominjamo, da to ni bil prvi in najbrže tudi ne zadnji napad na naše člane in da je to sad večnega klerikalnega hujskanja proti na-prednjakom. 0 poteku preiskave bomo še poročali.
*	Prenos Njegoševih kosti — prihodnje leto. Na letošnji Petrov dan je bil določen prenos Njegoševih kosti s Cetinja nazaj na Lovčen. Prenos se je moral preložiti na prihodnje leto, ker poprava ceste na Lovčen še ni izvršena in ker tudi kipar Me-štrovič še ni dovršil Njegoševo grobnico na Lovčenu.
*	Zastrupljenje s peresom. Uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Splitu Josip Posedel se je te dni v uradu slučajno zbodel 8 peresom, vsled česar je nastopilo zastrupljenje krvi V treh dneh je Posedel umrl vsled zastrupljenja.
*	Živa zgorela. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Gospa Jelena Werner, soproga profesorja, je kuhala v soboto kavo na aparatu, v katerem je gorel špirit Vsled neprevidnosti se je mladi gospej, ki je bila sama doma, vnela obleka. Gospo so našil pozneje, popolnem ožgano, mrtvo na tleh.
stane 35 Din.
u_ Pod električni voz bi bila kmalu
prišla v petek okrog 8. ure zvečer na Frančiškanskem mostu neka gospa s Kra kovskega nasipa. Čula ni zvonenja za seboj in jc hotela stopiti čez cesto. Isti hip pa jo je že zadel rob voza in jo vr» gel na stran. Pri padcu se je poškodo« vala po desni strani telesa in raztrgala obleko. Zahvaliti pa se je samo slučaju, da se ji ni pripetilo kaj hujšega.
u— «Ribiči» na Ljubljanici Na Ljub« ljanici, Malem grabnu in drugih vodah se pojavlja vsak dan več raznih eribi« čev», ki love tamkaj ribe brez oblastne« ga in dovoljenja najemnikov ribolovov. Policija je že več takih kvarcev ribolo« va prijela in jih predala sodišču, pojav« Ijajo pa se še vedno ljudje, ki jih mika prepovedani šport.
u_ Umrli v LjubljanL Zadnja dva
dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ivan Tonja, ključavničarski va« jencc, 16 let — Alojzij Hočevar, dela« vec, 71 let — Fran Cerar, šolski učenec, 10 let. — Matija Trampuš, nadoficijal v pok., 60 let.
u— Nadebuden mladenič je 16«letni Viktor Kokalj, doma iz Zadobravc, ki je bil v nedeljo dopoldne prijet po po« licijskcm agentu v Kolodvorski ulici v družbi svojega komp.ica Karola Podob« nika iz Pšate. Mladič je kljub svojim le« tom eden najbolj prevarnih «ko!csarjev» sumi se celo, da je odpeljal ravno on vsa kolesa, ki so bila zadnje čase ukra«
• Strela ga je ubila. Na Gornjem Vrab-	. .	, ,
čem v zagrebški okolici je prošli petek j den. v mestu Prpdajal Jih je nato veliko
nod vrcdnostio po aezen. -\3 ve^ti ;ma
j e— Na 11. rednem občnem zboru klu«
ba naprednih slovenskih akademikov v Celju je bil izvoljen sledeči novi odbor: 1 predsednik Davorin Kolšek, cand. med.; podpredsednik Ivo Erhartič, stud. tech.; odborniki: Cvetko Sribar, Branko Diehl, Jožef Kvac, Sava Saimič in Vladimir Vo« lovšek.
a— Smrt pod električnim tokom. Vč©» raj popoldne je električni tok ubil v skla dišču Laške pivovarne delavca Vinceu-ca Amona.
Iz Maribora
a_ Poskus samomora. 26»letni kavar«
niški uslužbenec Friderik H. v Mariboru jc v nedeljo vsled družinskih prepirov poskusil samomor s tem, da se je v ka« bini nekega tukajšnjega kopališča obe--sil. Iz kabine so siišali neko cepljanjc. Vlomih so vrata ter rešili samomorilca iz njegovega precej neprijetnega poio« žaja. V obrazu je bil H. že ves rdeč in zabuhel. Vendar pa so ga še ohranili pri življenju. Ko so ga odpeljali domov, je pričel divjati in so ga morali obleči v prisilni jopič. Tudi njegov brat se jesku« šal pred 14 dnevi obesiti, vendar pa so tudi njega rešili smrti.
a_ Mariborski samomori se nadalju«
jejo. V nedeljo se je hotel v kopališču ob Dravi zopet usmrtiti z obešenjem nc« ki natakar. Posestnica kopališča Kristina pa je bila k sreči v bližini kabine, kjer se je hotel nezadovoljnež obesiti. Cula je njegovo davljenje ter je šiloma odpr« la kabino in rešila kandidata smrti. Pre« peljali so ga nato v stanovanje, kjer pa je začel besneti, tako da mu je morala policija nadeti prisilni jopič. Končno pa sc jc umiril ter pričel zopet redno živeti.
a— Mariborska policija je aretirala prefriganega tatu Hugo Markusa, ki ji jc 3. junija po aretaciji ušel skozi stra« nišče na policiji in ga od takrat do vče« raj niso mogli vlovitl Izročen je sodišču.
a— Sadje na mariborskem trgu. V oe« deljo dne 20. julija so na mariborskem trgu prvikrat prodajali srnokve po 20 Din, zelene slive pa po 18 Din 1 kg. Črešnje je prodajala samo ena ženska in še ta jih je nesla domov, ker je pre« več zanje zahtevala. Breskev, marelic in drugega sadja je bilo pa dovolj na trgu.
a_ Državna borza dela v Mariboru. Od 1. do 19. julija t. L je bilo na tu«
hotel zanret: okno, je udarila strela in ga j dUi znani egiptovski cigani ki so seje ... J	i nekaj dni zadrzavah v Ljubi ant. hodi«
na mestu ubda.	_	j^ ^ do ^ in	tis
♦ Neznan samomorilec. V Vuzen.ci se je j so£„dinarske bankovcc Med zamenjava« pred nekaterimi dnevi neznan mož vrge, i .£m so ukradlj v neki mesariji 500 pod vlak, ki ga je smrtno povozil Vkljub I ^ tovine Na prijtvo oškodovanca vsestranskemu poizvedovanju se *e ni po- j bik aretirana nato cela družina, bro« srečilo ugotoviti identiteto ponesrečenca.	nad ^ Qseb s avljeni bodo čez
V gostilni Črešnik, kjer je zajutrkoval, je povedal, da je doma iz Dravograda. Vse pa kaže, da je najbrže nalašč označil na pačen kraj, da bi zabrisal sled za sabo. Kaj je moža gnalo v smrt, ni znano. Domneva se, da je ponesrečenec bil kaK uradnik ali trgovski potnik.
* Neprijeten gost je 331etna dekla Eli-■l beta Zelič, ki se izdaja tudi za Lico Li-povšek, doma iz Jurkloštra. Hodi okrog po deželi in se rada zateka v hiše, koder slr'i da ni nikogar doma. Takrat ukrade vse, kar ji pride pod roko. Pred nekaj dnevi se je oglasil, pri nočnem čuva:u Mr tinu Železniku v Hudi jami pri Kr-
mejo v ItaJjo, kjer pa se jih bodo brž« konc tudi kmalu naveličali in jh odpra« vili čez morje, odkoder so prišii.
u— «Jack odpirač«, ki je ogrožal že nekaj časa tuja stanovanja in kradel iz njih vsemogoče, je končno prijet in si« cer v osebi 27»!etncga mehanika, včasih pa tudi godbenika Rudolfa Bartolinija iz Kamnika. V soboto zvečer okrog 7. ure se >e splazil v stanovanje trgovca Hinga na Mestnem trgu 17 in si pripra« vil že mnojo vsakovrstne obleke, da io donese. V kritičnem trenutku pa jc vsto« pil gospodar in tatu prepodil. G. Hing ga je zasledoval do Mačkove gostilne in
škem in mu odnesla listnico z 2000 Din . ,a pustil tamkaj aretirati. Prefriganec na
e potem stražniku ušel cclo izpred poli« cijskega zapora in so ga zopet ujeli šele v Knafljevi uiici. Tam jc bil uklcnien ter nato končno spravljen v luknjo. Pri zasliševanju je priznal večino tatvin, ki so se izvršile zadnje čase v mestu.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sle« leči slučaji: 2 tatvini. 2 prestopka pija« nosti, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 3 orestopki pasjega kontumaca, 1 pobeg iz blaznice, 1 prestopek predpisov glede potnegs lista, 1 zaplemha samokresa, 1 orestopek nedostojnega vedenia in 1 pri ■ava v zasledovanju morilca Stareta.
u— Zaplemba saharina. Z ozirom na našo notico, priohčeno pod tem našlo« vom v št. 164 natega lista. Izjavljamo, dn vest o aretaciji Franci^kc Rihterjcve. že« ne ietniškeea paznika, stanujoče v Želez niški ulici št. 146 ne odeovaria resnici in je bila tozadevna vest neosnovana.
Iz Cel;a
gotovine, nakar se je umaknila zabavat s? bržkone proti Zng-ebu.
*	Tatvina. V noči od 19. do 20. t m. je neznani zlikovec iz zaklenjenega predala tobakarne na kolodvoru v Zidauem mostu u' adel kolke, znamke in denarja v skup ni vrednosti 1250 Din. Ker je peron večinoma tudi ponoči zelo obljuden, je moral biti zelo prebrisan, da je izvršil tatvino, ne da bi ga bil kdo opazil.
*	Tat iz navade je 19 letni Ivan Jordas. doma iz Orlovskega na Hrvatskem. Rad se klati po Dol-njsV.i in Beli Krajini in opreza za ugodnimi prilikami, kdaj bi si pribasal to ali ono tujo vrednost 17. t m je vdrl v stanovanje posestnika Fabjan« Jovica v Komižarici pri Črnomlju in mu odnesel moške obleke, čevljev ia perila v skupni vrednosti 2286 P in. S plenom je nati brez sledu pobegnil.
*	Dva vola, enega last posestnika Janeza Koha in drugega last Luke Podpesgai-
iz Poto? pri Preddvoru, Je odpeljal neki neznanec z Vrnikove planine nad Jezerskim. Zandirmerijs poizveduje za tatom, vendar se ji doslej S" nI posrečilo i7~'editi ga. Vola sta po *tiri leta s'ara. i lje ima v sredo dne 23. julija ob pol 9. rd."episana, tehtata približno po 400 kg 1 uri zvečer v mali dvorani Narodnega do« in sta vredna skupno 10.000 Din.	! ma svoj izredni občni zbor z edino toč«
*	Pobe.snPa s*a od svojih staršev v: ko dnevnega reda: Odobritev kandidat« Trbovljah llletni Iran Skrbeč in 15'etni ' ne liste za občinske vo'itvc za mesto Slavko Močnik. Dečka sta jo v svoji ro-; Ce"e. Za organizirane člane udeležba
dolžnost.
c— Avto je povozi! v nedeljo dne 20.
e— Krpjevca organizacija JDS za Ce=
rrantični razpoVženosti in hre-e-ienju z* dogodki ubrala bržkone proti Hrvatski, t ..a oblečena v *raignsto> obleko.
* Pcbepla sta iz kaznilnice v Lepoglavi Milan Petrov Kosanovič iz Kunlca. star 2 71et, ki bi imel odsedeti radi zločina ubojstva in javnega nasilstva triletno je
juliia zvečer pri Gliziii nekega 15«letnc« ga fanta. Kolo ga ic zagrabi'o in mu šlo čez nogo v trenutku, ko ie hotel skočiti pred avtom preko ccste. K sreči ni do« bil nikakih težjih poškodb. Žc opetova
m--------- -
i kajšnji borzi dela prijavljenih 114 pro-I stih mest. Delo je iskalo 170 oseb; v 54 slučajih je borza posredovala uspešno. Od 1. jan. do 19. julija t 1. pa je bilo na tej borzi prijavljenih 446 prostih mest, 5973 oseb je iskalo dela, borza jc -:speš> no posredovala v 2174 slučajih, 11S7 oseb pa je odpotovalo.
Iz Primoria
*	Stoletnica lokavške ljudske šole. f>. ' julija jc praznovala ljudska šola v Lokvi
na Krasu 100. obleinco svojega obstoja. Ob tej priliki so se vršile v šolskem poslopju jubilejne svečanosti, katerih so sc i udeležile šolska oblasti, županstvo, okr. ' šolski svet in zastopstvo iz Trsta. V j veži šolskega poslopja se je postavila kamenita plešča z latinskm napisom, ki ga nihče ne razume.
*	Prof. \'ybircl v Goiici. Znani prijatelj slovenskega naroda, prevajalec Iz
1 slovenskega jezika v češčino prof. Vy-I biral iz Olomuca je siedi tekočega tedna obiskal Gorico. Prof. Vybiral nabira gradivo za knjigo o primorskih Slovanih.
*	Avlozveza Idrija-Logatec-Ljubljana. Pred kratkim je začela poslovati avtomobilska zveza med Idrijo, Logatcem in Ljubljano. Vožnjo oskrbujeta z lastnimi
1 vozili g. Lojze Kofcal in Fr. Poljanšck iz Idrije.
*	Konec cerkniškega komisarja. Od
Cerknega je vzel slovo občinski komisar Jafabek. Odšel je v Videm, kier bo sedaj predsedoval društvu za pobijanje alkohola. V Cerknem ne žaluje za možem nihče.
*	Deiomor v Solkanu. Prošli teden so našli ljudje v neki jami nasproti Lenassi-jevi vili v Solkanu mrtvo truplo približno mcsec dni starega deteta. Truplo ie po mnenju zdravniških izvedencev ležalo v vodi že kakih osern dni. Orožništvo je uvedlo preiskavo in ugotovilo, da js detomorilka 24letna Terezija Kumar iz Solkana. Storilka se izgovarja, da je otrok prišel mrtev na svet, kar pa strokovnjaki zanikajo.
