PRIMORSKI DNEVNIK
Peturna plačana v gotovini /s	i.
Abb postale I gruppo	“ (jCQS 4*1) IIF
Leto XXn. St. 199 (6486)
O PREDLOŽENEM^ SPORAZUMU^ ZA JUŽNO TIROLSKO
Danes četrti dan zasedanja glavnega odbora SVP v Bocnu
Baje je Magnago zahteval podrobnejša pojasnila glede tako imenovane «mednarodne zasidranosti» bodočega sporazuma - Kompromisni predlog prof. Ermacore - Bolonjska KPI hvali kardinala Lercara - Za pobijanje banditizma na Sardiniji so potrebni odločnejši ukrepi
RIM, 31. — Iz Bočna poročajo, da se zasedanje južnotirol-ske «VoUcspartei» tudi danes n: zaključilo, čeprav traja že od Ponedeljka. Okrog 23.30 so sporočili, da se bo nadaljevalo ju-tri dopoldne, t. j. da bo trajalo
še četrti dan.
.Današnja seja je bila prekinjena dvakrat, in sicer opoldne, kosilo in po 19. uri za večerjo. nakar se je nadaljevalo do 23.30. Med drugo prekinitvijo je Predsednik SVP Magnago v nasprotju s tistim, kar so izjavili novinarjem drugi člani glavnega odbora SVP, dejal, da bi »lahko odo bolje*. S tem je verjetno mi-snl na težave, do katerih je prišlo V teh zadnjih treh dneh na se-Jah glavnega odbora. Vendar se le zvedelo — kljub temu, da nihee n* hotel dajati izjav — da je še Vedino' sporna točka tako imenovana • mednarodna zasidranost» morebitnega sporazuma. O tem vpra-Sa.nju so razpravljali predvsem včeraj zaradi odločnega Magnagu nasprotnega stališča podpredsednika SVP Dietla in njegovin pristašev, ki jih podpira tudi demo-■kri st jan sik a stranka v InnsbruoKU.
pa piše, nov pred-
uanes baje o tem vprašanju ni odo govora, ker so ga verjetno odložili do jutri Vendar pa je deželnemu svetovalcu SVP Poschu n.šla izjava, da je »vprašanje začaranosti pozitivno rešeno v skladu s premogi«. Zaradi tega opazovalci predpostavljajo, da je ivia-Snago predlagal, naj bi odbor za hteval nova pojasnila o mednarod-nom jamstvu za izvajanje spora-2uma. Morda je v tem razlog, da ie bo moralo zasedanje nadalje v8ti tudi jutri.
Glede vsebine današnjih lazprav T glavnem odboru SVP se je tudi zvedelo, da so obravnaval; nekatere podrobnosti, ki se tičejo bodoče pristojnosti bocenske po-*)rajine na področju šolstva, industrije im dodeljevanja delovnih •nest.
Včerajšnji »Dolomiten*
?a je vmes nekakšen J°g enega izmed izvedencev, ki so v°dili pogajanja, in sicer univ. Prof. Ermacore, ki predava med-Paradno pravo v Innsbrucku. Ta Predlog je bil sporočen predsedniku vlade Moru med njegovim bivanjem v Predazu med njegovim Pdletnim oddihom. Moro ga je jPrejel »načelno* s pridržkom. Gist poroča, da je med Metrom in vodstvom SVP posredoval demo-rNstjanski bocenski poslanec Ber-offa. Isti časopis piše, da sta Mo-T? in Taviani v zadnjem času obljubila baje tudi morebitno nadaljnjo razširitev pristojnosti bodenske pokrajine.
Sicer pa tudi ta list poroča o Syeh strujah v glavnem odboru
.P, o čemer smo poročali že včeraj. Za sprejem predloženega sporazuma so poleg Magnaga tudi odgovorni urednik »Dolomiten*, biv-f1. poslanec Toni Ebner, zastopniki cerkve, južnotirolskega gospodarstva, katoliške akcije (med ka-terim jtudi poslanec Mitterdorfer).
nasprotniki sporazuma, ki jih V°di podpredsednik SVP Dieti, pa le tudi namestnik predsednika pokrajine Alfoms Bemedikter, poki' i-J* tisk a svetovalca Peter B-rugger p1 Joachim Dalsass ter okrožna predsednika SVP Hans Neuhauser Pustriške doline in Franz Wid-diann iz Bočna.
. Dunajski dnevnik «Dle Presse» J* mnenja, da se noče vsa odgovornost naložiti na ramena južnotirol-ske SVP, če bo predlog zavrnila, nvstrlja bi morala za južne Tirol-oo skrbeti tudi v tem primeru ln “o morala nadaljevati pogajanja za dosego boljšega rezultata.
, S tem vprašanjem se ukvarja tudi zahodnonemsKi tisk. Dnevnik “Stuttgarten Nachrichtemi se npr. norčuje iz voditelja atentatorjev Burgerja, ki je navedel za vzor a-tentatorjev 'Grivasa Maocetunga ln Rastra, pozabil pa je na Andreja ttofferja, južnotirolskega borca za svobodo. Sicer pa list poudarja, da J® Poglavitno vprašanje naseljevanje Italijanov v bocensko pokrajino. ki na podlagi sporazuma ne bo P°d kontrolo in tudi ne bo onemogočeno. Vendar list poudarja, da
se to vprašanje ne more reševati z atentati proti uradom «Alitalia» in z ubijanjem finančnih stražnikov ter z eksplozijami na železnici.
Socialistični prvak poslanec Mau-ro Ferri, ki predseduje socialistični poslanski skupini, je danes izjavil novinarjem med drugim, da bo parlament med prvimi vprašanji prihodnji mesec moral načeti južno-tlrolsko vprašanje ln Agrigento. Dejal je, da bi morala vlada dati parlamentarcem vse potrebne informacije in druge elemente za proučevanje tega vprašanja. Zato bi morala odpreti parlamentarno diskusijo s svojimi izjavami, kar bi dalo razpravi večjo konkretnost. Dosedanja linija vlade pri iskanju sporazuma na podlagi sklepov komisije devetnajstih, je PSI spremljala in se tudi strinjala s tistim, kar se je storilo, vedno z željo, da bi prišlo do pozitivnega rezultata ter da bi prevladal čut odgovornosti. Končno je Ferri poudaril, da je nujno, da Avstrija in Nemčija prenehata posredno ali neposredno podpirati sleherno teroristično dejavnost.
Zahoanonemški «Milnchner Merkur« piše, da bi pomenil pristanek SVP na sporazum ((zakrinkano kapitulacijo«, češ da je Saragatov apaket« kot imenujejo predlog sporazuma «po vsebini precej reven«, kajti «tisto, kar Rim ponuja, je le dozdevna avtonomija, kar dobi v zameno, pa je avstrijska odpoved možnosti, da gleda južnotirol-sko vprašanje v njegovem političnem okviru«. List nadaljuje: ((Dunaj bi hotel končno zaključiti hladno vojno z Italijo. Toda ta mir na italijanski način bi bila samo zakrinkana kapitulacija«.
Medtem je prešlo vprašanje A-grigenta nekoliko v ozadje, v o-spredje pa odstop bolonjskega kar. dinala, nadškofa Lercara. Značilno je, da Je v zvezi s ;em tajnik pokrajinske federacije KPI za Bologno Vincenzo Galletti izjavil, da je kardinalova ostavka ((presenetila politične kroge in meščane«. «Ne glede na to, kakšen bo papežev sklep,« je izjavil Galletti, «še nam zdi, da je treba poudariti, da o-značuje vseh štirinajst let odkar vodi bolonjsko nadškofijo kardinal Lercaro, pozitiven razvoj odnosov med versko skupnostjo in družbo. Nedavna izmenjava pisem med kardinalom in županom (KPI) je povzročila globoko zanimanje v
govoru v vzdušju spoštovanja ln sodelovanja, ki ju zahteva potreba današnjega časa tudi za rešitev številnih vprašanj Bologne«.
V pričakovanju, ponovnega sestanka obeh domov parlamenta je socialdemokratski poslanec Orlandi naslovil na notranjega ministra vprašanje, kaj misli storiti, da se prepreči banditizem na Sardiniji, ki je postal zlasti v zadnjem mesecu zelo nevaren, ker se zdi, da so bili vsi dosedanji ukrepi zelo neuspešni, kotv da bi država ne mogla ničesar storiti. Zato bi bilo potrebno dati krajevnim policijskim in sodnim organom na razpolago
niti lanskoletni zakon, ki je dal na Siciliji dobre rezultate v borbi proti mafiji in kriminalnim organizacijam.
Vodstva vseh treh sindikatov so napovedala 48-urno stavko za 13. in 14. t.m. nameščencev cementne industrije, in sicer samo v tovarnah Italcementi, Sacelit, in Eternit. Delavci živilske industrije pa bodo v smislu sklepa istih treh sindikatov stavkali v vsej državi delno 13., delno pa 16. septembra. Zaradi stavke nameščencev v u-pravi beneškega pristanišča, je danes popoldne z zamudo odpotovalo več potniških letal.
primerna in učinkovita sredstva ter tako osebje, ki se ne bi čutilo RIM, 31. — Zunanji minister na Sardiniji kot da so ga tja po- Fanfam je sprejel danes v palači slali za kazen. Končno bi bilo po- Farnesina italijanskega veleposla-trebno tudi na Sardinijo razteg- I nika v Moskvi Federica Sensija.
Danes bo znana U Tantova odločitev
NEW YORK, 31. — Glavni tajnik OZN U Tant, ki se je nocoj vrnil v New York s svojega potovanja po Latinski Ameriki, bo jutri sporočil, ali namerava sprejeti obnovitev svojega petletnega mandata, ki poteče 3. novembra. Na splošno upajo, da bo U Tant sprejel mandat vsaj za nekaj časa In da bo vsaj počakal, dokler se ne sporazumejo o njegovem nasledniku.
Včeraj je U Tant na tiskovni konferenci v Santiagu v Čilu izjavil med drugim: «Bojim se, da so možnosti rešitve vietnamskega spora zelo daleč.« Poudaril je, da se bo vojna v Vietnamu lahko končala, samo če se bodo upoštevali trije pogoji, ki jih je on obrazložil, In sicer ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, ustavitev vsake vojaške dejavnosti v Južnem Vietnamu in sestanek med «vsemi tistimi, ki se bojujejo«.
Zatem Je U Tant Izjavil, da vietnamsko vprašanje «ne spada več zakonito v pristojnost OZN« po ženevski konferenci leta 1954 ter da med prizadetimi strankami so samo ZDA v OZN.
U Tant je nato izjavil, da se načelno strinja s stališšem de Gaulla, kar se tiče načina morebitne rešitve spora. Omenil je, da je leta 1963 že odobril de Gaullovo zamisel, naj bi sklicali konferenco o nevtralizaciji jugovzhodne Azije. V zvezi z odhodom njegovega izrednega odposlanca v Pnom Penh je U Tant izjavil, da je naloga tega odposlanca omejena samo na obmejni spor med Tajlandijo in Kambodžo in ni v zvezi z vietnamskim vprašanjem.
