Stav. 313 V Trsta, v nedeljo 16. novembra 1919 LeSnlh uTTcft ure4- f/.hf+» v?sk dan, udi ob nartflflfafa I« p uBiteh. zfutHf. — F iMi AšVSkaga 9x>f. 30. !. natekep^. — DipM — « m Trtj*mfc>, »e s« feđ^sttlj in »dgfrmsrf urtAift Ittfen Godim. — L*«t«ik ke*o*lj IMa MaN*, — T-K tfcfcaroe Mhoat — mto » L pol leta L 18 - in ee!o leto L H - — TeW»« arrterttv« In u^rtv* W«v. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in o ko! ki po 10 stettok. — OgZa&i s« nčunijo v fiirokoatl ene kolon« (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 sto t.; emttnlce. zahval«, poslanice tn vabila po 40 stot.. oglasi dtairnih zar»dv»v mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Ogla«c spctfama Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacij« ae pe&lfajo izključne aprivf Edinosti. Uprava in instiatni oddelek se nahajata v Trstu, al. sv. Pn^aJka A*. 2i te V tiski Francoza Haismousa iz Jugoslavije. BOLONJA, 15. ^Restu del Carlino« pišejo t Reke ,14. t. m., da je imel gospod Emil Hammoux, profesor na Sorbonni, ki se je nahajal v Jugoslaviji na znanstvenem potovanju, imel pred svojo povrnitvijo v Pariz pogovor z urednikom beigrajske »Politike«, kateremu je izjavil o svojih vtiskih iz Jugoslavije takole: »Jugoslavija je po mojem mnenju mnogo solidnejša, nego se splošno smatra v tapadni Evropi, in razne narodnostne manjšine, ki se vstajajo v njenih mejah, ji ne bodo mogle škodili. Ker nisem bil v Zagrebu, ne morem reči ničesar o srbsko-hrvatskih sporih. Četudi bi se ne mogel doseči popoln sporazum med Srbi in Hrvati, bo vendar vedne mogoče prvim in drugim skupno življenje m koristonosno delo. Če se res hoče, da se tri jugoslovanska plemena zHjejo v eno in da žive složno, se jim mora dati mir, ki jim bo omogočil delo in napredek, ker obstoja večja želja za delom nego za strankarskimi boji, ki samo poostrujejo položaj. Jugoslavija se za: ne nahaja na pravi poti k koristnemu delu in produciranju. In čeravno so težave večje nego bi se mislilo, vendar ni bilo narejeno vse, kar bi se bilo moglo in moralo narediti. Na; mi moji ljubi prijatelji Srbi ne zamerijo, če iim moram reči, da se njihova uprava ne nahaja na višini današnjih časov. Pri mnogih vprašanjih, pri katerih bi bilo treba delati h|tro in fodlečno, se pričakuje frešitev kot mana iz neba, kar se sicer dogaja tudi v mnogih drugih državah. Dejstvo, da se trgovina ovira s strani central in državnih ustanov, skriva v sebi nevarnost za gospodarsko organizacijo države, in prvi primer je valutna kriza.« ___ IZ ČE^©SL©VAiKE- Skupno de^vanje vseh strank. 14. (S.) Vse -slovaške stranke so or-fianszarate konferenco, v kateri se bo razprav-Saio o moči. ki se ima dati praški vladi To so-delovanje 5e bito v celoti odobreno od katoJiske stranke ' Sestavi! *e še odbor, ki šteje 12 članov ima nalogo, pričeti s pogajanji ®a udejstvitev skupnega delovanja med vsemi strankami. Minister za javna dela pri rudarjih. PRAGA, 15. (S.) Minister za javna dela je začel svoje potovanje po rudnikih v zapadn Češki, kjer bo izpodbujal delavstvo na -pridne delo. Delavci so pripravljeni, da delajo tud v nedeljo. Obljubili so, da se bodo izogibal zapustitvi dela ob praznikih. Cehoslovaške čete izpraznijo del madžarskega ozemlja. BUDIMPEŠTA. 14. (S.) »Magyar Orszag« m-7iiania iz verodostojnega v*ra, da spuste Ceho-Slovtki v kratkem oni del ozemlja, kateri so scd't) r»ftiiove čete. Izročitev ,Paukanmae ukazal .aretirati družine čai>tnikov. ki so prestopHi na Judi-;-jičevrt stran. Rdeče čete zavzele Orssk. LONDON, 15. (S.) Neko boljševiško poročilo iz Moskve pravi, da so rdeče čete zavzele Omsk. Boji z boljševik i. OMSK. 14. (S.) Agencija -Union* priobčuje naslednje poročilo: Zapustili smo mesto Ik-fcino (?). Pri Petropa /lovskemu smo razstrelili železniški most. Naše čete so pregnale s protinapadom boljševike iz vasi Bugrokc. Na Tugu so se naše čete nekoliko umeknile. Denjikin zaputfii Kijev. LONDON, 15. (S.) Neko poročilo Reuterje-ve agencije javlja, da je Denjikin zapustil Kijev. Kakšne namene ima angleška misija v Rusiji. LONDON, 15. (S.) Reuterjeva agencija javlja, da je edini namen angleške misije pod predsedstvom gospoda Gradyja v Rusiji dogovor z Litvinovim glede vprašanja povrnitve PODLISTEK Za staro mm. (37) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Sedi, Mato,* je rekel, razgrnivši široki plašč, pod katerim se jo videla široka sablja, a za pasom dva samokresa. Male je sedel. Ne bi rad. t je nadaljeval Stepko, da bi me videli tu Tahovi ljudje. Zato tudi nisem šel sem preko Suseda, marveč dohajam z druge strani.« Kaj zapoveduje i aša milost? je vprašal Gubec. Prišel sem te vprašat, jeii vam novi gospodar ljub?« A kdo nam je gospodar?« Mari niste še občutili njegovega biča?*, je ekel Stepko ujedljivo. O Tahu vprašujete,- je odvrnil Gubec,« ■ da, občutimo njegov bič; ranil nas je do krrL« In vi aa boste še nacfolic uhotfaU7 r angleških civilnih in vojnih ujetnikov v sovjetski Rusiji. Bersi.vcdov poraz. PARIZ, 15. (S.) Iz Kopenhagena poročajo: Letiško poročilo javlja, da je doživel general Bermond poraz. Njegove čete so imele velike izgube, a Letišem je padel v roko ogromen plen. vPresse de Pariš« piše, da je general Bermond ponudil vsled tega poraza angleškim oblastim svojo demisijo, toda pod pogojem, da mu se ne delajo nikakršne težave. S2 Madlars :3. Diamandijev proglas prebivalstvu Budimpešte. CUR1H, 15. (S.) 'Ne-ka radiobrzojavka iz Budimpešte poroča: Diamandd in general Nadarescu ■Jta 'Trod svojim odhodom iz mesta razposlala proglas, v katerem zatrjujeta, da je bilo postopanje Rotmmije po napadu ob Tisi utemeljeno z zakonito obrambo in vojaško potrebo brez vsakega namena za gspostvo in maščevanje. Romunska vojska, M :e skušala na vse načine ublažiti zasedanje, se zahvaljuje pre&iv-alstvu glavnega mesta za pravilno vedenje. Zasedanje Budimpešte po četah narodne vojske. BASEL, 14. (S.) Iz Budimpešte brzojavljajo: Romunske čete so za,pustile danes -zjutraj od 4 io 7 del mesta; ipr edinost je lega dela inesta je zasedla ob 7'30 narodna vojska. Mersto Pešto zasede narodna vojska ob 11; medtem pa je poverjen oddelkom (prostovoljske vojske v Budimpešti naloga z>a vtz-drzevanje reda. Vojni minister e izdal oddok, po katerem se uveljavi vojni zakon proti vsem zločinom veleizdaje, umora, opu-stoševanaa. ropanja, itd. Admiral Horty vkoraka .3 svojo madžarsko narodno vojsko v soboto zjutraj; vrše se velike predpriprave za ta dogodek. - _ 23 Helferich obsojen na 3(K) mark globe. BEROLIN, 15. (S.) Na današnji seji parlamentarne komisije ni hotel Helferich odgovarjati na vprašanje, ki mu je je stavil Kohn, član komisije. Komisija je obsodila Helferi-cha na 300 mark globe. Warmonik, predsednik komisije, je odstopil, ker se ta kazen ni strinjala z njegovimi načeli. Seja je bila nato odgodena. Ministrska kriza v Bademi. BASEL, 14. (S.) I«z Kclerna poročajo: Predvideva se miinistnska kriza, ker -namerava Dietrich, minister' za zunanje stvari, odstopiti; istočasno žnjim odklonijo svoje mesto tudi 3 poslanci ba-enskega zbora. Dietrich prevzame baje predsedniško mesto badenske demokratske stranke. Sz Tranclja. Poinearejeva zahvalna brzojavka angleškemu kralju. LONDON, 15. (S.) Ko se }e predsednik iranco-ske republike vrnil iz Anglije je bnzojavil kralju :ri se mu iznova zahvale val za sprejem in gostoljubnost. ki se je rzkazala njegovi soprogi in njemu, tpr izporočil, da je globoko ginjen za čute tople si-mpatije, ki >o še izrazilo vse (prebivalstvo ma^pram Franciji. Bratstvo orožja — je dostavi! — se je izpremenilo v v.kupnost mišijenja, ki obstoj med obema narodoma in se je porodila iz bratstva orož»ja na bojnih poljanah. Zakonodajno volitve v Franciji. PARIZ, 14. {S.) Zakonodajne volitve 16. novembra so prvo uveljavljen je volilnega zakona od 12. jaiiia 1919. Stara zbornica je štela 602 članov, ker ]e 24 novih poslancev, ki zastopajo Al-racijo-Loreno. Volitve v kolonijah, kjer se mora izvoliti 10 posla-noev. se bodo vršite 30. novembra. Prihodnjo nodeljo bo torej izvoljenih 616 poslancev; 84 poslancev prejšnje zako*mda.ie ne pride i-z raalrčnih vzrokov v poste v. 15 od teh posJancev je določenih za kandidate v senatu. Ko se je razpustila zbornica, ie bilo 87 mest praznih vsled smrti, vsled nezadostne pritrditve ali vsled demisij; potemtakem bi moralo biti število novih kandidatov 171, toda njihovo število bo seveda mnogo večje zaradi skr.utini.ja. Stara zbornica, nevštevši mrtvih poslancev in onHi, ki so odstopili, je stola 83 JevLh republikancev, 67 radi-kakev, 153 socijalnih radikalcev, 30 republikanskih naprednjakov, 25 liberalne stranke in 25 konservativcev. Od prejšnja* poslancev se «h zopet predstavi 421. Dve znani poli tisk i osebnosti ste menjali svoj volilni okia]:Briand. ki je bil zastopnik Loire, bo sedaj zastopal Spodnjo Loiro, in Albert Tbo-mas. prejšnji poslanec iza Senno, bo zastopai Tara. Vsi poslanci sc vladni člani, med temi nekateri mirii--tri, državni ipodtarniki. komisarji in druge ugledne osebe. 