Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 8.

BUENOS AIRES.
20. FEBRUARJA (FEBRERO) 1958

Iz pusta v post

Prav na dan stoletnice prvega Mari¬
jinega prikazanja pastirici Bernardki
v Lurdu, 11. februarja 1858, se je nad
severno zemeljsko poloblo pojavil sever¬
ni sij. Rdeča svetloba te prikazni na
mrzlem zimskem nebu nad Severno A-
meriko in Evropo je krvavo pobarvala
sneg, ki ga je zadnje tedne, po suhem
decembru in januarju, namedlo na de¬
cimetre. Redka in zato tem bolj nepri¬
čakovana svetloba severnega sija je po¬
vzročila med mnogim prebivalstvom
preplah, tako, da so ljudje to in onstran
železne zavese javno, na ulicah, pokle¬
kali in sklepali roke k molitvi. Večini
se je namreč prikradel v spomin sever¬
ni sij 25. januarja 1939, potem pa še
spoznanje, da je letos sinil čez nebo
prav na 11. februar.

Severni sij je povsem naraven pojav.

V severnih polarnih pokrajinah Evrope
in Kanade ter Azije in na južnem te¬
čaju ga vidijo večkrat vsako zimo.

Nastaja v višinah med 80 in 800 km.

V teh višinah je zraka tako malo, da
nastaja praznina podobna tisti v neon¬
skih ceveh. Premikajoča se svetloba se¬
vernega sija je električnega značaja in
v marsičem slična svetlobi neonskih lu¬
či. Severni sij povzroča sončno izžare¬
vanje na redke pline v zgornji plasti at¬
mosfere. To izžarevanje tvorijo nabi¬
ti delci, ki prihajajo iz sončnih zubljev
okoli sončnih peg. Ker se severni sij po¬
javlja okoli obeh zemeljskih polov, sma¬
trajo to za dokaz, da je električnega iz¬
vora.

Zato je. prav tako naravna zadeva,
kakor blisk in grom, kakor toča in sneg.
Toda zaradi redkega pojava in zaradi
magičnih barv ljudska domišljija pripi¬
suje severnemu siju skrivnost naznanja-
nja hudih časov. K temu je narode pri¬
sililo tudi dejstvo, da je zgodovina _

slučajno ali ne — polna zaporednosti
prikazni severnega sija in težkih dni, ki
so se zgrinjali na človeštvo.

Te misli so mj prešinile možgane, ko
sem začutil na pepelnično sredo na če¬
lu sivo enoličnost pepela v opomin člo¬
veške malenkostnosti. Pust je mimo.
Post je tu.

Človeštvo, pravijo, je ena sama velika
skupnost. Njeni člani so rase: bela, čr¬
na in rumena. V teh se prerivajo naro¬
di, v teh posamezniki. Iz vsemirja je to
množico videti kot prerivanje in tekanje,
neorganizirano in brez cilja, kakor ka¬
dar suneš v mravljišče. Vsaj danes, v
tem stoletju, je zopet tako.

Svet je razdeljen na dva tabora. Oba
se oborožujeta za spopad, ki ga more
povzročiti eden od njiju. Nešteti milijo¬
ni denarja gredo v rakete in bombe, pa
nešteti milijoni nimajo niti sveče za
svetilko. Na tone kruha in žita in ka¬
ve se uničuje na suhem in na mor¬
ju, pa nešteti milijoni nimajo niti suhe
skorje za ugriz.

Tehnika dvajsetega stoletja je čudo¬
vita. V petdesetih letih je del človeštva
napredoval na tem področju, kakor od
kamene dobe sem ne. Toda to je samo
materialni napredek. Z resnico je osta¬
lo tako, kakor je bilo z njo že v raju:
ob prvi preizkušnji, ko bi ji moral člo¬
vek zr^gti v oči, tudi če je še tako trda,
jo je izdal. In izdaja resnice je laž.

V pustnih dneh so se množice ljudi
zopet nanorele, naplesale in napojile, do
onemoglosti, bi bilo mogoče reči. Ni to
iznajdba dvajsetega stoletja. V babilon¬
skih časih je bilo tako, potem v rimskem
imperiju, zatem v časih pariškega in
dunajskega razkošja. Vsem tem pustnim
dobam so sledili dolgi posti barbarskih
vpadov in turških grozot, vojaških pp-
razov in revolucionarnih podivjanosti.
Vedno težje je bilo urejevati razdejanje.
Takšna je vsaj zgodovina, naj jo kdo
vzame resno ali ne. Pravijo, da nas zgo¬
dovina uči. Uči, da, toda naučilo se člo¬
veštvo ni iz nje prav nič ali bore malo.

Težko je trditi drugače, če se ozremo
po svetu. Ni treba seči dlje nazaj, ka¬
kor le v drugo svetovno vojno. V šestih
središčih se je varila ta vojna: v Ber¬
linu, Rimu, Tokiju,. Moskvi, Londonu in
'Washingtonu. V prvih treh so trdili, da
so nadljudje, v četrtem so govorili in
govore še danes, da je sovraštvo prva
odlika človeka, v petem in šestem niso
hoteli in še danes' nočejo verjeti, da laž
iz Moskve ni resnica. Vsi ti ljudje so po¬
znali nauke zgodovine prav dobro. Toda

FEDERACIJA IRAK - JORDANIJA

Irak in Jordanija sta se pretekli petek
združila v federativno državo in tako
ustvarila novo arabsko državno enoto na
Srednjem Vzhodu. Iraški kralj Fajsal II.
in jordanski kralj Husein, oba nečaka iz
hašemitske dinastije, sta ceremonielno
proglasila novo državo takoj po sonč¬
nem vzhodu.

Kralja sta sklenila, da bosta združila
svoji vojski, gospodarstvo, finance in
zunanjo politiko pod eno zastavo in po
vodstvom Fajsala, čeprav bosta oba ob¬
držala svoja prestola. Nova federativna
arabska država je takoj pozvala druge
arabske države, da se z njo povežejo
v federacijo, kakor je to storila pred do¬
brim tednom tudi Združena Arabija, v
katero sta se stopili Egipt in Sirija pod
predsedstvom Nasserja.

Ta federativna država šteje sedaj
1,5 milijona Jordancev in 5 milijonov
Iračanov. Irak je ena od najbogatejših
arabskih petrolejskih držav, medtem ko
je Jordanija večinom kamenita puščava.
Prebivalstvo v obeh pa je silno revno.

S federativno združitvijo Iraka in Jor¬
danije sta na Srednjem vzhodu v zadnjih
dveh tednih nastali dve arabski državni
enoti, ki bi v normalnih razmerah na¬
stajali leta. Arabski nacionalizem, ki
so ga vznetile številne napake kolonial¬
nih velesil, zlasti Anglije in Francije v
letih po drugi svetovni vojni, je pospe¬

šil ustvaritev egipčansko-sirijske držav¬
ne enote Združene Arabije, ta pa iraško-
jordansko federacijo. K Združeni Arabi¬
ji se namerava povezati v federacijo
Jemen, arabska državica na skrajnem
jugu arabskega polotoka. Združena Ara¬
bija je po sredi prekinjena z ozemljem,
na katerem se raztezata Izrael in Irak.
Federacija Iraka in Jordanije pa ima
skupno mejo.

Največja arabska država kralja Ibn
Sauda je doslej ostala še izven obeh
novonastalih državnih tvorb. Nova ira-
ško-jordanska federativna država po¬
stavlja bagdadski pakt pred velik pro¬
blem, ker je Irak, član te federacije, član
bagdadskega pakta. Če izstopi iz pakta,
bo v verigi držav povezanih v tej pogod¬
bi vzdolž jugovzhodnih sovjetskih meja,
nastala praznina, če pa ostane še na¬
dalje član pakta pa dvomijo, da bi v
pakt pritegnil še Jordanijo. Poznavalci
razmer na Srednjem Vzhodu trdijo, da
bodo morale zahodne velesile nastopati
sedaj skrajno previdno, da ne bodo po¬
vzročile razpada težko zvarjenega bag¬
dadskega pakta, čeprav po mnenju ne¬
katerih danes obstoja manjša nevarnost,
da bi Arabci zašli pod sovjetski vpliv,
prav zaradi novih državnih tvorb, ki so
prilili novega ognja k nacionalizmu, ka¬
teri je najmočnejša protiutež proti ko¬
munizmu med Arabci.

Revolucionarna vlada v Indoneziji

Revolucionarna vlada Indonezije, ki ie
bila proglašena v soboto, 15. t. m. po
preteku petdnevnega ultimata centralni
vladi v Djakarti, v katerem so uporniki
zahtevali odstranitev komunistov iz dja-
kartske vlade, je objavila, da bo sma¬
trala še naprej Sukarna za predsednika
države, toda samo pod gotovimi pogoji.

Predsednik revolucionarne vlade je
postal Dr. Sjafruddin, bivši finančni mi¬
nister in do nedavnega guverner narod¬
ne banke. V nastopnem govoru je obja¬
vil, da se njegova vlada ne bo pomišlja¬
la “izvesti potrebno operacijo za reši¬
tev bolnika”, ki je danes Indonezija.

Vstaja, ki se pripravlja v Indoneziji,
je po besedah enega izmed vodij proti¬
komunističnih upornikov, “edinstvena,
ker je edini upor proti korupciji in pro¬
ti komunizmu v Aziji.” Revolucionarna
vlada se pripravlja na državljansko voj¬
no proti Djakartski centralni vladi, ker
ta vzdržuje v svoji sredi komuniste in
skrajno desničarske moslemiste. V Dja¬
karti predsednik osrednje vlade Djuan-

da na ultimat upornikov ni' odgovoril,
pač pa je dovolil skupini študentov, ki
so demonstrirali pred vladno palačo, da
so po radiju pozvali upornike, naj dajo
predsedniku države Sukarnu še 24 ur
časa za proučitev njihovega ultimata, da
se ne bo po nepotrebnem prelivala kri
med Indonezijci. Uporniška vlada je na
ta predlog študentov pristala. Sukarno-
va vrnitev z Japonske je bila napoveda¬
na za nedeljo.

Prvi korak, ki ga revolucionarji na¬
meravajo storiti proti osrednji vladi v
Djakarti, če ne bo ugodila njihovi
htevi po izgonu komunistov iz vlade,
bo prepoved izvoza petroleja z otoka
Sumatre, s katerim ta otok zalaga Dja-
karto in prinaša osrednji vladi velikan¬
ske dobičke. Revolucionarna vlada bo
tudi pozvala druge države, naj jo pri¬
znajo, se bo ponudila za včlanjenje v
ZN in stopila v stik s holandsko vlado
za rešitev problema nizozemske Nove
Gvineje, ki si jo Indonezija hoče priklju¬
čiti.

ORIENTANSKE SPLETKE

Predsednik komunistične Kitajske Ču
En Lai, ki je doslej vodil tudi zunanje
ministrstvo te države, je predal to mi¬
nistrstvo Čen Jiju, enemu izmed dvanaj¬
stih podpredsednikov rdeče Kitajske,
čen Ji je že ves ‘čas rdečega režima na
Kitajskem tesno povezan s Ču En La-
jem.

Poznavalci komunističnega režima na
Kitajskem postavljajo dve tezi o razlo¬
gih, ki so privedli Ču En Laja, da je zu¬
nanje ministrstvo prepustil enemu svo¬
jih, sicer najzvestejšemu, slugi:

1) Ču En Laj si je hotel še bolj utrditi
položaj v komunističnem režimu. Moč
tega režima danes ni v zunanji politiki,
pač pa v notranji kontroli države. S
tem, da je predal zunanje ministrstvo,
ima ču En Laj proste roke za reševanje
notranjepolitičnih in gospodarskih pro¬
blemov ter si dokončno utrditi svoj po¬
ložaj v stranki in vladi.

mislili so, da se zgodovina ne ponavlja.
Posledice čutimo prav vsi na lastni koži.

Prve zvezde, narejene s človeškimi
rokami — umetni sateliti — letajo po
vsemirju. Doslej sta tam vladala red in
mir. Ker pač človek še ni posegel tja.
Teoretično je možno, da vsemirje ne bo
videlo prelivanja človeške krvi. Tam je
ostal doslej še edini prostor, kjer bi
človek mogel “začeti znova”. Prva stran
vsemirske zgodovine je še neomadeže-
vana. Še s težjim postom, kakor je bil
katerikoli doslej, bo človeštvo čistilo ma¬
deže iz te zgodovine, če jo bo omadeže¬
valo.