TRST, četrtek, 1. septembra 1966
PO DEMONSTRACIJAH PO PEKINŠKIH ULICAH
Izjava centralnega komiteja KP SZ Oster protest vzhodnonemške vlade
Sovjetska izjava obtožuje kitajske voditelje, da s svojo politiko delajo veliko uslugo imperialistom - Včeraj veliko zborovanje v Pekingu - Novi manifesti svarijo gardiste pred nasiljem
MOSKVA, 31. — Agencija Tass je objavila nocoj izjavo centralnega komiteja KP SZ, ki pravi, da so sklepi 11. plenuma centralnega komiteja kitajske komunistične stranke «nov resen korak, ki škoduje stvari enotnosti mednarodnega komunističnega' gibanja in borbi za socializem, za narodno osvoboditev, za mir in varnost narodov«.
Izjava dodaja, da ta korak «de-
la veliko uslugo imperialistom in reakcionarjem prav v trenut-ku, ko imperializem zaostruje borbo proti revolucionarnem gibanju in širi umazano vojno v Vietnamu
Izjava pravi nato, da odgovornost za odpoved skupne in koordinirane akcije proti imperializmu in reakciji ter za stalne poskuse razbijanja komunističnega gibanja in socialistične skupnosti, kakor tudi za šibitev protiimperailistič-ne fronte pade v celoti na kitajske voditelje »Kljub težavam, ki jih ti ustvarjajo, pravi na koncu izjava, bo KP SZ še dalje delala I za prijateljstvo s kitajskimi komunisti in s kitajskim ljudstvom in bo odločno podpirala splošno linijo mednarodnega komunističnega gibanja in načela marksizma le-
llllllllllllllllllllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIiniMllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllIlllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllMlllllllllllllllllllinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUMIIHItlllllllllllllllllllllllllllllltllMIIIIUIIIIIIHIIIIII
OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA V KAMBODŽI
Polurni pogovor generala de Gaulla s severnovietnamskimpredstavnikom
Hošiminhovo pismo za generala - S Sihanukom je de Gaulle govoril o nevarnem stanju v jugovzhodni Aziji - Danes bo govoril na stadionu v Pnom Penhu
PNOM PENH, 31. — General de Gaulle se je danes pogovarjal pol ure s severn,-vietnamskim predstavnikom v Pnom Penhu Tuongom. Po pogovoru je Tuong izjavil: ((Sporočil sem generalu de Gaullu prisrčne pozdrave našega predsednika Ho-šiminha. Glede vsebine pogovora je jasno, da nič ne povem.«
Francoski zunanji minister de
Murville je bil navzoč pri delu pogovora. Tuong je v pogovoru
niču. Nekemu časnikarju, ki ga je vprašal o vsebini pisma, ki ga je Hošiminh poslal de Gaullu, je odgovoril: «Ne morem vam reči več, kakor sem vam rekel; ne postavljajte mi v usta tega, kar nisem rekel.«
Prav tako ni hotel Tuong odgovoriti na vprašanje, ali namerava
Gaullom. Poudaril je, da je bil imenovan za predstavnika Severnega Vietnama v Pnom Penhu in da o,o prihodnje njegovo delo prav tu
s časnikarji poudaril da je na prmoanje njegovo aeio prav tu ravno, da je napravil vljudno*--, j predstavnik francoskega predsed-ni obisk francoskemu predsea- 'nika Gilbert Perol je izjavil, da mu
javnem mnenju in predstavlja nov odpotovati v Hanoj, da poroča Ho-prispevek k konstruktivnemu raz-1 šiminhu o svojem pogovoru z de
iiiuaitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiHtMiiiiiii
PREDSINOČNJIM V STUTTGARTU
Ustaški zločinec ubil jugoslov. diplomata
Očitno so dosedanje mile kazni ustaških zločincev v Zahodni Nemčiji spodbuda za nove zločine
BONN, 31. — Sinoči okrog 21. ure je v neki gostilni v Stuttgartu 26-letni Jugoslovan Franjo Go-reta, ki je štiri leta v Zahodni Nemčiji, z osmimi revolverskimi streh 'ubil vodjo stutgartskega u-rada jugoslovanskega generalnega konzulata v Munchnu Savo Milano-viča. Od policije, ki je Goreto aretirala neposredno po zločinu v gostilni, se doslej niso mogli dobiti nobene podrobnosti. Milanovič, na katerega je streljal Goreta, je u-mrl med prevozom v bolnišnico.
Zverinski umor Save Milanoviča v Stuttgartu pred očmi številnih gostov v gostilni, spada v vrsto ustaških zločinov organiziranih v Zaodnhi Nemčiji proti Jugoslaviji in njenim državljanom. Novembra
leta 1962 so ustaški zločinci pri belem dnevu razbojniško napadli jugoslovansko zastopstvo v Badgo-desbergu, razbili pohištvo in ubili nameščenca Momčila Popoviča. Sodišče je, z izjemo ubijalca Perčiča, ki je bil obsojen na 15 let ječe, vse ostale blago kaznovalo. Dve leti kasneje, julija leta 1965, so u-staški zločinci v Mehrsburgu hudo ranili jugoslovanskega konzula Klariča. Zločinec je bil obsojen samo na dve leti in devet mesecev navadnega zapora. Blage obsodbe ustaških zločincev so ustašem dale samo spodbudo za nove zločine tem bolj, ker sodnim organom med procesom ni šlo za tem, da bi pri tem odkrili prave krivice in organizatorje zločinov. To potrjuje nedavni poskus umora jugoslovanskega državljana v Karlsruhe, nameravani bombni atenta na generalnega konzula v Munchnu v začetku drugega meseca in včerajšnji zločin v Stuttgartu.
Proces v Džakarti
DŽAKARTA, 31. — Te dni se je začel v Džakarti proces proti bivšemu ministru za zadeve osrednje banke Jusufu Muda Dalamu, ki je obtožen, da je nezakonito kupoval orožje od komunističnih držav in da je izdal dovoljenja za uvoz prijateljem za vrednost 22 milijonov dolarjev
Davi je pričala indonezijska filmska igralka Nurbain, ki je izjavila, da je po predsedniku Sukarnu dobila dovoljenje za uvoz blaga za vrednost dveh milijonov dolarjev. Povedala je, da je odšla k Sukarnu skupno z ravnateljem neke družbe in zaprosila dovoljenje za uvoz blaga z odlogon za plačilo. Sukamo ji je rekei, naj dvigne dovoljenje pri tedanjem ministru za zadeve centralne banke Dalamu.
Pričal je zatem podravnatelj indonezijske banke, ki je izjavil, da je Dalam uporabil del javnega denarja za ((prestižne načrte« predsednika Sukarna. Dodal je, da je Dalam dal zgraditi rezidenco za četrto predsednikovo ženo, stolp, na vrhu katerega je restavracija, ki je stal dva tisoč milijard rupij, in številna druga poslopja.
]nlka Gilbert Perol je izjavil :ne izhaja, da so na vidiku drugi sestanki med de Gaullom in 't uon-gom. Dodal je, da so današnji sestanek organizirali še pred odhodom de Gaulla iz Pariza, in da je bil de Murville navzoč ((bistvenemu delu pogovora«.
Zatem je Perol izjavil, da ameriška vlada ni poslala nobene poslanice generalu de Gaullu pred njegovim obiskom v Kambodži. Izključil je vsako možnost stikov med predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte in člani francoske delegacije.
Nato je Perol izjavil, da je bil današnji sestanek de Gaulla in Tuonga «neposreden ln oseben stik s kvalificiranim predstavnikom Demokratične republike Vietnama«.
V krogih francoske delegacije potrjujejo, da je Tuong izročil de Gaullu pismo predsednika Hošimin-ha. Vsebina pisma ni znana in domneva se, da gre za vljudnostno pismo.
Francoska delegacija odklanja vsako najmanjše pojasnilo o današnjem pogovoru. Francoski predstavnik je izjavil, da je težko, da bo današnji pogovor imel kakršen koli vpliv na govor »splošnega značaja«, ki ga bo imel de Gaulle jutri na zborovanju na stadionu v kamboški prestolnici.
Opazovalci v hanojski prestolnici so mnenja, da so današnji stik navezali na pobudo Severnega Vietnama ter da je Tuong dobil jasna navodila, preden je odpotoval iz Hanoja v Pnom Penh. Ne izključuje se, da je bil sestanek na kak način povezan z julijskim obiskom bivšega francoskega ministra Sainteny-ja v Hanoju. Zelo verjetno je, da je Tuong obrazložil de Gaullu stališče hanojske vlade.
še pred sestankom je Gilbert Perol izjavil, da bo de Gaulle imel priložnost seznaniti se o zadnjem stališču hanojske vlade glede vietnamske vojne. Dodal je, da bo sestanek «važnejši od vsakega drugega stika, kar jih je bilo med Francijo in Severnim Vietnamom, ker bo neposreden«.
Tuong je bil poslanik v Gvineji in glavni tajnik severnovletnamske-ga zunanjega ministrstva. Svoje novo mesto v Pnom Penhu je prevzel šele pred nekaj dnevi, in sicer v četrtek. Njegovo imenovanje so tedaj takoj spravili v zvezo z napovedanim de Gaullovim obiskom v Kambodži. Davi so ga uradno predstavili de Gaullu med sprejemom diplomatskega zbora.
Davi so se začeli uradni kambo-ško-francoskl razgovori. Sestala sta se najprej de Gaulle in Sihanuk in se sama pogovarjala petinštirideset minut. Nato so pogovoru prisostvovali ministri In svetovalci obeh strani. Perol je izjavil, da je bil glavni predmet pogovora ((kritično stanje v Jugovzhodni Aziji«. De Gaulle je izrazil svoje ((občudovanje« nad kamboško politiko nevtralnosti in neodvisnosti ter je poudaril, da je ta politika «edina sedaj veljavna na svetu«. Govorili so tudi o raznih vprašanjih gospodarskega sodelovanja med Francijo in Kambodžo.
S kamboške strani izjavljajo, da sta predsednika dosegla »visoko stopnjo soglasja pri proučevanju indokltajskih problemov«. Med temi je bilo stališče Kambodže do sosednih držav in do ZDA. Posebno pozornost so seveda posvetili vojni v Vietnamu. Govorili so tudi o francoski vojaški pomoči Kambodži.
Kakor že omenjeno, bo de Gaulle I jutri govoril na mestnem stadio-
nu. Jutri si bo ogledal tudi znamenite razvaline Angkora.
Na nocojšnji večerji je de Gaulle v svoji zdravici Izjavil, da sedanja vojna v Vietnamu, ki se nevarna širi, grozi da zajame ves svet. i>ud»ti je, da politika nevtralnosti, ki jo vodi Kambodža, predstavlja edino podlago za mir.
V kamboških krogih se zatrjuje, da bo de Gaulle v svojem jutrišnjem govoru pozval ZDA, naj ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama ter naj priznajo južnovlet-namsko osvobodilno fronto. Vendar pa ne bo postavil konkretnih predlogov za posredovanje za konec vojne v Vietnamu.
Ameriški demokratični senator Robert Griffin je na tiskovni konferenci predlagal, naj de Gaulla povabijo v Washington, ko bo zaključil svoje sedanje potovanje, da bi se sestal s predsednikom Johnsonom, s člani vlade in z voditelji kongresa. Predlagal je tudi, naj bi de Gaulle govoril pred obe-
ma zbornicama kongresa.