*	Rudarjeva nezgoda v Vreniskcrn Britofu. V četrtek zvečer so pripcl.iai! z vlakom iz Vremskcga Britofa v tržaško bolnišnico 26 letnega rudarja Simona Petkoviča ki si je pri delu v vremskem rudniku s sekiro poškodoval nogo.
*	Solr.čarica je zadela v četrtek popoldne v tržaški prosti lukl Ducc d' Ac.ta 341etr.cga težaka Viktorja Sabanar. Reveža so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč.
*	Službo občinskega talnika razpisuje županstvo obč'ne Banjšlca pri Gorici. Prosi'ci morajo biti vešči slovenščine in italijanščine v govoru in pisavi ter dokazati svojo praktično izvežbanost v tem poslu.
čo in Vaso Peraševič iz Zemunn. star 28 no smo opozarjali avtomobiliste, da vo« let, ki je bil obsojen radi številnih tatvin j zijo na obljudenih krajih bolj previdno na tri in polletno jefo.	' in tx>£*al
Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutta>. Odgovorni uredrik Fr. Broiotif, Tisk Delniške titk^ne. A d. v LjubljanL
«JUTR0» št. 171
=Torek 22. VIT. £924=
'©ffl,
Mednarodni kongres za znanstveno analizo dela
V nedeljo ob 10-30 se je v Pragi, v pantheonu Narodnega muzeja otvorilo pomembno zborovanje: mednarodni kon°Tes za znanstveno analizo dela. To je prvi sestanek te vrste, ffa katerem so se sešli praktiki različnih narodov in vseh dežel sveta z devizo: delati m
slediti.	. ...
Kongres se vrši v znamenju velike obnovitvene akcije, ki naj dvigne človeštvo iz povojnih nižin zopet na višino normalnega razvoja. Človek kot delavni faktor, to je problem, o katerem razpravljajo udeležniki praškega zborovanja. Diskusija o tem vprašanju ie dandanes nad vse umestna in nujno potrebna. Saj je svetc-vna vojna postavila vse na. glavo,' zanesla zmedo v vse poklice in razcepila delo na toliko rtrobcev da mu je vzela ono svetost, pred katero so se ljudje v normalni lobi klanjali.
Sodobna razdelitev dela. je tako neracionalna in nesistematična, da požirale le trud in napor posameznikov, temveč cele stanove, ki radi nepravilnega izkoriščenja sile trpe duševno in gmotno. Na dlani je spoznanje, da je treba sodobne delovne sitreme predru-gačiti, postaviti politiko na gospodarsko podlago, poiskati nove smernice za napredek in omogočiti ljudstvu kruh, mir in zadovoljstvo. Nepravilno izkoriščanje tehnike in njenih izsledkov je v mnogih ozirih povzročilo slabo vzgojo sodobnega Ho veka. Njena posledica je prepičla produkcija. Škoda, ki nastaja vsled tega. ie ogromna, prizadeti pa so v prvi vrsti oni, ki bi morali uživati plodove svojega dela. Potrebno je torej. da so življenje zekonomizira in si-stemizira- Znanost mora iti pri tem praksi na roko ter najti take metode in taka sredstva, ki bodo sposobna pomagati ljudem ven iz kaosa k sigurnim temeljem vsestranskega napredka.
Kakor torej vidimo, je ideja mednarodnega kongresa za znanstveno analizo dela obenem važna in vzvišena. Pobuda zanio je prišla iz Amerike. In-ženjer L. W. Walace, tajnik Zveze ameriških inženjerskih organizacij, je natančno izdelal načrt za kongres. Amerika je poslala v Prago zastopstvo več nego 200.000 organiziranih inženjerjev in njihovih korporactj. Ti zastopniki so se pripeljali v Prago no zamo za to, da prouče splošen položaj našega v vseh ozirih ra7.rva.nega kontinenta, ampak tudi za to, da najdejo dejansko formulo za izhod iz strašnega kaosa, v katerega je vrgla svetovna vojna toliko narodov. Problem sinot>-e"era dela. smotrenega sledenja je torej jedro vseh razorav na tem kongresu, ki se vrši od 20. do 24. julija pod protektoratom prezidenta češkoslovaške republike Masarvka in pod častnim predsedništvom ameriškega ministra za trgovino ing. H. Hoo-verja.	_
Zlato iz živega srebra
znaša pri živem srebru 201, pri zlatu pa 197 Redko kdaj se dobi živo srebro očiščeno. Kar ga pride v trgovino, ie vec ali manj pomešano z drugimi kovinami, ki se dajo odstraniti le z destilacijo. Raziskovalca sta s spektralno-analltičniml poskusi z živim srebrom v močnem elek-trčnem svetlobnem loku opazovala ab-sorbacije, ki so se jima zdele vredne natančnejše raziskave. Nista še mogla dognati. kako je nastal ta sesedek, ah vsled velike vročine ali vsled električnega toka. Sesedek se je z mikroanalizo izkazal kot čisto kristalizirano zlato. V tem primeru gre za prvi slučaj umetnega pre obličenja atomov v množinah, ki se dajo
tehtati.	. , . .
Dr. Miethe in dr. Stammreich sta izračunala, da je del zlata enak 100 milijonom delov živega srebra. Ako bi hoteli na ta način pridobiti en kilogram zlata iz živega srebra, bi to stalo, vštevši porabo električnega toka, več sto milijonov dinarjev. Iz tega se vidi, da ne more biti govora o gospodarskem pridobivanju zlata iz živega srebra. Ne da se pa reči, da se to odkritje ne bi dalo uporabiti v znanstvene svrhe.
Znanost se je zopet obogatela z Izredno važnim odkritjem. Kar so pred več sto leti skušali dognati razni alhimisti z živim srebrom, se je sedaj brez dvoma izkazalo.
Odkritje se je posrečilo znanemu nemškemu kemiku, profesorju drju Mietheju, vodji fotokemičnega laboratorija in foto-grafične zvezdarne v Charlottenburgu pri Berlinu, in njegovemu asistentu drju Stammreichu, komaj 21 let staremu kemiku iz Porulirja. Da si čitatelji »Jutra* ne bi delali iluzij, bodi takoj omenjeno, da nima ta iznajdba, vsaj za sedaj ne, nlkakega gospodarskega pomena. Gre zaenkrat le za pozitivno ugotovitev, ki jo bo bodočnost morda še izrabila.
Med živim srebrom in zlatom obstoja gotovo sorodstvo atomov. Teža atomov
Beg milij onarj e ve hčerk s
Preteklo nedeljo je prišel v Beograd 70-letni starček Jurij Papadopulos iz Aten Nastanil se je v hotelu »Petrograda Po kratkem odmoru v hotelu se je starček takoj podal na policijo, kjer je prosil, da bi smel govoriti z glavnim policijskim ravnateljem. Njegovi prošnji je bilo takoj ustreženo.
Nesrečni oče.
Ko je šef policije sprejel starčka, mu je ta potom tolmača pričel pripovedovati zelo zanimivo, a žalostno zgodbico. Gospod Papadopulos je imel ličerko-ediu ko svojo ljubljeno Jeleno, ki ie bila stara komaj 19 let Oče je imel hčerko tako rad, da je ustregel vsaki njeni želji. Imela je svoj avtomobil za dirke, svojo vilo, konje in razne druge stvari. Usodepolno poznanstvo. Nekega dne, tako pripoveduje nesrečni oče, je bila hčerka na konjski dirki, kjer se je spoznala z nekim gospodom, ki je napravil na slehernega človeka utis velikega ošabneža. Ta mladi človek je bil lepe postave in tudi zelo naobražen. Predstavil se je kot Viktor Habermann, bivši pruski aktivni častnik in plemič. Jelena se je kmalu zaljubila. Sklenila sta, da se poročita. Mladi zaročenec je prišel k očetu Jelene in ga prosil za roko hčerke. Oče je prošnjo odklenil in to edino iz tega razloga, ker mladen zaročenca še ni dobre poznal. Haberman-na je ta izjava očeta silno vznemirila. Sklenil je, da takoj zapusti Grčijo.
Ker' pa je Jelena bila v njega strastno zaljubljena, ga je prosila, naj vendar ostane pri njej. Habermann pa jo je pričel nagovarjati, da naj gre z njim, da se bosta poročila v inozemstvu. Jelena se je izerva branila, pozneje pa je vendar pristala na predlog svojega zaročenca. Habermann ji je rekel, da bi bilo najboljše, če odpotujeta v zrakoplovu, a da on nima potrebnega denarja.
Nekega večera, ko je oče mladenke že trdno spal, se je Jelena utihotapila v njegovo sobo in mu vzela ključe od blagajne. Otvorila je nato brzo blagajno in pobrala 250.000 drahem in ček za 10 tisoč angleških funtov.
Cim je bila ta tatvina izvršena, sta se zaljubljenca vsedla v avtomobil in se odpeljala. Ko se je drugo jutro nesrečni oče prebudil, je opazil, da sc je zgodilo nekaj strašnega. Ko je prišel k blagajni, je tam našel majhen listič s sledečo vsebino: «Ker si ml pokvaril srečo, sem odpotovala in si obenem vzela svoj delež, ki mi itak pripada. — Jelena.«
Ko je nesrečni oče prečital to pismo, ie padel skoraj v nezavest. Prijavil je zadevo takoj policiji. Vsi napori policije pa so ostali brezuspešni. Vsi znaki so govoril zato, da ie Jelena s svojim ljubimcem odpotovala v inozemstvo.
j	»Pismo iz Beograda.
Po preteku desetih dni je g. Papado-I pulos prejel pismo iz Beograda. Clin ga je otvoril, je takoj spoznal pisavo svoje hčerke«
»Kje je to pismo?* Tako je vprašal šei policije, ki je doslej povsem pazljivo poslušal g. Papadopulosa.
»Tukaj ga Imam v žepu,* je odgovoril g. Papadopulos.
»Daite mi ga.*
G. Papadopulos vzame pismo in ga izroči. Tolmač čita:
»Dragi oče! Sedaj se nahajamo v Beogradu, kjer nameravamo ostati dalje časa in se tudi poročiti. Oprosti mi, da sem Te zapustila. Pisala Ti bom tudi v bodoče. Ko ml boš vse odpustil, se mor
da zopet vrnem k Tebi.
Tvoja Jelena.*
Šef policije je pismo dobro pregledal in nato vprašal:
»Imate tudi kuverto pisma?*
»Imam,* odgovori starček in izroči kuverto.
Dober trik.
Poiiciiski ravnatelj je takoj spoznal, da pismo ni bilo odposlano iz Beograda. Na kuverti je bil namreč žig pošte iz Su-botice. Vsi so bili takoj prepričani, da mlada ubežnika sploh nista bila v Beogradu. Pismo je bilo odposlano iz Su-botice v to svrho, da bi ubežnika prikrila sledove. Gotovo sta odpotovala zc naprej. Starček je sedel kakor okamenel nepremično na svojem stolu.
Policijski ravnatelj ga je tolažil. Izjavil je, da bo storil vse potrebne korake, da se ubežnika izsledita. G. Papadopulos se je zahvalil in odšel. Žalost ubogega očeta je nepopisna. Navdaja ga edino še to upanje, da bosta mlada ubežnika gotovo denar kmalu porabila. Tedaj nesrečni deklici pač ne bo prestostajalo nič drugega, kot da se vrne domov. Gotovo pa je, da je za vedno uničila svojo in očetovo življensko srečo. ...
letih samo enkrat To bo 23. avgusta in astronomi pričakujejo seveda ta dan z veliko napetostjo, čeprav jim bržkone ne bo prinesel posebnih uspehov, kajti zaradi velikega zgoščenja spodnjih plasti bo zrak zelo nejasen. Marconi se pripravlja k opazovanju Marta z visoke gore, kakor pišejo ameriški listi; odtod bodo pošiljali električne valove na Marta. Toda vse pričakovanje je zaman) kajti oddaljenost naše zemlje od Marta jc najmanj 14 milijonkrat večja, nego so vrhovi švicarskih gora. Poleg tega sc je resno bati, da ne bo na Martu nikogar, ki bi sprejemal svetlobna znamenja z naše zemlje. Sloviti kanali na Martu, ki so edini zbudili domnevo, da žive na Martu ljudje, so le zmota astronomov koncem minulega in začetkom sedanjega stoletja. To so kanali, ki jih je kazala
1 slaba leča teleskopa in so povzročili le i hudo optično prevaro. — Tako Nord-mann, dočim so razni drugi učenjaki nasprotnega mnenja in še vedno upajo, da dobe z Marta, kako znamenje življenja.
X Top z električnim pogonom. Na
strelišču v Malecki pri Plzu- na Ceško-j slovaškem so te dni preskusili nov top ! iz Škodovih tovarn. Ta top ima popol-| noma drugačno konstrukcijo kot dose-danji. Obračanje, merjenje, basanje ter ] dovažauje in odvažanje streliva se vrši 1 z električnimi motorji. Poskus s tem to-I pom se je zelo obnesel, vsled česar ga bodo najbrže kmalu uvedli v češkoslovaški armadi.
Domače ognjišče
X DoločHev spola. Zadnjič smo prinesli o tej stvari zanimivo razpravo, ki je gotovo zbudila zanimanje čitateljev »Jutra*. Danes objavljamo o določitvi spola človeka pred porodom izjavo Angležinje Monteith-Erskineove, ki pravi, da je odkrila »ključ* za določitev spola. Ta Angležinja pravi: Spol vsakega jajčeca v materinem telesu je že pred spo-četkora določen in so vsa jajčeca istega iajčnika (ovarlja) enakega spola. Jajčniki ne cdelujejo* istočasno. Vsak od njih ima menjaje periodo aktivnosti, ki traja en mesec in potem ravno toliko časa počiva. Skrivnost določitve spola še pred porodom obstaja torej v tem, da si starša izbereta pravi trenotek za spočetje. Vprašanje je, kako naj se ve, ali deluje v danem trenutku ženski ali moški jajčnik Gospa Erskinecva jc o tem spisala knjigo, ki izide v kratkem. Knjiga vsebuje na podlagi njenih izkušenj natančna pravila, da, celo zakone o spočetju in praktično navtdilo za ženske, ki bi hotele Imeti ali dečka ali deklico. Erski-neova sam3 pravi, da lahko pri nosečih ženskah na prvi pogled spozna, aU jc še nerojeni otrok moškega ali ženskega spola. Ali ima gospa Erskineova prav, bo pokazala bodočnost.