393 listah je 2100 kandidatov; v vsakem volilnem okraju le od 2—12 list. Dve listi ste samo v osmih okrajih, 3 v 47, 4 v 27. 5 v 12, 6 v 6, II) v 2 in 12 v enem okraju. Zadnja lista ?e 3. sennski volilni okraj. Poincarejev proglas angleškemu narodu. PARIZ, 14. (S.) Ko se je predsednik republike Poiucare vkrcal v Dowerju, je poslal angleškemu »Koga naj poslušamo, kdo nam je gospodar po pravu?« ^In to ne veš, čigava je pravica It Kaj vemo mi? Kmetje smo. Vaš je zakon, vaša je sodba. Da vidimo, kaj poreče sodišče!« >Ne pretvarjaj se, Mato, je izpregovoril mladi gospod Gregorianec nestrpno, naslo-nivši se z laktom na koleno in zroč v tla. >'Ti nisi kmet kakor so drugi, ti si pameten človek. Sodnija! K vragu sodišče, ko je krivično!- -A vi, gospoda, storite, da bo prav!« To tudimo hočemo. Ti si tukajšnji človek, a tu ve vsako dete, da je Stubica pravo in resnično imetje moje tašče.= »Veni, da je bilo.« In da je pred Bogom in svetom. Veš tudi to, da ji ga je ugrabil Tahi po razbojniško.« »Vem, da stvar ni bila čista, ker je doiel ponoči, a ne ob belem dnevu.« Dobro. Mari vas je moja tašča mučila, ali smo vas teptali mi, njeni zetje? > Niste, i ►-Torej vidiš, Mato, a kako je sedaj, reci sam! Tahi vas guli in dere, jemlje vam Živino, zemlio — a sedai bo Še vaše sinove tfonil na narodu proglas, v katerem pravi: »Takrat sem našel v čuvstvovanju angleškega naroda neka) važnejšega, nekaj bolj globokega. Naše prijateljstvo so posvetile skupne težave, ki jih je zahtevala skupna zmago.; sedaj je dovolj krepko, da si lahko dovoli v bodočnosti zvesto . sodelovanje. Do sedaj je bilo ebližapje narodov delo vlad in diplomacr>e; danes stojita tu naša dva naroda, ki se sama zbližujeta drug k drugemu in ki pravita svojim vladam, da se nočeta nikdar več ločiti - _ Nota Romanski* PARIZ, 15. (S.) Vrhovni svet je določil čas zavezniškega odgovora na zadnjo romunsko noto. Romunska vlada bo morala odgovoriti tekom enega tedna. PARIZ, 14. (S.) Danes ie sprejel Clemenceau Vemzelosa. Is Amerike. Nove davčne '-iristojbine. \VAtSHINGTON, 14. (S.) -Predsednik Wifson }e objavil odlok za nove davčne pristojbine zaradi padanja vrednosti tujega denarja. Reševanje delovnih sporov. WASHINGTON, 14. (S.) Zastopniška zbornica je odklonrla zakonski naort, ki namerava uveljaviti obvezno razsodbo v -delovnih sporih, «n odobrila zaJconski načrt v prki prostovoljni spravili i vos ti Trgovina med ruskimi družbami in ameriškimi izvažalcL LONDON, 15. (S.) »Timesu« poročajo iz New Yorka: Vladni odsek naosnanja, da ne odobri a-meriska vlada nnksukega načrta glede kakršnegakoli kompromisa iz boJjševiško vlado. Odisek podpira in vzbodbuja pogodbe, sklenjene med arne-rikanskimi izvažalci in družbami ruskih zadrug v neboliševLških ozemljih, ©a pošiljanje živil in oblek. Bogata mađžarsKc psIitiKiudiMOz RflBsKa Konfederacija. - EnMa ---Maiijir- Na Madžarskem se vrše sedaj pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. To je: vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Z drugo besedo: vse stranke naj bi sodelovale na tem, da se dežela reši iz sedanjega razsula. Šlo bi torej za koncentracijo, za strnitev vseh narodnih sil brez ozira na politično mišljenje. Znamenito viogo na teh prizadevanjih igra znani madžarski politik Martin Lovaszy, ki je ta namen v stikih tudi z ententnim zastopnikom, sirom Georgeom Clarkom. V nekem razgovoru je podal Lovaszy takole sodbo o položaju na Madžarskem: Notranje-politični pcioža) je še vedno zelc napet, ali vendar je upanje, da pride do koncentracije. In to je edini izhod, pa naj se ne-katerniki upirajo temu kolikor hočejo. Sila razmer prisili politike, da sestavijo koncentracijo. Ali to mora l>iti resnična koncentracija. Edino ta more na eni srani vzpostaviti družabni mir, na drugi strani pa bo ententa pripravljena za sldep miru le tedaj, če bo imela pred seboj koncentracijsko vlado! Neizogibno potrebno je torej, da se tudi socijalni demokratje udeleže koncentracije, ker sicer vlada ne more pričakovati pripoznanja. Moje uverjenje je, da socijalni demokratje ne bodo stavili pretiranih zahtev. Čim pride do koncentracije, pričakujemo v prvi vrsti hitrega sklepa miru! Doslej pa pričakujemo olajšav glede prehrane, posebno pa odredeb v olajšanje prometa. Pogojev, ki se nam nalože, ne poznamo. Sodimo pa, da se bo z demokratsko Madžarsko mileje postopalo, nego pa z reakcijonarno. Kar se tiče bodoče vnaaje madžarske politike — nadaljuje Lovaszy — sodim, da se bo ta orijentirala v smeri entente ter da si bo prizadevala, da pridobi zaupanje in simpatije entente napram Madžarska. Na drugi strani pa moramo tndi do sosednjih držav gojiti politiko prijateljstva in zibliževanja. Moj nazor je, da ogrsko in s tem vzhodnoevropsko vprašanje ni še rešeno s tem, da se določijo meje dežel, pa naj se to že zgodi e-dinole po etnografskih (narodopisnih) vidikih, ali pa brez ozira na te vidike. Posledica umetne določitve meja bi bila, da bi ne bila nobena dežela zmožna za življenje. Določitev meja sama ne zadošča, marveč treba urediti medsebojno razmerje med državami. Tu par pripomb. Pritrjamo nazoru Lova-szyja, da treba urediti tudi bodoče razmerje med državami. Tudi — pravimo! Kajti prvi in glavni pogoj za bodoči mir med državami je m ostane vendar le ta, da se meje določijo tako, da doslej odcepljeni odlomki narodov Turke kot vojake. Čul sem vse. Mari vam je to prav?« »Ni,« je odvrnil Gubec mirno. »Pa vi molčite?« ^Kaj naj storimo? Povejte vi, je vprašal Gubec m pogledal mirno velikaša. »Zahtevajte svojo pravico!« >Kdo nam jo da? Zakaj ne govorite vi vsega tega banu in sodišču?« »Storili smo, ali slak tek je to.* »Kak ban je to, ki ne mara za pravico? Ko vi gospoda ne morete, kako naj mi kmetje?« »Lahko. Vas je mnogo. Imate pć&ti, kose, puške. Udarite!« »A vi se potem pomirite s Tahom in nas boste obešali.« »Prisegam ti pri živem Bogu, da ne storimo tega. Ne prihajam samo zase, za svojo taščo. Tudi moj oče, podban, misli tako.« »Tudi vaš oče? čast in poštenje njemu. Pravičen gospod, naš človeka »Vidiš, da sem prišel po pravici U »Ali, povejte mi, milostljivi gospod, kaj je to: ban govori tako, podban pa drugače; kdo govori prav?« fDaliel pripadejo (kolikor je to le možno) k svoji narodni državi. V pripadnosti takih odlomkov k državi, h kateri ne spadajo ne po rojstvu, ne po krvi, ne po jeziku, ne po čustvovanju, bo vedno kal novih sporov, novih stresljajev in morda tudi novih vojen! A Lovaszy sam govori o potrebi družabnega in državnega miru! V interesu Madžarske same je — ako res hoče 'blagor notranjega miru v svoji državi — da ji pripade čim najmanje nemadžarskih elementov. Prehajamo k najznamenitejši pasaži v izjavah madžarskega politika. Meni namreč: »Sodim, da mirna rešitev ne more biti nobena druga, nego da se ustvari velika konfederacija vzhodnoevropskih narodov, v kateri ne bo ne zatiralcev, ne zatirancev, marveč bo to zveza svobodnih narodov posebno na gospodarski podlagi! Tej zvezi bi se mogla priključiti tudi Nemška Avstrija, kajti Nemška Avstrija, kakor je danes, ni zmožna za življenje. Odločiti se mora: ali za priključitev k Nemčiji, ali pa k omenjeni vzhodnoevropski skupini! Ta konfederacija pa naj bo le rahla zveza, v kateri se morejo združiti države z različnimi državnimi oblikami! Kajti, take rahle zveze so često močnejše, nego pa tesne zveze, kar dokazuje primer Avstrije z Ogrsko. Zveza, ki je tesnejša, nego je potrebno, le ovira obe stranki v razvoju in dovaja do navzkrižij. Rekli sr.io že včeraj, da je konfederacija, kakor bi jo hotel Lovaszy, v resnici znan' francoski načrt za ustanovitev obdonavske konfederacije. Lovaszy jo le drugače imenuje: konfederacijo vzhodnoevropskih narodov. Isto dete z nekoliko drugačnim imenom! Ker pa madžarski politik gotovo ne misli na to, da bi se k tej zvezi priključile tudi bodeče ruske države, oziroma federativna Rusija — ker to bi nasprotovalo vsem tradicijam mad-■^erske politike — ima tudi on — v računi le obdonavske države. Torej — francoski načrt! Sedaj pa uvažujmo dejstva: Lovaszy hoče, naj sc ibodoča madžarska vnanja politika orientira v smeri entente; Francija je prvakinja v tej skupini držav; Francija propagira Tiisel obdonavske konfederacije; Italija pa. ki je tudi članica entente, se je odločno uprl^ rrancoskemu nacrln! Mari ni tu kal konflikta? Ali ni tu črv, ki ibi mogel izpodjesti temelje entente?! Francija podaja sicer Italiji danza-4nem zagotovila prijateljstva, simpatij, zve stega zavezništva. Ali, na zgornjem zgledi' vidimo, da so vse te izjave zgolj platonične naravi in dvomljive vrednosti; vidimo, da v ententi — ali vsaj med Francijo in Italijo — ni soglasja glede velikih