V Parizu je glavni tajnik Splošne zveze dela George Seguy, ki se je vrnil z drugimi sindikalisti z obiska v Severnem Vietnamu, izjavil, da severnovletnamska vlada skrbno spremlja de Gaullov obisk v Kambodži in upa, da bo lahko prinesel pozitivne rezultate.
Seguy je nato izjavil, da so se zanimali tudi o objektih, ki jih Američani bombardirajo. Ugotovili so, da gre v večini primerov za teroristične napade Pripomnil je, da imajo materialne dokaze, ki jih bodo predložili na tiskovni konferenci v petek zvečer. Nadaljeval je: ((Vlada vietnamske republike načelno ne zavrača pogajanj. Toda da bomo lahko vedeli, ali so pogajanja mogoča, je potrebno vprašati gospoda Johnsona, ker v sedanjem stanju samo sprejema ukrepe za zaostritev vojne. Hanojska vlada ne more zaradi tega storiti drugega nego okrepiti borbo za odpor proti imperializmu.«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiHfiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiii
Tito v Sloveniji
Russellovo pismo ljubljanskemu «Delu» - Skrčenje števila nameščencev v notranji upravi SFRJ
LJUBLJANA, 31. — Predsednik republike maršal Tito, ki je danes prispel z letalom v Slovenijo, je popoldne v spremstvu predsednika skupščine Slovenije Ivana Mačka, predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, političnega tajnika CK ZK Slovenije Miha Marinka in drugih osebnosti obiskal sejem vina, prvo razstavo gostinske in turistične opreme in stalno razstavo stanovanjske opreme.
Dopoldne pa je Tito obiskal gradbišče viadukta Peračica na novi moderni poti, ki bo povezovala Ljubljano z Bledom. Po kratkem zadržanju v Radovljici, je Tito s svojim spremstvom obiskal tudi avtokamp turističnega društva Lesce.
Britanski filozof in pacifist Ber-trandt Russel je poslal uredništvu ljubljanskega »Dela« pismo, v katerem pozdravlja uvodnik ob ustanovitvi mednarodnega sodišča za ugotovitev vojnih zločinov v Vietnamu.
Iz Beograda pa poročajo, da je zvezni izvršni svet na današnji seji pod predsedstvom Petra Stamboliča med drugim proučil poročilo o
ukrepih notranje uprave za zmanjšanje števila zaposlenih v zveznem tajništvu za notranje zadeve. Svet je ugotovil, da se v tajništvu za notranje zadeve intenzivno uresničujejo stališča o organizaciji in nalogah službe državne varnosti oziroma organov notranje uprave v celoti. Kolektiv zveznega tajništva za notranje zadeve je v celoti sprejel sklepe četrte seje CK Zveze komunistov Jugoslavije in pristopil k realizaciji okvirne sistematizacije delovnih mest v tajništvu na podlagi skupno določenih kriterijev in upošteval pri tem vprašanja precejšnjega števila uslužbencev zveznega tajništva, ki zapuščajo službo v zveznem tajništvu, ker so njihova delovna mesta za začasno sistematizacijo ukinjena. Zvezni izvršni svet je pozitivno ocenil dosedanje ukrepe za izvajanje sklepov o določitvi okvirne sistematizacije delovnih mest in način reševanja kadrovskih vprašanj. Svet je ugotovil, da se kljub zmanjšanju osebja delo v zveznem tajništvu za notranje zadeve normalno opravlja.
B. B.
ninizma ter proletarskega iinterna-cionalizma.*
Izjava ugotavlja, da je plenum CK KP Kitajske poleg odobritve tako imenovane velike proletarske kulturne revolucije izrekel tudi obrekovalne obtožbe proti Sovjetski zvezi in je uradno potrdil namen leninističnih Uniji, ki je bila izdelana na konferencah leta 1957 in 1960. Z drugo besedo, je protisovjetska linija postala sedaj uradna politika kitajske komunistične stranke. In res se je po omenjenem plenarnem zasedanju začela na Kitajskem sistematična protisovjetska kampanja. Z izgovorom »sodelovanja z imperailiz mom ali povratka kapitalizma* povzročajo kitajski voditelji veliko poslabšanje odnosov med bZ in Kitajsko do takšne mere, da organizirajo žaljive demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu. Taka dejanja skupno z izjavami centralnega komiteja KP Kitajske predstavljajo nov hud korak, ki škoduje stvari enotnosti mednarodnega delavskega gibanja.
BERLIN, 31. — Vzhodnonemška vlada je izročila kitajski vladi odločen protest zaradi napada na vzhodnonemške diplomate v Pekingu med demonstracijami v teh dneh.
Protest vzhodnonemškega zunanjega ministrstva so izročili včeraj kitajskemu poslaniku v vzhodnem Berlinu. Nota ugotavlja, da so demonstranti ustavili avtomobil z značko diplomatskega korpusa, v katerem so bili vzhodnonemški vojaški ataše v Pekingu Wal-ter Kautzsch, njegova žena in njegov sin ter nemški vojaški ataše v Severnem Vietnamu Mueller in njegova žena. Demonstranti so jih napadli ob navzočnosti policijskih agentov.
Nota našteva nato podrobnosti o napadu in dodaja, da so oba atašeja nato s silo odvlekli v neko poslopje, kjer je bilo središče rdeče garde, kjer so ju samovoljno pridržali več ur. V tem času niso hoteli sporočiti vzhodnonemškemu poslaništvu nobenih vesti o njuni usodi.
Poleg tega incidenta, ki se je dogodil v nedeljo, nadaljuje nota, so v številnih drugih primerih funkcionarji vzhodnonemškega poslaništva in sam odpravnik poslov bili onemogočeni pri izvajanju svojih funkcij.
Dokument omenja nato, da je bila žena prvega tajnika poslaništva 29. aprila napadena in hudo ranjena in da je tedaj kitajski zunanji minister obljubil, da bodo sprejeli ukrepe, da se preprečijo taki incidenti
Nota izraza presenečenje vzhodnonemškega zunanjega ministrstva nad dejstvom, da «načelnik glavnega oddelka kitajskega zunanjega ministrstva, kateremu je vzhodnonemški odpravnik poslov izročil protest, ta protest zavrnil in je skušal celo upravičiti lopovsko ravnanje. Nota odločno protestira proti tej kršitvi mednarodnih določb o diplomatski imuniteti in zahteva dejanske ukrepe, da bo vzhodnonemško poslaništvo moglo redno vršiti svoje funkcije in da se zajamči varnost članov poslaništva in njihovih družin, ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji.
Po pekinških ulicah nadaljujejo rdeči gardisti svojo dejavnost, toda zdi se, da je njihovo število manjše kakor pretekle dni. Vendar pa se je danes popoldne zbralo na velikem trgu pred «Vrati nebeškega miru«, ki so jih sedaj preimenovali «Trg vzhod je rdeč«, na stotisoče ljudi. Številni mladi so prišli z vlakom iz raznih krajev države. Tri vrste vojakov in rdečih gardistov so postavile kordon okoli trga in so zaprle dohod tujim dopisnikom.
Na zborovanju sta govorila general Lin Piao in Cuenlaj. Oba sta pozvala rdeče gardiste, naj pri nadaljevanju ((kulturne revolucije« ne uporabljajo sile. Cuenlaj je sporočil, da bodo prišli v Peking študenti iz vse Kitajske, da koordinirajo revolucionarna gibanja v raznih pokrajinah. Današnjega zborovanje se je udeležilo veliko število gardistov, ki so prišli iz vse države, ter ve-
liko število vojakov.
Medtem so se po mestu pojavi« manifesti v katerih se prvikrat govori o »nadzorstvenem odboru* rdečih gardistov. Manifesti govorijo o napakah, ki so bile storjene pri izvajanju ((kulturne proletarske revolucije«, o napadih na »revolucionarne družine«. Manifesti dodajajo, da bodo ranjene zdra-vili in jim plačali odškodnino. Zatem obsojajo manifesti nekatera sisteme, ki so jih uporabljali rdeči gardisti, kakor npr. striženje las na ulici ter preiskave v uradih ali na domu uradnih osebnosti, «ki tvegajo, da na ta način zgubijo tajne dokumente«.
Manifesti poudarjajo za tem, da je treba pustiti na miru tujce, prekomorske Kitajce in priseljence, da je treba nehati s preiskovanjem vozil, ki pripadajo tujcem, ali pa vojaških vozil. »Nekateri rdeči gardisti, je rečeno v manifestih, niso dobro proučili in izvajali sklepov v šestnajstih točkah centralnega komiteja, ki prepoveduje nasilje.
Kuba in Kitajci
HAVANA, 31. — Glasilo kubanske komunistične stranke «Gram-man je danes prvikrat obvestilo svo-je čitatelje o dogodkih na Kitajskem. Med drugim poudarja list, da nekatere skrajnosti, kakor na primer povezovanje Maocetungove misli z najbolj absurdnimi rečmi «smeši kitajske voditelje pred vsem svetom«. Na ta način «dajejo priložnost, za zasmehovanje ne samo njih temveč vsega komunizma in imperialisti imajo lahko nalogo, da izkoristijo to v svoje propagandne namene«.
..................................
Mansfield predlaga zmanjšanje
števila ameriških čet v Evropi
Bela hiša pa pravi, da v sedanjem trenutku to «ni koristno
WASHINGTON, 31. — Skupina trinajstih demokratičnih senatorjev, ki jih vodi voditelj Mansfield, je danes zahtevala znatno zmanjšanje števila ameriških čet v Evropi. V ta namen so predložili resolucijo senatu, ki so jo pripravili na sestanku političnega odbora demokratične senatne skupine. Resolucijo je na seji obrazložil senator Mansfield in sledila je živahna debata.
Bela hiša je takoj sporočila, da po mnenju vlade taka resolucija »ne predstavlja koristnega koraka v tem trenutku«.
Resolucija poudarja, da je moč znatno znižati število ameriških čet v Evropi, ne da bi s tem ravnali v nasprotju z ameriško obveznostjo v okviru atlantskega pakta, ker je to mogoče zaradi sprememb in izboljšanja tehnike moderne vojne in
zaradi znatnega povečanja ameriške sposobnosti, da prevažajo vojaške sile in naprave z letali.
Po računih Pentagona imajo ZDA, sedaj v Evropi 330 tisoč vojakov, od katerih 210 tisoč v Nemčiji.
Mansfield je v svoji izjavi v senatu izjavil, da je prišel trenutek spričo zboljšanja odnosov zahodne Evrope s Sovjetsko zvezo in spričo dejstva, da si zahodna Evropa lahko sama pomaga, ko je treba menjati resolucijo senata iz leta 1951, s katero je Truman predlagal povečanje ameriške moči v Evropi z drugimi štirimi divizijami. ((Zahodna Evropa, je dodal Mansfield, se je že zdavnaj rehabilitirala po uničenjih v drugi svetovni vojni ter je sedaj dinamično in cvetoče področje z močno razvito gospodarsko, vojaško in politično močjo. Zatem , je naštel še naslednje razloge v
podporo svojega predloga: 1. Očitno se je zmanjšala napetost v primerjavi z letom 1951. 2. Evropski zavezniki so izpolnili svoje voja.šae obveznosti »mnogo pod cenitvami, ki so jih svoj čas sprejeli kot potrebne«. 3. Povsem neupravičeno je prenašati nepotreben beg dolarjev, ko izhaja, da so ameriške obveznosti v Evropi pretirane v primerjavi s potrebami.