Iz pusta v post se ponavlja leto za le¬
tom, stoletje za stoletjem. Kakšen post
bo sledil pustu dvajsetega stoletja?

Rdeča Kitajska se sedaj pripravlja
na izvedbo drugega petletnega načrta.
Ta načrt predvideva razmah industrije
s pomočjo milijonov kitajskih delavcev,
s čimer naj bi Kitajska postala ena iz¬
med največjih industrijskih sil..

Deloma da sta pri odstopu zunanjega
ministrstva pri Ču En Laju igrala vlogo
tudi njegova starost in rahlo zdravje,
ker so opazili, da ga je n. pr. potovanje
po Indiji in drugih državah jugovzhodne
Azije pred letom dni že močno utrujalo.

čen Ji ima z imenovanjem za zuna¬
njega ministra tudi največje možnosti,
da postane naslednik ču En Laja, ker

IZ TEDNA

Od dveh radiooddajnikov USA sate¬
lita Explorerja — Alfa I. je močnejši
prenehal delovati.

. .V starosti 89 let je umrl v Parizu
Marcel Cachin, soustanovitelj francoske
KP. Zaradi svojih let je Cachin ob vsa¬
kem zasedanju novoizvoljenega parla¬
mente bil začasni njegov predsednik in
je ob teh prilikah poslance mučil z dol¬
gotrajnim govorom, nasičenim s komuni*
stično propagando. Njegov naslednik —
starosta parlamenta je sedaj kat. du¬
hovnik 83 letni Feliks Kir, ki je med
vojno sodeloval pri odporniškem giba¬
nju. Od leta 1946 je v parlamentu kot
predstavnik neodvisnih republikancev.

Za predsednika Guatemale je bil v
parlamentu izvoljen konservativno u-
smerjeni general Ydigoras s 40 glasovi
proti 18, ki jih je prejel polkovnik Luis
Cruz Salazar, pripadnik sredine. Levi¬
čarski kandidat ni prišel v poštev, ker
je pri volitvah dobil premalo glasov.

Guverner Cipra sir Foot je v Atenah

ga ta smatra za najzvestejšega in naj¬
bolj delavnega podpredsednika kitajske¬
ga komunističnega režima.

2) Predaja zunanjega ministrstva pa
more imeti tudi povsem zunanjepolitič¬
no ozadje: ZSSR in zapadne velesile se
pripravljajo na vrhovno konferenco, za
katero je dala pobudo Moskva. V svo¬
jih predlogih za tako konferenco je
ZSSR poudarjala, da je nujna in trdi,
da ni potrebna predhodna konferenca
zunanjih ministrov za uspeh vrhovne
konference. Zapadne sile, zlasti USA,
so se dolgo zoperstavljale sklicanju vr¬
hovne konference brez predhodnega se¬
stanka zunanjih ministrov, toda vztraj¬
nost Moskve in popuščanje Anglije,
Francije in drugih zaveznikv je Dulle-
sa končno prisililo do tega, da je pre¬
tekli teden na časnikarski konferenci
izjavil, da sestanek zunanjih ministrov
pred vrhovno konferenco ni nujno potre¬
ben, če bo iz rednih diplomatskih pri¬
prav za vrhovno konferenco postalo raz¬
vidno, da bo ta mogla doseči uspeh. Ta¬
ko je Moskva dejansko že dosegla to,
kar si je zastavila za svoj program: vr¬
hovno konferenco brez predhodne kon¬
ference zunanjih ministrov.

S predajo zunanjega ministrstva Ču
En Laja Čen Jiju pa se opazovalci rde¬
čega kitajskega režima vprašujejo, če
Moskva ni pripravila Zapadu novo past,
s katero ga bo ujela v slepo ulico, da
bo namreč moral končno pristati na to,
da se bo rdeča Kitajska udeležila vrhov¬
ne konference in bo nato sprejeta v ZN.

Moskva more namreč vsak trenutek
pristati na prvotno stališče Zapada, da
je treba sklicati najprej sestanek zuna¬
njih ministrov. Zunanja politika rdeče
Kitajske koraka strogo po poti moskov¬
ske zunanje politike. Ču En Laj ni s
spremembo v Pekingu ničesar izgubil.
Njegova zvezda je nasprotno vsak dan
bolj svetla. Pretekli ponedeljek je pred
ljudskim kongresom v Pekingu imel ve¬
lik zunanjepolitični govor, v katerem se
je pridružil zahtevi severne Koreje o
odhodu kitajskih čet iz severne in ame¬
riških čet iz južne Koreje. Toda s posta¬
vitvijo Čen Jija za zunanjega ministra
je rdeča Kitajska dobila možnost sode
lovati na konferenci zunanjih ministrov,
če bi jo Moskva iznenada zahtevala, ne
da bi Zapad mogel protestirati proti
prisotnosti Ču En Laja, predsednika dr¬
žave, zaradi strahu, da bi (Zapad) s tem
že priznal rdeči kitajski režim. Ču En
Laj tako ostaja v ozadju, da bi stopil
na plan za vrhovno konferenco.

Značilno je, da je v svojem govoru
pred ljudskim kongresom silovito napa¬
dal idejo dveh kitajskih držav: pekinške
in formoške. V istem govoru se je tudi
z vsemi silami zavzel za sklicanje vrhov¬
ne konference. ZSSR pa je že tudi od¬
ločno poudarila, da brez sodelovanja rde¬
če Kitajske vrhovna konferenca ne bo
mogla reševati svetovnih problemov,
vsaj ne tistih, ki se tičejo Azije. Če
bodo torej sovjeti iznenada zahtevali
sklicanje tudi konference zunanjih mini¬
strov, potem Zapad ne bo imel mnogo
izbire. ZSSR je že pristala na njegove
osnovne zahteve za vrhovno konferenco.
Težko bo Zapad odklonil, zaradi priti¬
ska javnega mnenja, sodelovanje rde¬
če Kitajske na vrhovni konferenci.

V TEDEN

obiskal nadškofa Makariosa, s katerim
sta dalj časa razpravljala o skupnem
problemu. Makarios je po konferenci
izjavil, da je Ciper izključen problem l
Angležev in prebivalcev Cipra. S tem je
hotel odvrniti sleherno vmešavanje tako
Turčije kakor Grčije.

Anglija se  je odločila, da bo večino
svojih čet potegnila iz Zah. Nemčije, ra¬
zen, če se nemška vlada ne izreče, da bi
krila del stroškov vzdrževanja — okrog
50 mil. dolarjev. Nemška vlada pa je to
angl. prošnjo odklonila, češ, da ima sa¬
ma dovolj stroškov z lastno armado.
Kiju temu pa je Adenauer sporočil An¬
gležem, da je pripravljen takoj vložiti v
angl. narodno banko 200 mil, dolarjev
s katerimi bi Nemci kupovali orožje v
Angliji. Angleži pa bi ta denar lahko že
sedaj uporabljali brez slehernih obresti.
— Celotni stroški angl. armade znaša¬
jo sedaj 3970 milijonov dolarjev letno.

USA so odklonile angl. načrt inter¬
nacionalizacije Antarktike pod nadzor-

ORACION DEL PAPA PARA
EL EJERCITO ARGENTINO

El Papa Pio XII compuso una ora-
cion en intencidn de las fuerzas arma-
das de la Republica Argentina, en la
que se pide al Dios de los ejercitos que
les conceda una fe invencible e intrepi-
da.

La oracion escrita en espanol con la
escritura a mano, meticulosa y clara
del Pontifice, apareciso publicada en
“L’Osservatore Romano” el 15 del mes
corriente.

La mišma pide a Dios que conceda
“el espiritu de sacrificio que se extienda
cuando sea necesario hasta el herois-
mo”.

La plegaria solicita tambien que Dios
haga que la vida militar no lleve a los
miembros de las fuerzas armadas argen-
tinas a la blandura o la ociosidad y que
las tareas militares no los abatan, sino
que sean un costante recordatorio de
que militan bajo la bandera de una na-
cion de limpida historia y de tradicion
catolica.

MOLITEV PAPEŽA PIJA XII ZA
ARGENTINSKO VOJSKO

Papež Pij XII je sestavil molitev za
namene oboroženih sil Republike Argen¬
tine. V njej prosi Boga vojska naj jim
podeli nepremagljivo in neustrašno ve¬
ro.

Papež je napisal molitev lastnoročno
z drobno in jasno pisavo v španščini.
Objavljena je pa bila dne 15. t. m. v
“I/Osservatorio Romano”.

Molitev se obrača na Boga, naj “po¬
deli duha žrtve, ki naj se razširi v pri¬
meru potrebe do junaštva”.

Prav tako prosi Boga naj stori, da
vojaško življenje pripadnikov argentin¬
skih oboroženih sil ne bo pomehkužilo
in polenilo ter da jihi vojaški napori ne
bi zlomili, ampak naj bi bili vedno stal¬
no opozorilo, da so vojščaki pod zasta¬
vo republike, ki ima za sabo čisto zgo¬
dovino in katoliško tradicijo.

stvom desetih držav. Argentina, ki je za¬
radi svojih posesti na tem področju u-
pravičeno zainteresirana na slehernem
reševanju teh problemov, je izjavila, da
sicer pozdravlja sleheren načrt o razo¬
rožitvi te cone, da pa od njej pripada¬
jočih je sektorjev ne bo odstopila niti
za las.

Narednik US Roy A. Rhodes. je pred
sodiščem izjavil, da je v času ko je bil
šef mehanikov amer. ambasade v Mo¬
skvi, bil nekega večera skupaj z Rusi
na nekem družabnem večeru, se opil in
preživel noč z ženskami. Kmalu za tem
so mu sovj. agenti sporočili, da je dekle,
s katero je bil, noseča in da bodo stvar
utajili lahko samo tako, ako prične de¬
lati za ZSSR kot špijon. Rhodes je za¬
čel oddajati poročila in podatke in je za
to dobil vsega 3.000 dolarjev. Ko so
stvari prišli na sled, so ga spravili v
USA in postavili pred sodišče.

Poleg vojaške iunte v Venezueli je
zakulisna oblast sedaj v rokah posebne
junte patriotov, ki je bila prvotno se¬
stavljena iz predstavnikov treh levičar¬
skih strank: Accion Democratica, Union
Republicana in kom. stranka ter sre¬
dinske stranke kršč. dem. usmerjenosti
COPEI. Po zmagi revolucije je bila ta
junta povečana na 13 oseb; med njimi
je tudi p. Chapellin, urednik revije La
religion. Za osvobodilne razmere je zna¬
čilno, da je eden izmed emigrantov, ki
se je vrnil iz Argentine, ob izhodu iz
aviona pozdravil zbrano množico z dvig¬
njeno pestjo in vzklikom živela KP. —
Problem Venezuele so tudi tujci, eden
na vsake štiri domačine, in s tem zve¬
zan pretiran nacionalizem, ki je šel ta-
do daleč, da je jiek list zapisal naslov
“Nek španski pes je ugrizel venezu-
elanskega dečka”.

Donald G. Farrell, 23 letni ameriški
vojak, je v nedeljo zaključil svoje na¬
videzno enotedensko “potovanje v vse¬
mirje”, v posebnem zaprtem aparatu.
Poleg tehničnih ugotovitev v času “po¬
tovanja” bodo sedaj zdravniki 72 ur
zdržema preiskovali Farrella, da bodo
tako do potankosti spoznali vse posledi¬
ce takšnega poskusnega poleta. Farrell
je v času, ko je bil zaprt v aparatu, 8
ur spal, 8 ur stregel vsem različnim na¬
pravam in 8 ur počival, poslušajoč radio
in beroč knjige.

Stran 2.

SVOBODNA  SLOVENIJA

Buenos Aires, 20. IL 1958

10 letnica zbora
"Gallus”

Letošnje leto bo za marsikatero med
nami delujočo organizacijo jubilejno le¬
to. Poteka deseto leto našega bivanja v
tej deželi in s tem deseto leto delovanja
po organizacijah, ki smo si jih ustano¬
vili in v katerih se zbiramo, da v pro¬
stem času doprinesemo svoj delež za
svojo osebno izobrazbo in za delo v do¬
bro skupnosti. Kot nam je doslej znano,
se za proslavo svojega desetletnega de¬
la v Argentini posebej pripravlja Dru¬
štvo Slovencev in Slovenski pevski zbor
“Gallus”, dočim je Svobodna Slovenija
ta jubilej že proslavila.