vprašanj bodočnosti. Nočemo ničesar trditi, ker prerokovanje > politiki je rizkanten in nehvaležen posel: moreš se temeljito blamirati. Dovoljeno pa je vprašanje: mari ni dama možnost za izpre-membe v sedanji razvrstitvi evropskih držav morda že v nedaljni bodočnosti?! Resni čas! se bližajo za Italijo. Italijanski listi so že začeli jadikovati, da so se vsled dosedanje taktike nje zatopnikov ob jadranskem vprašanju vrinili na Jadranu, ali — razsežneje rečeno: na Balkanu — interesi anglosaksonskih kapitalistov! Madžarji pa napovedujejo s svoje strani, da se bo njihova bodoča politika orijentirala v smeri entente. Spričo dejstva, da gredo načrti Francije glede bodoče uredbe obdonavskih držav Italiji navzkriž, je za to poslednjo veliko vprašanje: bosta li Anglija in Amerika bolj dostopni zahtevam Francije, ali onim Italije?! Odgovor je na jeziku menda vsemu svetu in m Italiji v prilog! V tem pogledu se menda tudi v Italiji ne morejo vdajati nikakim iluzijam. In če uvažujejo vse te možnosti, si morajo biti na jasnem, da morejo ▼arovati svoje interese edinole s hitrim sporazumom z Jugoslovani! In na jasnem si morajo biti: kako pogubno je bilo postopanje Orlanda in Sonnina pri reševanju jadranskega problema! OH, Oh!.... »Lavoratore* odgovarja. Seveda odigovarja po svoje, to se pravi, ne odgovarja — nič. Kajti vsakdo, ki ne zajema duševnih dobrin *z boljševičko socialistične sklede, je zanj ignorant«, ne-v-roden »di^ovora. Zato mu nti ne izamerimo, ako staa dejanja in ideje odgovoren ne le sebi ali str?.lik?, temveč tudi celokupnemu narodu, katerega hoče vodati. V nasprotnem slaiča/u stojita Ivan Baloh: Ukradeni uhani. Gospej sodnikovi se je izpolnila dolgoletna želja: njen soprog je bil prestavljen, dobil je službo v glavnem mestu in bil povišan v višji plačilni razred. Sicer bi bil gospod sodnik rajši ostal na deželi, ker jo bilo življenje a take-Je reči, zato se nam ne zdi niti čudno, da je mogel njihov voditelj brcniti slovenski narod z očitanjem, da je tudi »ignorant«. Ka$ naj pomenijo :potern njegova naml-gavv.nja, da je etiucazione deli1 anima skua« teika ■ reč? Vzgoja duha in srca je vsaki stranki kulturno-narodaii program*. Mi, slovenski nacijcnalisti, imamo tudi svoj potitiško-aiarodm cilj kakor ga je /e sam ? L^vcratorc napovedal, Ta cilj pa ni nas nrcrda utopija, k::kor je njihova s-boJ}šc-viška* uredi tov sveta, ampak dosegljiva realnost. Storimo na trdnih tleh. in teh tal nam ne vapodbije nihče, tudi internacionalni socijalisti ne! To pokaže bližnja bodočnost. — Pot-cm pa še to: Kakor se ne dasta ločiti pisatelj hi knjiga, rako je tudi s poiitiško osebnostjo in njunimi id-e-iami Eno je zvezano z drugim, tako, da 'dregneš tuži ob drugega, če udariš po prvem. Privatno osebe sc pa udara vsakdanjega političnega boja' itak ne morejo prijeti. Kdor tega aie Joči, irnj ostane lepo doma in nad ne daje narodu lekcij in naj. mu ne usUjuje kicj, ki jih ta 'ne ftnore sprejeti, ker bi pomenile njegovo — smrt. SIcer pa nas polemike, ki jih vodi »Lavoratore« danzndnem z italijanskimi nacijonah'sti učijo, da se niti sam ne drži lastnih, leoth naukov. — Tako pisec dotičnega članka, ki mu dr. Tuma, ali pa oni, ki se mu je stavLl na uslugo,ne odgovarja stvarno. Priredil si }e mož stvar ka! ko-niodno. Stara taktika dra. Turne! Moče namreč enostavno vč>;n polemike je sicer res kom od on, aH — da ne rabimo meke hujše besede — lojclen ni — napram lastnemu narodu, ki se mora še'e boriti za P^g<'-ie življenja! Tako daleč je dospel .d;r. Turna na svojem poetičnem hlastanju! Ali bi'ne me;..!,; r'>Hti njegovo siloven-sko «.ee rdečica sramu, ko stavl'a naš I:st v pararelo z »Nazionc« , torej z V- -tem, ki je najstrupenrji v svojem sovraštvu d;> iinc — dra. Tulre?! Ali pa"se morda Or. Tuma ne zaveda već slovenstva svojega lica?! Komodno si je pisec aJ^ovcra v >!..;»' . .'crtu uredM stvar: ipodtika nam nekaj, česar n'-mo nikdar rekli v tem -listu. več: ;; -;!i smo vedno ravno — nasprotno. Podtika r vm, do si domišlja:'jemo, da slovenski sociija.lrsti ne smejo ^ovoriri o stvareh, ki f-e tičejo ?loven^!.e.:a naroda! K-laj smo mi odrekali soc'v'j-stom t; ko pravico?! Nasprotno je resnica. Mi želimo namreč, naj bi se socijalisti zanimali ?a \ ;• Jš^nja, ki se ti .e jo pofrržafa in bodočnosti ni^e n.rctb, n nJfl bi razpravljali o njih z vnemo, . i beznijo *n blago vcijo, da bi koristil; stvari svojega nahoda, kakor je to dolžnost vsakega, ki rc porablja dolžne zvesto-be do lastne krvi! Odgovor v »Lavoratoru« nam očita, da nimamo toliko soli v glavi, am c-ebc naših sveto-ivanskih ljudi, p^iroč jih kot rgtKjrainte — svoje rojake, ki so tudi vredni vsega- spoštovanja, četudi niso — dri. Turne! "" iPa tudi mimo resnice je Lbkih noc smuknil pisec v »Lavoratoru«. Govori o enem predavanju pri Sv. Ivanu. V resnici pa' sta se vrŠiH dve, do-čtm je tretje, tudi napovedano, padlo v vodo — praznote dvorane! Odreka 7iam tudi pravico, .da bi govorili v imenu sik>ven>5«kega naroda. O tem se ne bomo prerekali iz dTom. Tuimo. Na vprašanje pa, ali ima on to pravico, so dali izdaten odgovor Svetoivtančani, ki so menda tudi — ljudstvo! Na zaključku pravi (pisec, Ja dr Tuma stoji previsoko, da bi ga mogla doseči obnemogla ieza.,^.dei oarn del iiaricna-'Ksrmo slavom:" pritlikavcev slovanskega nacionalizma! O — dr. Turna ne žali nikoli! Podobno tedaj ne, ko ve, da zosramovonje sIovenskeKa nacijonalizma, ki ni nič drugega nego boj za življenje uaroda, moglo škodovati istemu narodu, M je dal življenje tudi njemu, dru. Turni! Svetuje nam tudi, naj bi bili niuk> bclj rcsml vsaj v teh dneh. No, toliko resni -sino že, kolikor so .politiki, (k! vsak hip skačejo od stranke do Atranke, od programa do programa, od »u ver jenja« do »uverjenja«. Poročajo nam, da je tudi ria predavanjih ipri Sv. Ivami dr. Tuma pod:d živ zjfled takega — resnega politika. PobtVul je nanrreč nazore tistega dra. Tume, ki je svo^edo^nn ne morda v mladenLški nepremišljenosti, ampak v moški dobi. ko človek mora bit; rc^L — spisa! tisto znamenito brošuro, v kateri Je dokazoval nedosledno važnost Trsta za slovensko stvar! O da: dr. Tuma je politik, ki ga dići zelo velika — resnost. bo mogel, in res je dal nevesti krasno opravo za tri sobe in naročil dragocen srebrn servis za dvanajst oseb z Dunaja. Vse to je plačal •sam iz svojega žepa. Ko sta na ženitovanj-skem potovanju obiskala svojega strica, sta • se mu za velikodušni dar zahvalila, kolikor | sta mogla. In ko sta se poslovila, je poklical stric nevesto še posebej k sebi ter ji djal: »Marica, kar sem ti obljubil, ko si me vprašala za svej ob zaroki, to boš dobila. V moji oporoki imaš zapisanih petdeset tisoč. Bodi hvaležna meni, dobra in zvesta svojemu soprogu! »-Bom« — je odgovorila nevesta skoro solznih oči. Poljubila mu je roko — in odšla a svojim ženinom. Vesela mu je povedala novico, oziroma za* gotovilo o svoji doti. Samo to jo je skrbelo( ali je stric mislil na goldinarje, ali na krone« Ker ga ni hotela žaliti je molčala. — Zenitovanjsko potovanje je minulo — in mladi uradnik se je povrnil na avojo službo v samoten gorenjski kraj. Mlada soproga je igrala v trgu prvo ulogo. Ne samo njene postave, temveč tudi njene obleke je vae občudovalo, od gospa, kar Jih je bilo v trgu, doli do radnje gorske kmetice. Kadar je Sla o& a *EEttttGST.< štev. ii3. V Tisi«, k>. atimbra Trst v šg^eln 63», -Lavoratore je priobčil Članek o razmerah v Trstu, ki ga zaradi njegove zanimivosti posnemamo: ^-Povrnimo se še enkrat, pravi »La-voratore , k že izčrpanemu predmetu: to je vsakdanje vprašanje, povod vseh napadov: z birokra Utvom se ne more več živeti. Trstu je že dovolj brezdelja: Trst hoče živeti. Trst hoče dihati. To je smernica vsake naše razprave: naš boj proti birokra ličnemu italijanskemu organizmu je bil in je najsrditejši, najpravfč-nejši, najvztrajnejši, toda brezdelje in malomarnost vežeta to mesto, ki je ljubimo zaradi njegove žive vere, zaradi ponosnega izražanja svoje moći v trdi m grozni preizkušnji žrtvovanja. Izprememba oblike upravne ureditve je pritisnila naš birokratičrii ustroj: vse življenje v Trstu, vsa tržaška trgovina, vsa tržaška produkcija je vezana, je ogrožana, je potlačena, je pritisnjena, je zaprta, je onemogočena s strani računalke, podkupovelke, nesram-nice, parasitke, ničvrednice, oktrirtnice, idiot-ke, prevzetnicc — birokracije. Poglejmo: treba je rešiti neko zadevo: gre s« v kak urad, da se stvar spravi v tok; sedaj začenjajo žalostni križevi pot vračanja in odhajanja, čaka se eno, dve, tri, štiri ure in potem ... in potem, ko bi mogel človek upravičeno smatrati, da je zadeva že najbolje rešena, se zopet začenja božja pot, dolga, trudapolna, vroča: zopet Čakanje, zopet obljube, zopet zatezanje, zopet zatajevanje. Gospoda od vlade, tako se ne ščitvjo državljanski interesi: gospodarska in