X Prazne sanje o Martu. Slavni astronom Ch. Nordmann je napisal v »Matinu* članek o Martu, v katerem dokazuje, da so vse domneve o Martu kot o obliudenem planetu astronomične zmotnje minulih desetletij. Koncem letošnjega avgusta pride Mars tako blizu naši zemlji, kakor jc bil v minulih 100
Zatiranje moljev
Letos se pojavljajo molji v prav znatnem številu. Marsikatera gospodinja misli s skrbjo na svojo tapetirano opravo, preproge, kožuhe in zimsko obleko. In v resnici, ako se hoče čuvati moljevine, mora prav resno zatirati to škodljivo žuželko. Treba je skrbeti, da se uniči,jo molji s svojo zalego. Kajti glavni škodljivci so iz jajčic izležene nerazvite živalic«.
Prvo in najvažnejše sredstvo proti moljem je snažnost. Vse predmete, v katere molji polagajo svoja jajčiea, je treba prav temeljito iztepati. Isto je treba napraviti predno se spravi kožuhovina, pre-prose, volnena obleka in oprava. Preproge in kožuhe naj vsaka skrbna gospodinja počeše z gostim glavnikom, da se odstranijo že v njih nahajajoča jajčiea. Treba je natrositi predmete z ostro dišečimi tvarinami. kakor kafra, črni poper, tobak itd. Ako mogoče na j se zavije vsak kos v časopisni papir, ker duh tiskarskega črnila prepreči približanje moljev. Tudi večkratno prašenje je potrebno, ker molji ne preneeo prepiha.
Oblazinjeno opravo lahko čuvaš moljev, ako pri njih napravi ah pri njih popravljanju dodaš žimi ali kar se že rabi, sveže, razevetene konoplje. Treba jih je začetkom julija natrgati in v senci hitro posušita.
Da odpraviš molje iz blazinaetih oprav, polij vročo opeko z gorkim kisom in položi jo pod blazine, da jih sopara popolnoma prepoji Ali pa pusti močni vinski cvet, zmešan z mrčesnim praškom na vroči opeki ali lopatici izhlapsvati. Po pokajenju, kar se moja všiti pn za-pr»ih oknih, iztepi opravo in jo dobro okrtaH. — Mek kožuhe in volneno obleko natrosi suho sol. — Na preproge se polagajo krpe pomočene v galunovo raztopino in dohro ožete; pod preproge pa stari časopisi. V zaboje in kovčke, v katerih se omenjene reči hranijo, se polagajo v terpentin namočene volnene krpice, ki so ovite s časopisi. Duha jahtovine in gumija nc prenašajo moljj. _ Ravnotako ne hlapov sa! mi Jakovega cveta in cglikovega sulfida. Iz lesa odstraniš molje z vbrizgavanjem ter
pentinovesra olja.
Tudi godala, v katerih se nahajajo volnene obloge jo treba čuvati pred molji. Od čaca do časa izbriši notranja dela in položi vanj v časopis zavite kafre.
Izvrstni prašek proti moljem je tudi sledeče: Zdrobi 50 g pačulijeve rastline, 25 g baldianove korenine, 20 g kafre in 25 s vijolične korenino in vse skupaj dobro pomešaj.
Najboljši dokaz
da boste zadovoljni z Vašo obleko, ako si kupite blago pri tvrdki Drago 8ohw«.t>, Ljubljana, so številni o 'jemalci, ki bo ee odločili, da ostanejo vedno zvesti tej
naisolidnejši tvrdhi.
"	107«/»
Lonec s klejem naj bo pri vsaki hisi!
Kakor dobra gospodinja vsako najmanjšo luknjico takoj zašije, tako se naj tudi vsaka najmanjša poškodba na opravi takoj popravi. Mali kosci, kakor razni nakiti, nastavki, ročaji, ogelmkt, ki odpadejo pri brisanju prahu ah podobnih opravilih, naj se takoj prilepijo, ne pa, da se šele čaka, da jih otroci raz-gubc ali pes ogloda. Skrbna gospodinj Una klej vedno pripravljen. Treba si je
omisliti nekoliko mizarskega kteja,^ t njim napolniti konzervno škatljico in čopič. Pred uporabo je treba klej vselej pogreti. Predno se lepi se mora stari klej ne. drži. Lepljene, manjše predmete kajti drugače .je delo brezuspešno in klej ne drži. Leplene, manjše predmete položi tako, da klej ne mora popustiti. Ako to ni mogoče, podpri lepljene dele ali jih zveži. Ležeče delo pa obfceži Na predmetu preostali klej se mora takoj izbrisati. Ce se posoda s klejem slučajno prekucne jo l*>ljše, da se klej posuši in ga spraviš suhega z nožem zopet v škatljico. Kedaj se naj v gospodinjstvu lepi? Najbolje v soboto pred snaže-njera, torej vsak teden enkrat Morda si bo kdo mislil, to je nepotrebno, pri meni je vse celo. To ni res, v vsaki hiši se najde kje kak odlomi,jeni košček ali kaj slišnega, boljšo je, da una gospodinia sama klej pripravljen, kakor da mora priti mizar in stane popravilo trikratno vsoto.
Kako peremo čipke. Glavno pravilo za pranje čipk j*, da jih ne smemo nikdar z Toko ali z milom prati. Najboljše je, ako so ovije kos blaga okrog debelo 'steklenice, nato čipke, ki se jih zveže z belo nitko. Na vse to ra so ovije še kos tenčice. Mesto steklenice se lahko vzame okrogel kos lesa, le hrastov les ne, kajti od tega bi postale čipke rjave. Potem se čipke pristavijo k mrzli vodi z milom, sodo ali boraksoia in se jih pusti nekoliko vreti. Kolikokrat ;e vocla umazana, se odlije in nadomesti s svežo. Naposled se čipko skrbno p<>-plaknejo v cisti, mrzli vodi, da se odstrani vsa milnica.. Posuše se kar na steklenici ali na lesu. Lahko jih pa tudi odviješ in s čistimi bučkami pritrdil na likalno desko, da se tam posuše. Ako hočeš imeti čipko bolj trde, jih popiak-ni v želatinovi vodi. Čipke, ki so zc.o umazane, vloži štiriindvajset ur v olivno olje, predno jih pereš. Likajo se čipke med mehkimi krpami ali vložene mc 1 b*l svilen papir, najprvo na 'ahno na desni strani, potem pa z močnejšim, pritiskom na levi strani. Črne čipke ee perejo uspešno v poparku tobaka. Sptak; niti jih ie dobro v mlačni vodi, kater, 56 doda nekaj salmijaka. Pero se jin tudi lahko z žolenim milom, ter jih poplakni v enakih delili špirita in vode. Ako so čipke mastne, jih pretlači v mlačni vodi, kateri so doda nekoliko salinijaka Kako sc zopet utrdijo vilice in noa v ročajih. Stolfi dva dela kolofonije m en del krede in vse to dobro zmešaj. Ročaio potem napolni s to zmesjo, rezila pa kolikor mogočo segrej in hitro v akni v ročaje. Vilice in noži, tako popravljeni, so zopet trpežni, le v prevroči vodi se ne
smejo umivati.
Bele lise na predmetih, likanih v oljnato barvo (linoleum itd.), ki nasta. nejo vsled postavljanja raznih posod, loncev ali cvetličnih lončkov, odpraviš najlažje, ako zmočiš lise z vinskim cvetom in jih drgneš z volnego krpico tako dolgo, da lise popolnoma zginejo. Naposled namažeš dotično mesto še z Bolrner-jevim ali sličnim voskom.
¥ pragozdu
—	Ne, Jacques, pusti me! . . . ču-
ješ, pusti me! . . .
Iztrgala se mu je s tako naglico, da so se ji zapletle noge, ovite iz bojaziji pred gujanskimi kačami s kolenicaimi. Skoraj da ni padla. Roj kolibrijev, bleščečih kakor diamanti, je popustil cvetice in odletel.
—	Ali, Annie! ... Kaj pa ti je? . . . Ljubka bela postava s širokim vijoličastim slamnikom se je vzravnala-Kljub neznosni vročini je stopila urnih korakov proti šotorišeu-
Annie ie bila žena Jacquesova in hčerka doktorja Gottbruna, vodje male skupino zbiralcev orhidej, ki so je ušatorila na prostrani jasi. tri dni hoda od obale, v bližini brazilske meje. Hotela je na vsak način, da jo vzamejo seboj, ker se ni marala odtrgati za on mesec od moža, ki ga je oboževala. Nekaj ur sem pa, natančno o* ko so indijanski nosači razgrnili šotore. se ji je zdelo, da sovraži Jacque-sa! . . . Ni hotela govoriti ž njim niti ja ni trpela v bližini. Visoko vzravnana je nemo in sopeč strmela v neizmerni gozd, v neko točko, ki ji je nejasno lebdela pred očmi . . . Kadar Jo je Jacques hotel iztrgati njeni zamišlje-nosti ga je pahnila od sebe ali pa mu je pobegnila . . . Bila ie jedva nero-
jena. nežna in sladka, in do tedaj je še nikdar ni napadla slaba volja! . . . Tudi se še nista nikdar sporekla, niti
nalahno ne . . •	. .
Mogoča jo je razdražil zavziti kimn, ali pa strupeni gozdni vzduh, morda ji te še v udih ležalo naporno potovanje? Človek, ki ni vajen ekvatorskega podnebja aitro izgubi navnovesje ...In je bili tudi okolica So torišča turobna. ! mrka in skoraj sovražna: kakor da je ! vse gozdno življenje boječe pobegnilo , pred to ogromno jaso ...
Nemo so povečerjali konzerve m -adje pri majhni zložljivi mizici. Tudi> "gospod Gottbrun in peterica njegovih ] sodelavcev se ni mogla odtegniti tajta-stvenemu vplivu : . . Lo senipatja so izpregovorili besedico. Ekvatorski somrak' poln barvnih refleksov, je po-o-ladil le vrhove ogromnih dreves in ni segel do tail puste ravnice. Nakrat se je zgrnila nalik zavesi v gledišču črna. vlažna noč, prav tako žgoča in vroča
kakor dan ...	.
Arenie ni rekla ni besedice v slovo, stopila je v šotor, ki je bil postavljen za njo in nieneca moža, ter se zaprla. .Jacques ni stopil za njo, boječ se radovednih pogledov. Sicer pa je bila na njem vrsta, da straži. Do polncci^bo moral hoditi okrog spečega sotomca.
— čudno, je zamrmral Harrv Oasti. <tar Amrež z očali — vsi smo pozorni.
pa se mi vand.fr večkrat zazdi, da je nekdo za mojim hrbtom, in se nehote okrcnem ... Ah, ta gozd je poln tajin-stvenosti ... Ne verujem v duhove!...
Pa vendar ...
Jacrpies je sedel na drevesni stor. položil puško poleg sebe in Cul. Luna ie skromno osvetljevala Šotore, leseno kolibo, ki je služila kot laboratorij, m ione viseče postelje, ki so jih privezali [Indijanci med drevesi Globoka tišina . . le tnintam se je začulo iz croz-I da kvakanje žab. pokašljevanje aligatorja ali pa tožeč človeški glas opice, 'ki jo je zagrabila zver ... I Prižgal si .ie cigareto m približal žareči konec oteklinam, ki jih je imel na rokah; to uniči strup moakitovega 1 pika. Potem je natresel malo pepela na ' pijavke ki so sc mu zagrizle v zapest-! je; zvile so se v klopčič in eepnHe na i tla Netopirji so prhutali preko lu-1 ne i . Drobno mušice so poletavalc
okrog ognja.
Tedaj je zapazil belo postavo, ki se
je vila med šotori!	.
Zgrabil je za puško in privzdignil varovalo .'. . a takoj jo spoznal prikazen: bila je Annie! . . . Korakala je opotekajo se, zaprtih oči. glavo je vrgla nazaj, roke pa iztegnila pred sebe . . . korakala je proti gozdu . . .
Sel ie za njo in ko jo je došel na par metrov, ie hotel poklicati: »Annie. kam
greš?* toda zaman! Ustnice so sc nemo 1 zgenile . . . Sila, ki je vlekla s seboj btlo postavo, je pograbila tudi njega,
zgrabila ga je za grlo... m z.a noge:
opotekajoč je korakal za njo; strmec v
daljo kakor Annie ...
Kmalu sta dospela do roba gozdi. In tam je opazil Jacques, kljub otrplosti med dvema drevesoma veliko, vec metrov dolgo temno stvar, čudno pegasto . . . Proti njej je korakala Annie in tudi oni ... I« tisto tam se k, zdelo, da se napihuje in krči. kakor da diha! . . . Bilo je živo! ... O, gro-Glavo je iztezalo naprej od
23,'	, vj- v
tleh' in glava je bila trioglata, ogromna, oči pa so srepo zrle in odsevalo zelenkasti lunin soj kakor dva diaman-
Guyanska boa! . . . Grozna k a ča. strašr.a moč diše iž nje kakor duh in privlačuje iz dalje svojo žrtev kakor; nritean magnet železo! . . • A je bila dovzetnejša kakor ostali m v 'spanju ni mogla odoleti silni pnvlae&o-
5tlJačques je hotel nameriti puško Nemogoče! . . . Znova jo je botel privzdigniti . . . zaman! . . . Zbral je vso svojo voljo, a roko so mu obvisele ob telesu kakor ohromele... In neprestano je korakal naprej, opotekaje se ka-
jkor v snu . . .	. ,
t široka trioslata ploseata dava se je/
zdajci zganila, plazeč se je kača pribl -zevala svojemu plenu! - Njem obro-či so se odvijali in primikah . . ..Ajou je bila le še nekaj metrov oddaljena
°^Jacques je sanjal . . . Spomini so tnu vstajali pred očmi: božič pred davnimi leti s snegom in igračkami . . - nočni
napad v letu 1917----poroka, zakn-
stija orgle ... In vmes, med temi halucinacijami. pa je vide svojo zeno, ki se ie vedno bolj bližala . . čemu.