Zatem je Mansfield izjavil, da je sama Francija navedla zmanjšanje napetosti z vzhodno Evropo ko je zahtevala umik oporišč NATO in ameriških oporišč s svojega ozemlja-
Mansfield, računa, da je v Evropi sedaj 400 do 450 tisoč ameriških vojakov ter 900 tisoč do mi-miljona skupno z družinskimi člani. Ta ocenitev je v nasprotju z ocenitvijo Pentagona.
Novinarji so sinoči nekaj pred polnočjo s presenečenjem zvedeli, da se bo zasedanje južnotirolske SVP nadaljevalo tudi danes — in četrti dan. Očitno gre za hude spore, vedno zaradi «mednarodne zasidranosti* bodočega sporazuma. Trdi se. da je podaljšanje zasedanja v zvezi z novimi pojasnili, ki jih je Magnago zahteval, verjetno v zvezi z nekakšnim kompromisnim predlogom izvedenca avstrijskega prof. Ermacore. Vsebina predloga ni znana.
V	ospredju mednarodnega političnega dogajanja je de Gaullov o-bisk v. Kambodži, kjer je sprejel severnovietnamskega predstavnika, ki mu je sporočil prisrčne Ho i-minhove pozdrave. Sam de Gaulle je sinoči izjavil, da se vietnamska vojna nevarno širi in grozi, da zajame ves svet. Veliko zanimanje pa vlada za de Gaullov današnji govor, v katerem bo najbrž pozval vlado ZDA, naj preneha z bombardiranjem Severnega Vietnama in prizna južnovietnamsko osvobodilno fronto. De Gaullov predstavnik je izjavil, da se general ne bo sestal s predstavniki osvobodilne fronte. O včerajšnjih de Gaullovih razgovorih s Sihanukom pa se poudarja, da «sta dosegla visoko stopnjo sporazuma pri proučevanju in-dokitajskih problemov« ter da sta posebno pozornost posvetila vojni v Vietnamu. De Gaulle je «izrazil svoje občudovanje za kamboško politiko nevtralnosti in neodvisnosti, ker je edina sedaj veljavna na svetu«.
Včeraj je bilo 139 ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam, katerega vlada je obtožila Veliko Britanijo, indijskega in kanadskega delegata v mednarodni komisiji, da so krili ženevske spo. razume. Moskovski tisk pa pi e, da je Pentagon pripravil načrte za razširitev oborožene intervencije v Ju "nem ter za stopn jevanje vojne v Severnem Vietnamu, kakor tudi za zasedbo osrednjih ;n južnih področij Laosa in za gospodarsko ter vojaško blokado Kambodže.
V	VVashingtonu je senator Mansfield predložil zmanianje števila ameriških čet v Evropi, kjer je sedaj 100 do 150 tisoč vojakov ter skoraj en milijon Američanov skupno z družinskimi člani vojakov. Pentagon pa trdi, da je v Evroni samo 330 tisoč vojakov, nd katerih 210 tisoč v Nemčiji. Mansfield je predlog obrazložil z zmanjšanjem napetosti, z begom dolarjev in z ugotovitvijo, da je Evropa sedaj »cvetoče področje z močno razvito gospodarsko, vojaško in politično močjo«.
Sinoči je bila objavljena v Moskvi izjava CK KI’ SZ v katerem se označujejo zadnji kitajski sklepi kot «nov, resen korak, ki škoduje stvari enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja« in da delajo usluge ((imperialistom in reakcionarjem v trenutku, ko imperialt-zem zaostruje borbo proti revolucionarnemu gibanju in širi umazano vojno v Vietnamu«. Poleg (ega pa so Ritnici »Sovjetsko zvezo obrekovali ter kršili sklepe obeh moskovskih konferenc in organizirali žaljive demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu«. Odločen protest je izročila tudi vzhodnonemška vlada zaradi napadov na njene diplomate v Pekingu, kjer so se tudi včeraj nadaljevala razgrajanja rdečih gardistov, ki pa jih je bilo manj kot pretekle dni. Toda pojavili so se manifesti, ki poudar-jajo, da je bila »napaka napadati revolucionarne družine«, ki jim bo škoda povrnjena: da je »treba pustiti na miru tujce«, kajti nekateri rdeči gardisti «niso dobro proučili* šestnajstih točk CK KP Kitajske, ki «nasilje prepoveduje*.
Danes bo U Tant sporočil, ali namerava sprejeti obnovitev svojega petletnega mandata, ki poteče 3. novembra.
ZANIMIVA ANALIZA ITALIJANSKE PRETEKLOSTI
Kje so vzgibi in silnice
fašizma in antifašizma v Italiji?
Ob razstavi italijanskega odporniškega gibanja v Ljubljani je dr. Laura Conti iz Milana načela ta važna vprašanja
Vprašanje vzgibov fašizma in antifašizma ter pozneje odporniškega gibanju v Italiji je še vedno precej odprto. Ne gre toliko prt tem za vprašanje, katere politične sil• s, v določenem trenutku prijete za krmilo poli tičnega vodstva v Italiji temveč zakaj je italijanski narod preživel v 20 ali 30 letih svoje zgodovine tako protislovne faze, kot so bili socialistični val po prvi svetovni vojni potem fašizem in končno odporniško gibanje.
V	zadnji številki «Naših razgledov», ljubljanskega štirinajstdnevnika za politična gospodarska in kulturna vprašanja, je Milica Kacin - Wohmz objavila članek, ki na podlagi pričevanj Italijanke Laure Conti pojasnjuje vsaj deloma ta vprašanja. Članek objavljamo tu skoraj v celoti. Pravimo deloma, ker so nekatere trditve posplošene in ker ni obsq-lutno res, da je italijanski narod sprejel v celoti fašistične teze.
V	zadnjih dneh junija je bila v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani razstava o italijanskem odporniškem gibanju. Slikovno gradivo, ki prikazuje razvoj o-svobodilnega gibanja v Italiji od začetkov fašizma do množičnih vstaj v letu 1945, je bilo v preteklem letu razstavljeno v vseh večjih italijanskih mestih z namenom, da se čim širši krog ljudi, zlasti mladina, preprosto in hitro seznani s tem razvojem. E-naki nagibi in težnja po poglobitvi sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi zgodovinsko - raziskovalnimi ustanovami so vodili tudi inštitute za zgodovino delavskega gibanja, da so razstavili to gradivo v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani.
V	skladu z željo in potrebo po (spoznavanju bližnje preteklosti naših sosedov je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani organiziral tudi predavanje kot dopolnilo k razstavljenemu gredivu. Avtorica razstave, dr. Laura Conti iz Milana, nam v svojem predavanju ni posredovala pregleda zgodovinskega razvoja, ki je že v precejšnji meri obdelan v bogati italijanski zgodovinski literaturi pač pa je poskušala razložiti vzroke in silnice, ki so pripeljale italijanski narod do treh radikalnih družbe-no-političnih psetomric: iz revolucionarnosti po prvi svetovni v popolno fašizacijo in iz fašizma v množično odporniško gibanje-rezistenco. Tri tako nasprotujoča si obdobja v kratkem dvajsetlet-ju; le kako je bilo to mogoče?
Kot dobra poznavalka znanstvenih izsledkov In zgodovinske dokumentacije, obogatena z izkušnjami zdravnice, pisateljice zgo-dovinsko-socialnih romanov in u-deleženke odporniškega gibanja, nam je Contijeva s samosvojo intuitivnostjo nanizala zaključke in vprašanje, ki še niso dobila odgovora, ter svoje hipoteze.
Prvo prelomnico, prehod od splošnega . revolucionarnega vrenja in vere v socializem v letih 1919-1921, v skoraj popolno množično vdajo fašizmu v letih 1935-1940, je takole interpretirala-Revolucionarni val, ki je zajel Italijo po prvi svetovni vojni, ni bil toliko sad politične dozorelosti, kolikor izraz nezadovoljstva pretežno kmečkih množic. Te so šle v boj za izboljšanje življenjskih razmer in si niso bile sve-ste odločilnega zgodovinskega trenutka, ki jim je nudil možnost za uveljavitev lastne razredne e-mancipacije. Ce je bila ta revolucionarnost res zgolj odsev površinskega valovanja, potem je razumljivo, da Je upadla ob prvem močnejšem sunku. Delavski razred je v tistih časih živel v preveli*! revščini, da bi lahko naprej razvijal ali pa vsaj obdržal dotlej razvito razredno zavest. To materialno bedo je fašizem sistematično in neposredno spremenil v duševno bedo, ki je delavca potisnila od porazov v propad in ga popolnoma oropala komaj prebujene razredne zavesti. Po drugi strani pa je prav gospodarska nerazvitost dežele, ki je bila kri-va revščine nižjih slojev, odvrnila od Italije posledice svetovne gospodarske krize, ki je v tridesetih letih tako hudo prizadela ljudstvo industrijsko bolj razvitih držav. Ker v dobi diktature ni bila mogoča marksistična analiza tega pojava, je italijansko ljudstvo pripisovalo fašizmu zaslugo za to posrečeno prebroditev krize. Se več, prav v teh letih je fašistični režim uveljavil delavsko socialno zakonodajo, ki je prvič v italijanski zgodovini zagotavljala delavcu pokojnine in zdravstveno skrbstvo. Ta napredek je bil zgolj formalnega pomena, saj je bil odstotek kapitala, namenjen sociali, zelo omejen, 96 odstotkov tega sklada se Je namreč zlivalo v državno blagajno; še bolj omejeno pa je bilo število upravičencev do te dobrine. Delavski razred za to ni mogel vedeti, demokratično časopisje je diktatura že zdavnaj odpravila. Zakonodaja Je bila tedaj demagogija, ki je postala odličen instrument fašizma za zbu-ditev množične odobritve, ki mu je bila potrebna za nadaljnjo utrditev.
Zmagi doma je sledila še zmaga v zunanji politiki; simpatije kapitalističnih držav do fašizma so mu omogočile uspeh v etiopski in španski vojni. Sredi tridesetih let je bil torej fašizem na vrhuncu in tiste maloštevilne skupine protifašistov, ki so še vztra-
jale, so izgubljale poslednje upe.