trgovinska kriza postaja vsakdan hujša, a vi, a vi ste radodarni samo z lahkimi besedami in pri-linjeninu obljubami, vi ste radodarni z uradi, z odseki, s pododseki, oddelki, toda vaše delo ni produktivno, m plodonosno, temveč negativno, apatično. Po mizah v uradih se kopičijo knjige papirja: vi imenujete ^rešiti zadevo«, sspraviti vlogo v tok« ko ste jo napolnili z beležkami, s prošnjami, z vašo bobnajočo retoriko, Evo to je vse: napake in pomankljivosti birokracije so tukaj: igra z odgovornostjo, iskanje krivcev, pomankanje gibčnosti, o-kretnosti, trdovratnost uradnikov. Delo mnogih društev je onemogočeno vsled absurdnosti birokracije. Ustanova sc ne more izpre-nieniti: ne? ustanova je popolnoma pokvarjena; mora se uničiti, mora se razdreti to o-gre 'je, ki se drži v ravnotežju s pasivno popustljivostjo naroda in bedastrm pritrjevanjem centralnih državnih oblasti: birokrati ne bodo, ne bodo mogli biti nikdar zmožni, delovni, vestni: oni životarijo v uradih polnih dima, razdraženi od skrb; sslužbe* brez vsake odgovornosti, brez vsake ljubezni do dolžnosti, brez vsake misli, kako bi se dobro ravnalo narodovo življenje, katerega bitja, nagiba, potrebe, želje oni ne čutijo in ne razumejo. Vojna je razbila, uničila, pokvarila državne finance: je uničila polet našega upravnega delovanja: hotelo bi se iziti iz tega mučnega stanja, hotela bi se poskusiti povrnitev k življenju: ni mogoče: birokratslvo, fiškalstvo stavljata na pot gosto mrežo, grozen vozel svojih prevzetnih pripomb, svojih pritajevar-;, in zakoniti interesi naroda se nesramno zapostavljajo. To je karakteristika birokracije: to je nepobitna resrica. Upamo, da izicemo iz tega nemogočega položaja: tako, ne, tako se ne more živeti, tiiko, ne, tako se ne more vladati upravjati mesto, narod, ki je prišel prestrašen iz vojne, ki je obožal vsled vojne. Iz kupa ruševin se mora vendar dvigniti življenje: mi je hočemo, mi je zahtevamo: zahteva je narod, obnemogel med vsemi najbolj. Ne borao odnehali od nadzorovanja, kritiziranja, dokler ne bo konec našim skrbem*, dokler se ne izpremeni sistem, dokler se ne obrne položaj na bolje, dokler ne bo Trstu zajamčena in zagotovljena svoboda dela in proizvajanja. Birokratstvo je izgubilo vsako smotrenost, birokratstvo je nasilno t-ačenje življenskih potreb, želje za delom. To cinično, zakrknjeno, malomarno negativno delovanje birekratstva, ki obstoja in vztraja, ki se širi in pornnožuje, nas spravlja v obup, nas žalosti, nas razburja. Trst hoče ven iz te^a mučnega zapora, iz le krize, ki muči, ki ub'ja, ki pomenja odreko vsake žive in nove oblike civilnega razvoja. Naša zahteva ni neumna: mi zahtevamo: poenostavite birokratični stroj gospoda od vlade; odvzemite mu težko kolesje; poskrbite, da bo hiter, gibčen, lahek: vzemite iz njega zarjavelo železo: poskrbite, da se zgane, da delile, če že niste sposobni, da ga popolnoma uničile, čc še niste zmožni, da spravite državno delovanje v drugo smer. Vi nam razlagate načrte, vi nas dolgočasite z vašo retoriko iz 1. 48. z boseliijanstvom, toda niste zmotni deistev: kesteničasti ste, cbcleli ste za sifiiitično jetiko, slabiči sle: ko se hočete zgeniti, ko licčete dati svojemu organizmu živiienjc za polef, se vatn ustavi: ne more se zgeniti: manka mu vsaka energija, vsaka ncJ.e!;ah na izprehod, se je lesketala, debela, zlata verižica na njenem belem vratu in lepi biseri v njenih ušesih so govorili, da je v trgu samo ena gospa sodnikova. Ona je bila znana kot ljubiteljica umelnin in zlatnine. Njen salon je bila prava zbirka dragocenosti. Tako sta preživela oba v tihem gorskem kraju več let. Družina se je pomnožila za tri oiroke in zato je bila potrebna poleg kuharice še ena oseba, namreč pestema, ki je varovala in spremljevala male sodnikove otroke. To je dobila v domačem kraju. Tako je bilo treba sodniku skrbeti za sedem oseb. Vsi ki so sodnikove poznali, so mislili, da žive silno razkošno, ker so vsi vedeli za sorodstvo gospe sodnikove, in da imajo veliko bogastva. Temu pa ni bilo tako. Res, sodnikovi niso imeli dolgov, ker 60 bila živila na deželi zelo poceni, a naloženega denarja tudi niso imeli. Soprog se je zgodaj zavaroval za pet tisoč kron — za vsak slučaj. Ko je torej prišel čas selitve, je njega tole skrbelo: draga bo, taka daljava in v mestu drago stanovanje, kako bomo izhajali? — tako je potožil soprogi. A ona — ga je takoj potolažila: pisala moč aagiba, vašemu pritisku. Uničite, odpravite. obrežile: manje uradov, manje osebja, manje odsekov, manje oddelkov: več dolžno-sine resnosti, več zavesti odgovornosti, več smotrenosti v upravi, več pravičnosti, več vesti; to se zahteva. Proč z zmedenostjo, proč z žalostnim čakanjem po predsobah, proč z igranjem z odgovornostjo, proč z vojno navlako, proč s to nesramno opremo. Nase življenje je obličje, je krinka življenja: ni življenje temveč propadanje.« ^Lavoratore« zaključuje s pozivom na skupno delo za boljšo bodočnost, na boj proti birokratstvu, za pravico. Roj le s Rmstsklml pofgorcml ? (Dopis.) Po naredbi najvišjega arniadnega poveljstva ima vsak kmetovalec, čigar polj« je vsled vojne tako trpelo,, da ne daja svojemu lastniku zadostnega dobodka, pravico do vladne podpore. Naredba je pravična iu tudi skrajno potrebna, ker poljedelec mora imeti poskrbljeno prehrano, dokler popravlja svoja polja, sicer bi se ne mogel posvetili temu delu. Kmetske podpore so torej tudi velike važnosti za narodno gospodarstvo, ker pospešujejo obnovo dežele, so nekaka investicija, ki ima namen, donaiati v prihodnjosti svoje obresti potom davkov, ki se bodo zopet plačevali od obnovljenih posestev. Ti javni oziri so tudi privedli najvišjo upravno oblast do tega, da je uvedla takozvane kmetske podpore. Upravne oblasti v deželi pa se, kakor se zdi, nič kaj nc zavedajo te gospodarske važnosti kmetskih podpor. Kaj pomagajo najlepše naredbe najvišjih oblasti, čemu najlepše institucije, ako ne najdejo pravega razumevanja pri tistih podrejenih uradih, katerim je poverjeno izvrševanje naredb. oskrbovanje instiiucij? Od dne do dne nam prihajajo neštevilne pritožbe od vseh strani dežele, katere nam dokazujejo, da je iudi naredbo o kmetskih podporah zadela ista usoda, kakor veliko drugih lepših naredeb in obljub, katere so bile izdane v zadnjem letu. — da so namreč ostale le mrtv a črka, ki se ni obrnila v dejanje. Nočemo trditi, da sc ni podelila nikaka kmetska podpora. V goriškem okraju so te podpore zelo redke. V vaseh, ki so vse porušene, kjer so vsa zemljišča razdejana, dobiva podporo par posestnikov, drugi pa čakajo zastonj že mesece in mesece rešitve svojih prošenj. Kaj čuda, ako se je našega ljudstva, ki pozna in je bilo v vojni vajeno, da so se take naredbe tudi iz%TŠevale, začela polaščevati nastrpnost, zlasti v onih občinah, kamor se ljudstvo Jani ni moglo vrniti v svoje domove in pričeti z obnovo, kakor n. pr. v Brdih, kamor se je većina naših posestnikov vrnila Šele to pomlad in našla vse razdejano in opustošeno. Polje ni letos nič r.eslo. drugega dohodka ni, in poljedelec naj živi od obljub in lepih besed! Kako redke so v Erdih kmetske podpore, ca j dokažejo sledeči primeri: v Šmartncm je od skoraj sedemdesetih posestnikov, ki so vsi potrebni podpore, dobilo podporo le šest, v Gorenjem od štiridesetih le eden, v Gonjačem jo je dobivalo sedem! Vsi drugi prosijo in trkajo na vsa mogoča vrata, a vse zastonj — duri se ne odpro in ušesa ostanejo gluha. Minuli četrtek je prišlo iz Konj-ščanske občine veliko število, menda čez 50 posestnikov na civilni komisarijat v Gorico protestirat zaradi zavlačevanja teh podpor, a niso opravili nič. Niti poslušati jih ni hotel nikdo. Ta slučaj nam je potisnil pero v roko, da izpregovorimo SicueiisKo $leS&Hšč2« Trsta. 26. predstava. Sezona 1919-20. Popoldne točno ob 15'38 Na splošno željo. Na splošno željo. Drama v treh dejanjih. — Spisal Avgust Strindberg. — Režiser Emil Ki al j. 27. predstava. Sezona 1919-20. Zvečer točno ob 20 steoralR MzomlR spsinih umu. Burka v treh dejanjih. — Spisal Aiexander Bisson. — Režiser Marij Sila. Cene: Sedeži v pritličju: Prvih sedem vrst po 4 L; ostalih osem vrst po 3 L. Sedeži na galeriji po L 2'50. Stojišča v pritličju L 1*50. dijaške in otroške vstopnice (za otroke do 12. leta) L 1. — Lože L 20. videl, da bo pomagal. In res, že čez teden dni je poslal stric tisoč kron — in sicer v roke gospoda sodnika. Ta je bil zelo vesel — in takoj je Šla gospa v mesto iskat stanovanje. Nadela ga je v lepi vili in sicer pet sob s pritiklinami. Ko je to povedala soprogu, je zmajeval z glavo rekoč: »Ali bi ne bile tri sobe zadosti?« In soproga ga je zavrnila: »JJi misliš, da bomo živeli kot na kmetih? Pomisli: spalna soba mora biti, moj sprejemni salo« mora biti, »oba za otroke mora biti in kabinet za posle. Najela sem s prvim prihodnjega meseca tudi sobarico.« »Tako?