Velikanska kača se \c skrčila kakor spiralno pero ter se pripravila za, končni napad, ... da objame in stre svoj plen' . In tedaj, mar je začutila, da ji je'njena tajinstvena sila odveč, m je poipustila? . • - ali je Jacquesov obup
zmagal nad njo? . . . Z eno kretnjo j;. naslonil orožje na rajno m pritisni , baš ko jc muha na pnskmi cevi zakriu pošasti glavo ... In potem jc ustrelil Se enkrat malo više, a tako brzo, da se ie drugi pok zdel le odmev prvega, -Iz teme so je začulo kakor sikanje pare ki uhaja iz kotla. In potem y v drevju završalo, kakor da je padel vanj
ogromen bat . . •
šotorišče je oživelo. Jacques se i vračal in nesel svojo ženo na rokan. Ona pa je neprestano izprasevala:
_ Ka'j se je zgodilo?,. . . o_dra-
gec . . . o dragec!
«jufRO>. št. in
Torek 22. VII.
Sveiovna produkcija hmelja in piva
' Svetovna proukcija piva je po vojni zelo padla. Leta 1913.-14. je znašala 295 milijonov hI, a 1. 1922.-23. 136 milijonov hI ter v 1. 1923.-24. zopet nekaj manj. to je 138 milijonov hI; za sezono 1924.-25. pa fee ceni, da bo znašala 137.6 mliijonov hI. Produkcija piva je padla skoro v vseh državah, a najbolj seveda v Zedinjenih državah, kjer je pivovarska industrija radi alkoholno zabrane nazadovala za 90 odst.; ostalih 10 odst. pivovarn pa izdeluje brezalkoholno pivo. Nemčija, ki je bila najmočnejši producent piva, je znižala svojo produkcijo za 60 odst. Velika Britanija pokazuje nazadovanje za 50 odstotkov, Francija in Belgija za 70 odst. Produkcija piva je padla dalje v vseh državah Srednje Evrope, napredovala je nekoliko le v nekaterih izvenevropskih državah.
Po stanju 1. 1923.-24. je najmočnejša producentinja piva Velika Britanija z 31,777.000 hI, potem slede (v tisočih hI): Nemčija z 29.000; Belgija 15.562; Francija 14.358: Zedinjene države 7000; Češkoslovaška 6000: Avstrija 3060; Danska 2294; Švedska 19S3; Holandska 1886; Kanada 1672; Argentinija 1600; Japonska 1500; Švica 1410; Italija 1188; Madžarska 1000; Brazilija 900; Norveška 862; Poljska 800; Mehiko 650; Nova Zelandija 625; Španija 500; Čile 430; Rumimija 373; Jugoslavija 300; Finska 242; Indija 220; Bolgarska 202: Estonija 160; Letonija 150; Ukrajina 150; Peru 140; Litva 100; Turčija 50. K tonu pride še Britanska, Južna Afrika, ki je proizvedla 318 tisoč hI.
Kar se tiče proizvodnje hmelja, je bilo leto 1923. najdražje, ker je bila produkcija v Srednji Evropi slaba zaradi suše in še bolj zaradi pojava škodljivih mrče-eov. Svetovna produkcija hmelja v 1. 1923. je znašala 708.000 centov (po 50 kg) napram 1,074.000 centov v I. 1922. Svetoma potrošnja hmelja se je cenila na 904.000 centov, kar pomeni, da je lanska letina dala skoro 200.000 centov hmelja premalo, radi česar so se raorale uporabiti tudi stare zaloge, v kolikor so obstojale.
Produkcija hmelja v posameznih državah ie bila v zadnjih treh letih (zaokroženo v tisočih centov po 50 kg);
1923 1922 1921 Anglija '	240 325 240
Amerika	170 275 281
Nemčija >- 81 173 93 Češkoslovaška 65 109 67 Francija	45 86 50
Jugoslavija	36 28 21
Belgija	25 27 20
Poljska	•, 23 26 22
Avstrija ______ 12 2
ostale države	23 23 20
V zaokroženih številkah je znašala po tej statistiki (katerih pa ie več in ki se v glavnem vjemajo) svetovna produkcija v I. 1923. 708 tisoč, v 1. 1922. 1074 tisoč in v 1. 1921. 815 tisoč centov po 50 kg.
Naše hmeljarje bo gotovo zanimalo, kakšna svetovna letina se letos obeta in koliko se ceni potreba hmelja za proizvodnjo piva v sezoni 1924.-25. Po raznih preračunih se ceni potreba hmelja za nastopno sezono na 939.500 centov. Letošnja letina se računa, da bo za 30 odst. boljša od lanske. Če vzamemo, da so te eenitve prilično točne, bo letošnji svetovni pridelek komaj za silo pokril svetovno potrebo hmelja za proizvodnjo piva. To kritje bo tem težje, ker so vse stare zaloge izčrpane. Popolnoma zaupati tem ugibanjem gotovo ne smemo, vendar se iahko na podlagi teh številk nadejamo vsaj prilično dobrih cen. Hmelj se še danes v večini držav razvija in še ga lahko eadenejo razne vremenske nezgodo. Pri nas v Savinjski dolini baš vidimo, da se prvotne cenitve o dobri letini niso obneslo. Kakor mnogi posestniki sami izjavljajo. bo marsikje pridelek manjši nego ie bil lani.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Pšenica: stara 340 — 350; nova 335 do 340; nova za avgust * september 340 do 345. Oves: nov 290 — 300. T u r = ščica: 2.35 — 257.5. Moka: baza «0» 525 — 550. Skupni promet 90 vagonov. Tendenca ncspreipcnjena.
Dunajski goveji sejem (21. t. m.) Do* gon 32ol glav; od tega 643 iz Jugoslavis ;je. Notirajo za kg živo teže v tisočih aK: voli 12.5 — 18.5 (izjemno do 21), hi* ki in krave 12.5 — 17, slaba živina 8 do ■12.5 avstrijskih kron.
Svinjski sejem v Mariboru. (18. julija.). Na sejem se .je pripeljalo 130 svinj, S ovci, 1 koza. Cene so bile nastopno: prašiči, 5 do 6 tednov stari 200 do 225 dinarjev, 7 do 9 tednov stari 250 do 300 dinarjev, 3 do 4 mesece stari 400 do 700 dinarjev, 5 do 7 mesecev stari 750 do 900 tiinarjov. 8 do 10 mesecev stari 1000 do 1150 Din, 1 leto stari 1500 do 1800 Din. j kg živo teželo do 1750 Din, 1 kg mrtve teže 20 do 23.75, 1 koza 225 do 350 Din. 1 ovca 250 Din.
Seno in slama na mariborskem trgu.
Dne 16. t. m. so pripeljali samo 2 voza sena na trg ter so ga ponujali po 42.50 dinarjev za 100 kg, toda ni bilo ne enega kupca za to. Peljali so ga zopet domu. — V soboto 19. t. m. pa so pripeljali 5 vozov sena in 2 voza slame na trg in so zahtevali za seno po 62.50 Din, za slamo pa po 50 Din za 100 kg. Ker je začelo deževati so popustili in so zahtevali za seno po 50, nekateri celo po 37.50 Din za 100 kg; toda prodali so samo 4 vozove sena, 1 voz sena in 2 voza slame so pa morali peljati nazaj, ker dotični posesst-niki niso hoteli popustiti v cenah.
= Z ljubljanske borze. Za tajnika borznega razsodišča je imenovan dvorni svetnik Fran D u k i č. V soboto pa so bili pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani slovesno zapriseženi borzni senzali Pavel Cvenkclj, Saša Knez in Jože S t e r g a r. To so naši prvi slovenski borzni senzali. Dalje je omeniti, da so od finančnega ministrstva že odobrene borzne takso in določene vrste blaga ter vrednostni papirji, ld bodo notirali v tečajnici našo borze
—	Žoltenica aii zlatenica na hmelju. Iz vseh hmeljarskih okolišev Srednje Evrope se javlja, da postajajo letos spodnji listi hmeljske rastline rmenkasti, potem rjavkasti in naposled odpadejo. Ta pojav lahko opazujemo tudi na dragih rastlinah — posebno oeividno na vinski trti (žlahtnina) — in se no sme zamenjati z orumenelostjo listov v jesenskem času ali takrat, kadar rastlina usahnujc. Orumenelost listov v vegetacijski dobi na hmelju in na drugih rastlinah je bolezen, katero imenujemo žol-tenico ali zlatenico. Bolezen pod istim imenom opazujemo tudi na človeku, posebno pri ženskem spolu, kadar prehaja iz otroške v zrelo dobo. Vzrok žoltenice pri človeku m pri rastlini je pomanjkanje železnatih soli v preživljenju. Vsled tega se deklicam, M so zbolele na žol-tenici, priporoča vživanje železnega vina in sploh krepke hrane. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali bi proti žoltenici na hmelju pomagal kakšen železnati preparat in kateri; tozadevno se še niso delali poisknsi. Morda bi učinkovala v prav. razredčenem stanju železnata sol -vitrijol; ti poisknsi bi se morali delati z vso previdnostjo, ker je vitrijol škodljiv rastlinskemu organizmu. Izkušeni hmeljarji trde, da povzroča, dolgotrajna mokrota žoltenico in tudi izredno dolge kobule, ker se tudi za letos prerokuje. — Anton Petriček.
—	Stanje Narodne banke je bilo 15. t. m. nastopno: Kovinska podlaga se je zmanjšala za 7.36 milijona na 427,404.824 zlatih Din. Obenem pa je tudi padel obtok bankovcev za 35.8 milijona na 5.482 milijona 303.040 Din. Eskont in lombard beležita po dolgem nazadovanju zopet porast — kakor tudi v prvem tednu julija in sicer za 2.3 milijona na 1342 milijona 162.336 Din.
= Vprašanje udeležbe Jugoslavije na mednarodni razstavi v Parizu. Iz Beograda poročajo: V kabinetu ministra trgovine in industrije dr. Ivrizmana se je vršila, te dni konferenca o udeležbi Jugoslavijo na mednarodni razstavi umetniških predmetov in industrijskih proizvodov v Parizu, katera se bo vršila prihodnje leto. Konferenc« so se udeležili zastopniki interesiranih ministrstev in cela vrsta naših gospodarskih strokovnjakov ter umetnikov. Konferenca, ki jo jc vodil minister trgovine in industrije dr. Krizman, se jc pečala predvsem s prin-cipijelnim vprašanjem, ali bo mogla naša država z desetimi milijoni, katera vsota je v to svrho na razpolago, priti do zadostne rcprezentacije. Končni sklop se v tej zadevi šo ni dosegeL
= Naš uvoz v Španijo. Naše ministrstvo trgovine in industrije jc potom zunanjega ministrstva zaprosilo v imenu naših gospodarskih krogov špansko vlado, naj povleče odredbo, po kateri se za naše v Španijo uvoženo blago uporablja diferenci inlno postopanje.
—	Izvoz boksita ie ponovno oživel. Kakor poroča časopisje, je te dni prispel v šibenik italijanski parobiod »Stella«, ki bo vkrcal 4000 ton boksita za neko tvornico aluminija v Filadelfiji.
—	Izgradnja električne centrale v Pančevu. Občina Pančevo je izročila li-citacijskim potom izgradnjo električne centrale neki berlinski družbi, Iii se je obvezala, da bo centralo dovršila tekom 8 mesecev.
^ — Dobave. Pri smodnišnici v Kamniku sc bo vršila 2. avgusta ponovna ofertal-na licitacija glede dobave (tek str i na, mila, špirita, kovinastih kroglic in medenih vijakov. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici so bo vršila 11. avgusta ponovna ofertalna licitacija glede dobave večje količin« žarnic. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu so bo vršila 11. avgusta ofertalna licitacija giede dobavo 6.150 žarnic. — Natančnejše so poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Železniška proga Bosanska Krupa— Blhač je bila 17. t. m. izročena javnemu prometu.
—	Dela pri novi progi Vetes—štip sc
bližajo koncu. Zaposlenih je okrog 5000 delavcev in 1000 vojakov iz železniškega polka. V zadnjem času so nastale neke težkoče. vendar je podoba, da. bodo tračnice na celi progi postavljene še to .jesen.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Kočevarja, trgovca z vinom v Ljubljani. Narok je 27. avgusta ob 10. 0 poravnalni strani zoper firmo Franc Kotnik in drug na Glincah pri Viču je poravnalno postopanje ustavljeno, ker so ni dosegla večina predpisana za poravnavo.
= Petrolejski izvori v Avstriji. Po vesteh avstrijskega časopisja. s<> našli v zadnjem časti v Gornji Avstriji na tridesetih krajih sledove petrolej-kih vrelcev. Neka dunajska 1>anka je kupila ogromno zemljišče v evrho izkoriščanja petrolej.-!.
—	češkoslovaška gospodarska razstava v Grčiji. Lotos bo priredila češkoslovaška industrija razstavo svojih proizvodov v Atenah. Grška vlada je obljubila, da bo šla razstavi na, roko.
= Vzorčni sejem v Švedski. Letošnji industrijski sejem v Gotbenburgu (Švedska) se 1k> vršil 4.—10. avgusta. C.othen-burg je znamenito trgovinsko in industrijsko mesto ter najvažnejša švedska luka. Od 1. 1921. je to edino poblaščeni sejem v švedski, ki ima mednarodni značaj.
Sokol
Štepanjski Sokol priredi na žegnanje dne 27. t. m. na Planirju poleg gostilne brata Briclja javno telovadbo, spojeno z ljudsko veselico. Godba Dravske divizij-ske oblasti. Začetek s koncertom ob 15.
Gorenjska sokolska župa v Kranja ima svoj II. naraščajski dan v nedeljo dne 2. avgusta 1924. na Bledu Dopoldne so na sporedu tekme naraščaja, popoldne pa javen nastop naraščaja v Zaki. Sodeluje sokolska godba iz Jesenic. Pri tej priliki razvije blejski naraščaj svoj prapor. Na predvečer slavnostna razsvetljava jezera.