Deset let neprekinjenega, vztrajnega,
z žrtvami in napori združenega dela je
v tujini gotovo mnogo pomembnejši do¬
godek, kot pa bi bil doma. Zato je prav,
če se takemu dogodku da primeren po¬
udarek, če le mogoče tudi na zunaj s
prireditvami, pripravljenimi v ta namen.

Zbar “Gallus” se zaveda, kaj pomeni
desetletni jubilej, ki ga letos obhaja. Ni
to samo leto jubileja, ampak tudi leto
posprave, ko z zadovoljstvom vsi nje¬
govi člani zrejo nazaj na svoje delo in
uspehe. Ni jih bilo malo in zbor s pono¬
som lahko ugotavlja, da je vsako leto
njegova pot šla navzgor; počasi in
vztrajno se je uveljavljal in se tik pred
svojo desetletnico uvrstil v vrsto naj¬
boljših tukajšnjih zborov.

Ni nam znano, kakšne prireditve pri¬
pravlja zbor v proslavo svoje desetlet¬
nice. A že prva, ki jo napovedujejo za
nedeljo 30. marca, nam daje povod, da o
tem kaj več že sedaj napišemo.

Za ta dan bo zbor pripravil koncert
za vso slovensko javnost, katerega či¬
sti dobiček je v celoti namenil štirim
slovenskim domovom oz. zbirališčem:
Slovenski hiši na Ramon Falconu, Slo¬
venski Pristavi v Moronu, Slovenskemu
domu v Lanusu in Domu v San Justu.
Na ta način se želi ob svoji desetletni¬
ci zahvaliti za vso materialno in moral¬
no podporo, ki je je bil v hvalevredni
meri vseh deset let deležen od strani
rojakov. Program koncerta bo obsegal
predvsem vsa dela, ki jih je zbor na¬
študiral za zadnje tekmovanje tukajšnjih
zborov, pri katerem se je uvrstil med
finaliste. Za dopolnitev programa pa bo
dodal še nekaj pesmi s svojega koncerta
v septembru preteklega leta.

Sredi januarja je zbor povabil na raz¬
govor predstavnike omenjenih štirih do¬
mov. Na tem razgovoru je predsednik
zbora pojasnil načrt zbora. Zastopniki
vseh štirih središč (g. Albin Magister st.
za Slovensko hišo na Ramon Falconu,
g. Janez Kralj za Pristavo v Moronu,
gg. Lužovec in Rome za Lanus in g. S.

BLAGOSLOVITEV ZASTAVE

V nedeljo, dne 16. februarja je imelo
društvo bivših slovenskih borcev Bojev¬
nik slavnostni dan. Dobilo je svojo
društveno zastavo, blagoslovil jo je pa
društveni kurat g. Jože Guštin.

Slavnost je bila na slovenski pristavi
v Moronu, ki je bila za to priložnost le¬
po okrašena. Pred glavnim vhodom je
vihrala velika argentinska zastava, na
njenih obeh straneh pa slovenski. Na
dnu pristave, ob bivši meji z mladinsko
pristavo, je bil poleg ogromnega dreve¬
sa ombu velik društveni grb. Na njego¬
vih obeh straneh sta bila postavljena
visoka droga, na katera so ob začetku
slavnosti dvignili argentinsko in sloven¬
sko zastavo. Slovenske zastave so vi¬
hrale tudi po vseh drevesih na pristavi.

Prihajajoče goste na Pristavo je spreje¬
mal in pozdravljal g. podpolkovnik Emil
Cof. Vabilu društvenega odbora se je
odzvalo kar lepo število rojakov, ki so
zasedli prostore okoli miz.

Slavnost se je začela kmalu po peti
uri. Na drog so dvignili najprej argen¬
tinsko zastavo. Dviganje zastave je
spremljala argentinska narodna himna,
slovensko zastavo so pa dvignili ob
igranju slovenske himne Naprej za¬
stave Slave. Po pesmi, ki so jo le¬
po zapeli fantje, člani Gallusa, je
povzel besedo predsednik društva biv.
slovenskih borcev g. podpolkovnik
Vuk Rupnik. Pozdravil je vse rojake,
ki so prišli na pristavo. Pojasnil jim je
tudi namen prireditve. Po njegovem go¬
voru je strumno prikorakala na prire¬
ditveni prostor četa biv. borcev. Pove¬
ljeval ji je g. podpolkovnik Emil Cof.
Sledil je lep prizor, ki ga je napisal
g. Ivan Korošec. V njem je prikazal ka¬
ko je prav zaprav prišlo doma do ko-
muninistične revolucije in samoobram¬
be od vseh strani zatiranega in prega¬
njanega slovenskega naroda. Močno je
bil poudarjen namen protikomunistične¬
ga boja. Prizor, bi so ga podali gg. Ha-
velka ml in Oman in gdč. Majda Pahor

v narodnih nošah, je napravil na vse
najgloblji utis.

Slavnostni govor je imel g. Albin Ma¬
gister ml. Orisal je vse strahote, ki so
jih komunisti povzročili s svojim nasi¬
ljem nad slovenskim narodom ter žrtve,
ki jih je slovenski narod, zlasti pa nje¬
gova mladina, doprinesel v samoobram¬
bi za svojo lepšo bodočnost. Po njego¬
vem govoru se je g. Vuk Rupnik spom¬
nil vseh žrtev komunistične revolucije.
Vsi navzoči so njihov spomin počastili
s slava klici.

V tem trenutku se je na pristavo za¬
slišalo ropotanje motorjev. Prihajalo je
vedno bliže in na pristavo je zavozila
skupina slovenskih fantov, bivših bor¬
cev na motorjih. Pripeljali so zavito
društvene zastavo. Vozil jo je g. Ven¬
celj Dolenc. Zastavonoša g. Ferdo Mar¬
tinčič jo je postavil na sredo prostora
pred društvenim grbom.

Pred blagoslovitvijo lepe zastave je
povzel besedo društveni kurat g. Jože
Guštin. Poudaril je, da ima Cerkev v
svojem obredniku obrazce za blagoslovi¬
tev vseh mogočih stvari in predmetov,
ki jih uporablja človek v svojem življe¬
nju. Tako ima tudi obrazec za blagoslo¬
vitev zastave. Kadar pa Cerkev blago-
slavja kak predmet, se vedno zaveda,
da mora dotična stvar imeti kak na¬
men. Kaj je torej namen današnje za¬
stave? Bela barva pomeni poštenost,

Belič za San Justo) so z veseljem in
priznanjem osvojili sklep “Gallusa” in
se nato porazgovorili o podrobnostih za
pripravo koncerta.

čestitamo zboru k takemu sklepu v
prepričanju, da bo pravilno odjeknil
med našimi rojaki. Zato ne dvomimo,
da bo “Gallusov” koncert 30. marca t.
1. zbral v koncertni dvorani vso našo
tukajšnjo slovensko publiko, ki bo z o-
biskom potrdila svojo voljo in priprav¬
ljenost, delati in žrtvovati za skupne
namene. “Gallus” pa bo s to prireditvi¬
jo na najlepši način javno vstopil v svo¬
je deseto leto dela.

iskrenost. Bili moramo pošteni in drug
do drugega iskreni. Modra barva-sinje
uniforme-sinje nebo. Pomeni vero v Bo¬
ga. Opozarja nas, da je vse od zgoraj.
Rdeča barva je znamenje ljubezni in
žrtev, ki smo jih doprinesli in krvi, ki
smo jo prelili. Vse te tri barve naj bo¬
do povezane v skupnem namenu za bla¬
gor vseh. Vse je opozarjal na dolžnost,
da mora biti zastava svetinja vsem. Z
željo, naj bi se z njo vrnili domov, je
g. Guštin zaključil svoj govor, nato pa
izvršil obred blagoslovitve. Pri blagoslo¬
vitvi sta bila botra zastavi g. Milan Za¬
jec, protikomunistični borec, ki je bil
vrnjen, preživel doma vse strahote ko¬
munističnega mučenja in trpinčenja, bil
nato pognan v smrt, pa se le skoro na
čudežen način rešil iz množičnega gro¬
ba, ter ga Alojzija Urbančičeva. Oba
sta povedala tudi nekaj lepih misli.

Sledil je pozdrav zastavi. Besedilo
zanj je sestavil g. podpolkovnik Vuk.
Rupnik. Prebral ga je g. Bogdan Kosan-
čič, nakar so slavnost fantje znova po¬
vzdignili s svojo pesmijo.

Po tem sporedu je bil razhod. Pri za¬
stavi je ostala častna straža. Vsake
črtrt ure se je menjavala vse do sončne¬
ga zahoda, ko so vse tri zastave sneli ter
jih spravili. Rojaki so se pa vrnili na
svoje prostore pri mizah. Na veseli dru¬
žabni prireditvi so ostali pozno v noč.
Za postrežbo gostov so lepo poskrbeli
fantje in dekleta. Veselega razpoloženja
je bilo na pretek .

ARGENTINA

Vlada je pred časom objavila odred¬
bo z zak. močjo, s katero je prepoveda¬
la vse stavke za dobo 40 dni. S tem je
hotela doseči, da bi se tako predvolilna
kampanja, kakor tudi same volitve mo¬
gle izvršiti v popolnem redu in miru. Na
ta sklep vlade se niso ozirali stavbinski
delavci, ki so stopili v stavko in stavka¬
jo še kar naprej, čeprav je vlada stavko
proglasila za protizakonito. Za stavbin-
skimi delavci so stopili v stavko bančni
uradniki. Tudi to stavko je vlada pro¬
glasila za proti-zakonito in tudi še tra¬
ja, ker pogajanja med zastopniki gre-
mija bančnih uradnikov in denarnimi
podjetji še ni prišlo do sporazuma gle¬
de zvišanja plač. Prejšnji teden so na¬
povedali stavko tudi delavci v rafineri¬
jah. Na objavo stavke v petrolejski in¬
dustriji je vlada odgovorila takoj z od-
dredbo, s katero je mobilizirala vse o-
sebje v petrolejski industriji, nakar je
vojaštvo zasedlo rafinerije in vse osta¬
le petrolejske industrijske obrate.

Prejšnji petek se je pod Tronadorjem
v Bariločah smrtno ponesrečil bavarski
princ Henrik Franc Viljem. V Argenti¬
no je prišel pred časom z namenom, da
bi se seznanil z argentinsko folkloro.
Na ovinku blizu jezera Mascardi je
zdrvel z avtomobilom 35 m globoko v
prepad. Na mestu je ostal mrtev. Nje¬
gov truplo so prepeljali v Buenos Aires,
odkoder ga bodo prepeljali v Nemčijo.

BRALI SMO ...

RDEČA MATA H ARI

Milan Šijački je v New Yorku izdal
knjigo z naslovom Rdeča Mata Hari. O
knjigi je napisal oceno Dragan Popovič
in jo objavil v zadnji številki Interna¬
tional Peasant Union (Nov.-dec. 1957).
V oceni med drugim pravi:

Vera Pešič, rdeča Mata Hari, je bila
srbsko dekle, ki je zaradi svoje izredne
lepote in privlačnosti, postala glavna
Titova špijonka v nemških vrstah. Po
nalogu KP Srbije je vstopila v nemško
obveščevalno službo in tam podajala in¬
formacije o ljudeh in stvareh tako, ka¬
kor je bilo KP prav: nacionalno misleči
posamezniki in KP nevarni ev. nasprot¬
niki so romali v zapor in internacijo,
KP pa je ves čas prejemale novice iz
prvega vira. Popovič je v tej zvezi za¬
pisal: “Izrabljajoč svojo izredno lepoto
je kmalu postala prijateljica generala-
Baderja, nemškega poveljujočega oficir¬
ja v Srbiji. Star mož, kot je bil, se je
general Bader slepo zatreskal v Vero in
prišel pod njen vpliv. Z njegovo pomočjo
je potem Vera izvajala vsa Titova na¬

ročila in tudi dosegla, da so Nemci po
Baderjevem nasvetu izpustili vse Jugo¬
slovane, ki so se borili na strani španske
republike: vsi so bili kajpada pravi ko¬
munisti in so tedaj živeli internirani v
Franciji. Vera je prepričala Baderja, da
bodo ti Jugoslovani riskirali temeljiti
boj z nacionalnimi silami generala Mi-
hajloviča.. Tako bodo, je dopovedovala
Baderju, uničevali drug drugega v ko¬
rist Nemcev.”