« — se je začudil soprog. »Ali bi ne bile dve zadosti?« »Kaj misliš, da bom v mestu sama pometala in ribala? Kaj bi rekel moj stric, če bi izvedel za to?« In soprog je molčal. Soproga mu je povedala tudi ceno stanovanja. Kar prestrašil se je, ko je pomislil, da je to tretjina njegove plače. »Ne bomo izhajali. Mesto ni dežela. Kje so progi. ~ „„ - s- —, ,---—. k— Plač® Poslov — in zdaj še tri — treba bo iti bom stricu, saj ima pravzaprav ob zaslugo,; ▼ družbo, na koocerte, v gledahšče — ti goda gremo v mesto, k«r j« on posredoval, bo« tovo ne boi hotela doma sedeti. Teh bsoć odkrito besedo v tej zadevi. Tega večnega zavlačevanja mora biti enkrat konec. Zahtevamo, da goriški civilni komisarijat konečno vendar enkrat začne izvrševati svojo dolžnost! Nekateri naši poročevalci so sicer mnenja, da je v Kojskem kriv v prvi vrati gerent, da posestniki še niso dobili podpore. A mi poznamo mnogo občin, kjer so župani napravili svojo dolžnost, priglasili komisarijatu vse potrebne posestnike, podpore pa le od nikoder ni, oziroma če so dovoljene, se je to zgodilo le v primeroma zelo majhnem številu. Akc je kriv gerent, naj ga komi-sarsjat pouči, kako se upravljajo občine. Nujno pa je potrebno, da tudi civilni komisarijat pospeši svoje delovanje. Mi nc znamo živeti samo od lepih obljub. Mislimo pa tudi. da so zakoni in naredbe za to, da se izpolnjujejo, in sicer za vse enako. Ž&ia aprouMske Komisija za teden od 17. do 22. novembra 1919. (Frcšcipne se št. 21 živilske izkaznice.) Naznanja se kupovakem in prodajalcem v okolici, da veljajo spodaj navedene cene živil za prodajalne v mestu in za one v okolici; kršitelji te določbe se bodo najstrožje kaznovali. Testenine: 1 kg po 1"40 lir kg. Rlž: 1 kg po 1*40 lir l&j. Sabariniran sladkor: 15 dkg po 7 lir kg. Kava: 10 dkg po 12'— lir kg. Losos: v posodah po okoli pot kg po 2'2o lir posoda na izkaznico. Po zahtevi, i ozirom na nHy*žino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: 1 zavoj riževega zdroba po 80 stotlnk zavoj. Rnzun tega sc bodo-razdeljevala v razprodajal-nicah aprovkzacijskc komisiie, v prodajalnah delavske zadruge, občinske kansnmne zadruge, zadruge Afcavnih uradnikov, Julijanske zadruge, zadruge škedeujskih ddavcev m konsumnega skladišča »Panatiche del Lloyo 50 stot. zavoj; kavia surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 g, po L 1'50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8"40 kg; tretmšnina po L 8'40 kg; kis po L 1'40 J«; kondenzirano sladko mleko marka »Mercurio« in marka »»Nutrice« po L 2*90 posodica; kondenzirano nesladko mleko, marka »Colombo« v posodah po 1 kg po L 4'15; sveče po 28 stot. komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; poper rn pi-menta v zrnju po L 12'— kg; kakao v prahu po L 14"— kg; kakao v zavojih po 50 g po 70 stotink zavoj; kakao v zavojih po 100 g po L 1*40 eavoj, severno - ameriška mast po L 10*40; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsi^l'a* v komadih po 50 dkg L 215 komad, soda po L 1*— kg, kristalizirana soda po L 1*— kg; suha polenovka po L 9*— kg; sardine v oljčnem olju »-Arrigoni« v škatljah po V» kg po L 1*35, l/4 kg po L 1*85 in >Excelsior* po % kg po L 2'70 ška-tlja; fileti v olju >Excelsior« po */• kg po L 1*30 škatlja. Samo na odmerek: prvovrstno čisto oljono olje, 10 cl na osebo in teden po L 5*50 liter. Živila, ki se razdele posetnikom ušbožni-škili izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti. Urnik razprodajalnic aprovizacijske komisije. Razprodajalnice aprovizacijske komisije tržaške občine so odprte občinstvu od 8—12 in od 14—17. Prodaja kruha na začasne izkaznice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo mogli kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, temveč samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da se odvzame pravica do nadaljne razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh določil. Menjanje pekaren. Vsakemu posestniku krušne izkaznice je dovoljeno menjati pekarno. Zato pa mora oddati svojo tozadevno izkaznico v izbrani pekarni; v interesu pekarja je, da poskrbi že istega dne za vpisanje novega odjemalca v lastno lista pri Uradu za živilske izkaznice, v ulici della Valle 3, da more že nasednji dan dobiti odgovarjajočo množino kruha, oziroma moke. Izdajanje novih petrolejskih izkaznic. V tem tednu se bodo razdeljevale vsem brez izjeme izkaznice št. 53 za nakup pol 1 petroleja. Preščipne se št. 9, ki se nahaja na levi strani petrol. izkaz., kjer je natisnjena petrolejka. Pri nakupu petroleja preščipnejo razprodajalci odgovarjajočo št. 9, ki je na desni strani nove petrolejske izkaznice. Petrolej se bo prodajal od 17. do 19. novembra t. 1. Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cassa di Risparmio štev. 13 II. nadstropje, do kron bo šlo ob selitvi, res je, ne vse, ampak jaz moram vendar enkrat imeti tudi novo obleko, ne samo ti?-* — Soproga je bila užaljena. »Tako? — To mi mečeS pred oči, ali ne veš, kaj nam je moj stric?« — je rekla samozavestno. -Res je, vse pripoznam, toda, kaj pa, če njegova dobrota preneha, če izve, kako razkošno živimo, in če umre brez testamenta?« »Ne bo, saj si videl zadnji čas, da je dober — in bogatini ne umro brez testamenta. Dal mi je častno besedo, da dobim svojih petdeset tisoč, živeli bomo lahko od obresti. Star je, umrl bo, in če bi tudi umrl brez testamenta, kar mi gre, mi gre; če ne od njega, pa od njegovih sinov.* Sodnik je bil potolažen fn molčal je. Prišel je dan selitve. Gospa sodnikova je napravila poslovilno večerjo gospodom uradnikom — in poslovili so «e vsi zadovoljni. Ko so v par dnevih potem sodnikovi vse uredili po peterih sobah in marsikaj novega nakupili, j« bik stanovanje »redi zelenega vrta še soprogu všeč in pohvalil je svojo boljšo polovico, češ da ima res fin okus. čez nekaj dni je napravil gospod sodnik s 2. decembra t. 1. Razprodajalcem petroleja, ki bi nc prinesli izkaznic na kontrolni urad do 2. decembra, se kratko-malo odvzame pravica do nadaljne razprodaje petroleja. Razprodajalci sc opozarjajo, naj ne upoštevajo izkaznic št. 53 z žigom zadruge državnih uradnikov, ker dobivajo člani te zadruge petrolej neposredno iz skladišča lastne zadruge. NB. Vse druge izkaznice št. 52 z žigom kakšne druge zadruge pa se morajo upoštevati. Kontrolni urad ne bo sprejemal neži-gosanih izkaznic. Izkaznice št. 52 so veljavne do 17. novembra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka 18. t. m. Cene: za mesto 1*20 lir za liter; za predmestje in okolico 1*25 lir za liter. Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Oemafe vesli. Še vedno ni pouka v I. in II. razredu dekliške šole v Trnovem na Notranjskem, četudi so gospodje že davno obljubili, da izpraznijo vsaj en prostor, ki bi začasno zadostoval. Ker so naši otroci vsled vojnih let že itak preveč pogrešali pouka, bi bilo vsako sedanje tozadevno odlašanje naravnost zločinsko. Zato prosimo, da sledi enkrat nmogim obljubam tudi — dejanje. — Prizadeti starši. Pr. ur. Hrvatskim učite!ji{ca)raa Istre. Na pitanja, koja sa raznih strana stižu o uzroku, zašte se štrajk učitelj(ic)a ne će provesti, daje odbor na znanje sledeče: Centralna vlada je dala delegatima, koje su poslali u tu svrhu tal. kolege u Rim, formalno obećanje, da če se prihvatiti svi zahtevi istarskog učite!j4ic)a. Ti su zahtevi formulirani ovako: Izjednačenje plača istarskih učitel>(ic)a sa plačama učitelja v kraljevini, skttparinski doplatak, povišar na 100% i stanarina povečana razmernc prema veličini mesta. Plače su pak učitelja v kraljevini, u mestima do 5000 stanovnik? ured jene ovako: Od 1.—4. godine službe 3100 L gocišnje, od 4.—8. godine sl-užbe 3600 L godišnje, 8>—12. godine službe 3800 L godišnje, od 12.—16. godine službe 4000 L godišnje, od 16.—20. godine služte 4300 L godišnje, od 20.—24. godine službe 4600 L godišnje, oć 24.—23. godine službe 4900 L godišnje, od 23. dalje godine službe 5100 L godišnje. Kako su uredjene plače u mestima preko 5000 stanovnika, ne zanima nas, jer takvih mesta je u Istri vrlo malo, a i u onim, Sto su, nema hrvatskih škola. — Medfutim je vladi dan roK do 1. decembra t. g^ da svoje obećanje i faktično provede, t. j. novac isplati. Uzmanjka li vlada na svome obećanju, učitelji(ce) si pri-držaju pravo, da sa 1. decembra bez ikakvog dalnjeg odgodjan^a izvrše svoju odluku, stvorena na skupštini u Pazinu, naime — d& stupe u štrajk. — Odbor će na dobu javit: svaka korak poduzet u tom pitanju te dalnji razvitak stvari. — Odbor. Tolminsko učiteljsko društvo ima svoje let no občno zborovanje dne 7. decembra t. 1. ol 11 v šoli pri Sv. Luciji po običajnem dnev nem redu. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, vabi tem potom k polnoštevilni udeležbi — odbor. Brez placrla delujejo že skoraj eno leto čč. šolske sestre d. N. D. na 8 razredni dekiišlt šoli v Trnovem na Notranjskem. Obrnile sc se zaradi tega že dvakrat na civilni komisarijat v Postojni in v zadnjem času tudi nt goriški deželni odbor, toda vse zaman: ne dobe niti odgovora! Vsled tega je prikipelc sila teh poštenih, delavk do vrha; zato s: drznem tem potom javno vplivati na go spoda generalnega civilnega komisarja, dr blagovoli on to zadevo takoj urediti, ker oč drugod ni rešitve. Upam, da vsaj ta glas nc ostane glas upijočega v puščavi! — Pravico-ljub. Slovensko gledališče. Danes, 16. t. m. sta dve predstavi. Popoldne točno ob 15'30 s-, uprizori zadnjič v sezoni krasna Strindbergovr pretresljiva drama v treh dejanjih Pelikan, do sedaj najboljša predstava, ki je žela pri četrtkovi ponovitvi zopet zaželjeiiO priznanje s strani cenj občinstva. Priporoča se ta drama posebno našir. okoličanom. Zvečer, točno ob 20, se ponovi n splošno željo sijajna burka »Nadzornik spatniL vozov« z g. Silo, laži-nadzornikom, in gdč. Mez gečevo v glavnih ulogah. Ta burka je doživel pri premijeri in reprizah krasen uspeh, ker nud polno smešnih zapletljajev, da se glcdalec nc mor. ubraniti smehu od prvega do zadnjega prizora Vstopnico so v predprodaji pri blagajni slov, g:e-dališča v Nar. domu. soprogo obiske pri svojih predstojnikih in prijateljih. Gospod nadsvetnik ga je bil zel< vesel kot svojega sošolca in povabil je obr na večerjo na Veliki Šmaren, ker je takrat ravno god njegove soproge. »In moj?« — je hitro pristavila sodnikova »Ravno prav, bomo pa skupaj praznoval: oba« _ je dejal veselo gospod nadsvetnik »Ali bo še kdo, ali bo velika družba?« — je skrbno vprašala sodnikova. »Ne, kakih osem do deset vseh skupaj, ne kaj uradnikov in starih prijateljev s soprogami.« Gospa je bila zadovoljna in ob odhodu st: obljubila, da gotovo prideta in potem pridejc pa enkrat nadsvetnikovi k njim. Poslovili sc se. Sodnikova je komaj čakala večerje pri nad-svetnikovih. Prvikrat bom zopet v fini družbi — tako je premišljevala sedeč na divanu — po tolikil1 letih. Vsi vedo, da sem nečakinja milijonarja in to moram tudi dokazati s svojim prvim nastopom. In takoj je naročila elegantno večerno obleko in plačala s tistim, kar je ostalo od denarja za selitev. Gospod sodnik bi ci bil rad kupil Martinov večer. Program, ki se bo »vajal na Martinovem večeru, ki ga priredi, kakor že javljeno, ženska podružnica GMĐ, v soboto, 22. t. m., je naslednji: Fr. Gerbič, »Spomladni klic«, dvospev (gca. Mezge če va in g. Šimenc); O. De v: »Vzdih: (g. Šimenc); Vilhar: »Nezakonska mati,« (gca Mezgečevaj V. Lisinski: »Zorko moja,« P. Konjović: »Pod pendžeri,« I. Zaje: »Vir« poje g. Biatuž; Smetana: dvospev iz ^Prodane neveste^ (prizor, gca. Mezgečeva in g. Šimenc); ruski ples (gca. Tatjuška in g. Aleksij Vladimirov); »Spoved dvospev (gca Mezgečeva in g. Požar); Etbin Kristan: >Kdo je blazen*, enodejanka, izvajajo igralci Dramatičnega društva. Med točkami svira mandolistična skupina »Viktor Parma« same na novo naštudiranc komade. — Po končanem sporedu bo srečkanje za živo gosko in prosta zabava. Začetek točno ob 20*30. Vstopnina L 2. Lože po 20 Lir se dobe pri blagajničarki v Narodnem domu. — Ker bo posloval tudi bufet, prosimo naše rodoljube, da nam kaj podare v jest vin ah ali Mjači. Darovi naj se pošljejo gospe dr. Ry-barevi, ulica Valdirivo 11 IV, Javna l|ndska knjižnica v Nabrežini izposoja knjige članom vsako sredo zvečer od 19 do 21, a ob nedeljah od 9 do 12 predp. — Vstopnina za osebo 2 liri, tedenski prispevek za člana 25 stot. Odbor vabi stare člane, posebno pa mladino obojega spola, da se oklenejo tega tako potrebnega kulturnega društva. — Odbor. Odborova seja glede naVupa molznih krav bo jutri, v ponedeljek, ob 16 v uradu Tržaške kmetijske družbe. Vabijo se vsi odborniki in zaupniki, da gotovo pridejo. Martinov večer pri Sv. Jakobu prirede združena društva nocoj ob 18 v dvorani »Del. kons. društva pri Sv. Jakobu«. Na sporedu ;e petje godba, šaljivo srečkanje za Martinovo |os, šaljiva pošta ter običajni govor o krstu vina. Po končanem sporedu ne bo mankalo druge zabave. Bufet je dobro preskrbljen, za že krščeno vino pa poskrbi voditelj društvene gostilne. Vstopnina je določena na L 1'50, eventualni radodarnosti se ne stavijo meje, ;aj gre čisti dobiček v korist pevskega zbora ori Sv. Jakobu. Cena gcciJnega špirita. Civilni komisar za Trst in okolico je odred'1, da se cena gorilnega špirita zviša od 4'20 lir na 4'30 lir. Eksplozija plina. Včeraj pe,jx>k!nc je ropravhal v 'sjJici Acniie-clotto št. 105 Ramen Mocote. s4:tr lf» !et, sobni sJ4kar. scire v 1. nadstropUi^ žnjim je bil v tudi niezov prijatelj Hirrr.bert Mo-randi, ^tar 21 let, di:aik. stanujoč v ulici Marrfrerita Mocoie si je meri delom zažffal cfsareto; plrn p:i -e bil baje na kakšnem mestu cdnrt in se razširil :>o sobi. Oknli 13.30 pa so j>riteleka vratu pa je cek> vrrio na vrt. Radovedni j-uJje so našli v sobi gorioinenrcna dva mladeniča. ki e>ta nezavestna ležala v eni sobi na podu. "^renesli so ju na Morali: i lev o stanovanj« v '^ici Marjrherita. kamor »je takoj pr<3ii'el zdravnik rešilne postaje, ki jima je daJ prvo pomoč. BHa sta precej ožfrana po obrazu, vrotu in rokah. Ko sta se zavedla, sta povedala, da ju je v momentu, ko je Mocole zaž-^al cieereto, obdal ve-Hk plamen, ki ju le oŽKal; slišala sta tue k mizi. kier e pil Gino MorteUi svoj četrt, in ffa prosil niilo-Činc; ta pa se je razđezH in rra oz-irven.il, češ, laj se sramuje prosjačiti knt vojik. katerega e ■;ieel dru-g! pivec, Orest OhiraMi, stnr 45 -kM, st.t-nujoč v ulici Mnl>n a vento 103. braniti. Med1 CKv-a-kli'em in MartelJijem ■'e nastal premr; M'jrtelli e vze! v roke nož. maJnr! čnjim proti CHiir !-Hki In ga rani-l v levo stegno ter mu prerezel eno i-lo; nato je ušel iz goMil-ne. Crhira-Miju so pv-■jii s kočijo na reS-lno pos4ai'o in odt'*l v mestno bolnišnico. Orožniki pa so MarteM a aretirali v iJici Mt>L a vento; star je 37 let -bretz posJa in brc talnega bivališča. Pokvaril si le roko. Alok-samier Vascotto, star JK let, tesar, je včerai bi. z al v tovar rr pri Sv ^o^ti -z električno žcigo ko^ drva; med de!om torp9 na okrcrel kos lesu; da bi ne nadel, se e ::otel česa cčmtoM in prijel se je k ne vrči -z« ža*.: ci rrru 4e skoraj odrezala levo rt*1*©. (Vneslo mu t i prste; palec >n kazalec pa le ve bo vi-ela ob roki. Na nj-e-sovo upit:e so ;reli dni ■;> 'elavci, ki so mii za sMo nbveraJi roko. iz ka-ere kri kar cirrielo g!edak ker ni itr-ei v trgovini nič M.jsca. Tik nifi 60 lir, ki iLh >e — preguvor. Zato naj v tretje tepregovorim o za^jern cesarskem namestniku v T>fij. Nekoč ie rekel n:eni: »Jaz silno spoštu-jem feso^Kje »n je irvažujem. tudi če me napada.« Jaz ita io: »Cfržaiov^e moram odkrito reči, da so natru*« v največ slučajih pToltioma — opravičeni!« Zardd če malo. se nasmehnil naHjubeznjiveje in me prijel pod pa: duho, rekši: »Po mo na balkon, da si ogle iamo!« (Bilo je namreč povodom neke porade, ki j:h je Frics neizmerno ljubU, kajti bile so »jeeova glavna »farsa«, kar .je bilo zopet zna-čiioo z«a nego v« razumevanje dobre u-prave ir. dobre politike.) Nekoč je bil na neki otroški predstavi v »Narodnem domu«. A predno je odšel, »e a«-Kis*rofiral: »NicJjt ualrr. es komnvt in die Zehuug. e nan se poskrbi! A, veste, kaj je od-zovoril ct-^arski namestnik: »Meoijo-11 gospodje, t!a naj razoneni deiiake nad njihove gla^e?!« Ta -'ii^tru'e drastično avstrijski režim! AJtro cre favrrizira.pje Slovencev! Naj navedem šc en z-do -V dtgodek. BHe so drža vi toz.! ) orsk e vo-l^ve. R*»s!d.jw e na^nigaval neki naši osebi, da je prirr*v*ier, dati poiporo za agitacijo, ker da je J •• o r*a fem. da okoliški m-ai&Jat ostane v cfo^n.sfcib rol^ah! V resnici pa je ves politični a-pa^at — vse izvajane voliinegia čina pri dos-tav-c/a^yOvn:c, v volilnih komisijah, pr« skrutini^« — deloval na to. da je Nabergo] — padel, vi-Jvb termi, da je imel kratko p^cd zaključkom še večvno! ki eden namesiništveoih svetovalcev, faVlo'vn RinaK^'ni>ja, je vzkliknil javno na ulici: To K dsta mo|ega življerju! Tak >e b«i av^trii-^ki režim v Trstu! Kdo more še nameriti nam Slovencem, če nič ne žalujemo ra^i tega. da je <-»*! Fries-Skene (ta pol mož, poi ženi) cesarski na mastni k v Trstu?! Te d» je povedala »Edinost*, kako je nek: ita-Či&pskj Ust pozival Tržačane. naj izpoznavajo Itaiijo m nje živ trende! Jaz M mu odisovoril: Zidravrnk. zdravi nalprej — sebe! Saj je znano, da so latinsl.a plemena frploh v večnem sporu z ger-grafiio! TimS Kudje v Italiji se odlikujejo s temeljnim — ne?na>njem glede vsega, kar je in se smriino kolo. ki se je vrtelo do zudniega časa — vrhov-sv-eta — se je menda ustavilo »n je Tittoni d pr&'ko, da sc povrne v svoj Rim, da osebno - -sivuje veli-ki predstavi — volitev v parlament! Saj sod: io mnogi, ida uspeh voKtev ne ostane brez vpliva na delegacijo v Parizu. Zdi ®e mi. da bole Tittonija mnogo kurja očesa...!