Sokol v Škot j i Loki vabi vse ljubitelje prijazne Škofje Loke k svoji prireditvi v nedeljo 27. julija. Kdor hoče podkrepiti veliko sokolsko misel in preživeti par uric v nepresiljeni zabavi, naj pohiti ta dan v Škofjo Loko. Društva imajo polovično vožnjo po železnici. Preskrbite si pravočasno izkaznice! Zdravo!
Javno telovadbo in veselico priredi Sokol v Borovnici 10. avgusta t. 1., nakar opozarjamo sosedna društva in prijatelje Sokola.
Nova sokolska knjiga. Brat. Dušan Bogunovič iz Zagreba jc napisal knjigo pod naslovom: »Od ujedinjenja do U. sokolskega sabora«. Knjiga vsebuje opis vseh dogodkov v našem Sokolstvu, do dneva ujedinjenja Sokolstva dne 29. junija 1919 v Novem Sadu pa do II. sokolskega sabora, ki se lx> letos meseca avgusta vršil v Zagrebu. Knjiga, je velikega pomena, za naše sokolstvo. Vsebuje 128 strani in stane le 10 dinarjev.
Kosovski Sokoli. V južnih krajih naše države se v zadnjem času ustanavljajo številna sokolska društva. Ta pojav mora razveseljiti slehernega narodnjaka, ker so društva na čisto nacionalni podlagi, kakor so baš sokolska društva velikega pomena za te kraje, v katere se je zanesla strankarska protidržavna propaganda. Kosovska Mitrovica, ki ima po svojem geografskem položaju in po svojih tradicijah osobiti značaj za našo zapadno gr.i-nico, ni zaostala za dnigi-ni mesti Južne Srbije. Po zaslugi vrlega polkovnika Sto-janoviča in prof. Štefana jo bilo tudi v Kosovski Mitrorici nedavno ustanovljeno sokolsko društvo, ki ima sedaj žc nad 100 članov. Preteklo nedeljo jo društvo že priredilo prvi javni nastop, ki je v vsakem pogledu prav dobro uspel. Dasi so v diuštvu bratje najrazličnejših veroizpovedi vlada vendar med njimi prava sloga, kajti vse druži velika sokolska ideja: bratsko, enakost in edinstvo.
I
Šport
Olimpijada
Nadaljni plavalni izidi: 100 m dame: 1. predtekmovanje: 1.Weshelan (Amer.) 1:12:4 (nev svetovni rekord), 2. Tannc (Anglija) 1:??. Drugo predtekmovanje: 1. Lackie (Amerika) 1:12.8, 2. Barker (Anglija) 1:20.8. Tretje predtekmovanje:
I.	Edcrle (Amerika! 1:12.6, 2. Prostine f Francija) 1:22.2. Četrto predtekmovanje: 1. Jean s (Anglija) 1:16. 2. Shand (Nova Zelandija) 1:21.
100 m, hrbtno, dame: Prvo predtekmovanje: 1. Bauer (Amerika) 1:24 (nov svetovni in olimpijski rekord), 2. Har-ding (Anglija) 1:29.6, 3. Chambers (Amerika) 1:32. Drugo predtekmovanje: 1. Higgins (Amerika) 1:29.6, 2. Miillerova (Češkoslovaška) 1:37.
Skoki dam s stolpa: Prvo predtekmovanje: 1. Baker (Amerika) 11 točk, 2. Toepel (Švedska) 11.5, 3. Menv (Amerika) 16.5. Drugo predtekmovanje: 1. Smitli 5.5, 2. \Vhite (Anglija) 9.5. 3. Niel-son (Danska) 18.5, 4. Adler (Avstrija) 19.5.
100 m gospodje: Semifinale: Prvo predtekmovanje: 1. Kahamanoku (Amerika) 1:01.6 pred svojim bratom Somom 1:02, 3. Tahhaishi 1:02.4. Drugo predtekmovanje: 1. Weissmii11er (Amerika) 1:00.8, 2. Arne Borg (Švedska) 1:02.6. 3. Henry (Avstralija) 1:03.
Končna klasifikacija v plavalnih tekmah je nastopna: Zedinjene države 217 točk, Švedska 58, nadalje Velika Britanija, Avstralija, Francija, Belgija, Japonska, na osmem mestu so Dar.ska, Nova Zelandija, Švica in Holandska, na devetem mestu Madžarska in Češkoslovaška. Avstrija ic na 14 mestu. Podrobne izide še priobčimo.
Nedeljski nogomet
Ljubljana: Slovan : Slavija 3 : 0. Prvenstvena tekma. Slavija ni nastopila, izgubi torej tekmo.
Zagreb: Zanimanje vse športne publike ie bilo v nedeljo koncentrirano na dve najvažnejši prvenstveni tekmi: Hašk : Sparta in Oradjanski : Concortlija. — Tekma med Haškom in Sparto Je prinesla pravo izuenadenje. Sparti se je posrečilo doseči neodločen izid. Hašk mora vsled tega deliti s Sparto točki, kar lahko postane za Haška iatalno z ozirom na 11 točk, ki jih je dosegel Oradjanski. Hašk ima 10 točk. Izidi so: Hašk : Sparta 2 : 2 (2 : 1), Oradjanski : Concordija 3 : 1 (Ž : 0). Makabi : Slavija 1 : 0. JVlakabl postane s tem prvak I. B. razreda. Ilirija : Viktorija 3 : 2, Sava : Slaven 3 : 1, Croatia : Derby 3 : 1, Amaterji : Zagreb 3 : 0.
Beograd, BSK : Soko 8 : 3.
Gradec: GAK : Sturm 3 : 0 (2 : 0).
Dunaj: Hertha : Simmering 4 : 2 (2 : 0).
Budimpešta: Ponovna odločilna tekma za prvenstvo Madžarske med budim-peštanskim MTK in S C. Szombathely, ki je, kakor smo poročali, ostala neodločena, je v nedeljo končala z zmago MTK s 3 : 0 (1 : 0).
Varšava: Amateure (Dunaj) : S. K. Legia 7 : 0, Amateure : S. K. Polonia 8 : 3. Wacker (Dunaj) : Polonia 1:1 (1 : 0).
Lvov: Rapid (Dunaj) : Hasmonea 8 : 0 in 7 : 2.
Lodz: Hakoah (Dunaj) : S. K. Lodz 12 ; 2, Hakoah : Deutscher Sportverein 3 : 1.	_
kvalitetna vožnja
motokluba slovenija
ki se jc vršila minulo nedeljo, je uspela, povsem zadovoljivo. Na start se je prijavilo 12 vozaoev. Ob 9. je starta!a
II.	kategorija s cilindersko vsobino .">00 cm. Skupina, sedmih tekmecev je drvela po precej blatni cesti proti Kav. niku. Ob 0-10 je startala tretja sku.nina do 730 cm s tremi vozači, ob 9-20 pn oetrta, emotocikli s priklopnim vo7X>m preko 600 cm. Kontrole so bile v Kamniku in v Kranju, kjer jo fungiralo vodstvo tekme. Iz Kranja so po polurnem odmoru drveli precej oškropije-ni vozača preko Tržiča in Begunj v Javor nik, kjer je bila tretja kontrola, oskrbovajia po kolesarski «Hmji». Od tu preko Save se vije v ostrili serpentin iii zelo kamonita in slaba cesta na vrh Kočne in preko Gonj na Bled k cilju. Interesantna .jo bila zadnja eta-
pa, ki so jo pa vsi tekmeci premagali celo mali motorji s cilindersko vsebina komaj 249 cm.
Proga je dolga 102 km. Razam ene-
ga, ld je vsled defekta svečic obstal, so dospeli vsi na cilj. Vsi tekmeci so se nato razvrstili v inipozant.no kolono in vozili okrog jezera, nakar so se okrepčali v »Zdraviliškem domu» pri g. županu Tomcu. V na?ledni>'vm podamo uspeh tekme:
V	II. kategoriji (do 500 ccm) so dospeli I. g. dr. Zalokar, BSA. 2% HP, 0 kazenskih točk, srebrna kolajna. II. g, Ogrin na BSA 3% HP, 0 kazenskih točk., bronasta kolajna. III. Stuzzi na BSA., 31/2 HP, s tremi kazenskimi točkami, diploma.	i
V	III. kategoriji (do 750 ccm): 1. s. Kham na Indianu 5/7 HP, 0 kazenskih točk, srebrna kolajna. II. g. Kom na In-dijanu 5/7 HP, 22 kazenskih točk, bronasta kolajna.
V	IV. kategoriji (motorna kolesa s priklopnim vozom preko 600 ccm); i. g. Treo in gdč. Grobelnik na Indianu 9/12 HP., 0 kazenskih točk, srebrna kolajna. II. g. Hribar in gdč. Gorupuvj na Indianu 9/13 HP, 0 kazenskih točk, bronasta kolaina.
V	smislu razpisa pripada zlata kolajna najšibkejšemu motorju brez kazenskih točk, to je g. dr. Zalokarju na BSA. 2% HP.
Saš jahač na olimpijcdi. Kapeian Seunig, Slovenec, se udeleži jahalnih tekem na olimpijadi, in sicer z dvema konjema.
Službene objave LLAP. (Iz seja upravnega odbora LLAP. z dne 19. julija). I. S. S. K. Maribor in S. K. Jadran se poživljata, da nominirata po enega zastopnika v LLAP. Upravni odbor so je konstituiral sledeče: Predsednik: g. Slamič Lavoslav, podpredsednik: g. ge-ometer Miroslav Čeme, tajnik I.: g. Savo Sancin, tajnik II.: g. Baltazar Ivan blagajničarka: ga. Helena Pajničeva Odborniki: gg. Dermelj Josip, Vodišelt Viktor; dve odborniški mesti rezervirani za S. K. Jadran in I. S. S. K. Maribor, Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov tajnika I.: S. Sancin, Erjavčeva 24. Prihodnja seja u. o. se vrši v sredo, dne 23. t m. ob 20.30 uri v damski sobi kavarne Emona. Te seje naj se udeleži prejšnji blagajnik LLAP. Vončina Drago v svrho predaje blagajne, prejšnji tajnik II. g. Ludvik F., prejšnji tajnik L g. Kregelj Mirko in revizorji gg. inž. Debelak, Klobčaver in Gregorič v svrho pregleda blagajniških kn.iig. — Tajnik I.
Nogometni trening S. K. Ilirije sc vrši ob torkih in četrtkih ob 18JO za I. moštvo in rezervo na dva gola. Ostali trenirajo ob petkih. — Načclstvo.
Kolesarska dirka. V nedeljo, dne 27, t. m. se vrši medklubska kolesarska dirka, ki jo priredi S. K. Primorje, in sicer na progi Ljubljana-Vransko-Ljubljana (lahka kolesa, 100 km), oziroma na 60 km dolgi progi Ljubljana-Blagovica-Ljubljana (težka kolesa). Start pri 2. km na Dunajski cesti točno ob 7.30, cilj istotam približno ob 9.30.
S. K. Primorje, kolesarska sekcija. Danes točno ob 20.30 obvezen sestanek
ITremensko
Ljubljana 21. julija 1924.
poročilo
Ljubljani 306 nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . 1'raga . Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
765 2 7654 7630
765 0
Zračna temperatura
160 165 14 2
150
Veter
sov. vzh.
vzbod
vzhod
Oblačno 0—10
pol obl. del. oblač. jasno
jasno
Padavine mm
07
Y Ljubljani barometer višji temper. višja Solnce vzhaja ob i'27, zahaja Dunajska vremenska napoved za torek; Nejasno, deloma dež. hladno padni vetrovi.
ob 19 41
, južn.>za-
Poslano-*
Gospodu Josipu Fonu, pomožnemu kretniku v Ljubljani. V «Jutru:> z dne 19. t. m. izjavljate, da očitki, ki S3m jih na občnem zboru nabavljulne zadruge dne 13. julija t. 1. iznesel proti bivšemu tajniku te zadruge, gospodu Poženelu, progovnemu nadziratelju v Ljubljani, niso resnični. V Vaši izjavi trdite med drugim, da niste nikoli ne meni ne komu drugemu omenili ali podali dokazov za to, kar sem g. Poženelu očital. To r.i res. Evo Vam dokazov. Prišli ste ponovno k meni v Šmarje in me nagovarjali, da naj na obenem zboru zadruge povem, da je gospod Poženel pri nabavi krompirja zadrugo za težke tisočake ogoljufal, ker je krompir kupil po 3.70 K in zaračunal po 4.50 K. Zahteval sem od Vas dokaze, katere ste mi obljubili, toda niste prinesli. Prišel bi bil v mučen položaj, ako no bi dobil dokaz za te očitke drugje. Postali ste čez noč u najhujšega nasprotnika gospoda Poženela njegov vnet zagovornik. To je obsodbe vredno in obsoja to Vaše početje vse članstvo zadruge. Na prvem občnem zboru bom tudi jaz s Vami obračunal.
Obstojam pri vseh svojih očitkih proti | gospodu Poženelu in upam, da mi da ta | gospod priliko, mu vse to s pričami dokazati. Nisem nameraval te umazane zadeve spravljati v javnost, toda primorala ste me, posledice nosita sama.
Gospod Fon. Vi omenjate v svoji izjavi tudi nesebično delavnost g. Poženela, kar je naravnost smešno. Članstvo je tega gospoda radi njegove nesebične delavnosti na predzadnjem obrnem zboru obsodilo in ga prisililo, da je odstopil. Toliko za ! danes. Upam, da Vama bo zadostovalo, I ker drugače pridem še z lepšimi etvarm' | aa dan.
! Šmarje, dne 21. julija 1924.
Pompc RudolL
•_
j * Za vsebino uredništvo ni odgovorno
Centrala:
L3UBL39NR
Rongpssni trg l
Anonerta in reklamna družba z o. z.
m "ur jš*


Podružnica:
BEOtiHAD
Zastopstva v vseh vetjih inozemskih mestih
Zastopstva v vseh večjih Inozemskih mestih

V soli
aznjencev
Maribor, sredi julija.