Vera Pešič je tudi organizirala reše¬
vanje Aleksandra Rankoviča iz zaporov
v Beogradu, se s svojim delom med
Nemci prerinila toliko v osredje, da je
bila sprejeta na obveščevalno šolo poleg
Dunaja, da je bila v privatni avdienci
pri Hitlerju — ves čas pa ob vsaki pri¬
ložnosti našla pot in način, da je do¬
stavljala informacije Titu in njegovim,
ki so svojo partizansko politiko v Srbiji
vodili po njenih sporočilih.

“Njeno delovanje je bilo končno raz¬
krito,” pravi Popovič, “in Mihajlovičeve
čete so jo likvidirale.”

KOROŠKA

Na Koroškem bodo 2. marca občinske
volitve. Kandidatne liste so morali vlo¬
žiti že do 9. februarja. Volilno pra¬
čo imajo vsi avstrijski državljani, ki so
31. dec. 1957 dopolnili 20 let, v občinski
odbor so pa lahko izvoljeni s 24. leti. Za
občinske volitve se pripravljajo tudi ko¬
roški Slovenci. V ta namen so imeli že
prejšnji mesec v Celovcu sestanek za¬
upniki Narodnega sveta koroških Slo¬
vencev.

V Globasnici je imel 26. januarja t. 1.
novo mašo domačin Janez Markič. V ce¬
lovškem bogoslovju se je živahno udej¬
stvoval v Akademiji slovenskih bogo¬
slovcev najprej kot tajnik, nato pa kot
predsednik. V duhovnika je bil posve¬
čen 12. jan. v Ljubljani. Na pripročilno
pismo celovškega škofa dr. Koestnerja
mu je podelil v ljubljanski stolnici maš-
niško posvečenje ljubljanski škof-admi-
nistrator Anton Vovk. Ob zaključku sve¬
čanosti v stolnici, so vsi verniki z ljub¬
ljanskimi bogoslovci zapeli novomašni-
ku v pozdrav pesem “Novi mašnik bod f
pozdravljen”.


ARGENTINA PRED VAŽNO ODLOČITVIJO

V nedeljo, 23. februarja, bodo v Ar¬
gentini splošne volitve. Prve po osvobo¬
dilni revoluciji septembra leta 1955. Vo¬
lili bodo predsednika in podpredsednika
republike poslance in senatorje za na¬
rodni kongres ter za provincijske parla¬
mente, guvernerje in viceguvernerje
provinc, župane ter občinske svetovalce.
Za volitve velja stari Saenz Pehov vo¬
lilni zakon z večinskim sistemom proti
kateremu so vse argentinske demokrat¬
ske politične stranke razen obeh radi¬
kalnih strank. Njihovemu pritisku je
vlada tudi popustila. To ji ostale argent.
demokratične stranke zelo zamerijo.

Sedanje volitve nudijo isto sliko kot
zadnje za ustavodajno skupščino. Za
zaupanje volilcev se poteguje kar cela
kopica strank in strančic. Vse nastopa¬
jo s svojimi kandidati. Do političnih
sporazumov — vsaj javnih — med po¬
litičnimi strankami za postavitev skup¬
nih kandidatov za predsednika in pod¬
predsednika ni prišlo. Zato so za nedelj¬
ske volitve glavni predsedniški kandi¬
dat je naslednji: Dr. Artur Frondizi za
intransigentne radikale, dr. Rihard
Balbin za ljudske radikale, dr. Luka
Ayarragaray za Krščanskodemokratsko
stranko, dr. Luciano Molinas za progre¬
sivne demokrate, Vicente Solano Lima
za ljudsko konservativno stranko, dr.
Alfredo Palacios za socialiste, Juan
Bautista Pena za neodvisno državljan¬
sko stranko, Hector Gonzalez Iramain
za demokratsko stranko, dr. Bazilij Se-
rrano za federalno zvezo in še nekateri
dragi. '

Zaradi zastarelega volilnega zakona
z večinskim sistemom se pri teh volit¬
vah v glavnem bije boj med predsed¬
niškima kandidatoma obeh radikalnih
strank, t. j. dr. Frondizijem in dr. Bal-
binom. Ker bo večinski volilni sistem e-
ni od teh strank dal večino, zato bo tudi
bodoči predsednik radikal. Ali bo to dr.
Frondizi, ali dr. Balbin, je teško reči.

Nekateri so mnenja, da ima Frondizi
več izgledov na zmago z ozirom na moč¬
nejšo in spretnejšo propagando, zopet
drugi pa zatrjujejo, da bo Balbin kot
“večji demokrat” le potegnil večino vo¬
lilcev za sabo in tako prišel v pred¬
sedniško palačo kot ljudski radikal.

Bistvene razlike med obema radikalni¬
ma strankama ni. Ne v političnem, ne
v gospodarskem ne v načelnem pogle¬
du, tako n. pr. v poglednih na vpra¬
šanja odnosov države do cerkve, do
vzgoje mladine po šolah, glede ločitve
zakona. O teh vprašanjih se oba radi¬
kalna predsedniška kandidata nista ja¬
sno izražala. Zato ju je predsedniški
kandidat krščansko-demokratske stran¬
ke dr. Aryarragaray javno pozval, da ta
storita, da bodo volilci glede teh vpra¬
šanj popolnoma na jasnem. V nedelj-,
skih listih je Balbinova radikalna stran¬
ka objavila tiste člene iz strankinega
programa, ki govore o zaščiti družine,
o svobodi pouka ter o odnosih države do
cerkve. Odgovori niso povsem jasni. Na
enak način se izraža tudi dr. Frondizi,
ki se je pred leti javno zavzemal za lo¬
čitev zakonske zveze. Obema radikalni¬
ma strankama pač gre zato, da bi poleg
glasov iz svojih strank še dobila glaso¬
ve argentinskih katoličanov.

V zadnjem času sta dr. Ayarragaray
ter Sueldo radikalni stranki ostro na¬
padala. Javnost sta opozarjala, da idej¬
ne razlike med obema radikalnima
strankama ni, spor je samo zaradi vodi¬
teljev. Obe stranki sta za laično šolo,
nista proti ločitvi zakona in tudi cerkvi
nista naklonjeni. To trditev je dr. Suel¬
do podkrepljal z zadržanjem poslancev
obeh radikalnih strank v ustavodajnih
skupščinah po posameznih provincah, ko
so poslanci obeh strank glasovali za
laično šolo.

Obe radikalni stranki bi pa radi do¬
bili tudi glasove biv. peronistov. V tem
pogledu si zlasti prizadeva dr. Frondizi,

za katerega so se peronisti po nekaterih
provincah tudi izrekli, čeprav proti vo¬
lji svojega sedanjega vodstva. Med pe¬
ronisti je v zadnjem času nastala veli¬
ka zmeda. Njihov šef jim je iz inozem¬
stva poslal navodila za zadržanje pri
volitvah. Strankini funkcionarji ta na¬
vodila različno tolmačijo. Nekateri so
mnenja, da morajo peronisti tudi pri
teh volitvah oddajati bele glasovnice-
njihova stranka se tudi imenuje Bela
stranka —• drugi pa stoje na stališču,
da je treba glasovati za tiste kandida¬
te, ki so proti vladi. Tako so eni za
Frondizija, drugi pa za Vicente Solano
Lima iz ljudske konservativne stranke.
Nasprotja med temi skupinami pri pe-
ronistih so sedaj tako velike, da je med
njimi prišlo celo do javnih pretepov na
zborovanjih.

Zadnji teden pred volitvami je volil¬
na kampanja stopila v zaključno fazo.
Politične stranke uporabljajo zanjo vsa
moderna propagandna sredstva: Tisk,
radio, televizijo, .kino, zborovanja, leta¬
ke, propagando po zvočnikih na avto¬
mobilih, ki neprestano krožijo po mestih,
propagando po letakih in podobno. No¬
bena stranka v svoji propagandi ni niti
malo ovirana. Za volilno propagando
gredo milijoni. Po obsegu propagande
že navaden človek lahko vidi, da razpo¬
lagajo z največjimi denarnimi sredstvi
obe radikalni stranki in komunisti.
Predsedniški kandidat neodvisne držav¬
ljanske stranke Juan Bautista Peha je
na tiskovni konferenci izjavil, da sta ra¬
dikalni stranki doslej porabili za volil¬
no kampanjo vsaka po 100 milijonov pe¬
sov. Obe stranki je javno pozval naj
povesta odkod sta dobili tako ogromne
zneske, ker da jih od pristašev ni mo¬
goče spraviti skupaj. Za svojo stranko
je Peha dejal, da je za volitve v usta¬
vodajno skupščino porabila 1.800 pesov,
za sedanje volitve pa 1.200.000.

Dr. Luka Ayarragaray, predsedniški
kandidat krščansko-demokratske stran¬
ke je te dni dejal, da ta stranka gre
z velikim upanjem na volitve. Zatrjeval

je, da bo stranka pri teh volitvah po¬
vzročila celo presenečenje, ker da je pre¬
lomila z dosedanjo argentinsko politično
tradicijo, ko se ljudstvo ni opredeljeva¬
lo za programe, ampak samo za osebe.
Dosedaj da so politične stranke volilce
samo nagovarjale naj ne volijo drugih,
ki da so slabši kot oni, krščansko demo¬
kratska stranka pa pred ljudi postav¬
lja program, za katerega se ljudje o-
predeljujejo, ker je boljši in sodobnej¬
ši, kakor pa‘ od ostalih strank. Zato tu¬
di dr. Ayarragaray zamerja vladi, da se
je odločila za večinski volilni sistem.

S tem je po njegovem mnenju vlada
uzakonila staro prakso, da se bo veliko
volilcev odločalo pri volitvah po “izbira¬
nju med večjim in manjšim zlom”. Tako
bo marsikdo volil radikale, četudi ne o-
dobrava njihovega zadržanja in bo ta¬
ko pomagal na oblast režimu, ki bo na
vladi nastopal enotno, na zunaj bo pa
deloval v dveh vejah. Sedanji predsednik
krščansko demokratske stranke dr.
Allende je bil v svoji kritiki še huj¬
ši ter je dejal, da je vlada z večinskim
volilnim sistemom onemogočila demo¬
kratsko sodelovanje.

Dr. Manuel Ordonez, prvak krščansko-
demokratske stranke, je pa na stranki¬
nem zboravanju v Lomas de Zamora,
na katerom so pretresali vsa vpraša¬
nja, ki se tičejo občin na področju Vel.
Bs. Airesa, označil politični položaj v
Argentini v zvezi z volitvami takole:
“Te volitve se vrše pod znakom peroni-
zma, ne toliko po tem, kar bi bil navzoč
pregnani diktator, pač pa po tem, ker
je cilj skoro vseh strank pridobitev pe-
ronističnih glasov; dalje, ker demagogi¬
ja, ki se širi s tribun, ni daleč od dema¬
gogije odstavljenega režima in ker je
vlada, ki jo obljubljajo, infiltrirana s
totalitarističnim mišljenjem, ki nam je
povzročilo toliko trpljenja”.

Poglavje zase pri teh volitvah so seve¬
da komunisti. Najprej so postavili svo¬
jega predsedniškega kandidata, a so ga
kasneje umaknili ter izjavili, da bodo
pri predsedniških volitvah glasovali za

dr. Arturja Frondizija, predsedniškega
kandidata intransigentnih radikalov.
Za vsa ostala mesta so pa postavili svo¬
je kandidate. V propagandi so mojstri.
Prav tako v rovarjenju proti redu in v
razširjanju raznih vznemirljivih govoric.
Tako so se med drugim prejšnji teden
razširilie govorice, da volitev v nedeljo
sploh ne bo in da bo sedanja vlada osta¬
la še naprej na oblasti.

Vse te govorice je prejšnji četrtek od¬
ločno zavrnil predsednik republike ge¬
neral Aramburu. Naglasil je, da je ni
sile, ki bi mogla preprečiti, da se po¬
litični program sedanje vlade ne bi iz¬
vedel tako, kakor je bil napovedan. O-
menjal je, da je pač ironija, da se mo¬
ra sedanja revolucionarna vlada boriti s
takimi težavami, da izroči oblast zako¬
nito izvoljeni vladi. Ljudstvo je opozar¬
jal na važnost volitev. Pri oddajenju
glasov naj igrajo vlogo samo koristi
ljudstva in republike, ne pa osebne ko¬
risti kandidatov. Opozarjal je ljudstvo
tudi ne nevarno rovarjenje komunistov.
Povedal je, da je na vladno mizo prišlo
več predlogov, naj bi komunistično
stranko prepovedali. Pravi, da mora v
teni vprašanju pojasniti zadržanje vla¬
de. Dejal je, da vlada pozna nevarnost
komunistične doktrine suženjstva, kjer
je človek igračka najbolj krutega držav¬
nega kapitalizma, pozna tudi obliko in
načine komunističnega dela. Toda pri
vsem tem se vlada ni obotavljala dati
komunizmu svobode, čeprav nastopa
proti njej. To pa zato, ker argentinsko
ljudstvo mora komunizem spoznati ter
ga občutiti. Proti njemu mora ustvari¬
ti lastno duhovno orožje, da ga bo pre¬
magalo. če bi komunistično stranko pre¬
povedali, bi dosegli samo to, da bi prepo¬
vedali njeno vidno delo, tajno bi pa o-
stalo še naprej.