Posebno vlogo pri tej množični vdaji fašizmu je imela mlada generacija. Fašizem je bil prva politična sila v Italiji, ki je razumela, kolikšen potencial je mladina, prva, ki je mladini posvetila vso skrb in jo upoštevala kot enakovrednega člana družbe. Na mladino se je fašizem obrnil neposredno, ponudil ji je družabno življenje zunaj doma, tako v mestih kot na deželi, dal ji je možnost športnega in kulturnega življenja in jo tako odtrgal od družine in cerkve, ki sta dotlej edini imeli monopol nad vzgojo mladih, ter ji vzbudil samozavest. Iz te politike pridobivanja mladih pa je vzniklo pozitivno dejstvo. V vrstah mladih se je namreč rušil zid, ki jih je ločeval po razredni pripadnosti. Delavska hči je bila v telovadnici enaka trgovski hčerki, šport bogatih je postal dostopen tudi revnim. Iz tega je izhajal nov medsebojen odnos, širok in odkritosrčen stik med mladimi pripadniki posameznih slojev. Za ta napredek pa ne gre zasluga fašizmu, temveč mladini, ki se že po svoji naravi upira vsem ustaljenim shemam razreda, kateremu pripada, in išče novih poti, da zadosti svojim uporniškim težnjam. To novo pot ji je fašizem nehote pokazal, iz te-ga pa je izvirala segregacija med mlado in staro generacijo. Po mnenju Contijeve je ta problem, ki je s psihološkega stališča nadvse pomemben, premalo upoštevan v italijanskem zgodovinopisju ali pa ga zgodovinska znanost še ni načela. Segregacije, ki so jo povzročili fašisti, buržoazni sloj ni mogel preprečiti, ker ni imel protituteži za pridobitev mladih, protifašisti pa so jo tolerirali, da bi otrokom prihranili liste nevarnosti, ki so grozile njim samim. S to odcepitvijo od stare generacije je mladina izgubila stik s preteklostjo lastnega naroda, zato je ostala nevedna, nedozorela in nepripravljena. Cela generacija je poznala eno samo možnost: fašizem; zunaj tega ni bilo ničesar drugega, zato je lahko postala slepo orodje fašizma.
Iz tega pa izhaja naslednje vprašanje, kako in zakaj se je to vda-
”rs«*r?e srs
problem je bolje proučen od prejšnjega in odgovori na vprašanja se precej skladajo. Prvo spremembo v svoji notranjosti je mlada generacija doživela med vojno, ko je v vojaških uniformah napadla Francijo, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Med agresijo je odkrila neki nov, neznan heroizem, heroi-zem tistih, ki se bore za svobodo. Odkrila je, da ta heroizem ne izvira iz težnje po nadvladi, temveč iz hotenja po svobodi, da ni rezultat slepe discipline in samoodpo-vedi, temveč posledica prostovoljne odločitve in osebne odgovornosti, da tak heroizem ne amputira človeka, temveč ga bogati in navduši. Tu je doživela prvo razočaranje: fašistična ideologija, edina, ki jo je poznala, je bila postavljena na laž, zunaj nje so bili še drugi, bolj privlačni medčloveški odnosi. Izkušnje italijanskih vojakov, ki so prišli v stik s partizanstvom okupiranih dežel, niso bile toliko politične, kolikor moralne narave.
Ob tem pa se začenja drug problem, kočljiv in težko razložljiv, ki ga vsebuje pojav kolektivnega kesa, kolektivne želje po poravnavi storjenega zla. Ta pojav je preplavil italijanski narod, pa tudi nemškega; ni lahko povedati, kje so vzroki ža različno reakcijo dveh enako krivih narodov. Morda so kulturne narave? Morda so bili Nemci globlje, do korenin prežeti nacistično ideologijo in kot taki gonilo za svojo okolico. Italijani pa naj bi fašizem sprejeli le površinsko in naj bi zapadli samo neki izumetničenosti? Na ta vprašanja ni odgovorov, obstoje pa dejstva, ki pričajo o pojavu kesa m sramu. V zimi 1942—1943 so se v Italiji pojavili po zidovih napisi «Sram me je, ker sem Italijan«, kar pomeni «Sram me je, ker sem vdan fašistom«. Spomladi 1943 je po dolgih letih izbruhnila prva splošna stavka; na letaku, ki so ga ob tej priložnosti razširjali, je bila odtisnjena slika jugoslovanske partizanke, ki so jo obesili italijanski fašisti. V Sovjetski zvezi se je skupina italijanskih vojakov spopadla z nemškimi, ker je hotela preprečiti streljanje talcev. Upor italijanske mladine, ki se ni hotela spremeniti v zločinsko, je prvi odsev italijanske «rezistence». Ta upor so drago plačali: pobili so jih lastni sobojevniki ob umiku iz Sovjetske zveze. Slike na razstavi ta dejstva nesporno potrjujejo. Prepadeni obrazi mladih italijanskih Vojakov, obsojenih na pogin v ruskih stepah, pričajo, da so to obrazi cele generacije, ki se je v tem hipu, sredi grozot, prebudila, odkrila v sebi ubijalca in se uprla še naprej ubirati to pot. Med umikom iz Rusije se je rodilo italijansko množično odporniško gibanje. Najbolj očiten fašistični zločin — agresija — je torej postal zgodovinski katalizator. Povratniki iz Sovjetske zveze, A-frike in z drugih bojišč so prinašali v svoj domači krog duh kesa in ogorčenja in odprli oči svoji okolici v domovini. Občutek poraza zaradi krivde je bil neznosen. Od tod tista nepričakovana dozoritev revolucionarnega potenciala v italijanskem narodu, tu je
začetek množičnega odpora. Gonilo za ta odpor je bilo, vsaj pri mladini, predvsem ogorčenje in sram, preobrazba teh čustev v pravo politično zavednost pa je bila naloga gibanja samega. Vendar ta proces ni bil izpeljan do konca.
Strmoglavilo na tla reaktivno letalo
PORDENONE, 31. - Med normalnim vežbanjem se je danes zrušil na breg hudomika Meduna vojaški reaktivni lovec, ki ga je u-pravlja! kapetan Francesco Berga-mini, star 33 let, iz Bologne. Letalec je bil pri priči mrtev.
Bergamini se je v določenem trenutku spustil nizko nad zemljo, toda ko se je hotel dvigniti, je motor odpovedal in letalo je strmoglavilo na tla.
V Cape Kennedy pripravljajo nov vesoljski poskus. Orjaška raketa «Saturn» bo postavila decembra v krožni tir okoli Zemlje tri kozmonavte. Na sliki prva stopnja rakete
NA DNEVNEM REDU RASNO VPRAŠANJE
Spopadi v ZDA med črnci in belci
Napeto stanje v Benton Harboru, kjer je bil ranjen en črnec - V Waukeganu še vedno policijska ura
BENTON HARBOR (Michigan), 3L — Hudi neredi so izbruhnili včeraj zvečer v Benton Harboru. Skupina okoli 300 črncev se je napotila proti mestnemu središču ter spotoma baje napadala policijske oddelke ln novinarje s kamenjem. Poškodovanih je bilo tudi več avtomobilov. Po dolgem času se je policiji posrečilo, da Je razgnala množico demonstrantov ter jih zavrnila v črnsko četrt.
Med manifestacijo pa je bil ranjen neki mlad črnec. Policijski organi so povedali, da so neznani beli mladeniči, ki so se peljali z avtom, streljali s strelnim orožjem na Črnce. Ena izmed krogel je zadela prav črnskega fanta. ..Krajci..^nski voditelji so se nato sestali z občinskimi oblastmi, ki so načelno sprejele zahtevo črncev, da se razpravlja o njihovih zahtevah. Črnci zahtevajo
med drugim, naj policija ravna njimi bolj človeško ter naj občina poskrbi za kulturnejše življenje v črnski četrti.
V Waukeganu (Illinois) so vče raj črnski voditelji nastopili s precejšnjo odločnostjo, da bi preprečili nadaljnje nemire. Kot je znano, so rasni nemiri trajali v Waukeganu 4 noči. Mestne oblasti so uvedle policijsko uro, da bi preprečile nerede. Črnski voditelji so sprejeli določene pogoje za prenehanje sovražnosti, nakar so občinske oblasti obljubile, da bodo preklicale policijsko uro, če ne bo prišlo več do neredov. Včeraj se v mestu ni zgodilo nič posebnega razen malenkostnih zbiranj oseb na mestnih ulicah in trgih, ki pa jih je policija zlahka razgnala.
Med neredi v Waukeganu so bile ubite štiri osebe. Drugih 136 pa so policisti aretirali.
POPLAVE V JUGOSLAVIJI
Donava narašča
Poplavila je del novega mesta pri Vuko-varu - Poplave tudi v Petrovaradinu
BEOGRAD, 31. — Stanje na poplavljenem področju severnega dela Jugoslavije je nespremenjeno. Donava je danes pri Vukovaru neznatno narasla in v novem delu mesta in predmestju Priljevu poplavila okrog 50 hiš, iz katerih so prebivalstvo izselili. Položaj v mestu je danes popoldne poslabšalo novo deževje. Donava je danes narasla tud pri Novem Sadu, kjer le vdrla v dvorišče vojaške bolnišnice v Petrovaradinu. Hiter poseg vojakov je udiranje vode preprečil.
Ponovno premagana «dolina smrti»
SCOTTY-S CATLE, 31.	- Dva
Kalifornijca, 32 - letni Gordon Ril-zaman in 36-letni Cliff Me Adams (novinar lista «Valley Tribune«) sta v 6 dneh prehodila znano «dolino smrti« v kalifornijski puščavi. Skupno sta pogumna moška prehodila 130 milj. S svojim podvigom sta Kalifornijca zboljšala rekord Francoza Jean Pierra Marquanta, ki je v puščavi prehodil 102 milji. Nova rekorderja sta veliko pretrpela zaradi hude vročine.
mednarodni javni varnosti in kul-turnejšemu življenju.
Iz Hannovra pa sporočajo medtem, da je na tamkajšnji policijski razstavi prišlo do več tatvin. Oblasti so sporočile, da.so neznanci u-kradli dve šerifski zvezdi, ki sta bili razstavljeni v ameriškem paviljonu, en mikrofon in eno pištolo. Prireditelji razstave menijo, da so tatvine zagrešili strastni ljubitelji predmetov, ki spadajo v policijsko službo.
IZ BENEŠKEGA FESTIVALA
V
Častno mesto
«Bitki za Alžir»
Pontecorvovo delo je sicer sprožilo pomisleke in kritike, toda je in ostane dober film
(Od našega dopisnika)
BENETKE, 31. — Po skromnih filmih preteklih dni, ki ne bodo igrali posebne vloge pri obračunu tega beneškega festivala, smo danes končno prisostvovali predvajanju filma, ki je na višini te mednarodne prireditve. «La batta-glia di Algeriv (Bitka za Alžir) Gilla Pontecorva bo brez dvoma sprožil marsikakšen pomislek ter nasprotujoče si ocene o pomembnosti nekaterih prizorov, o umestnosti nekaterih drugih ter kritike zaradi koncesij, ki jih nekateri smatrajo za neupravičene, francoskemu stališču (kar bi nekoliko zmanjšalo francosko odgovornost za alžirski položaj do leta 1962). Prve znake teh Sporov smo zabeležili še davi med živahno tiskovno konferenco Pontecorva in En-nia Morriconeja, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo filma skupaj z režiserjem, čisto popolnoma drugačne narave pa je stališče francoske delegacije. To stališče ne zadeva umetniške plati filma, temveč izključno politično. Francoska delegacija je namreč zagrozila, da bo zapustila festival, če bodo predvajali Pontecorvov film. Zdi pa se, da se je spor uredil (če seveda ne bodo nastopili novi zapletljaji). Kljub vsem tem polemikam pa je «Bitka za Alžir» dober film. Gre za opisovanje v o-bliki kronike svojstvene borbe, ki jo je alžirsko prebivalstvo začelo biti leta 1957. Alžirski borec Ali La Pointe, ki se skriva skupaj s tremi zvestimi tovariši v nekem zaklonu, opisuje to borbo, medtem ko francoski padalci delajo na tem, da bodo vrgli hišo v zrak.