Že dva tedna diha naša mladina v svobodi počitnic. Dobri starši in drugi zaščitniki mladina ji skušajo te proste dneve po svojih močah čim najbolj osladiti. Za zidovjem naše moške kaznilnice pa je slavila tudi naša mladina šele danes zaključek svoje šole. Pred mesci sem se v članku o kaznilnici že kratko dataknil te šole, ki je naši javnosti pač malo znana.
V	torek sem bil povabljen k zaključnim izpitom, ki so vse povabljene goste v tej sicer žalostni hiši veselo presenetili in navdali z velikim zadoščenjem. Kdor •vidi to vzgojno delo za zamreženimi okni, mora priznati, da smo vendarle visoko kulturen narod, ki se resno trudi boljšati zablodle eksistence.
V	svetli, prostorni šolski sobi je sedelo 30 učencev, mladih zločincev, v starosti Ad 14 do 24 let, ki odsedevajo kazen za svoje zločine ločeno od starejših v tako ?.vanem mladinskem oddelku. Ti imajo tudi najbolj redno mladinsko šolo v dveh oddelkih. Dečki izgledajo skoraj brez izjeme dobro rejeni in večinoma naivno mladostnih oči, za katerimi bi težko zaslutili hudodelca. In vendar kaže razpredelnica v njihovi razrednici osem morilcev. šest ubijalcev in tri posilstva; ostali so prišli v ječo večinoma zaradi tatvine. Ko poslušamo <izpite», še težje verjamemo razpredelnici: dečki prihajajo skromno, z vdanimi, neprisiljenimi gestami, se vljudno priklonijo in odgovarjajo sočno, mladostno; vsi slede z zanimanjem težkim računom ali slovniškim nalogam. Deklami: .jo pesmi, pripovedujejo o postanku Jugoslavije. Koliko vrednot bi lahko ustvarili, če bi jih od prve mladosti vodila dobra in vešča roka! Tako pa se jih ja dvignilo skoro tri četrtine, ko je učitelj 'vprašal, kdo je bil že kot otrok brez očeta ali matere.
Od začetka tega šolskega leta je bilo vseh v šoli 67, polovica pa jih je med letom izstopila, ker so bili deloma po-miloščenl deloma pa so doslužili svojo bazen, Od vseh učencev so imeli komaj
trije v ljudski Šoli red cdobro*-, vsi drugi «komaj zadostno* ali ^nezadostno* ali pa so splob nepismeni, najjasnejši dokaz, kako kulturna zaostalost rekrutira zločince. Sedanja njihova šola pa je tako
skem oddelku. Da
te slišali 321ctnega j poslala usoda tako silno krušna.	j držati. V slučaju regresa pa mora aaiča*
V vsakem razredu so spregovorili ob, t: zavarovanec na podporo ceio pel leta,'
in več, dokler ni končano regresno po«
ubijalca, ko jo deklamiral Gregorčičevo t V pepelcični uoči>. Te dni ima baje nri':i j koncu menjaje se državni pravdnik dr. Jan-po dolgoletni ječi na svobodo in je do ob- cič in oba šoislca nadzornika Fink ii
po dolgoletni ječi upa nesrečen nad lein, ker ne ve, ne kod
smotrena in obenem tako očetovska, da : ne kam; in vendar je morda njegova no-smo že čez nekaj minut pozabljali na pu- j tranjost umirjena iu izčiščena, v kazail-
ni^n, <Ali ci io vtrtdnhil znanih 7-1 marsi-
ščobo visokega zidovja, ki nas je ločilo od svobodnega življenja, in čutili z učenci vred gorkoto pravega doma. Njih novi oče, nadučitelj M. C-izel, jim poleg znanja krepi tudl voljo, ki jih naj pozneje, ko
nični šoli si je pridobil znanja za marsikatero službo — toda kdo mu bo zaupal? Z njim vred zf.pusti zavod bivši mladenič, ki je v nesrečni ljubezni ustrelil ljubico, sebe pa toliko, da ie pri tem oslepel in
in
Lichtcnv.aliuer, brez onih fraz, ki so običajne ob takih prilikah, in tako so bile te štiri dopoldanske ure menda res notranja uteha tem izrednim šolarjem, katerih usoda naj ne ostaja zapečatena pred našo jav nostjo, zlasti pred ono, ki nosi človekoljubja v srcu!	Dr. A. R.
stopijo zopet v svobodo, v vsakem pri- bo sedaj po 15 letih kot slepec zopet sto-meru vzdrži na površju. Polg šolske sobe ' pil v življenje. Kam, kdo se bo pobrigal
zanj? In tako nam tak kratek obisk v šoli kaznilnice vrže sio lirikov iz sveta trpljenja, ki bi jim družba morala dati leka, pa jih niti ne sliši, dokler ne zamro.
Mimo knjižnice odraslih pridemo še v šolo nepismenih, katero so otvoriii posebej za naše muslimane. Vstali so in s fesi na glavi, ki jih tudi v kaznilnici no-
intajo tudi lepo mladinsko knjižnico; pevci zahajajo še v pevsko šolo, tako da se vzgaja tudi njih srce in plemenito čuvstvo-vanje. Vsak moderen kriminalist bi odšel zadovoljen iz te šole. To že davno ni več kaznilnica, ampak res vzgajališče.
Čez dobro uro smo prišli v drugo šolo, kjer poučuje isti nadučitelj, ki je pred
prevratom kljub svoji narodni zavednosti j čejo sneti, salutirajo. Med 21 je bil le
kot priznan strokovnjak poučeval v gra ški kaznilnici. Pred nami sedi ol zločincev v starosti od 24 do 35 let, ki odsedevajo kazen v samotnih zaporih. Za ostale, ki bivajo v skupnih celicah ia so zaradi tega vzgoinoučni uspehi marj uspešni, vsled neodpustljive redukcije ža1 ni učitelja. Razpredelnica v tern drugem oddelku kaže že pestrejšo sliko. Razen umorov, ubojev, najdemo tudi sedem ropov, goliufiie. oskrumbe in požige. In vendar še niso izgubljeni. Mlademu Ljubljančanu, ki ga je letos sodila ljubljan&ka -■orota zaradi uboja očeta, so solze zalile oči. ko je veroučitelj izpraševal, kaj človeka zapelje na kriva pota. Pri slabi to-varšiji mu je beseda Tastala in šele čez dolgo časa se je pomiril toliko, da je pri-posedoval o Ljudevitu Posavskem, caru Dušanu Silnem, kosovski bitki, majski deklaraciji in zmagovitem pohodu srbske armade v svetovni vojni. Med temi šolarji so tudi kaznjenci s 15 leti — kolika moralna sila, edina hrbtenica je takšnemu bitju ravno šola. ki jim je paE največji oddih in svetlejši žarek v dolgih dneh pokore. Na mizi ležijo lepopisni zvezki, tudi v cirilici, snažni, res lepopisni. Zanimanja je skoraj še več kakor v mladin-
| eden pismen. In še od teh se je polovica v svoji zakrknjeni muslimanski lenobi in toposti suuntala pred šolo. Kaj bi njim učenje! Ostalo jih je 13; ti pa so kakor otroci. Uprav z detinskim smehljajem sc kazali s prsti v •cAfcecedarki» za odrasle nepismene. Se z večjo slas;jo pišejo po diktatu nadučitelja; s ponosom nam nekateri že zelo priletni Turčini kažejo svoje zvezke. Sedaj so se naučili latinice; jeseni prično s cirilico. Statistika kriči- Sami umori, le en tat je med njimi. Jusuf Alil ima na vesti celo 80 umorov, 13 ropov, 2 poskušena umora in še drugo. Dobil pa je le 20 let, ker Srbi višje zaporne kazni ne poznajo, smrtni pa je ušel zato, ker ni bilo direktnih prič. Ns indice pa Srbi tudi ne grade smrtnih obsodb. Podobnih Ar-navtov imajo še par v tej kaznilnici, gledajo pa vam v oči tako naivno, kot bi še muhe ne mogli ubiti. Brr... teh obrazov naj bi bilo kmalu dovolj.
Smo v zadnji učilnici. Pevska Sols. Krog harmonija 22 kaznjencev z notami, ki jih seveda poprej še videli niso. Paznik in-tonirc in g. nadučitelj zapoje s svojimi šolarji, da ie prišlo s solnčnimi žarki res pravo solnčno življenje med nas. Trenutki pozabljenja in uživanja zanje, ki jim je
PREDLOG MESTNE OBČINE V KRA* NJU ZA DECENTRALIZACIJO BOL= NIŠKEGA IN NEZGODNEGA ZA. VAROVANJA.
stopanje in tako ostane delavec brez podporo ravno med boleznijo, ko bi jo najbolj potreboval. Vzrok jc iskali vecU no v tem, da okrožnemu uradu zaradi prevelike oddaljenosti manjka osebni stik s člani in so posredovanja, ugofo« vitve in obravnave, ki se morajo vršiti! pismenim potom preko poslovalnice ze4 lo mučne.	A
Z ozirom na razvito industrijo, firgo* vino in obrt v Sloveniji, ki se ne k oni centrira — kakor drugod v državi — se* mo v bližini velikih mest, temveč jc ra^ prostrta po vseh krajih, je neobhodna
Iz dosedanjega poslovanja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljub* 1 Potrebno, di se ustanove manjši, tod* ljani je povsem jasno razvidno, da je ; svojemu namenu odgovarjajoči okaožnt
centralizacija bolniškega in nezgodnega zavarovanja v enem satnem zavodu za celo Slovenijo neizpeljiva. Tudi delitev tega urada na dva okrožna -jrada za ma« riborsko in ljubljansko oblast ne bo do segla svojega namena, namreč, da bi se na upravi mogli udejstvovati tudi lokals ni faktorji ter da bi bodisi delodajalec bodisi delojemalec prišel najkrajšim po* do potrebnih informacij, odnosno daja« tev.
Povod za večino teh pritožb daje dej» stvo, da je poslovalnicam urada odvzc« ta vsaka samostojnost in so vse odloča be pridržane okrožnemu, odnosno osred« njemu uradu, ki zbog preobsežnega oko= liša in prevelikega števila zavarovancev ne moreta poslovati s tisto točnostjo, ki bi bila v korist prizadetim strankam, po= sebno v korist zavarovancev.
Za informacije glede prijavljenih in odjavljenih članov, za vpogled v kata* ster in v plačilne imenike, za kontrolo pravilnosti predpisov se je treba voziti v Ljubljano, kgr je združeno z veljkimi stroški in zamudami, na pismena vpra« šanja pa se mora čakati tako, da posta« nejo pojasnila že brezpredmetna. Za iz= plačevanje hranarine, podpore in pogreb niče so v S 51 zakona o zavarovanju des Iavcev predpisani kratki roki, katerih se pa okrožni urad ne drži in se jih pri sc* danjem ustroju zavarovalnice ne morejo
uradi.	&
Večina okrožnih uradov, katerih jt. 23 v državi šteje po večini od 5 do 15 ti« soč članov, med tem ko šteje okrožni urad v Ljubljani okrog 80.000 članov. Poj tem pravcu vpoštevajoč število 3aaowi ter prometne razmere ustanoviti bi bilo za Gorenjsko, t. j.: za sreski poglavar« stvi Kranj, ki bi štel po primera zacn krožitvi okrog 12.000 članov in bi po« vsem ustrezal svojemu namenu.
Izkušnja dejansko uči in strokomja* ki to potrjujejo, da okrožji uradi s 10 do 15 tisoč člani poslujejo najcenejša in najtočnejšc in so edino zmožni ostre« zati vsem zahtevam, ki jih nanje stav$ na eni strani osredji urad na drugi .sira< ni pa člansjvo in delodajalcu
Okrožni urad v Kranju naj bi imel' svoje ekspoziture v Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in Jesenicah in bi tak?, raz« delitev nedvomno vplivala in zadovoljila:1 bodisi člane, bodisi delodajalce.
Zahteva po ustanovitvi samostojne* ge okrožnega urada v Kranju je torej* povsem utemeljena, je pa tudi nujna, ker je delitev okrožnega urada v Ljub« ljani že predvidena in se povodom ta delitve decentralizacija lahko najeno« stavne je izvede, nekvarno dosedanji vi/ šini prispevkov, ki sc ne smejo nikakoi zvišati, temveč je stremeti za tem, dfl. st znižajo.	v*
Btane >uks beseda 60 par. Za ..Dopisovanje* m Jtenltrtr o* rafrotm vsaka beseda 1 Din--Trtobftolejo m 1* mali oglasi, kl
(O	T upr«] Plaia s* lahko tudi v znamkah Na vprašanja odgovarja uprava I«, As Js vprašanju priložena uioks
sa odgovor Ur maolpulacijska pristojbina (2 Din).
Pozor 1 Obveatllo. Pozor!
Krojaška delavnica cS3 J. Kvasa d=P
t*> presall koncem julija v FlorLnjanBko ulico St. 3 (nasproti šentjakobske šole) in so priporoča za nadaljnjo laklonjenost.	14840
(išeejo)
Inteligenten
Več tisoč metrov drv
lzgotovljenlli, v gozdu, za Izdelavo oglja, se ceno proda trezen ln zanesljiv gospod, — N* željo ee prevzame tUdI
kot uakupovalec in prejema- ; vožnja oglja na postajo. —
lec lesa, želi službo preme-nitl. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" v Mariboru pod ..Zanesljiv".
11786
<d o 23 «e >
Trgovski sotrudnik
ftiešane stroke, dober manu-
Jakturlst, se sprejme pod ugoanimi pogoji pri tvrdki Rado Pol a k v Ormožu. — Kefiektira ee samo na boljšo moč.	14728
Korespondentinjo
jprejme v službo večja ljubljanska tvornica. Pogoj je perleamo znanje slovenske in nemške stenografije, srbobrv. in nemškega jezika v govoru 4n pisavi. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja (brez origlualnin izpričeval) pod ^.Tvornica korespondentlnja" Ea upravo ..Jutra". 1472S
Perlektna kuharica
Išče službe v mestu s 1. septembrom pri 1—2 samostojnih gospodih, ozlr. gospeh. Naslov pove uprava ..Jutra" 14853
Trgovski pomočnik
mlajša moč vešč tudl vseh pisarniških del, želi preme-nitl službo. Cenjene ponudb© na upravo ..Jutra" pod šifro ..Marljiva moč".	14845
Brivski pomočnik
prvovrsten, išče mesta takoj ali po dogovoru. Naslov pri upravi ..Jutra".	14S22
Ponudbe na upravo pod ..Drva".