* NekcČ je iteki sdovenski lisi priobčil kratek predjed dogotStov po državah širom sveta. O Bf>tg::rski je menil na kratko: Na Bolgarskem se nekaj kuha, aii ne ve se — kaj! Čitatelj sicer ni izvedel mnogo, ta4* lapiidamo je bilo. Tako nekako bi moral tudi jaz reči o reševanju jadranskega proirlema: Ne tem sicer, kaj — ali nekaj se kuha ea kulisami pariške konference, čeprav je glavni režiser daleč ta:n onkraj Oceana! Tudi GabrieJe mi postaja nekam zagoneten. Italijanski listi so slavili Gabriela D'Anmmzija, češ, da je z zasede-i«em Reke s svojimi »dobrovoljci« izvrsH »veliko kretnjo«. Po nekih znamenjih pa sodim jaz, «te se pripravljajo na Reki nove čudne kretnje, arli prespovedasK) nam ie gotov oriti o tem. To pa lafoko povem, da je začeJ D'Annurtzio dajati kon-fereoci v Parizu nasvete, kako naj bi se rešilo reško vprašanje. In pressenetljivo je, da vsaj beseda ne kaže več take nestrpnosti ki neodjcnfc'š-vosti. Neki itaiišaitska Ust je celo razmeseJ vest, da po?de D'Amnmzio v Pariz kot zastopnik Italije na reševanju jadranskega -problema!! Ali so to — sanj?.ji! Vse drugačna vett pa se je raznesla pred- I včeraišnrijn po Trsttt: Jaz sicer ne verisjem, so znacuoo ie vendar, da so se začele razna-šati take ves»! In az kanett krmca ni izkl&frao tudi to. danes rtnn: uzgiuL -Ker nam v eaarego! Tudi »velike kretnje« oe uspevajo vsikdar! V Befgradu se je menda valovje nekoliko ugta-diio. Razni, ;po «enzaccah hlastajoči listi si pomagajo ie »z vestmi o raznih uporih ia sporih križem JugiosJavije. Ali vse to so le enodnevne muhe, Jaikršnje aad^ašejo Ijitdi po vseh državah. Tudi v Sloveniji imajo mrlo krizo. Nadejamo se, da tudi to krtrfarrie ostane le viharoek v čaši vode. kakor je bilo tudi z veliko »revolucijo« v Hrastniku in Trbovljah. Ljudfje so se streznili in se vrnili na delo. Tako so nadejam, da todi v Ljubljani ne bo trpek* škode de'o na pripravi'anhi prihodnjih bolnih časov. Nadejam sc, če še kaj veleva irubezen do domovine. In te ljubezni srrorno menda pričakovati pri vseh strankah. Pred vsem pa treba, poleg ljubezni, mrrns krvi in f-:znegs presojanja, da pridejo k krmilu — najbolji krmi-larji brez ozira ca strankarsko znamko! Pa bo vse dobro! C—č. MILIVOJ VEŠČA: Kaleidoskop. Nekoč ie T odi hi mati srna, ki ?e bM ves podoben n?ej. ker je bila ona erjegova mati, on pa njen sin. Stanm-aLa sta td-aieč od iHrdr, v pragozdu, tako da ntsta pravzaprav nič znala -za tuje šege in navade. Živela sta svoje živKenše in se veselila božje narave. Ko je pa s5n odra-stel in je brla mati -v skrbeh e nabraJ že dovolj semena za lačno, srca svojih bratov in sester, je nameril svoj koraik proti domu s trdnim skilespom, da se ne- bo strašil ne tmda in ne emoja, samo da t-ii lahko stopil nekega dne pred tn-f svet in rekel: »Glejte, moj dom je tudi po!n svetlobe in dobrote. Veselile se ga, kakor nem ga iaz vesel!« In to je bilo tudi prav! Pa čeravno se je loti! evorjega defla s čistim *Tcem in vedrim čelom, nru venv^ar ni botelo roditi obi-lnega sadu. Seme je padlo sžoer oa u-godna tla, a razne nezgode in nejpriLke, katerim m še sam znal inhe-na, so \gz. tako isgonobile in ookvari+c, da j-e še ie stoti del obrodil primeren •sad. Deđat je in delal, sejaf, okopca-al in zalival od zore do mraka, a uspeh je ostal vedno isti. Je bilo že v božji naravi vse talko lepo poraz-d t-Ven o, da ni mcgel stvari premekaiiti za ped. Toliko sence, toMko tučr... toliko dobrega, toliko slabega.... Sata pa. ki ni bil liloaof. am.pak učeni doktn-nar ie obu^aS nad samim seboj m svojim delom. Šel ie v -svet in pokazal iti- svoje brale in -sestre, živeče v temnem pragozdu, rekoč: »OJejte jih, dKiake! Priite&el sem 33m kiči, pa so mi jo sproti upifmftt; učil sem jih resnice, pa m8 je verieli; dašil sem jim dobroto, pa so im vračali s httdc;k>s ie za časa v-otjne najbolj trpela živiaioreja, i dr&so. Ker se pa kmet, ki ima res tako kravo, le težko odloči, da bi 50 prodal, in si jo Tajrši sam pridrži, ker mu daje dobiček, zato pa danes dobre molmioe sleoro nik-jer ni dobiti na prodaš. Vkljub tem okolnostim je namenila našz Kmetijska družba pos-lati te dni na Kranjske svo'e etrckoN-noake, da bi nakupili tamk-aj dobre molzne živine -za naše okatfianske okraje. Krave, ki jib bomo dobili, so večinoma belanske pasme, izvirajoče prvobio iz severo-zapadne Koroške ob reki Beli (Motttfaal). Bebnska pasma pa je nasitaJia iz pinegavske .pasme, ki bre molznice je 'dolg in tanek. Kosti dobre mofanice so tanke in telo bolj šibko. Ako hočemo, da bo krava tudi za de!o, moramo paziti, r idi slabih zob in slabe prebave krme. — i- : se tiče vcRkostr krave, le dognano, da so n.:. ,j5— 605 D al mati a (Parobr, dr.J 300— 310 Gerolimich 1250- 1300 Uovd * 810— 820 Lussino 1400— 1450 MartinoKcH '' - 340— 350 Navigazione Libera Triestina 1360— 1400 Oceania 405— 420 Prem uda 550— 560 Tripccvich 490— 495 Assicurazioni Generali 16100—16500 Riunione Adriatica 3000— 3100 Ampelea 420— 430 Cement Dalmatia 282— 290 Cement Spalafco 330— 340 Čistilnica petroleja 2d25— 2075 Čistilnica riža 260— 270 Krka 355— 365 Tržaški Tramway 230— 236 Tržaška tvornica olja 825— 875 Jadranska banka 250— 255 švicarski tečaji. ŽENEVA, 14. (S.) Ura 44'»; marka krona, nova 5*3a stara 4*70; angt fnnt 2S2'75; frank 58'—; dolar 5'^. A Ema Zelen profesor Gino de Angelo poročena Senožeče Rim po Poslano*) Srebrn denar in zlato kupim najvišjih cenah« ALOJZ POVH urar in zlatar, sodni izvedenec Trst, Garlbaldljev trg št. 3 (prej Barriera) *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Cika Miim vsgei nI Bm - Lastaa p3!a?i DelniSka glavnica In rezervni zaklad K č. SI. 225,000.000 Izvršuje talajdBO vse bančne in BEiialnifto transakcij«. Uradni ure od 9.30-11.30 In 14.L0-1I I4ALI OGLUŠI KRAJEVNE ZASTOPNIKE in potovaloe spre i me Dragotin Starec. gIa\T» zastopnik Vzajemne zavarovalnic« v Bankovljah pri Testu, 3334 VEČ VAGONOV klanih hrastovih drv proda Iva n Zelen v Senožečah. 4359 KUHINJSKE potrebščine nove za ^gostilničarje, kavarnarje in gospodinje v velik? množini. — SkJasiišče triica Tintore št. 2. 4362 IŠČE se pomočnik resnega značaja, dobra plača, za manufakturno irgovino .Ponudbe pod »Poštenost« na »ras. ockL Edinosti 4361 HIŠA se odda v najem. Lir. 40. Scala Santa 307. Štefan Babuder." 435S PRODA se velika sobna wra. Ulica O. Gakitti št. 20, V. vr. 30. 4363 LEPA moderna salonska garnitura se proda. — Gorica ul. Morelli 40, II. Primožič. 3335 IŠĆEl se učitelj ali nčiteljica za poaičevauie dijakov v slovenskem Jeziku. Naslov: Ul. Coni-merciale 9, IV. desno. MartSnčič. SLUŽBO oskrbnika, oskrbnika skladišča ali vratarja pri vvčjem podjetju, išče invalid, izobražen, z lepo pisavo in znanjem slovenskega, italijanskega in nemikega jezika. Ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo pod »Pošten« do 25. L m. na ins. odd. Edinosti. 4347 HIŠA nova in 300 seinjev zemljišča se proda. — Cena 'po dogovoru. Bol junec it. 214. 4351 IŠČE se brivski pomočnik. Josip Kolakovič. Ajdovščina. 4352 NA PRODAJ je 700 rakel. Cena po dogovoru. — Društvena gostilna. Opčine. SREBRN DENAR In zlato knpujc po najvišjih cenah urar. ul. Manzoni 17, vr. 2, priti. 4332 KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Prancesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 ČEVLJARJI! Kopita za čevlje, ameriška, nova, praktična m elegantna, se prodajo po nizki ceni. Ul. Geppa 16, I., čevljarnica. 4329 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št 36 na dvorišča. P 711 DOŠLI so krasni sukneni ia baršunasti ' klobuki od 15 lir naprej. Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corso Garibaldi 28. PMno ns W.ci SI ki se bo vršil 23. novembra 1919 ob 10 zjutraj v svojih lastnih prostorih na Vrdelci. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalce v računov. 5. Posamezni predlogi. 6. Volitev novega odbora. . ODBOR* NB. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje. [Si Bij reg. zadruga z omej. poroštvom naznanja svoj:m članom, da je otvorila svoje uradne prostore v cfiici Rafiineria š2. 7V I. iscd&tr. Urad je odprt vsak ponedeljek in četrtek od 8-10 dop. in vsako nedeljo od 9-12. Obenem vabi svoje Člane, da pridejo po poljsko orodje: šape ofcoličanr-ke in i-trske, motike, sesire, vrtnarske rože in drugo, k! jih cdda zadruga po nakupnih cenah le svojim članom. Pri tej p iložnosti se člani lahko ypiš jo za različna semena in sicer: žveplo in umetna gnoj i a ki bodo na razpolago že prihodn e tedne. emna poživlja vse svoje člane da plačajo zaostalo zavarovalnino z navedbo poL štev. na njeno glavno zastopstvo v Barkovljali pri Trstu. g C Snuj za SivsijijD mw pravi ocmSki Seidel & Neumann in »Singer* Gast & Gasser - . . , . ,„ Tvrdka ustanovljen 1. 1873 FEAMCESCO BEOliflR popravhanja. TrRt nl Campamlo li> OSMICA. Pristno domače vino se proda v Grijanu štev. 238 pri L Letovišče Konigsberger prej Mioni. 