Tako se vrstijo kratki filmski prizori, ki opisujejo alžirsko borbo od leta 1954 naprej in ki doseže svoj višek v januarju leta 1957, ko pride v mestu deseta padalska divizija, ki ji poveljuje general Massu in ko se začne gverilska borba. Borba za Alžir se začne takoj nato ter ima popolnoma drugačen značaj, kot ga je imela tista, ki se je bila v drugih mestih in v gorovju.
Bivša lepotica krona Denise Blair, novo mis ZDA 1966 ..........."".""»•'•»................
OB OBLETNICI USTANOVITVE
Policijski delegati zasedajo v Bernu
BERN, 31. — Davi je bila v Bernu svečana otvoritev 35. zasedanja glavne skupščine mednarodne policijske organizacije »Interpol«. Zasedanje je odprl švicarski federalni svetnik in šef švicarskega odseka za justico in policijo Ludvvig von Moos.
Zasedanja se udeležuje 200 delegatov Iz 96 držav ter se bo zaklju-7- t. m. Med drugim bodo policijski delegati obravnavali vprašanja zatiranja ponarejanja živil na mednarodni ravni, zaščite prevozov denarnih skladov pred napadi z oboroženo silo, nezakonite trgovine z mamili ter ponarejanja bankovcev.
V svojem govoru je von Moos poudaril, da je Interpol stalno izboljševal svoje organizacijske sposobnosti in tehnična sredstva ter da je s tem mnogo pripomogel k
iiiiiiiiii im iiniimii iiii n iiiini|||lm,,millllll(ll|mmi|1111||
niiuiii n Hlinili n m 111111111111111111 im iiiiiii nii!iiiiiimlHi,yilllniiiiiiii,iiii,nmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiii,
OB ROBU BENEŠKEGA FESTIVALA
Še vedno polemike o «Nočnih igrah»
V debato je posegel tudi «Osservatorc Romano^ ki je poudaril konservativne težnje
Tako se odvija prizor za prizorom in vsi prikazujejo to svojstveno borbo alžirskega ljudstva: divji in srditi napadi in protinapadi, a' tentati, trpinčenje ujetnikov itd-Med vsemi osebnosti, ki nastopajo v filmu igra značilno vlogo francoski polkovnik Mathieu (morda general Massu). Njegova osebnost je veren odraz miselnosti francoske kolonialne buržoazije. Na kraju filma zleti v zrak hiša, kamor se je zatekel zadnji poveljnik O-svobodilne fronte. Mathieu je prepričan, da je premagal sovražnika, toda se je zmotil, dve leti pozneje se je borba spet razvnela in alžirsko ljudstvo je prišlo do svoje neodvisnosti.
V filmu nastopajo skoraj izključno nepoklicni igralci. Svojo vloga so dobro odigrali Jean Martin (Mathieu), Yacef Saadi (eden izmed voditeljev upora), Ibrahim Ahaggiag (policijski funkcionar), Faivzia El Kader in Michele Ker-bash (dve ženski osvobodilne fronte) ter M. Ben Kassen v vlogi malega Omarja.
Danes so predvajali tudi dober jugoslovanski dokumentarni fHm «Hockey», ki ga je režiral Mica Miloševič.
R. G.
Najdene v Čilu lobanje neandertalcev
SANTIAGO DE CHILE, 31. -Belgijski jezuit Le Paige je našel v naselju San Pedro de Atacama (pokrajina Antofagasta) kakih 1.600 km severno od Santiaga tri loba' nje ljudi, ki so živeli v istem zgo-dovinskem razdobju, kot neandertalski človek. Isti jezuit je odkril tudi razvaline dveh mest, ki sta cveteli v začetku našega štetja.
Lobanje neandertalcev je Le Paige odkril v puščavi ter so bile pokri-te s slojem peska, ki je bil debel pol metra. Ker lobanje kažejo značilne poteze neandertalskega človeka, so znanstveniki začeli domnevati, da je človek živel v Ameriki mnogo prej, kot so do sedaj mislili.
Jezuit Le Paige je tudi odkril, kot smo dejali, dve prastari mesti. Odkritje pa je staro že 11 let-Le Paige ga je zamolčal, ker je hotel nemoteno nadaljevati v svoje arheološko delo.
Pripravljajo zgodovino XV. SNOUB belokranjske brigade
V tej partizanski edinici so se borili številni Primorci in tudi Italijani: vsi naj prispevajo pri zbiranju gradiva
V Kopru je bil včeraj sestanek borcev XV. SNOUB Belokranjske brigade, ki živijo na Primorskem. Na sestanku, ki ga je vodil namestnik komandanta omenjene brigade Rudi Pušenjak - Uragan, so ustanovili stalni pododbor borcev te brigade za Primorsko, ki bo imel svoj sedež v Kopru. Pododbor bo imel zgodovinsko, gospodarsko in propagandno komisijo in bo tesno sodeloval s stalnim odborom s sedežem v Ljubljani. Enaki pododbori so bili že ustanovljeni tudi v Metliki,i Mariboru in Celju. Bivši borci XV. Belokranjske brigade so imeli za potrebno, da se ustanovi tudi pododbor za Primorsko, ker je bilo v tej brigadi nad 300 borcev s Primorske, padlo pa jih je približno 180. Med pripadniki te brigade je bilo precej Slovencev s Tržaškega, pa tudi nekaj Italijanov, ki so se po kapitulaciji vključili v partizansko borbo. Brigada je bila ustanovljena 4. septembra 1943 v Metliki ln Je delovala na slovenskem ter hrvaškem ozemlju.
Zdaj se zbira gradivo za zgodovino te brigade. Knjiga bo izšla ob 25. letnici ustanovitve, medtem pa bodo izdali brošuro. Zato je glavna naloga odbora in pododborov, da zberejo čimveč zgodovinskega gradiva. Bivši borci te brigade s Primorske naj sporočijo svoje naslove tajniku pododbora na naslov: Pavle Marinšek - Izola - Ul. Giordano Bruno 4. Prav tako, kdor se spominja, naj sporoči ime in naslov svojih soborcev, ki so padli v borbi. Vodstvo odbora tudi naproša bivše borce, naj napišejo svoje spomine na razne dogodke iz borbe, na padle tovariše in njihova dejanja. Ti spomini bodo dragocen prispevek za zgodovino brigade. Ni se treba ustrašiti oblike in slovniških napak. Glavno je, da dogodki in dejanja ne gredo v pozabo. Borci s Primorske naj pošljejo svoje prispevke na prej omenjeni naslov v Izolo. Kdor pa zares ne more nekaj napisati, naj se tam javi in pove, kar se spominja. Vsak drobec je koristen.
Ob obletnici ustanovitve XV.
SNOUB-Belokranjske brigade bo v nedeljo, 4. septembra, v Metliki partizansko srečanje. Ta prireditev ima širši republiški značaj in bo vsako leto. Na partizansko srečanje v Metliki so povabljeni vsi slovenski partizani, posebno pa seveda bivši borci XV. brigade. Letošnje prvo srečanje bo zelo slovesno in v Metliki se temeljito pripravljajo, da bodo lepo, tovariško in prisrčno sprejeli svoje bivše borce. Zborovanje, na katerem bo govoril predsednik republiškega odbora ZBNOV Slovenije Franc Leskošek-Luka, bo v Metliki na trgu. Nastopilo bo več pevskih zborov ter folklorne skupine, ki bodo prikazale belokranjske plese In pesmi, v muzeju pa bodo odprli razstavo dokumentov o XV. Brigadi.
Bivše borce XV. Belokranjske brigade s Tržaškega opozarjamo na to prvo partizansko srečanje v Metliki in jih vabimo, naj se ga udeležijo. Obenem pa vsem priporočamo, da se odzovejo vabilu pododbora za zbiranje zgodovinskega gradiva.
RIM, 31. — Film «Nočne igre», ki so ga pred dnevi sprejeli seznam filmov, ki jih bodo pred vajali na beneškem filmskem festivalu, je vzbudil po vsej Italiji precejšen odmev. Film kot tak morda ne, ker pač še ni bil pred vajan, senzacijo pa so povzročile izjave, ki jih je podala Svedinja Ingrid Thulin, ki igra v filmu samem važno vlogo.
O Thulininih izjavah smo že poročali pred dnevi. Švedska igralka je zelo ostro kritizirala vse težnje, ki so bile naperjene proti pred vajanju filma v katerem je nastopila na beneškem festivalu. Tedaj je podala nekaj izjav, ki so precej hudo prizadele nekatere kulturne pa tudi politične in verske kroge v Italiji. Med drugim je igralka dejala, da imajo na Švedskem De Filippovo Filumeno Mar-turano v določeni meri za «nemo-ralno» delo, medtem ko na drugi strani ona sama ne najde v «Nočnih igrah» «prizorov, ki bi bili nemoralni«.
Te Thulinine izjave so dvignile v Italiji precej prahu. Švedska igralka je nakpadno ponovno po jasnila svoje stališče: «Jaz nisem nikoli rekla, da se na Švedskem smatrajo De Filippove komedije za nemoralne, kot na primer komedija Filumena Marturano. Dejala sem samo, da je za nas na Švedskem absurdno in nerazumljivo, da bi se ženska toliko poniževala, da se izdaja za mrtvo, samo da bi se mogla poročiti. Taki prizori nas Švede navajajo samo na smeh, ker je za našo mentaliteto vse to popolnoma nenormalno. Zato ni sem rekla, da se v moji domovini ne more nastopiti s takim de lom. V bistvu sem jaz govorila c čisto strogo opredeljeni diferenciaciji miselnosti, kar menim, da mi nihče ne more oporekati: Kar pa zadeva film «Nočne igre», sem ga ocenila kot lep film. Toda jaz sem igralka in mene zanima pred vsem recitacijska plat, se pravi vloga, ki sem jo jaz v filmu odigrala in ne moralne teze, ki jih film zastopa in o katerih bo razsojal gledalecv. To so bile zadnje izjave švedske igralke, ki je v prejšnjih dneh precej razburila italijansko javnost. Ko govorimo o razburjanju pa menimo predvsem na konservativne j še kroge, ki merijo italijansko družbo po merilu južnjaških zakonskih in drugih odnosih.
Zato se ni treba čuditi, če je v polemiko posegel tudi «Osservatore romanov, ki je v presojanju filma samega in igralkinih izjav uporabil precej ostrih besed. Ne bomo se tu spuščali v analizo posameznih argumentov, ki jih vatikanski list uporablja v svoji polemiki proti Thulinovi. Menimo pa, da je treba poudariti, da «Osser-vatore Romanov skuša s svojim pisanjem podreti že itak šibek mostiček, ki se je zgradil med kon-
Pet mrtvih pri trčenju dveh helikopterjev
LOS ANGELES, 31. — Dva helikopterja sta včeraj trčila v zračnem prostoru nad Los Angelesom-Oba sta padla na zemljo v plamenih. Vseh pet mož posadke obeh helikopterjev je izgubilo življenje-En helikopter je pripadal neki te-
vravzavrav lahko izenačimo s sta- levizljski družbl ter Je vršil n°r' pravzaprav lahko izenačimo s sta maln0 kronistično službo. Drugi he-
cilom «Vatikan II.v. Vatikansko poluradno glasilo zastopa v svoji kritiki najnegativnejša, najbolj konservativna stališča določenih krogov katoliške cerkve, ki jih
lišči napol razvite družbe v južni Italiji. Tisti modernizem ki je večkrat prišel do izraza na koncilu (in ki je značilen za visoko razvite evropske države) predstavlja za uOsservatore Romanov nekakšno pregreho. In vendar, če se spomnimo, prav to vprašanje deli same katoličane: na eni strani so tisti, ki bi hoteli, da ostanejo absolutno v veljavi določeni predpisi iz preteklosti, a na drugi strani so ugledni voditelji cerkve v raznih zapadnih evropskih deželah, ki skušajo prilagoditi cerkveno življenje sodobnemu času. Pri tem mislimo na vsa vprašanja, ki zadevajo zakon, rojstva, itd.