.Jutra" 14758
Z malim stroškom Vam napravi
najboljšo hrano!
Angleški motocikel
s 3 brzinami ln priklopnim sedežem, prodam radi odpo-tovanja po Izredno nizki ceni.— Ogleda se v garaži Goreč, Vegova UL 14675
Stroj
za Izdelovanje cementne za-
rezne strešne opeke, skoraj ge nerabljen, je po zelo nizki ceni naprodaj. Ponudbe na naslov: Jurij Ferenc, zidarski mojster v Trbovljah.
14654
Učenec
iSočan in zdrav, z dobro Šolsko Izobrazbo ln tudi pošte
nih staršev, se sprejme v tx ssovino
Kuharica
išče mesta pri boljši družini Naslov pove uprava ..Jutra" 14814
Absolventinja
trg. tečaja, želi vstopiti
Pekarijo
se vzame v najerc v mestu ali v okolici Ljubljaue. — Naslov pove uprava ..Jutra" 14613
Suha drva
odrezke od parket, bukova ln hrastova, prodaja po znižani ceni Ivan Slika, tovarna parket ln parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. — Kupuje se tudi vsako množino hrastovih in bukovih hlo-
Vrtne garniture
1 miza, 2 klopi ls 2 atola, lz trdega lesa, skupaj samo 300 Din. Tovarna ..Metla" v Ljubljani, Miklošičeva c. 28.
14636
Salonska oprava
(mabagonl) naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". 14815
----------------Nova hiša	| Krasno vilno stanovanje
MnStio L-nln tri »obe, kuhinja, shramba,	v Mariboru. 4 Bobe, vse prl-
" hlev, klet, lep vrt, sadonos-	tlkline, modern komfort ln
dobro ohranjeno, ugodno nnc> njiva, travnik, trte, če-	krasna oprema, prepustim za
proda Anton Bokal, Slom- trt ure 0<J mesta '(postaje),	primerno odkupnino. Ke6ne
Skova ulica 19. 148-7 B9 po zei0 ugodni ceni proda	ponudbe ali vprašanja pod
s pridelki vred. — Schneider	šifro ..Cgodna prilika 15" na
Devlne, Slovenska Bistrica,	upravo ..Jutra". 14384
14709 , --
Radi selitve
se ceno proda nov težek močan voz (parlzar) kakor tudi moško kolo ln poljska kovačnlca (Feldschmlede).
Trgovska hiša
Stanovanje
soba s prltlklinaml, se odda.
_	pri kolodvoru v Mariboru Najemnina se plača sa dve
Ogleda ln poizve se pri R. naprodaj. Naslov v podruž- leti naprej. Ponudbe na upr.
Križnlču v Logatcu. 14790 nici
.Jutra" v Mariboru.
14862
„Jutra" pod
Stanovanje 2" 14838
Preprosto sobico
išče obrtnik, kl jo ves dan odsoten. Naslov je poslati
Kupci posestev, pozor!
Prodam takoj radi bolezni Suhe sobe, brinfevo olie dobro ldočo gostilno na pro-in fižol kunule no nalviS- <n«*°em kraju tik okr. ceste, pnd šifro ..Sobica" na upravo
?bf«nah ter^prosl	na ugodnem prostoru - Po- ..Jutra"._14854
vzorjene ponudbe tvrdka F,	^^ ^ ■--
vec v Laporju pri Slovenski Bistrici.	-----
Družabnika
z večjim kapitalom, se Išče
za trgovino z mešanim blagom v svrho povečanja, kl je na prometnem kraju ln najlepšem proBtoru v sredi trga. Event. se tudl proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 14855
Družabnika
se Išče za trgovino deželnih pridelkov. Ponudbe pod šifro ..Eksport" Je nasloviti na podružnico ..Jntra" r Mariboru.	14864
Dve gospodični
mladi, živahni ln veseli — bi se radi prav dobro imeli. Znanja žele le z goepodl, kl imajo vsega obilo. Ponudbe
pod ..Sreča, Ljubav" na upr. „Jutra".	14833
Bivši trgovski pomočnik sedaj privatni uradnik, 25
let star, v dobri stalni slu&«
bi v Ljubljani, se želi Bežna«? niti v svrho ženltvo z go^ spodlčno v s frosti do 22 let.; ki Ima nekaj premoženja. — Vendar to nI pogoj, temveo čedna zunanjost, miren značaj ln neomadeževana preteklost. Trgovsko naobražena imaja prednost. — Resne ponudbe s sliko Je poslati "na upravo ..Jutra" pod značka ,,Lepa bodočnost". Tajno?t strogo zajamčena. 14S3S
Znanja želi
pridna In poštena mladenka z lstotakim mladeničem. Dopise na upravo „Jutra" pod Pridna roka".	14857
Sire, Kranj.
1117
Dve mesečni sobi
Voz
zapravi j ivček ln en voz za
lažjo vožnjo, se takoj kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Voz".	14759
Pekarijo
ln gostilno ali samo pekarijo kupim ali vzamem v najem.
14795
Pritlična hiša
z vrtom v okolici LJubljane, se proda. Naslov pove upr.
„Jutra".
14804
lepi mesečni sobi v sredini mesta, se takoj oddasta. —
Naslov pove uprava „Jutra" 14871
ovino Z mešanim blagom ,"'„ „7 ,.» . nndletle ali dov za žago, po najvišjih ?Tup m al'	T na3e
rl Franjo Žagar v Oplotnlci Sffi&o ^nlsarnS kot Jprak- dnevnih cenah. - Ponudbe z Nasl0T: SIiTar- Ljutomer
14655
Poslovodjo za trgovino
3 mešanim blagom, veščega canufakture, špecerije, že-leznine. usnja In droboertje. sprejme tvrdka Norb. Zanier I!i sin, St. Peter v Savinski ciolini.
odvetniško pisarno kot prak-tikantinja, brezplačno. Vešča označbo cene, kvalitete je slov. stenografije, stroje- množine franko vagon, pisja, korespondence in kon-tornega dela. Cenj. pismeno ponudbe na upravo „Jutra" pod „Z. 25".	14801
Boljše dekle
Brivskega pomočnika
<!obrega, sprejme takoj Dragan Lisar, Hrastnik. 14S43
14494 j želi službe pri boljši družini ' ali pa g-e tudi kot gospodinja k samostojnemu gospodu. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Zvesta".
ln 14595
Osebni avto
14659
Zamenjam
—_—_—- majhno, a čedno ln prijetno
_	i stanovanje v Mariboru s pri-
Stedllnik	mernlm stanovanjem v Ljub-
2e rabljen, se kupi. Naslov Uanl. Ponudbe pod ..TaKo/' pore uprava ..Jutra". 11789 na "Pravo „Jutra" v Ljub-
Lepo sobo
s posebnim vhodom ln elektr razsvetljavo, event. tudl s hrano. Išče inteligenten, samostojen gospod pri boljši rodbini. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Stalen". 11863
10C0 Din
Mlad gospod
želi dopisovati z mlado gospodično. Dopise s sliko na upravo „Jutra" pod „Vesell mangub".	14315
Mladenič
iz dobre rodbine, bi takoj peročil boljša deklico. Idealnega in plemenitega značaja, kl se razume na šivanje, gospodinjstvo in ki poseduje nekaj premoženja, da si skupno zgradita svoj dom. — Dopise se prosi pod značko ..Harmonija" na upravništvo „Jutra".	1482G
Izgubil se je
v soboto 19. julija zjui.r«i med Bielwelsovo cesto 32 la slavnim kolodvorom mal po, dolgaBt ročni kovčeg lz rjai vega usnja. Vsebina: jumpe: ln razne malenkosti. Najditelj naj ea odda proti nagradi na Blelivclsovl oestl S2.
14831
Poštna odpravnica
na Dolenjskem, želi prema-nlti mesto z lepim mestom Istotam. — Poceni hrana la stanovanje. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Odpravnica".
14824
16 KP. b 4 sedeži, sc proda I
za 35.000 Din. Ponudbe na !	Dal'"'»"led
podružnico ..Jutra" v Marl- K„,„. _ .	„ . . ,
h--,, 1147» boljše vrste, kupi Podružnica r •__14,70 . Slov. plan. društva v Kranju
i ljani.
14509 u
Postrežnico
»e Bzrejmc za dopoldan v Mliini !užnesa kolodvora. -Mslov sove uprava f>Jutra" 1485S
Pekovskega vajenca
?S-™rin?8" zdravega. ^T Nail!. *tire8»- « sprej-Jutra v	Podružnica
, Jutra v Mariboru. 14359
Ia. Trapistovski sir
14835 z dnevno dobavo nudi Bor. SMl, Kočevje.	14002
Kot vzgojiteljica
bi šla k manjšim otrokom gospodična lz boljše družine, ki zna nekoliko tudi šivati. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vzgojiteljica". 14834
Wnar
Šivalni stroj
dobro ohranjen, se proda po ugodni coni v Gradišču 2/1, levo.	14842
Lovci, posor!
Proda se malo rabljena repe-tirka ..Mauzer", kal. 7 mm z
Stanovanje
obstoječe lz sobe in kuhinje, 14798 ,0 odda tistemu, kl mi plača za eno leto naprej. Naslov v upravi ..Jutra".
Znanja želi
svrho skorajšnje ženltve premožen, Inteligenten in zna-čajen gospod, prikupljlve zu-..... , ...... nanjostl, s simpatično ln iz-
dobl kdor ml preskrbi kuhi- obraženo COspico z večjim
: ~ Kupim pronložcnjem. katero veseli tudl hišico, vredno 150000 yefJa lnduBtrija ln gratcin.
kL°l	P°d Slfro sko gospodarstvo. - Ponudbe
..Takoj 1921 na upravo pod sifro ..Graščinsko gospo-14o3v darstvo" na upravo „Jutra". |
- I Tajnost zajamčena. 14733 ,
„Jutra".
Pesniški zbirki Fr. Zbašnik
- PESMI -
Vez. 21 Din, broš. 9 Din pošt. 1'50 Din
A. Debeljak
SOLNCE
in
-SENCE-
Vez. 15 Did, fcroš. 9 Din pošt. 1 25 Din
TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana
Kupiti ali prodati
vile. stanovanjske, trgovske bližini glavne pošto. Ponudbe in obrtne hiše. Hmetsba po- s ceno pod ..Mlada uradnica" sestva. graščine, žage. milne, na upravo „Jutrar stavbne parcele Itd. I_______
Prazno sobo
14767 2 uporabo kuhinje, v mestu, išče mirna stranka. — Plača 1 dobro ln tudl drugače gre v Lepo, onrernljeno sobo ; T6ch ozirlh na roko. Ponudbe pod ..Soba 1111" na upravo ..Jutra".	14805
b separatnim vhodom ln elektr. razsvetljavo, iščem
vešč in dobro izurjen v vseh i naboj,." C(,na olika. Naslov v
nsnAff'.^ oa/ln^ i n ^irfifllAnfi	_
oddati aii najeti
stanevanje. sobe trgovske in obrtne lokale
Kovaški vajenec j
sprejme pr! Mar-lnu pit,^ 1
kovač. Škofljica. "'^IM,
panogah sadne ln cvetlične kulture, z izvrstnimi letnimi izpričevali. Išče primerne službe. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo „Jutra" pod ..Vesten 45". 11837
Srbin
upravi ..Jutra".
Čista soba
__1415. elegantno opremljena, z raz-
' s'edom na park, elektr. raz-nr„n, ..v,	Bvetljavo ln posebnim vho-
prazna sotja i dotn Be odda	la
5X5'5» velika, v novi hiši solidnemu gospodu. Naslov v na Slovenskem trgu, so ta- »Pravi „Jutra".	11825
Prostovoljna dražba?
V St. Jurju ob jnž. žel., na zgornji strani trga, zraven cerkve Botričnica, ob cesti stoji hiša, zidana, z opeko krita, z dvemi kletmi, tremi sobami, kuhinjo, lepim vrtom sadonosuikom. Hiša je pripravna za vpokojenca ali rokodelca. Dražha se vrši ua licu mesta 27. julija ob 10. uri. Najmanjša ponudba 50.000 kron. oa»2a	Marija Pelko,
Orcd!e za ribiče
mreže Itd., se ceno proda.
se ceno p:
Naslov pove uprava „Jufra 1486
14846 naiet' ali oddati posojilo	koj "odda. Naslov pove upr.	------
morete najuspešneje le potom	..Jutra".	14664	___. _ __.
«Posest«	------------------------Zamenjam stanovanje
Realltetna Dtsarna d « o z.	Dve veliki Sebi
v Ljubljani. Sv. Petra c 24.
1022 a i
< z 2 sobama, kuhinjo ln pritl-Ulnaml v sredini mesta
za pisarno - na dvoriščnem enakim aH večjim.^ Naslov
Mir
'o "ofteno služkinje
sprejme zakonski par. Naginv v upravi ..Jutra". 14S32
Dobro in pošteno dekle
kl zna malo kuhati, se Bprej-os. Kje, pove upr. „Jurra".
14S30
absoiviran jurist in z ni«o \ Wanderer motorno kolo
šolo vojne akademije v Beo- 1
gradu Išče primerne službe dobro ohranjeno, poceni na-v Sloveniji. - Naslov pove prodaj na Viču 3S. 14725 uprava „jutra".	14806 opremljeni, vsaka z 2 po-
steljama. se takoj oddasta Poizve se: Sp. Slška, Belle-rue.	14525
Gospodinja
vdova z lOletnim otrokom, sprejme brezplačno mesto pri vfspcdu. Ponudbe pod šifre ..Kapital" na upr. ..Jutra".