5 minut hoda od Miramarskega ali Grljan-skega kolodvora. uL Hszzinl 49 (93Sd ul S. Lazzsro) Za prihodnjo sozono: bogara izber volne-* nega blaga, bari- enta moškega blaga, volnenih odej za^e3 «rk lastno Izdelovanj veliranih one]. m. iiiefnis Or.K. Fo^orniS se |q presel i s Gorica, ulica Co&lil štev. 13 - (pri senenem trgu) — TVSDKA — Mm Ic© La^lschste? V Trstu, Via Roma 28 (bišva ui. Učile Posle) vogal ul. Giorgto Oaiatti. Zraven velike pošte. — Telefon lt>8. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikiine, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo soiidno. JOSIP STROCKEl Trsi, vojs! Via Huowa-S. Calariia. Ve< ka vsakovistaega L.a.,, a ia moj« in ženske. - B aga za suknje, ža et, ba h.->nt, s ite. et:im:n ter r;i/.nih pn 'mernv za oknvs oblek. Vse po znižan h k »a .arenfi^.h cenah. lapitaipiii! V hoteln »KLANEC« v Klanca štev. 21 se dobivajo najboljša bela in črna vina iz kop skega okraja. — Prodaja se na debelo po najnižjih cenah Vi..-. ^'-•-^V'^..-.- u i^malijst popolna fino izde5ana kavarniška oprava in več mebliranih sob. Preprodajalci izključ ni. Fccpri&il le o G p stili (Isln) U1213 Scliittnr. i! iiSUili i| J LiiiliHLM P u Stisni (Pri Štclf!) Vel IH 1« M i.i mm um n ODlniacile la Istre po absolutno Konkurenčnih centih. Posebnost: Vermouth in žganja. 3E Krasne slike na porcelanastih pSoiiali |y|e umetno edino le yrs!e!si©-fot©i^ atelje, ulica Acquedofto Itev. 27 — Trst. Pozor ! — Govori se slovenski In srbsko-hrvatski. — Pozcr ! « MraV EDINOST; 5fc*. 311 V Trsta, dne 16. novembra TRGOVINA JESTVIN «¥ia Genova (Campanile) 13. Zaloza: kave, ^rlta, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t d. fristm jamarka rum, konjak, v£*-mouth, nrarsa4a, Višntetec ter raznovrsina vina, vse po zmernih cenaft. Ivan Bidovec, lotosrnflčnl nteUfc DOiUerre Trst« Corso «•». 39. Razglednice v platinu. Specijaliteta: Slike t barvah, fotcKbizzl. Oabinet, vtzit, povečanja, reprodukcije vukivrste. EiekU. razsvetljava. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnšca Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in nio—rjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pietro Pipoan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična ' vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka Vpisniki. (registri) posebnega sistema. 201 ' ------— i MAJOL1CNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, aL 5. G »o vami 6 in 12. NaiboUfo j izdelovanja in najpopolnejša vrsta Cene zmerne. ; ;_202 | PAPIR. Velika zaloga papirja Jd ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Dollinar. Trst Via del j Oelsi 16. • 256 DAMSKA KROJAČNICA A. Rieger. Trst. ulica Commerciaie 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obieke. obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna 337 HERMAMD TROiCA, TRST ul. Barrter« vecehla Stv. 8 ima veiiko zalogo mrtvaških predmetov. Venci Iz porcalane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. Najnižje konkurenčne cene. AvorSum mazilo za čevlje Wzx črni in barvani vosek za čevljarje Voščilo za parkete SLedterSstf maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-ljiva marka Edini pooblaščenec: fl"01 & RJGO — Trst ulica Carpison 2 i i ulica Coroneo 35 Naročbe sprejema tvrdka Debiasio & Dominls v Trsta ui. Molin grande 46 $e v Ajdovščini ob cesti hiša z 9timi prostori; > p^'dičju se Rahaja kuhinja »u 3 sobe. v I. nadstr. š «kOb. Pri hiši |e dvorišče, 200 ms sadnega v«i in 1580 m2 travnika in polja. Za pajasaila oglasiti se v pisarni odv. Dr. Jos. F^rii>lja v Trstu ul. Filzi šl. 17. 1. nadsir. Edino HisMia pristno rinjevca - — in — y y y v Ci ači št 13, z gospodarskim poslopj m in vrtom, se proda. — Več sc izve pri Andreju Obersnelu štev. 52. Istotam se proda močan voz. r'1 ■ * :AiMM^g^iMfn^Tr^Tfcga 40 - fliin elita m roeste -40 Bllca C. Carđnccl (prej Tcrrente) stiv. 43- Ugotovljene moške ob'eke lastnega izdelka Črne, modre, sive obleke po L 90.—, dežni plašči L 105.—, površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene s ajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za moSke in dečke op absolutno konkurenčnih cenah. Sprejarrajo so nara po meri za obleke in Um & REsroa - tki Lastna filstMa ŠKeđsrJ št. 10-21. Urad v mestu: i!l.Bonszstii5(v8ialBllFraiitK[9) \ SKia5iš£2 varm#«it!!3 najfinejše vrste in finimi Ilkerlsv. Transito: prosta luka. — j ■ oca: E3H nr-T^r m li BI III ZOBOZDRAVNIK D".msi Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Broznolgslno \ii\im 7A pMiraaje in mM zitiie ismil tfiim ua IH ZLATamHE^:i|Mj ' *......* g na veliko izbero se vdobi pri I J* POVH V Trstu r--» TRO GARIBALDI (BARRIERA) 3.||Gj — — Delo se izvršuje KE9MK 43 urah.-- g ugj^niM ga z In brez če!:usti, zlate krone In tudi obrobk! VILJEM TUSOlERSVšftS TKST. ul 30. oktobra (ex Caser.oa) li, a Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. ZeSozfeSUo MM ulica Chlozza št. 5, 1. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15 - 17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z neb< m in brez neba po moderni tehniki. Posebej se do- oljuje manj imovitim slojem olajšava v plačilu — Najugodnejše cen«. Dr. F. TamburZini KARIO HOSOf tahničnl vodja. 1 Izđe'ujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasničar — Ajdovščina.-- umurjjttA,, % in ii btm—H » i 1 LluMjanKa Kreditna kružnica v Trstu. p Cenirala v Ljubljani. | Podružnice: Celje, Celovec. Gor ca. Sarajevo, Split. Delniška K 15.000.00 Rezervni sakledis K 3,600.000.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3pfrartnurifo na žiro-ra:une proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obre-£ sti po dogovoru. Izvršuje borzne us.'cge in ria^e v najem varnostne celice. el. št. 5-18. Bia^aj.ia je odprta od 9-13. £ 1 Kisova kiselina I ledena pristna W/, I Plavilo Riinati t krobnl kleJ 1 I. t. d. I. t. d. se dobi pri HOLLAHDIA C0L0H1AL družbi z om. j. v Trstu uL Pier Luigl da Palestrina Stev. Z (vogal uL Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. I I L PELLEGRIHO CINCELLI Trst - ulica Malcanton Stv. 9 - Trst (Hi*a ustanovljena leta 1828.) KOZE in USMJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. ZLATARNICA G. PINO, TRST i se nahaja na Karzu it. 13 (blvla ] zstarnica G. 2 RXOVITZ & Figlio) J Velika Izbera (rebrnih In slatih m, ananov, verižic itd. § Giinlevec Luščilo XLuxardo Marasch no) in najfinejši likerji tvrdke Girolamo Luxardo iz Zadra. Maršala In vermouth tvrdke Paolo Accardi Vinci iz Maršale čistilne in hladilna min. vode KrlsOizIrane soli družbe „Terme ed Acque di Montecatini Zastopstvo in zaloga za T^st in In Julijsko Benečijo pri tvrdki Sraiskh — Trst ! V. Lozzoržito «3CCtiio 39 Tc&on 30-37 Kupujem trine sadike (Jiife") in rozge (banči) trie ,Moniico!a'. Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov: Dottor Comsnito Dorlgo Mazano (Udine) Videm JADRANSKA BANKA Deln. glav. K 30,00i>.000, Reser /a K 3, W 3.0 JO Centralu T Alt na £3553 tli Blsjaiali 5 - Via L M 9 Podružnice: Dubrovnik, Duna), Kotar, Ljut>* ljana. Metković, Opatija. Split. Šibenik. ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bmčno stroko spi Jaja!« posla Sprejema vloja na hranilne knjižice proti 31/2% letnim obra-siim v baneogiro-prometu prati 3Vo letni n o-brestlm. T.'a odpoved navezane rneslte sprejema po najugodnejš h pogojih, ki ss iinajo pogoditi od slučaja do slučaja. Daje 1 najau mmki praiali (j:ifii Janših;). Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—10 Telefon 14-65 B. ^odružnisa v Trstu, SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. PcsJovcdja in založnik F*. m SkEadilža : Jakin (Ancona), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranio. Trident, Trst, Benetke. Direktno uvajanje: Mineralnega, mazHnega olja, industrijalnega osja, kltovega olja, lanenoga olja, olja za volno, mazllnlh masti, bombaževih odpadkov itd. Sia^ii cskr^ovaiec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, indusirijalnih pomožnih zavodov Itd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij. ČEVLJARNICA FORCESS3M TR3T — Corso Vitt- Em. lil. štev. 4 — TRST Tj Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe* gospode il in otroke. Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Postrežba točna. Stara in poznana tržaška tvrdka! --—, I^S UiLLA • T*?/£:ST£ KUHARICA: „Nali rosrodarii so ze;o zadovoljni z menoj in vse to sem si pridcb la z mesnim ekstraktom ASRKaO^I. ARRIGONl Hesnl ekstrakt Je nepremasl:lv proizvod za dobavo najboliiih in tešnih juh, mešanic, raznih omak, zelenjav itd. Prodaja se po vseh trgovinah lestvsn. Societfi Anonimo Prodotfl Allmsntorl C. ARR1G0KI sc.5«s (Delniška družbo Jedilnih proizvodov G. SRRISOKI & C.) Posredovalnica za Julijsko Benečijo M. uL m. obira 15. Telefon 18-9/