S tega stališča je torej izpad lista «Osservatore Romanov na Thu-linovo ponoven dokaz, da so še vedno na delu sile, ki se krčevito oklepajo preteklosti.
likopter pa je pripadal policiji ter je opravljal nadzorno službo nad avtomobilskim prometom.
Sloviti «katlcs» so sc vrnili v London
LONDON, 31. — Stotine mladih oboževalcev »beatlov« so se davi zbrale na londonskem letališču, da bi pričakale prihod svojih ljubljencev iz ameriške turneje. Kot je znano, so «beatli» zaslužili v ZDA okoli 1 milijon dolarjev.
Posebno topel sprejem je doži' vel Paul McCarthney, ki je edini izmed štirih, ki se še ni poročil. K» je mladenič izjavil, da ni res, da se bo kmalu poročil, so začele njegove ženske oboževalke burno ploskati.
Zadnji poletni turisti na obali
ČETRTKOVA ČRTICA
Grozilna pisma
Draga mama,
oprosti mi, da se toliko časa nisem oglasila. Morda me boš razumela, če ti povem, da sem bila v taki situaciji, ki mi ni dopuščala vzeti pero v roko. Minilo je že več kot leto dni, odkar so Johna kot upokojenca odpustili iz policijske službe, a jaz sem še nadalje v skrbeh zaradi kriminalcev, s katerimi je bil v sporu. Saj sama veš, kakšni so ti ljudje; nikoli ne pozabijo, a John jih je neštetokrat spravil za zapahe. Sama si lahko predstavljaš, kako sem se počutila, ko je prejšnji teden prejel tisto strašno pismo brez podpisa. John do-\ mneva, da ga je poslal Willy Lud-dok, ki so ga pomilostili v februarju. Nikakor ne morem razumeti zakaj puščajo morilce na svobodo.
Moram priznati, da sem skoraj umrla od strahu, ko sem prebrala tisto pismo. V njem piše, da John rte bo več dolgo živel in naj se pripravi za drugi svet. Saj poznaš Johna! Ze prej se ni nikogar bal, pa se tudi zdaj ne boji. Prosila sem ga, naj ta primer prijavi svojemu kolegu poročniku Samu Crawfordu. Kako 5,3 je razjezil zaradi tega mojega predloga! Dejal je, da bo že sam skrbel zase, a jaz naj skrbim za svoje stvari.
Mislim, mama; da ti nimam nič drugega poročati. Zal mi je, da si sama, in želela bi, da živiš pri nama. Toda saj poznaš Johna, nikakor noče pristati na to, čeprav misli,m, da bi bilo tako bolje za nas vse. Ljubi te
Marta
* * *
Nesrečni John Quinn ostane ti še samo nekaj dni življenja, bedni tožljivec!
Veseli morilec
* * *
Dragi Sam,
že dolgo te nisem videl, Pa mislim, da bi bil že čas, da se enkrat sestaneva kakor v starih časih in zopet enkrat tekmujeva, kateri od naju je večji junak pri kozarcu vina. Toda ne pišem ti zaradi tega, ampak zaradi neke druge, resnejše stvari. Menim, da ti ni treba razlagati, kako noben Policaj ni brez sovražnika, saj je imel v svoji službi opravka z razno sodrgo. Ko sem odšel v pokoj, sem sestavil seznam svojih sovražnikov in moram ti priznati, da ni bil krajši kot človeška roka. Pokazalo se je, da sem imel Prav. Pred nekaj dnevi sem prejel grozilno pismo. Napisano na rumenem papirju in s pisalnim strojem. Včeraj sem prejel še eno, v glavnem z enako vsebino.
Tega pisma ti ne pišem zato/. ker se bojim, ali zato, ker bi mi bila potrebna tvoja pomoč. Moja edina napaka je bila, da sem pismo pokazal Marti, a ona se je silno prestrašila in vznemirila. Bojim se, da bo vsak hip izg ubila živce, zato sem sklenil, da jo jutri odpeljem k zdravniku.
Menim, da bom že sam opravil s tistimi, ki mi grozijo. Skoraj stoodstotno vem, kdo mi pošilja pisma. To je Willy Luddok, tisti, ki je zahrbtno umoril čevljarja s pištolo 4.5. Verjetno se ga spominjaš, ker so takrat dosti pisali o surovosti policije. A tisti odvetnik, ki ga je branil, je trdil_ da je Luddok samo po mučnem Pretepanju na policiji priznal zločin, ki ga ni zagrešil. Zdaj je minilo petnajst let in zločinec je Zopet na svobodi.
Dobro se spominjam trenutka, ko so Luddoku razglasili obsodbo. Obrnil se je proti meni m mi Zagrozil, da me bo ubil, brž ko bo prišel iz ječe. Mislim, da sem za-»olio t- gr. vprai ičen ga likvidirati, če se kje srečava.
Kaj more Willy zdaj storiti? Veš, da živim v predmestju, kjer je mnogo krajev, koder se more skriti in me ubiti iz ■ zasede. Zato Še vedno nosim pri sebi revol-
ver, ki sem ga prejel prvega dne, ko sem stopil v policijsko službo. Sicer pa si ne delaj skrbi zaradi mene in me ne skušaj zaščititi, to zmorem sam. Ponavljam: POMOČ MI NI POTREBNA!
Tako sem ti pojasnil vse in u-pam, da boš razumel mojo prošnjo. S prisrčnimi pozdravi
John
John tožljivec
vem kdaj, vem kako, vem kje! Zbogom, John!
Usmiljeni morilec
* * *
Dragi Sam,
cenim tvojo ponudbo, toda moj odgovor je NE. Sicer pa menim, da s takim zaslišanjem, ob pomoči odvetnika in psihiatra, ne bi dosegli inčesar, če bi Willyja pripeljali, mu ponudili stol in ga pričeli spraševati. Namesto spraševanja, menim, so boljše pesti. Kaj bi še mogel storiti? Samo doumel bi, da sem zaskrbljen. Odšel bi domov in napisal še eno rumeno pismo.
Pošiljam ti njegovo zadnje pismo samo zato, da bi se nasmejal, kakor sem se jaz.
Neki moj prijatelj mi je priskrbel Luddokov naslov. Morda ga bom obiskal da bi mu dal še eno dobro lekcijo, saj verjetno še prve ni pozabil, čeprav je minilo že petnajst let. To bi storil že cčeraj, a naju je obiskala tašča, pa sem imel z njo in Marto precej neprijeten razgovor. Ej, ta stara, ne morem je prenašati! Glava mi je še danes kakor melona. Toda tašča je danes odpotovala in jutri bom obiskal Willyja. Ne poskušaj me ovirati, ker bom v času, ko boš ti to pismo bral, že uredil svoje stvari z Luddokom. Enkrat v naslednjih dneh te bom obiskal in ti vse do podrobnosti opisal, kako je bilo. Zame st ne delaj skrbi.
Tvoj
John
* * *
Interno poročilo poročnika Sama Crawforda za inšpektorja G. Blankenshipa:
Drage George,
to je predhodno poročilo o Lud-dokovem primeru. Upam, da soglašaš, ker bomo morah nekaj detajlov izpustiti iz uradnega poročila, tako na primer naslednje: Quinn je v tem mesecu prejel več grozilnih pisem. Sklepal je, da jih piše Willy Luddok. To je človek, ki ga je bil Quinn aretiral zaradi umora Harrgja Don-zetlyja. Luddoka so pred nedavnim pomilostili in časniki so o lem obširno poročali. Quin je zato sklepal, da mu grozilna pisma pošilja Luddok, ki je v času sod-nei razprave eiQuinnu «fl9^Q»i|^ da ga bo ubil, brž ko bo zopet na svobodi. Obtožujem se, ker nisem posredoval, ko me je John o tem obvestil. No, saj veš, kakšen je bil Quinn. O kakem posredovanju ni hotel nič slišati.
A zdaj veš, kaj se je zgodilo. John je spremljal Luddoka do njegovega stanovanja, kjer sta se oba vročekrvneža spoprijela. V spopadu je bil Luddok hitrejši in krogla je zadela Johna v prsi. Bil je pri priči mrtev.
Luddoka smo ponovno zaprli, vendar ga ne bomo mogli dolgo držati v zaporu. Dejanje je storil v samoobrambi m nikakor mu nismo mogli dokazati, da je on pisal tista pisma.
Sam Cratvford
* * *
Draga mama,
hvala za paket, ki si mi ga poslala po nesrečnem dogodku z Johnom. Moram ti priznati, kako se mi je vse prileglo četudi sem bila v gl., boki žalosti Zdaj sem si že nekoliko opomogla ut ti pripravljam sobo. Mislim, da zdaj ni več razloga, da bi ne mogla živeti pri meni.
HENRY SLESAR
(Nadaljevanje na 6. strani)

Bralcem te rubrike sporočamo, da smo prisiljeni ukiniti prispevke Mihca in Jakca, ker se nahajata oba v zaporih v Ulici Coroneo.
Obtožena sta sleparije, ker sta izdala bančne obveznice, ki niso imele nobenega kritja. Poleg tega je policija ugotovila, da denarni zavod, ki naj bi jamčil obveznice, sploh ne obstaja. Mihec je preiskovalnemu sodniku izja-
vil, da je imel najboljši namen in je hotel I? pomagati rešiti vprašanje pomanjkanja drobiža in da ni imel nobenega namena pri tem kaj zas.užiti. Jakec pa odločno vse taji in pravi, da mu o celi zadevi ni nič znanega.
Obtoženca sta si že izbrala branilca v osebi nekega našega imenitnega dohtarja. Sodna razprava bo okoli 31. t. m. in bomo o njej naše čitatelje obvestili.
v
Se ena znanost: «vitimologija»
NEW YORK, 31. — Nova panoga znanosti, «vitimologija» (znanost o žrtvi) se je pojavila na fakulteti za kriminologijo na Nor-theaster University. Po naročilu državne komisije za pobijanje zločinstva je prof. Stephen Schafer izvedel vrsto raziskav, katerih namen je bil, ugotoviti povprečen tip človeka, ki je najbolj primeren, da postane žrtev zločina. Poleg tega je bila njegova naloga, odkriti najprimernejše kraje, kjer bi ta tip morebitne najbolj verjetne žrtve mogel biti napaden.
Rezultati proučevanja pravijo, da so najbolj verjetne žrtve zločinov ženske, stare 60 let, moški v dobi 50 let ter mladina do 21. leta starosti. Zenske prej postanejo žrtve umorov, moški pa žrtve kraje.