Svoj poziv na borbo proti komunizmu
in budnost pred njim in njegovim de¬
lom je predsednik Aramburu zaključil
s pozivom na argentinski narod: “Zdra¬
mi se, demokracija, in stopi v borbo z
vsemi orožji sedaj, da ne bo prepozno."

Buenos Aires, 20. H. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz Slovenijo-

Na VI. kongresu Ljudske mladine
Slovenije, organizacije, ki deluje pod
nadzorstvom in vodstvom komunistične
stranke, je bil izvoljen za predsednika
dosedanji tajnik te organizacije Tone
Kropušek, na njegovo mesto je pa prišel
Stane Kranjc. V predsedstvu je 11 čla-
nov. Centralni komite LMS šteje 57
članov. Od teh je 20 delavcev, 12. štu¬
dentov, 10 učiteljev, 6 nameščencev, 4
kmetje itd. Zborovanja se je udeležil tu¬
di Miha Marinko. Mladino je navduše¬
val na še večjo delavnost, ker da je
“njena socialistična bodočnost”. To da
bo dosegla zato, ker “ni obremenjena s
konservatizmom”. Pozival jo je tudi, naj
bi s svojo pobudo pomagala odpravlja¬
ti “konzervativnosti” današnjega drob¬
nega blagovnega kmetijskega pro¬
izvajalca”. Kritiziral je pa tiste, ki da
mladini otežkočajo vstop v Zvezo komu¬
nistov.”

Turistična sezona je bila lani uspešna
tudi v goriškem okraju, ki razpolaga z
219 gostišči. Od teh je 114 zasebnih, 94
zadružnih in 36 državnih. Poleg tega je
še 16 planinskih postojank. Gostinstvo

TRENJA V VZHODNONEMŠKI KP

Po čistkah v vzhodnonemški komuni¬
stični vladi in partiji so iz Vzhodnega
Berlina prišla poročila o sporu med
vzhodnonemškim predsednikom Ottom
Grotewohlom in vodjem vzhodnonemške
KP Walterjem Ulbrichtom. Grote\vohl
je zapustil Vzhodni Berlin iz protesta
proti čistkam v vladi in stranki in se,
po nekaterih poročilih, podal v Moskvo.
Uradno je 64 letni predsednik odšel na
počitnice. Trdijo, da je odšel v Moskvo
protestirat proti Ulbrichtu, spet dru¬
ga poročila pa pravijo, da je padel v ne¬
milost v Kremlju ter da bo odstavljen.

V Vzhodni Nemčiji pričakujejo veli¬
ka trenja v komunistični stranki. Gro-
ttewohl se je po uporih na Poljskem in
Madžarskem začel naslanjati na skupino
liberalnih komunistov, ki so zagovarjali
oba upora in skušali polagoma tudi v
Vzhodni Nemčiji vzpostaviti komunistič¬
ni režim, podoben onemu na Poljskem.
Ulbricht je dobil drugačna navodila iz
Moskve, ki se je ustrašila, da bi ji mo¬
gla Vzhodna Nemčija nekega dne uiti iz
njenega rdečega imperija. Pobeg Vzhod¬
ne Nemčije, ki je zaradi teženja nem¬
škega prebivalstva k združitvi obeh
Nemčij vsak trenutek mogoč, postaja
za Kremelj vedno večji problem, daleč
resnejši kakor upori na Poljskem in Ma¬
džarskem.

Položaj je postal že tako nevaren, da
je moral Ulbricht sklicati v Berlinu taj¬
ni sestanek komunističnih aktivistov, na
katerem jim je dal zadnja navodila iz
Kremlja za preprečitev razkroja komu¬
nistične stranke. Prav tako je moral na
hiter posvet s komunističnimi vodji v
Turingijo, kjer se je krajevni odbor
stranke javno postavil na stran odstav¬
ljenih komunistov.

v okraju je imelo lani okoli pol milijar¬
de prometa. V gostinskih obratih je pa
zanimivo to, da se je znižala poraba
žganih pijač, povečal pa promet z brez¬
alkoholnimi pijačami. Tako se je po¬
raba jabolčnega soka povečala za 122,
mineralne vode za 60, ostalih radnih
sokov pa za nad 17 odstotkov.

O lanskih jesenskih “volitvah” doma
smo poročali. V občine so prišli zopet sa¬
mo tisti možje, ki uživajo polno zaupa¬
nje komunistične stranke, ker so ali nje¬
ni člani, ali pa od nje tako odvisni, da
bodo slepo izvrševali njena naročila. Za
volitve so komunisti pognali v volilno
kampanjo vse svoje množične organiza¬
cije. Kampanja pa je obstojala samo za¬
to, da so vzbujali videz, kakor da gre
res za volitve po demokratskem sistemu.
O tem pa ni bilo govora, ker je bila po¬
stavljena samo ena lista. Pred volitva¬
mi je govoril ponovno tudi Miha Ma¬
rinko. Na seji glavnega odbora Soc. zve¬
ze delovnega ljudstva je poudarjal važ¬
nost novih občinskih odborov v nadalj¬
njem izgrajevaju “socializma” po ko¬
munah. Govoril je tudi o'jug. notranji
in zunanji politiki. Za notranjo politiko
je dejal, da se z njo Jugoslavija “afir¬
mira kot resnična socialistična dežela,
ki si je kljub raznim peripetijam tako z
vzhoda kot z zahoda zagotovila svoje
vedno bolj trdne pozicije glede neodvi¬
snosti in istočasno dejansko postaja vse
bolj in bolj faktor, ki popularizira so¬
cializem kot tak v vsem svetu”.

V Varaždinu je bil IV. kongres Zve¬
ze folkloristov Jugoslavije. Poleg orga¬
nizacijskega dela kongresa, v katerem
so ob koncu izvolili za novega predsed¬
nika I. Palčoka iz Zagreba, je bila v de¬
lovnem načrtu kongresa na sporedu vr¬
sta zanimivih vprašanj. Slovenski ude¬
leženci kongresa so imeli več referatov
Tako sta prof. dr. Franjo Baš in dr. Ni¬
ko Kuret podala etnografsko podobo
vzhodnega Štajerskega, dr. Valens Vodu¬
šek je imel predavanje o petčetrtin-
skem taktu v slovenski ljudski glasbi,

ZAGARANTIRAJTE S!

SVOJO DENARNO NALOŽBO

• NAJVIŠJE OBRESTI

• TRDNO GARANCIJO

• TAKOJŠNJO VRNITEV

VAM NUDI

dr. Zmaga Kumarjeva je pa s področ¬
ja ljudskega slovstva sistematično odde-
lala epsko ljudsko pesem o Pegamu in
Lambergarju. Zaključna razprava o
vprašanju kaj je v bistvu folklora je bi¬
la načelnega značaja. O tem vprašanju
je imel predavanje tudi dr. Sergej Vil¬
fan iz Ljubljane, Razprava je pokaza¬
la, da to vprašanje še ni povsem razči¬
ščeno in da sta v tem pogledu dve te¬
oriji. Na splošno prevladuje mnenje, da
je folklora znanost o ljudski duhovni
kulturi in da spričo tega v etno¬

grafijo, ki se ukvarja s celotno ljud¬
sko kulturo tako duhovno kot socialno
in materialno. Po kongresu so udele¬
ženci obiskali Ptuj in Ptujsko polje. V
Markovcih niže Ptuja so si ogledali iz¬
viren prikaz kurentovanja. Tu so doma¬
čini uprizorili tudi staro ljudsko lutkov¬
no igro o pravdi za mejo, na ptujskem
gradu pa je Prekmurska folklorna sku¬
pina zaplesala vrsto starih prekmurskih
ljudskih plesov iz 17. in 18. stoletja.

“Ne čakaj na maj” je novi slovenski
fi'm, ki je nekako nadaljevanje filma
Vesna. O njem je S. G. v Slov. poro¬
čevalcu napisal oceno, v kateri med dru¬
gim pravi: “V njem je zvrhana mera

mladosti in živahnosti, sentimentalnosti
in šaljivosti, da si bo prav gotovo pride-
bil številne navdušene gledalce. Z drugi¬
mi besedami: Film pomeni popularnost
in prav gotovo tudi komercialni uspeh,
pomeni v tehničnem in igralskem pogle¬
du dokaj solidno poprečje, umetnost pa
v njem ni spregovorila, niti plaho in od
daleč zazvenela v njem. In zato bo tudi
letošnja (1957 op. ur.) bilanca sloven¬
skega igranega filma na zunaj precej u-
ipešna in blesteča, po svoji tehtnosti in
vrednosti pa precej revna”. Zelo pa
pohvali kritik kulturna filma Boštjana
Hladnika “življenje ni greh” in “Fan¬
tastično balado”. Scenarist pri obeh
kulturnih filmih je bil Lojze Gostiša,
glasbo je pa ustvaril Bojan Adamič Prvi
film je barvni prenos Crngrobske fre¬
ske o sveti nedelji na filmski trak, dru¬
gi je pa po izvirni zamisli posnet film¬
ski zapis Miheličeve grafike. Za zadnji
film pravi kritik, da predstavlja “vrhu¬
nec našega kratkega kulturnega filma”.

Hmcljska letina je bila lani v Savinj¬
ski dolini odlična. Sedaj poročajo, da
bodo hmelj začeli gojiti tudi v nekate¬
rih krajih na Dolenjskem. Zlasti v
Srebrničah, Št. Jerneju in Črnomlju.

SLOVENCI V ARGENTINI

Naložba na visoke obresti
je stvar zaupanja.
Pozanimajte se o našem
poslovanju pri tistih, ki z
nami že sodelujejo.

BUENOS AIRES

Slovenci pri lurški procesiji
v Kordobskih hribih

11. februar, obletnico lurških prikazo¬
vanj, so slovesno praznovali tudi v kor¬
dobskih planinah. V kraju La Thea, bli¬
zu znanega letovišča La Cumbre, je le¬
pa cerkev, posvečena lurški Materi bož¬
ji. Tu so za stoletnico prikazovanj v
Lurdu organizirali veličastno procesijo,
katere se je poleg domačinov udeleži¬
lo tudi lepo število izletnikov, med nji¬
mi nekateri Slovenci, ki preživljajo svo¬
je počitnice v počitniškem domu g. dr.
Hanželica v Dolores.

Organizatorji slovesnosti so prireditvi
hoteli dati posebnega poudarka s tem,
da so povabili k udeležbi nekatere tuje
narodnosti v narodnih nošah. Poleg
Francozov, Čehov, Poljakov, Madžarov,
Japoncev, Nemcev 'in drugih je v spre¬
vodu vzbujala posebno pozornost skupi¬
na slovenskih narodnih noš, ki so jo tvo¬
rili gdč. Marija Prelog, Anka Savelli ter
g. Jože Vodnik. Pestre narodne noše
dvanajsterih navzočih tujih narodnosti
so vsi opazovali z izrednim zanimanjem,
Saj podobnega v teh krajih verjetno še
niso doživeli. Seveda tudi fotografov ni
manjkalo.

Posebnost procesije so bile tudi ale¬
gorične slike na avtomobilih, od katerih
sta dve predstavljali prikazovanja v
Lurdu in Fatimi. Mogočno procesijo je
zaključila skupina nad 100 gaučev na
konjih.

Ko se je procesija vrnila v cerkev,,
so vse navzoče narodnostne skupine z
zastavami pozdravile kip lurške Mate¬
re božje, govornik pa je vsako skupino
posebej predstavil. Ko se je pred kipom
pojavila slovenska skupina, jo je govor¬
nik po zvočniku predstavil kot predstav¬
nico majhnega, med gorami za Jadra¬
nom skritega naroda, ki, dasi pod ko-

Vsak teden ena

POSEKAJ, FANTIČ. SMREČICO...