14823
Mlinar
Mlinarja
dobrega in zanesljivega, sprejme proti oskrbi v hiSi za večji ln manjSi mlin I5fe V. Resman. valjčni mlin, mesta ali vzame mlin v na-
Zapuže, pošta Lesce, Gorenj cko
Krčijo
z eno ln dvovprežno pripravo, dobro ohranjeno, proda trgovec Alojzij Ilotko v Žužemberku.	14791
! Red* a nrilika!
Prodam žago vene^-lsnko (Kreutzrrattersa^e) s kovač-nlco, hišo s šitiriml stanovanji, novo zidano ln z opeko krito, pnvso<! elektr. rarsvct-Ijava; vse v dobrem stanju ln na zelo prometnem mestu, brez konkurence. Dve minuti od postaj* Kozje-Fram. Cena 250.000 Pln. Josip Sernko. Kačje št. 33 pri MariVrti.
14787
traktu — se oddasta s 1. avgustom v Dalmatinovi ul. 15
14614
pove uprava ..Jutra". 14803
Opremljeno sobo
v poljansko - šentpetfrskem okraja. Iščem. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Solldnost".	14632
Lena soba
z 2 posteljsma. elektr. razsvetljavo. se takoj odda. — Naslov pove uprava .,Jutra'
Onremlieno sobo
s souporabo kuhinje In klavirja. Išče mirna gospa z odraslo hčerko. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značno „1. avgust".	14S09
Tihega družabnika
Ženski Šivalni stroj
£e malo rabljen, se po nizki jem. — Pon-dbe na upravo ceni takoj r -oda. Naslov
14820 ,-Jutra" sod JUla". 14827 i naravi _Jutra".
150—300.000 Din. tšče do-11631 bro »Veljaca Izvozna tvrdka.
----katera izvaža ssmo proti
„ , _,	,,	akreditivu, za Jesensko l»-
KOt sostanovalka vozno dobo, ra Izvršitev več-se sprejme rorpodljna na jih naročil. Pismene ponudbe _ _	hrano ln stanovanje. Naslov pod ..Dober zaslužek S000"
14810 . pod iltro JZigteV, 1477S i v. ucravl „JUU»", 14847.. na naravo -JnUa", 2464S
Stavbna parccla
r« enodružinsko hlSo v LJubljani ali v predmestju, na -uhi zemlji, se kupi. — Ponudbe na upravo „J"ira'
Izšel je v kniigi	^
Taksni ia pristojbmski pravilnik
Kdor plačuje takse /n pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pravilnik. ki zakon razlaga in nojas-nnje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubi lani
Prešernova nI. 54.
«JUTR0> Šf. 171
3
Torek 22. VIT. 192!
jb. [Gob
trc

Zenitovanje
i.
/ Srebra srp je plaval med zvezdami Sn rezpl beJe oblake, ki so se razposajeno lx»ili po nebu in nato v tesnem objema splavali naprej nad vode stu-Idene, nad gore zelene. Pa kaj nam mar rtočno zenitovanje lahkomiselnih ia nastanovifcnib popotnikov sinjega neba! Rajfi poglejmo, kako se ženi Zapletat jev Andrej pri lepi Nežki!
Visoko lestvico je pristavil in sple-kal po njej do prijaznega okenca., na katerem so cveteli nageljni in rožen-fcravt. Ker je bila gorka, julijska noč, Se bilo okno na s teža j odprto, in Andrej jje nekaj časa poslušal rahlo dihanje lepega dekleta. Ko se je nasliša.l, [e pofclical.
cNežškai! Ali spiS, ali kar tako le-
i Nefiika je nehala soipsti, in Andrej Je vetM, da se je zbudila in se potuhnila. Zato je nadaljeval:
«Ka r k oknu priteci in mi dober večer reci!»
i NežiSka je vadihnila in se zaspano ca sme jala:
j «0, jlndrej, zakaj me pa budiš? AH
si res tako mlad, ali pa nič ne delaš podnevi, da mi ne daš miru ponoči.»
i Glej jo no, ali ne veš, da sem ženin in da iščem neveste? K tebi sem prišel, da te pobaram, če hočeš biti moja. Saj vež, da imamo pri na.« tri hiše in dva hle-va reopv. Ali ti je prarv?»
«Veš, Andrej, ne rečem, da bi te ne vzela, ali nič posebno mi nisi po volji. Kaj si pa imel z Ari Zon o vo Spelico? Kar povej! Saj so te videli, kako sta brala jagode gori v Primožovem lesu!»
«Ne'žika, Nožika,® se je razvnel ženin, <to pa žo ni res! Se poznam jo komaj. Samo to vem, da ima rjavo koeeimajko ob nedeljah. Ti imaš pa žametno, zato imam tebe v olik o rajši.*
«Že dobro, kar domov pojdi, in če mi imaš kaj povedati, se pa v nedeljo oglasi, ko bomo vsi doma..»
■zPa nikar nič ne zameri* je dejal Andrej. «Pa saj k oknu pridi in mi roko podaj, če sva še kaj! Le zakaj si tako kratkih besed!*
«0h, kako si tečen, je pa zato Špe-Ica bolj zgovorna s teboj. Le povej mi, kolikokrat si žo bral jagode s tisto Špeli co?»
<Ng bodi no kot nobena! Kaj naj imam s tisto krevso?»
«No, že prav, lahko noč. Andrej! V
nedeljo popoldne se oglasi, takrat so mati doma->
«Pa naj bo tako! Pozdravljena!«
In Andrej je odšel po lestvi iu je za-vriskal in poklical na korajžo. Tam nekje za vaškimi podi se mu je oglasil pes.
«Žalosten fant je to,» je mislila Xe-žika. ko že ni bilo nikjer njenega vasovalca. «Pa grd je. kozav in ves kriv je že. In dolge, koščene roke ima.»
Kar stresla se je, tako malo ji je bil po volji.
«To je pa Kočarjev Tonček že ves drug koron,jak. Nabiksane škorajace nosi. zavihane mustačke in gleda kakor sam zlomok. Tistega bi rada imela, tistega.* je sklenila. Mežika in zaizde-hala. Objeli se je okolu pre in pogledala na okno.
«0. zakaj nima Tonček treh hiš, ali pa. da bi imel vsaj eno! Pa ima samo gosto šnmo z velikim macesnom, ha, ha!»
Zasmejala se je in zaspala. Trenutek kasneje se je naslonila lestvica iznova na njeno okence, in zopet je mlad junak, golorok in temen, plezal navzgor.
»Nežika, če sem tvoj. oglasi se_mi koj! Če ti pa nisem všeč, grem hitro preč.»
Dekle si še ni zmelo oči, a spoznalo
je že po glasu, kdo stoji pri oknu. Za, smejala se je veselo in živo ter mu skočila nasproti:
*Joj, Tonček, ali si res ti! Pozdravljen ltodi. zakaj te ni bilo tako dolgo v vas? Kod si'hodil?* Podala mu je roko.
«Zakaj pa nič ne govoriš? Ne več. kako te imam rada! Ravnokar je bil Zaplotarjev Andrej pri meni in me je vprašal, če bi ga vzela. Oh, zakaj ne morem biti tvoja!*
»Nežika. sa j veš, da je pri na« vse narobe. Stari je vse zapil, in drugi mo sec grem po svetu.*
Dekle je zajokalo in je objelo fanta okoli vratu.
«Oh. da mora biti tako! In nazadnje bom morala vzeti Andreja. Drug me ne mara. ker nismo bogati. Zaplotarja pa nobena druga noče, ker je grd kot satan.*
Tonček je molčal in trdno stiskal dekletu roko.
«Z menoj veš, kako je! V Ameriko pojdem in ne bo me nasaj. Pozabila se bodeva.*
Nežika je vz^la nagelj z okna. ki ji je bil na poti in je Tončka tesneje objela.
»Nazadnje bom seveda vzela Andreja. Ali ti počakaj vsaj tako dolgo, da
prideš na mojo svatbo. Se enkrat naj bom vesela s teboj!»
Tonček ji molčal in nekaj mislil. Nato se je nagnil k dekletu in ji na
uho dolgo, dolgo šepetal. «Ali ne? Pravijo, da je malo dobro! > <Ne. ne, tega ne,» se je branita- >' žika. <Vse drugo, samo tega ne!*
Iznova se je sklonil k njej. V tistem trenotku se je srebrni srp na visoki m nebu skril za kopo blesteSh oblakov. Od vseh strani so se gnetli nagli nebeški popotniki in ga popolnoma zagrnili In potem so začele mežikati zvezdice in v strahu trepetati, ker m bilo nikjer njihovega srebrnega tovariSa. Drhtele so, in svetle solze so jim padale iz oči in tekle v črno noč. A ko se je nazadnje srp iz vil in rešil iapoi oblakov, 6e je začudeno oziral na zeleni vrtec ob beli kmečki hiši Lestvica je brila še vedno prislonjena, a Tončka ni bilo nikjer in tudi Nežike ni hilo pri oknu. Srp je vprašal zvezdice, ako so videle, kam je izginil, ali niso mu hotele odgovoriti L-ramežljivo so drhteJs in trepetale.
<Kaj mu to mari,» so si mislile med seboj, csaj tudi me ne vprašamo, kaj je delal za oblaki s tisto meglico, ki se ga je tako zaljubljeno ovijala.*
(Dalje prih.>
Trboveljski premog Sn drva
K	dobavlja
^Uriižba ILIRIJA. Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
; 'Ttliion 220. *.::■■ Plačilo tndi sa obroka.
624
Specialne sezijsfce cene!
Modna trgovina
Ljubljana ioss iv Mestni trg 19.
vv»
Razstezni naslonjač „MoJ ideal" s firnežem prevlečen, s pednožnikom, s pristnim platnom montiran (poštna pošiljka omogočeni). — Vrtne iiiobilijo, zaklopni stoli in mize za verande, restavracijske prostore, kavarne, dvorane itd.
Tovarna stolovin lesnih izdelkov J. Stadlar, Ljubljana, Sodna ul. 11
Zahtevajte ponudbe!	3591a j
hrastove in bukove) dobavlja in poklada v vsaki množini v mestu in na deželi. — Delo točno in solidno.
11T01 i@ML
Ljubljana, Rimska cesta 13. 3586/a
Iščejo s©
3588/a
za specijalno tovarno čelikotiska za Ljubljano in Maribor, po možnosti s znanjem Eemškega jezika in dobro vpeljani pri bankah, industrijah in drugih podjetjih. Lep zaslužek osiguran. — Detajlirane ponudbe pismeno z navedenjem referenc na Božidarja Gregoriča, Zagreb, Frankopanska ulica št. 8
mmmm
v obratu. Event. se proda naprava posebej.
Za ekporterje posebno primerno.
Naslov: Hamburger Jegg^ar, Subo-tioa, Bačka, SHS. 3583/a

Modna mannfaktnrna trgovina
Janko Gešnik
Ljubljana, Lingerjeva-Stritarjeva ulioa
ppodaja
vsled preida letne sezije svojo ostalo zalogo po jako znatno znižani ceni.
kuhinjski in žepni noži, jedilno orodje, pipci, škarje, žepna ogledala, ustniki za cigarete, pipe-mor-narice, merila (poleti), „Ilirija", „ Jadran" čistilo, lešči-lo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi - arabikum na debelo pri tvrdki

Ljubljana
Sv. Jakoba trg 9.
1101 v
Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij, odsek Maribor javlja žalostno vest, da je danes 21. t. m. ob četrt na 15. po daljši za-vratni bolezni preminul gospod
Popolnoma varno naložite denar v
liCO, r.no.z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
Mestni trg št. 6 v Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račnn obrestuje po
m*
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovsko kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.	1115/a
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov.
S slikami.
Cena s poštnino vred 20 Din 50 p.
Naroča so pri Tiskovni zadrugi
v Ljubljani. Prešernova al. a4.
StroHovnjaH za usoji
se sprejme v moderno tovarno za kožo.
! Spoznati se mora v delo s kromom In vegetabilnlm j taninom. Samo prvovrstne moči, katere znajo samo-,; stojr.o voditi vso tovarno, naj pošljejo ponudbe na oalasni zavod Aloma Companw Ljubljana, pod šifro 1	,,STROKOVNjfiK".	3577/a
i Mm Sej prodali Kdor liocs kaj topili _ Kdor !šša slcZbe iti 1 sns) InsEflra 9 Julrs"a
H
M,
podvornik podružnice Slavenske banke v Mariboru
Pogreb umrlega se vrši v sredo dne 23. t. m. ob pol 18. uri na po-breškem pokopališču.
Maribor, dne 21. julija 1924.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja povodom smrti našega očeta in soproga, gospoda
Martina Guček-a
se tem potoni srčno zahvaljujemo. Posebno se pa še zahvaljujemo firmi K. M. Ecker, firmi Korn in njih nastavljencem ter društvu delovodij za prekrasno cvetje in sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Ljubljana, 21. julija 1924. 3593-a	Rodbina Guček.
fP 5E18111
za manufakturno trgovino, starejša, prvovrstna moč, z dobrimi priporočili. — Ugodni pogoji. - Ponudbe R. M., Ljubljana, poštni predal 69.
Kznaliziraite edino
11 /SiR 1 s ce®eniR!nii
IIlUI ■ cevmi znamke
ki je strojni izdelek, presega vse dosedanje ročno delo gladka notranjost, natančne Etike, je lažji, kar je važne pri železniških transportih in pri polaganja. 1107 s Velika zsloga cevi, strešnikov, plošč zz tlak.
Izvršujem terazzo in vsa Btavbena dela.
Betonska tvornica Jos. Cihlar, Ljubljana
TELEFOH ft. 735. Dunajska cesta 67. TELEFON St. 735 «iimiiiiiiiii!iiinii!iuiini!iiiiii!"iiiiiiMiHiiiiHiiniiininHiHiiiiiiiiHiHmiiiii,'Hi
Naroiaife in širite
UUBU
Naročajte in širite
SKS IVO M
mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov tn pisateljev. Celoletna naročnina Din 120"
Naroča $s pri Tiskovni ssdr&sgf y Uubljani
Prešernova uiSca 54.