Posekaj, fantič, smrečico,
da si boš napravil barčico.

Je smrečica posekana,
je barčica pripravljena.

Odrin, odrin od kraja preč,
ne boš me vidla, ljubca, več.

Sklenila bele je roke,
točila grenke je solze.

“SLOVENSKA MAT’ ME
JE RODILA...”

Zato sem in ostajam Slovenec. Kjer¬
koli sem, na katerokoli celino sveta me
vrže življenja vrtinec, slovenske mate¬
re sin sem: Slovenec! Lahko z mislijo
in z besedo zatajim svojo narodno pri¬
padnost; lahko mi na papirjih in raz¬
nih potrdilih priznajo drugo narodnost,
toda krvi in rodu mi nihče spremeniti
ne more in ko mi priznavajo argentin¬
sko, kanadsko ali ameriško državljan¬
stvo, vem in srce mi kriči: Slovenec

sem! To je zgodba Tebe in mene in nas
vseh: slovenska mat’ nas je rodila!

Slovenci smo. Ne zato, ker sami ho¬
čemo biti. Ne! Biti moramo. Ni to za-

munizmom, na braniku zapada vztraja_ . ,. , ,.

. ’ j j *  I poved tega ali onega veljaka ali mo¬

gotca niti ni ukaz ali želja predsed-

zvest veri svojih dedov.

Izlet Družabne pravde

čeprav je v noči od sobote na nedeljo
deževalo in še v nedeljo zjutraj ni bilo
gotovo, če bo lepo vreme ali ne, so se
člani in prijatelji Družabne pravde zbra¬
li preteklo nedeljo dopoldne v pristani¬
šču v Tigrah in se odpeljali na svoj tra¬
dicionalni izlet na zeleni otok Hiavvatha.
Kmalu po prihodu na otok je imel za
vse izletnike mašo g. prof. dr. Ignacij
Lenček, ki je po evangeliju navezal ne¬
kaj misli na prelepo pismo sv. Pavla o
ljubezni. Družabni pravdi je čestital k
njenemu socialnemu delu, ki je dejan¬
sko izvajanje Pavlovih naukov.

Po maši so udeleženci izleta uživali
lepoto narave, za lačne želodce je pa
lepo poskrbela ga Pirčeva. Mladina, pa
tudi nekaj starejših, je preizkušalo svo¬
je plavalne sposobnosti v reki Capitan.
Zvečer se je vsa družba vesela in zado¬
voljna vračala na svoje domove.
OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto, 15. februarja sta
stopila pred oltar v župni cerkvi v Ra-
mos Mejia g. Jože Podgorelec in gdč.
Francka Zor. Mladi par je poročil g.
Janez Kalan, za priči sta mu pa bila g.
Marija Papež in g. Jože Žnidaršič. No-
voporočencema želimo vso srečo in obi¬
lo božjega blagoslova.

Družinska sreča. V družini g. Niko¬
laja Warzel in njegove žene ge Jožice
roj. Orehek v San Jose pri Adrogue-ju
so dobili sina, ki je bil krščen na ime
Aleksander. Srečni družini naše čestit¬
ke.

Prihod novih Slovencev. Dne 8. no¬
vembra t. 1. so prispeli v Buenos Aires
z italijansko ladjo Bianco Mano nasled¬
nji Slovenci: Ga Frančiška Mehle iz o-
kolice Grosuplja. V Argentino sta jo
poklicala sinova gg. France in Lojze

nika kakšnega društva. Ne! Sloven¬
ci moramo biti po zahtevi svojega sr¬
ca in tudi če hočemo, se tej zahtevi u-
stavljati ne moremo. To je naše bistvo:
srce zahteva tako, naše krvno poreklo
nas sili v to in tej naši biti se tudi s
silo ustavljati ne moremo.

Slovenski dan! Ne v Ljubljani, ne v
Novem mestu, ne v Mariboru. Slovenski
dan v Buenos Airesu! Slovenski dan, ki
je tudi dan slovenske mladine. Kajti
naš mlajši rod čuti isti klic, isti skriv¬
nostni in nespremenljivi ukaz: Slovenec
sem! Slovenska mat me je rodila! S
ponosom in požrtvovalnostjo sprejema
slovenska mladina levji delož pri izvedbi
slovenskega dne. Ne samo mladina, ki
se druži v organizacijah na Pristavi, v
Lanusu, Ramos Mejia in v San Justo.
Ne! Vsa slovenska mladina, ti naši hra¬
sti — fantje, te naše jelke — dekleta,
kjerkoli v Buenos Airesu so, v organi¬
zacijah ali izven njih, vsi, združeni in
požrtvovalni, se pripravljajo na sloven¬
ski dan in ga nam pripravljajo. Zato:
vsi na plan, na plan! Velik, bratje, naš
bo dan! Kajti: slovenska mat’ nas je
rodila!

9. marca 195

začetek športnih prireditev za

lil. Slovenski dan

Mehle iz Barrio Edison, pri katerih se¬
daj tudi živi. Poleg ga Frančiške Mehle
sta prispela še primorska rojaka gg.
Ivan Iskra ter Jakob Okretič. Oba sta
bila dalj časa v taborišču v Italiji.
Vsem želimo v novi domovini mnogo sre¬
če in zadovoljstva.

PISANA SAKA IZ DOMOVINE

Nesorazmerje med zmogljivostjo tkal¬
nic in predilnic je, kakor pišejo v doma¬
čih listih, splošno znano. Razvidno je
že iz tega, da je v vsej FLRJ 27 predil¬
nic, od tega v Sloveniji 8. in 84 tkalnic
(28 v LRSloveniji). Slovenske predil¬
nice proizvajajo s svojimi 158.Q00 vre¬
teni 17.000 ton preje, kar je 45% celot¬
ne jug. proizpodnje. Tkalnice pa izdela¬
jo 48% vseh v FLRJ izdelanih tkanin,
kar predstavlja 95 milijonov m- blaga.
Sistem produkcije je pa še zelo zasta¬
ran. Tako potrebujejo 42% delovnih ur
za 100 kg. bombažne preje (evropsko
poprečje 22 ur. USA 13), na tisoč vre¬
ten pa je zaposlenih 7,2 delavcev, v Ev¬
ropi poprečno 4,2 in v USA 2,4 Takšno
stanje vsekakor sili k izboljšavi siste¬
ma in so v ta namen odobrili že posojil
za 20 milijard dinarjev. Za primer za¬
starelosti strojev navajajo litijsko pre¬
dilnico, ki je lani slavila 70 letnico ob¬
stoja: 23 prstaničnih strojev z 10.600
vreteni je starih že nad petdeset let,
vseh vreten v predilnici je pa 28.120.
Starost vpliva tudi na poprečje pretr¬
gov, ki dosegajo okoli 300 primerov,
medtem ko bi normalna produkcija do¬
puščala samo 30-60 pretrgov.

* * *

Vitko Musek, marsikomu v emigraci¬
ji znan, se ukvarja z reportažo o filmih.
Tako je obiskal filmski festival v Pu¬
lju, kjer so med drugim predvajali tu¬
di izvirni jug. film Pop čira in pop
Spira, napravljen po romanu S. Sremca.
In nekdanji hipernacionalist Musek ta¬

kole piše o tej srbski filmski stvaritvi,
ki je sicer zavidljive višine: “Duhovito
filmsko izpovedana Sremčeva zgodba
o dveh popih, popadijah, njunih hčer¬
kah in “palanki” je tako naša, tako sve¬
ža in nasičena z utripom tistega, kar
mora slej ko prej zaživeti v našem fil¬
mu — namreč našega človeka (vseeno
zdaj ali sedanjega ali iz bližnje in daljne
preteklosti), da film zasluži vso pohva¬
lo”. (Op.: naš — podčrtano v emigra¬
ciji).

* * *

“Iskreno se zahvaljuje prof. dr. Vla¬
dimirju Guzelju za spelo operacijo, sob¬
nemu zdravniku dr. Oskarju Končanu
in sestri Jožici ter ostalemu osebju Ki¬
rurške klinike v Ljubljani za skrbno ne¬
go v času moje bolezni. 11  L. A.

* * *

Delovni kolektiv hrastniške steklarne
je začel težavno nalogo: obnoviti zasta¬
relo in iztrošeno tovarno, ne da bi s tem
zmanjšali produkcijo. “Vedeti je treba”,
pravi poročevaleč v Poročevalcu, “da je
steklarna v povojnih letih v istih delov¬
nih prostorih skoraj podvojila proizvod¬
njo in število zaposlenih, in to na ra¬
čun slabših delovnih pogojev. Steklar¬
ji zaradi tega niso klonili... vedeli so,
da jih družba ne bo pozabila in da jim
bo, ko bo imela na razpolago potrebna
finančna sredstva, odobrila kredit za
rekonstrukcijo.” Ko so o teh problemih
razpravljali delavci med seboj, se je
Partija odločila, da bo spet stopila na
čelo vse akcije; njeni predstavniki pa

so hkrati ugotovili, da “se nikakor ne
da opravičiti dejstvo, da je izmed 500
zaposlenih žena samo 17 članic Zveze
komunistov.”

* * *

Železnica Ljubljana — Kočevje pre¬
pelje letno v Kočevje in v obratni smeri
okrog 300 ton različnega blaga (Okrog
80 10-tonskih vagonov na dan popreč¬
no) in “več deset tisoč potnikov", pra¬
vi Poročevalec. Dasi je izraz “več de¬
set tisoč” zelo za lase privlečen, ven¬
dar dopisnik nadaljuje, češ da koristni¬
ki železnice niso zadovoljni zaradi pre¬
počasne vožnje na progi Kočevje-Gro-
suplje. “Glavni vzrok počasni vožnji je
slab tir, saj je bil med NOB — narod-
nosvobodilno borbo večkrat uničen, v
prvih povojnih letih pa so ga dokaj hi¬
tro (mi bi rekli — prepovršno) obnovi¬
li.” — Torej: mladinske brigade, name¬
sto v šamac-Sarajevo ali Čuprijo, letoš¬
nje počitnice na progo Kočevje-Grosup-
Ije!

* * *

Na Črni prsti — 11 dito nero, kakor
so Lahi svoj čas to mojstrsko prevedli,
so končno postavili planinski dom s ka¬
terega je lep razgled na slovensko mor¬
je, pravijo dopisniki. Planinsko društvo
v Bovcu, ki je imelo leta 1956 le dve po¬
stojanki — dom Petra Skalarja na Ka¬
ninu in Zlatorog v Trenti, ima sedaj
tudi dom na Predelu ter planinsko zave¬
tišče v Mangartskem sedlu, kjer so na¬
mestili dvajset ledišč ob pomoči PZS.

* * *

Gradnja vodovoda Stična-Trebnje-
Dobrnič zelo slabo napreduje. Za večji

razmah manjka denarja, manjka pa tu¬
di smisla, saj tozadevni odbor že nekaj
mescev ni imel nobene seje in tudi še
ni bilo — do avgusta lani — rednega
letnega občnega zbora. Posebno Trebnje
sili k zboru, ker “se je treba pogovoriti
o raznih stvareh”. Celoten projekt pred¬
videvajo na 256 milijonov dinarjev.

Z elektrifikacijo v Novem svetu pri
Logatcu je bila zaključena elektrifikaci¬
ja v občini. Slovesnosti je pristovalo
2000 ljudi, govoril je pa predsednik
OBLO — občinskega ljudskega odbora
Anton Petkovšek. Napeljati so morali
okrog 9 km omrežja, potrošili so pa 7
milijonov, od katerih je polovico dala
občina, ostalo pa vaščani sami, deloma
v denarju delno v lesu in s prostovolj¬
nim delom.

* * *

Mariborski Svet za prosveto in kul¬
turo pri občini Center je sklenil
predlagati ljudskemu odboru, da se
zavarujejo vinogradi na Kalvariji in Pi¬
ramidi kot posebna značilnost za Mari¬
bor in da se ne smejo zamenjati z dru¬
gimi kulturami. V Mestnem parku in ne¬
katerih drugih nasadih imajo redka in
eksotična drevesa in na te bi bilo treba
pritrditi posebne tablice z napisi, še po¬
sebej pa je treba zavarovati Maribor¬
ski otok in park v Viltušu.

Mariborski teden je trgovsko dobro
uspel: prodali so blaga v vrednosti

1.442.000.000 dinarjev. Največji uspeh je
doseglo novo podjetje Kozjanka, ki je
prodalo za okrog 20 milijonov otroške
konfekcije. Tovarna TOBI iz Bistrice
pri Rušah pa je prodala vso polletno

proizvodnjo električnih štedilnikov in
hladilnikov. Kupci so se zanimali tudi
za novi kamion — po patentu Deutza —
Tovarne avtomobilov v Mariboru.

* * *

Z Jesenic poroča U. Ž. tole: “Jeseni¬
ške gospodinje so se lani zelo razveseli¬
le novice, da bo občina zgradila v sre¬
dišču mesta sodobno tržnico. Zaradi ob¬
jektivnih težav (ta fraza se ponavlja v
vsakem tretjem poročilu v Poročevalcu,
n. p.) pa do te gradnje še ni prišlo in
tako imajo Jeseničani še vedno precej
težav s preskrbo s sadjem in zelenja¬
vo. Podjetje Sadje in zelenjava namreč
še vedno ne more zadostiti vsem po¬
trebam in tako so dolge vrste pred tem
podjetjem še vedno vsakdanji pojav.
Blago je še marsikdaj slabo in drago,
marsikdaj pa ostajajo številne gospodi¬
nje brez njega, saj ga še vedno večkrat
zmanjka. Prodajalke s Primorskega, ki
pogosto prihajajo na Jesenice, prav ta¬
ko ne morejo zadostiti vsem. Ker pro¬
dajajo kar ob cestah in na najbolj pro¬
metnih krajih, se nabira na blagu prah
pa tudi druga nesnaga”.

* * *

Gasilsko društvo na Nomenju je sla¬
vilo 35 letnico. Kmalu po ustanovitvi
so že imeli brizgalko, pravi Poročevalec
“nadaljni napredek je zavrla NOB, saj
je odšla večina članov v partizane in le
malo se jih je po osvoboditvi vrnilo.”
“Še vedno pa jim znatno primanjkuje
orodja in opreme,” nadaljuje Poročeva¬
lec. za slovesnost so pa razvili nov pra¬
por, ki naj zaenkrat potolaži Nomenjča-
! ne, češ, da bo kasneje boljše...

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 20. II. 1958 - No. 8

SLOVENCI

KANADA

V Torontu so imeli 20. januarja t. 1.
II. redni občni zbor biv. protikomuni¬
stični borci. Vodil ga je predsednik g.
Al. Rigler. Med drugim je omenjal, da
se je zanimanje med člani za organiza¬
cijo povečalo. Pri volitvah je bil izvoljen
za novega predsednika g. Ciril Prezelj.
Na občnem zboru je bil med drugim tu¬
di sprejet predlog, naj bi se letos živo
spominjali 15. letnice padca Turjaka in
dogodkov, ki so mu sledili. V Torontu
nameravajo v spomin tragičnih dogod¬
kov na Turjaku vzidali v slovenski Ma¬
rijini cerkvi spominsko ploščo. Vsi živi
biv. borci naj bi pa ustvarili sklad iz
katerega bi se opravljale vsako leto ma¬
še pri Mariji Pomagaj v Torontu za vse
žive in mrtve protikom. borce. Na ob¬
čnem zboru je bil izvoljen poseben od¬
bor z nalogo, da ta sklep izvede.

V slovenski fari Marije Pomagaj v
Torontu so ustanovili imigrantski od¬
bor, ki bo skrbel za novoprihajajoče ro¬
jake. V odboru so zastopniki vseh or¬
ganizacij, vodi ga pa g. I. Marn. Ta od¬
bor bo v zvezi s kanadskim imigracij-
skim uradom in z nadškofijskim imi¬
grantskim odborom.

AVSTRALIJA

Otroci slovenskih staršev, ki obiskuje¬
jo avstralske šole v Perthu, v Zahodni
Avstraliji, dosegajo v njih lepe uspehe.
Tako v šoli v Waroona prednjačita ses¬
trici Anžič, Sonja in Manja Koce pa
sta v Perthu dobili lepi nagradi. Prav
tako Palmira Racman, za Mary Lunder
pa pravijo, da bo postala odlična piani¬
stka, Odličnjak je tudi Aleksander Zad¬
nik. Na H. School, Leaderville, je kon¬
čal srednjo šolo Frank Hribar, na uni¬
verzi v Perthu je pa promoviral za in¬
ženirja kemije in fizike Jože Kordeš iz
Woroloo. Novi inženir kemije je začel

PO SVETU

hoditi v begunsko gimnazijo na Koro¬
škem, dokončal je pa srednjo šolo že v
Astraliji, kjer se je po maturi vpisal
tudi na univerzo.

V Sydneyu je morala pred božičnimi
prazniki na operacijo organistka pri slo¬
venskih mašah ga Milka Staničeva.

Poroke. V Paddingtonu so se poro¬
čili: Rudolf Uljan iz Podgraj v Slov.
Primorju in Marica Hrvatin od istotam;
Renzo Trinco iz Slovenske Benečije in
Ivanka Rebec iz Št. Petra na Krasu ter
Anton Konda iz Metlike in Anica Re¬
dek iz Trebnjega na Dol.

V Junction Shaftu v New South Wa-
les živi tudi nekaj Slovencev. Pavle Ker-
sikla se je z nekaj vrsticami oglasil v-
avstralskih “Mislih”, življenje v tamoš-
njem kraju popisuje takole: “Imamo se
kar po navadi v tem skritem kotu Av¬
stralije. Precej samotno se počutimo.
Kdor je videl naše kraje, bo razumel.
Vreme imamo zelo piškavo, hladno in
deževno. Veter pa tak, da nam je’ odne¬
sel več manjših barak, med njimi tudi
tisto, ki je bila naša cerkev in je v njej
maševal v novembru p. Bernard. Odne¬
slo jo je prav na sveti dan, nekaj ur
po maši. Bali smo se, da bo vihar, ki
je divjal tri dni, podrl vse taborišče in
ga pahnil v dolino. Od cerkvice je osta¬
lo na mestu le nekaj polomljenih desk.

Pevski zbor Triglav v Melbourneu se
kar postavi. Uveljavlja se tudi pred av¬
stralsko javnostjo. Tako je nastopil ob
proslavi 100 letnice mesta Brunswick.
Pevci so želi lepo priznanje in so morali
ponovno zapeti slovenske pesmi. Poseb¬
no žabe so Avstralcem ugajale. V de¬
cembru so nastopili tudi na vsakoletnem
koncertu Royal Horticultural Society. V
najlepši dvorani mesta Melbourne je te¬
daj prvič zadonela slovenska pesem “Oj
Triglav”.

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Deset dežel brez morja — Švica, Av¬
strija, Madžarska, češko-Slovaška, Luk¬
semburg, San Marino, Vatikan, Nepal,
Belorusija, Bolivija je podpisalo dogo¬
vor, v smislu katerega bodo na Medna¬
rodni konferenci pomorskega prava za¬

prosili, naj se v mednarodno pomorsko
pravo vnesejo določbe, po katerih imajo
dežele brez morja isto pravico do last¬
nega ladjevja in enakopravnosti na vseh
morjih kakor dežele z morjem.

Pretekli mesec je brezposelnost v

javo, po kateri računa, da je bil višek
brezposelnosti že dosežen in da bo poča¬
si prišlo od izboljšanja.

USA so sklenile z Jugoslavijo dogo¬
vor, po katerem bodo dobavile poljedel¬
ske produkte v vrednosti 62,5 mil. do¬

FILATELISTI, pozor!

Ljubitelji poštnih znamk! Zanimiv pojav za filateliste! Jugoslovan¬
ska demokratska emigracija je izdala poštne ZNAMKE v spomin
pobitih žrtev v Kočevju. Lep in trajen spomin so za vsakogar.

Cena: 55 arg. pesov, 1,5 US dol., 6 angl. šil.

Naročila pri: Janez Toplišek (za Z.S.K.)

Miinster/Westf., Grovener Str. "”69, B. R. DEUTSCHLAND

7

FRANC WERFEL — Prevede^ KAREL MAUSER (73)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

USA dosegla rekordno število 4 milijo¬
ne in pol, kar je 1,2 milijona več kakor
prejšnji mesec. Te številke so zelo po¬
dobne onim, ko je USA 1. 1930 doživela
gospodarski polom. Položaj je tako slab,
da je sam Eisenhower moral podati iz¬

Zavoljo tega lurška zadeva ni malen¬
kost, kakor jo hočejo cesarju prikazati
nezmožneži, kakor so Fould, Roulland
in Delangle. Vzrok imajo v temAker po
osemmesečni borbi s čudežem niso ni¬
kamor prišli. Cesar ima vse to v me¬
zincu. Skoraj bi človek ne verjel, da
je že po osmih mesecih postal žalost¬
ni Lurd čudovita snov za internacional¬
ni žurnalizem. Od vseh strani silijo ce¬
sarja h kakršnikoli odločitvi. Njegova
preskušena umetnost, nič slišati in nič
videti in se na nek način narediti mrtve,
ga, je z vsakim dnem v hujši preizkuš¬
nji. Včeraj je prišel gospod de Resseg-
nier, nekdanji poslanec Visokih Pirenej,
danes ga je obiskal celo Monseignevtr
Salinis, nadškof iz Aucha ter se izrazil
proti vmešavanju oblasti v Lurdu. Do¬
volj pomemben je obisk tega cerkvenega
kneza, če človek pomisli, kako previden
je francoski episkopat, kako molči in
čaka na razvoj. Cesar je poslancu in
prelatu odgovoril izmikajoče. Resseg-
nier je moral pustiti celo neko spomeni¬
co. Le kje je? Kam sem jo dal? Če
ne bi ti vražji tajniki in lakaji vedno
urejali mojih miz? V mojem neredu je
več reda kot v najboljšem arhivu. Konč¬
no je cesar le našel Ressegnierovo spo¬
menico.

“Vaše Veličanstvo”, je bežno bral,
“se hoče milostno izogniti vprašanju
prikazovanja, čeprav je že na stotine
in tisoče prič, da se je tu razodela t
resnici višja sila. Dejstvo je in nobene¬
ga dvoma ni, da je voda v votlini na¬

stala na čudežen način in da izvir lju¬
dem ni v škodo, vendar ga je policija
zaprla. Analiza, ki jo je poslal profesor
Filhol (Toulouse), potrjuje neškodlji¬
vost. Nadalje je dokazano dejstvo, da je
precejšnje število bolnih ozdravelo po
uživanju te vode. V imenu svobode vesti
odprite znova dostop do massabiellske
votline, Sire! V imenu človečnosti, od¬
prite trpečim zdravje! V imenu svobod¬
nega raziskavanja, dajte priložnost
znanstveni preiskavi!...”

Cesar se je moral zasmejati na glas,
ko je vrgel spomenico v koš. Aha, se
daj gospodje z nazadnjaške strani po
skušajo s svobodo vesti, s človečnostjo
in s svobodnim raziskavanjem. Natanč¬
no tako kakor naprednjaki, ki trkajo na
nebesa, če jim tako boljše kaže! Praz¬
no in lažnjivo je vse na tem svetu. Vsak
želi ujeti samo podaljšanje tega koščka
moči v abstraktnost. Klerikalnemu go¬
spodu de Ressegnieru so studenec, De¬
vica in zdravja soljudi prav tako malo
mar kakor prah na cesti. Doseči hoče
uspeh, to jevvse. Maščevati se hoče nad
nasprotniki, zakaj pri zadnjih volitvah
ga je liberalec premagal... Velik obču¬
tek je, biti cesar, ki se mu za oblast ni
treba lagati in puliti, temveč jo že ima,
V nekaterih ozirih je cesar na boljšem
kot ljubi Bog. Ljubi Bog se opira na zem¬
lji samo na klerikalce. Jaz pa se opiram
na nasprotna si tabora, na klerikalce in
na liberalce. Moji gospodje klerikalci, vi
dobite masten prigrizek. Zato pa boste
morali opustiti misel na notranje politič-1

larjev. Med dobavami bo 520.000 ton
žitaric, 20.000 t bombaža in 26.000 t je¬
dilnega olja.

Francoska vlada je sklenila povečati
uvoz mesa, da bo tako vplivala na zni-
ženje cen na notranjem trgu. Mesečno
bodo uvažali sedaj 3000 t zmrznjenega
mesa iz Argentine in Uruguaja, 2500
ton (doslej samo 500 t mesečno) svinj¬
skega mesa pa bo prišlo iz Poljske in
Danske.

V Santiago, čile, je bila konferenca
predstavnikov južnoaru^tfilkih držav, na
kateri so sklepali o možnostih uresni¬
čenja skupnega tržišča, ki naj bi naj¬
prej zajelo Argentino, Uruguaj, Čile,
Brazilijo, Ekvador, Bolivijo in Peru.
Konferenco je vodil dr Prebisch, gen.
tajnik organizacije Conferencia Econo-
mica para America Latina (CEPAL) in
bivši svetovalec arg. vlade v gosp. vpra¬
šanjih. Razgovori se bodo nadaljevali.
Do njih pa je prišlo zaradi uspešnih re¬
zultatov evropskega združenja v enot¬
nem tržišču.

Svetovna banka je v preteklem letu
izvedla 26 posojil 16 deželam v skupni
višini 502,4 milijona dolarjev. Od tega
je Azija prejela 342,1 mil., evropske de-
žele 28,6 in Latinska Amerika 46,9. (Le¬
ta 1956 so bile številke naslednje: 507
mil. — 150,2 — 145,6 — 72,4.) Nada¬
lje je 1957 Afrika prejela 84,8 (prej
80,0), Avstralija pa ni zaprosila za po¬
sojilo (1956: 59,2). Posojeni denar je še!
v naslednie namene: transport 236,5

(1956: 54,3), elektrifikacija 105,4

(223,3) industrija na splošno 73,5
(147,0), poljedelstvo 12,0 (32,8) in za
ostale sektorje 75,0 (50,0) milijonov do¬
larjev. Razlog, zakaj je postavka za
transport tako narastala, je v tem, da
je samo Indija prejela 90 mil., Pakistan
31, belgijski Kongo 40 in južnoafriška
unija 25 mil. dolarjev.

Arg. trg. delegacija pod vodstvom
ing. Ondartsa je sklenila dogovor s
sovj. vlado o dobavi raznih strojev in
industrijskih naprav v okviru odplače¬
vanja sovj. dolga napram Argentini.
Poleg izrabe tega dobroimetja pa si bo¬
sta obe državi še na nadalnjih razgovo¬
rih določili, katere produkte bosta med¬
sebojno zamenjavali. Argentina bo pred¬
vsem naročila črpalne naprave za pe¬
trolej, tračnice, nadomestne dele za že¬
lezniško omrežje im pod. Iz Moskve se
je delegacija podala v Prago in Varšavo,
kjer so tudi sklenili podobne dogovore.

DARILNI PAKETI
IZ TRSTA

€ I T R IJ S

PRISPEJO V 25 DNEH
Glavni zastopnik

Oton F r e s I

Maipu 735

T. E. 31-5142 Capital

no zmago. Gospodje liberalci pa se bo¬
do mogli v prihodnjih mesecih veseliti
moje izredne dobrote.

Cesar pogleda na uro. Pol ene. Ves
čas je bil nemiren, ker si je pred spa¬
njem hotel ogledati še Loulouovo stanje.
Loulou, sin edinec, se že dva dni ne po¬
čuti dobro. Nič posebnega ni. Lahka
temperatura. Toda pri dveletnem otroku
moraš biti vedno pripravljen na nevar¬
na presenečenja. Luiz Napoleon ni zra-
stel v palačah, temveč v meščanskem
stanovanju. Je mož s preizkušenimi živ¬
ci. Je nekoliko prestrašen, toda zdaleč
ne tako pretirano kakor Evgenija. Ven¬
dar od Loulouovega zdravja zavisi bo¬
dočnost korziške cesarske hiše. /

Cesar pozvoni in si da prinesti suknjič
in čevlje. Ni več mlad in zato prepričan,
da gre lahko k Evgeniji Montijo. Ker
je izviral iz nepomembnih razmer, se je
posebno natančno držal formalnosti. Luiz
Napoleon je slišal, da so pred pol ure
budili zdravnika. Nemiren stopi v o-
troško sobo. Ob Loulouovi posteljci naj¬
de ženo v solzah. Otrok je z rdečimi li¬
ci in bleščečimi očmi ravnodušno ležal
v postelji. Le tedaj, ko mu gospa Bruat
ali strežnica menjata obkladke na čelu,
se mu za spoznanje zategne obraz in
se nakremži. Zdravnik se cesarju pomir¬
ljivo nasmehne.

“Nič pomembnega, Sire. Princ ima ze¬
lo lahko vročino, kakor vsi vemo...”

“Davica je, prava davica”, vzdihuje
Evgenija.

“Niti najmanjšega znaka ni za to,
madame,” ugovarja zdravnik. “Prinče¬
vo grlo je samo malo rdečkasto. Nič dru¬
gega. Kaj podobnega je že imel...”

“Se je bati kakšne otroške bolezni,
škrlatinke ali ošpic?” vpraša cesar.

Takšne možnosti ni mogoče izklju¬

Zadnji obisk je veljal Budimpešti in Bu¬
karešti. V vseh teh državah je imela
Argentina dobroimetje na osnovi preje
sklenjenih dvostranskih dogovorov, no
katerih so te države izvozile iz Argenti¬
ne vse v dogovoru predvidene predmete,
medtem ko je Argentina zaradi nepred¬
videnih sprememb pustila kvoto neiz¬
rabljeno.

Po mnenju sev. amer. krogov je arg..
misija v vzhodnih deželah kupila blaga
v vrednosti 21 mil. dolarjev, proučuje
pa še nakup za nadaljnih 30 mil.

S<>vj. vlada je ponudila Cejlonu kredit
120 mil. rubljev na 10-12 let z 2% %
letno. Upoštevati je treba, da je cejlon¬
ski minister za poljedelstvo komunist in
da se vlada zadnje čase precej nagiba
na levo.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬
gih protikomunističkih borcev. Leto IX.
Štev. 2. Vsebina: Ideja nas druži; Za-
meško (F. G.); Slovo (France Balan¬
tič) ; Prva vaška straža pri Sv. Joštu
(J. Ž.); Kurat Jože šolar ,A. T.); Ed¬
vard Kardelj — minister morilec; V po¬
pravek *in pojasnilo (J.O.); Spomini Ma¬
tica mrtvih.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Da bomo ohranili mladino slovensko,
daruj vsak Slovenec in vsaka Slovenka
v mladinski sklad Društva Slovencev po
dva pesa na mesec.

Izgubljena posmrtnina. Na občnih zbo¬
rih Društva Slovencev je bilo že večkrat
sklenjeno in vsemu članstvu že tudi več¬
krat sporočeno, da je ob smrti člana po¬
goj za izplačilo posmrtnine svojcem u-
mrlega člana ta, da je imel umrli član
v redu plačano članarino in posmrtnin-
ski prispevek. V redu plačano članarino
ima član tedaj, ako ni v zaostanku za
več kot za tekoči in prejšnji mesec. Pri
posmrtninskem prispevku pa mora imeti
plačan vsaj en prispevek vnaprej.

Kljub vsem opominom, prošnjam in
pozivom, da naj člani v svojem lastnem
interesu oz. v interesu svojcev redno

čiti, Sire. Toda začasno je vsaka taka
skrb odveč. Svetoval bi, da se njeno
Veličanstvo mirno poda k počitku”.

“Davica je, prava davica,” ponovi Ev¬
genija brezizrazno. Cesar je zelo bled
stopil bliže.

“Res bi lahko šla leč, predraga,” ji
reče nežno ter pri tem položi roko na
otrokove prsi. “Loulou bo priden. Kaj¬
ne, Loulou, da gre mama lahko spat...”

S tem pa Loulou ni zadovoljen. Go¬
spodovalno zajoka: “Ne, mama ne sme
iti spat. Mama naj ostane pri meni!”

Evgenija je dvignila objokan obraz k
cesarju. “Oh, Luiz ne smeš mi odbiti
prošnje” je zaklicala. “Bruatova je pri¬
nesla iz Lurda steklenico vode iz stu¬
denca. Dali jo bomo kozarec Loulouu.”

“Ali mora biti, preljuba,” reče cesar
neprijetno zadet.

“Mora biti, Luiz. Toliko ljudi je po tej
vodi že ozdravelo. Neki dveletni otrok
kot Loulou je ozdravel”; od trenutka do
trenutka mu je bilo bolje...”

“Nihče ne ve o tem nič natančnega
povedati, preljuba.”

“Kdor ima vsaj iskrico vere, ve to,
Luiz.”

Cesar je komaj skrival zadrego.

“Če se drugi smešijo, otrok moj, se
mi ne moremo in ne smemo...”

“Za življenje svojega otroka sem ra¬
da smešna, Luiz.”

Stari zdravnik je pomenljivo pome¬
žiknil cesarju.

“Voda je popolnoma neškodljiva. Če
gospa zelo želi, moremo princu dati mir¬
no nekaj kapelj...”

Zavoljo predloga skušenega medicinca
se je moral ce^ar umakniti.

Obotavljaje je dejal: “Želel bi samo,
da stvari ne obešate na veliki zvon.”

Tedaj je Evgenija zagorela:

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj

Redaccidn y Administracičn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

plačujejo članarino in posmrtninski pri¬
spevek, se še vedno dogaja, da je mno¬
go članov v zaostanku s plačilom. Zato
se je že nekolikokrat zgodilo, da Društvo
Slovencev ni moglo izplačati svojcem
posmrtnine, ker ni član v redu plačeval
članarine in posmrtninskega prispevka.

Ponovno prosimo vse člane in članice,
naj sproti plačujejo svoje prispevke, da
s tem ne oškodujejo svojih sorodnikov
na eni strani in da na drugi strani po¬
magajo društvu z rednim plačevanjem
članarine, da more vršiti svoje velike na¬
rodne dolžnosti.

Odbor Društva Slovencev

V pisarno Društva Slovencev je prišla
pisemska pošta iz poslaništva Združenih
držav za: Ivan Glavan, Stanko Miklič,
Franc šušterič, Ivan žefran. Prosimo,
da naslovljenci čimpreje dvignejo svojo
pošto!

OBVESTILA

IX. redni občni zbor SFZ bo v nede¬
ljo 23. februarja. Začetek takoj po ma¬
ši, ki se bo darovala po namenu SFZ za
pok. Jožeta Musarja, na Ramon Falconu
4158. Vsi člani in naraščajniki vabljeni.

Odbor

POIZVEDBA

Kdor ve za sedanji naslov Olge Sla¬
dek, iz Ljubljane, ki je leta 1948 s po¬
močjo Ira prispela v Argentino, ga pro¬
simo, naj ga sporoči na naslov Paolo

Padovani Via S. Frencesco 16, Trieste,
Italia.

Nedelja, 23. marca 1958

Rezervirano za:

CIUDADELSKI ODER

Pakete za Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pak

Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

“Ne bi bilo plemenito. Zelo nehvalež¬
no bi bilo, Luiz. Kako naj izvirek poma¬
ga, če pomoč že v naprej tajimo? Na¬
sprotno! Izjavljam pred Bogom in ljud¬
mi, da bom pripoznala studenec in pre-
blaženo Devico Lurško, če mi reši o-
troka!”

Gospa Bruat prinese kozarec vode.
Skomizgajoč z rameni zapusti cesar so¬
bo.

Dva dni zatem je zjutraj cesarica sa¬
ma prišla v cesarjevo spalnico, da bi
naznanila Loulouovo ozdravljenje.

“Massabiellski studenec je pomagal,
Luiz.”

“Lahkomiselna ugotovitev je to. Za¬
klad moj, Loulou, je bil vendar že več¬
krat bolan in z božjo pomočjo je bil
vselej spet hitro zdrav. Nemara delaš
doktorjevim praškom veliko krivico.”

“Ateist si, Luiz!”

“To bi bilo za suverena najbolj ne¬
umno,” se nasmehne cesar.

“Še slabši si, kakor ateist, Luiz. Niti
preproste zmožnosti nimaš, da bi se Bo¬
gu zahvalil za milost, ki nam jo je iz¬
kazal. In včeraj si se vendar cel dan tre¬
sel, da bi otrok ne dobil škrlatinke ali
davice...”

Cesar je bil v veliki zadregi, zakaj v
petih letih zakona je doživel komaj pet
takih jutranjih obiskov.

Lasje so mu bili namreč podobni gnez¬
du in brke je imel še pod prevezo.

“Krivico mi delaš, draga,” je dejal ner¬
vozno. “Vem, da se imava za Loulouo¬
vo življenje zahvaliti samo milosti bož¬
ji. To prepričanje pa me vendar še ne
obvezuje, da se odpovem svojemu ra¬
zumu in pričnem verovati, da je kozarec
prirenejske vode rešil Louloua pred
škrlatinko.”