To je omenjeni profesor povedal na nekem kongresu sociologov, kjer je tudi navedel svoje statične podatke o žrtvah, torej podatke, ki bi bili v ta namen bolj aktualni, od tistih, ki jih sedaj zbirajo in ki se nanašajo izključno na število izvršenih kaznivih dejanj in ustreznih aretacij.
Po mnenju drugih strokovnjakov pa bi se nova panoga znanosti morala ukvarjati tudi z vprašanjem odškodnine žrtvam. Prof. Mattic s chicaške univerze je rekel, da sedanja človeška družba zahteva kaznovanja zločinca. Ce pa bi družba mogla žrtvi zagotoviti odškodnino, bi se »maščevanje« nad žrtvijo zmanjšalo in bi zato bilo laže ravnati z zločincem kot s Človekom, ki se da še popraviti.
■llliimliulll........................................
OB ODSTOPU BOLONJSKEGA NADŠKOFA KARDINALA LERCARA
Med bogatimi in revnimi duhovniki
je pravi prepad
Kje bo 31. t.m. sodni proces proti Mihcu in Jakcu?
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiHDiiiiMiiumiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiii
\
******
Zbosom
:::
&
«mini» in še veliko novega

Italijanska visoka moda je že predstavila svoje kolekcije
Kocke in rombi ter motne barvne kombinacije so vsaj v italijanski visoki modi za jesen in zimo odpravljene. Tem novostim, ki so v zadnjem času naravnost preplavile vsa tržišča, sledijo mnogo bolj nežni vzorci, kot tudi kroji ter izredno lepe in manj drzne barvne kombinacije. Lahko bi torej trdile, da so nove kolekcije italijanske visoke mode v znamenju nežnosti in jri-volnosti, ki smo jo v zadnjih kolekcijah povsem pogrešale. Tudi linija krojev, kostumov in plaščev se v skladu z novo tendenco prilagaja tej nežnosti ter bodo jesenski in zimski kostumi in plašči krojeni rahlo zvončasto in sicer tako, da bodo životek in ramena ozka, pod prsi pa se bo dokaj razširil.
Novi liniji so modni ustvarjalci dali seveda takoj nova imena, ki so: zvončasta, sončni žarki, linija pagoda, linija na pol odprtega dežnika itd. Nova linija spreminja seveda tudi podobo ženske. Športni tip v ostro rezanih in krojenih oblekah se tako umika bolj nežnemu tipu v kratkih, a ne pretirano, krilih, ter v oblačilih izredno toplih in mehkih barv, med katerimi so na prvem mestu: rumena, oranžna, poudarjeno modra, rdeča, vijoličasta in siva ter še nekatere temnejše barve, kot na primer rjava z rdečimi in zelenimi odtenki, temno modra in tudi črna, toda v mnogo manjšem obsegu kot do sedaj. Nasploh bodo letošnjo jesen prevladovale izredno vesele
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15,
23.15	— Poročila; 7.00 Koledar;
7.30	Jutranja glasba; 11.30 Šopek
slovenskih; 11.45 Trije glasovi, trije slogi; 12.00 Gianfranco D’A-ronco:	»Bibliografski pregled«;
12.15	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «1 Musiči del Friuli«; 17.20 Glasba za vaš transistornik; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Arthur Grumiaux; 19.00 Otroške pesmi in skladbe; 19.15 Orkester Richarda Marina; 19.40 Zbor «Giuseppe Schiff«; 20.00 Šport; 20.30 Zabavali vas bodo orkestri; 21.00 »Oblaki se rojevajo na zemlji«, radijska kriminalka; 22.05 Glasbena paleta; 22.45 Magija glasbil; 23.00 Vokalna polifonija.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Mali ansambli; 13.50 Puccinijeva opera »La ianciulla del West».
Koper
6.30 8.30, 12.30, 13.30, 14.30,18.30,
20.15	Poročila; 7.15 Glasba za dobra jutro; 8.00 Prenos RL; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Turistična oddaja; 10.15 Skladbe za orkester; 11.15 Lahka glasba;
11.30	Današnji pevci; 12.00 in 13,00 Glasba po željah; 13.50 Iz Verdijevih oper; 14.40 Orkester Manto-vani; 15 00 Glasba po željah; 16.00 Operetne melodije; 16.45 Domače viže; 17.15 Plošče tedna; 17.30 Mali oper; 18.00 Krekova sinfo-nietta; 18.45 Plošče; 19.00 Prenos RL; 20.00 Športne vesti; 20.30 Prenos RL; 23.15 Ritmi.
ČETRTEK, 1. SEPTEMBRA 1966 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Zabavna glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetna glasba; 9.35 Mozartova simf. K 504; 10.05 Popevke; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi v modi; 13.30 Zmenek z Ornello Vanoni; 15.15 Orkester Esposito; 15.45 Harmonikarji; 16.00 V diskoteki; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 Simi. koncert; 19.10 Pianistka C. Cavallaro; 21.00 Male in Velike Antile; 21.25 Lahka glasba; 22.10 Koncert v Arezzu nagrajenih zborov.
II. program
7.30, 8 30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.00 Poje C. Spaak;
9.35	Nove ital. pesmi; 10.00 Operne arije; 10.35 Popevke pod senčnikom; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 16.00 Pisan spored; 16.35 in
17.35	Glasba za mladino; 18.15 Enciklopedija; 18.35 Ital. zbori; 18.50 Vaši izbranci; 204{V> Filmske novosti; 21.40 Plesna glasba.
ill. program
18.30 Britten in Stravinski; 19.00 Znanstvena oddaja; Celica; 19.30 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Lisztova simfonija «Dante»; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30, 23.00 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje: Moj najlepši dan; 10.15 Lepe melodije; 10.45 I. Petrič:
Zgodba o Ferdinandu; 11.15 Naši pevci v popularnih operah; 12.00 Turistični napotki za tuje goste;
12.15	Nimaš prednosti!; 13.05 Skladbe iz klasične zakladnice;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Cez hrib in dol; 14.30. Priporočajo vam...; 15.05 Orkester RTV Ljubljana; 16.20 Zabavni intermezzo;
16.30	Pihalna godba; 16.40 Literarni sprehod — G. B. Gilfort: Sprenevedanje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Turistična oddaja; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu;
19.15	Operetni napevi; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Domače pesmi In napevi; 22.00 Literarni večer: Prešernova beseda; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.10 Haend-lov večer; 0.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «Tigre contro tigre«; 22.05 Tednik kulturnih aktualnosti; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
19.20 Svetovno prvenstvo v lahki atletiki; 21.00 Dnevnik; 21.15 Enciklopedija morja: Nevarnosti v morju; 22.15 «Cantastampa 1966».
Jug. televizija
18.30 Budimpešta:	Evropsko
atletsko prvenstvo; 20.15 Ljudje ob reki — reportaža; 20.45 Obzornik; 2100 Dnevnik; 21.30 Studio 13 — glasbena oddaja; 22.30 Z vodo — reportaža; 22.55 Resna glasba; 23.10 Ted Curson in plesni orkester RTV Zagreb — iz cikla Jazz festival na Bledu; 23.30 Poročila.
in žive barve, s čimer hočejo modni eksperti ustvariti tudi v mrzlih in deževnih dnevih prijetno razpoloženje.
Po novih smernicah italijanske visoke mode se tudi klasično krojeni kostum, ki je dolga leta prevladoval v vsaki ženski garderobi, umika raznim drugim kombinacijam krila in jopice, ki bodo odslčj nadomestilg to praktično oblačilo. Namesto dosedanjih kostumov bomo namreč nosile daljše jopice s krili iz drugačnega blaga, tunike, ali pa kar tričetrtinske plašče s krili iz istega blaga. In, končno, še posebna ogrinjala, oziroma pelerine. Pod takšnimi ogrinjali bomo po navadi nosile enobarvne obleke, pa tudi krila in volnene jopice. Najnovejši pa bodo kostumi z dolgimi jopicami in dolgimi hlačami. Za slednje se ogrevajo predvsem krojači, ki oblačijo mlada dekleta, ker so prepričani, da se bodo te za takšno modo najbolj ogrela.
Obleke bodo krojene podobno kot plašči ter se bodo spredaj v glavnem odpirale. Krojene bodo ravno kot srajca ter bodo lahko z dolgimi, ali tudi brez rokavov.
Veliko občudovanja so doživele kolekcije, ki so jih za letošnjo jesen in zimo prikazali naslednji italijanski modni krojači: Ogni-bene— Zendman, Enzo Galitzine, Barocco, Jole Veneziani, Baratta, Valentino, Forquet in Mila Schoen.
Jole Veneziani se ponaša z linijo «cloche», ki je v njeni modni kolekciji dosegla višek elegance in modne rajiniranosti. Njeni plašči sledijo liniji «vetrnega sunka», tako namreč valovijo okrog ženske postave. Včasih so njeni plašči zvončasto krojeni že na ramenih, včasih pa se njihova linija razširi pod prsi tako, da dobimo povsem novi kroj redin-gotov, ki so bili všeč predvsem ameriškim kupcem.
Kolekcije večernih oblek vsebujejo mogoče še največ ekstravaganc ter se držijo načela, da je treba odkriti čimveč kože in to na raznih delih telesa. Tako niso pri večernih oblekah v modi le obleke z močnimi prsnimi in hrbtnimi izrezi (ti so tako rekoč že staromodni), temveč imajo izreze na bokih, na trebuhu, na želodcu itd. Da bi bili ti izrezi bolj «pikantni», jih nekateri prekrijejo z mrežasto tkanino, drugi pa celo s plastičnimi vložki. Zenska je v takšnih oblekah sicer oblečena, a v bistvu je močno gola in le od nje je odvisno, če si bo upala takšno obleko tudi nositi.
Seveda je v kolekcijah italijanske visoke mode marsikaj smešnega, neokusnega in grdega. Toda z visoko modo je pač tako, da ni ustvarjena za navadne smrtnice ter da je bolj kazalo smernic, po katerih naj bi se usmerjale modne Linije, ki bi bile lahko uporabljive za vse ženske.
In še v nečem je šla italijanska visoka moda zopet nazaj: v dolžini kril. Čeprav so krila tudi v novih kolekcijah izredno kratka, so vendarle daleč od tako imenovanih «mini». Hkrati pa so italijanski modni eksperti svetovali vsem ženskam, da se odločijo za dolžino, ki njihovi postavi najbolj ustreza, ter da bodo moderne tudi, če bodo nosile krila dolga pod koleni.
Lercaru bodo sledili tudi drugi? - Namen papeževega dokumenta - V Italiji se malo ljudi posveti duhovniškemu poklicu
Včeraj je bila potrjena govorica, ki se je v Bologni že dolgo širila: tamkajšnji nadškof kardinal Giacomo Lercaro bo zapustil položaj bolonjskega nadškofa. Svoje mesto znani italijanski cerkveni dostojanstvenik zapušča zaradi svoje starosti (star je 75 let) in v smislu želje, ki jo je papež Pavel VI. izrazil v svojem «motu proprio« od 6. avgusta letos. V tem dokumentu papež Pavel VI. «živo naproša« vse škofe, ki upravljajo škofije in ki so stari 75 ali več let, naj »prostovoljno« prepustijo svoj položaj. Isto velja tudi za župnike, ki so tako stari.
Da je odstop kardinala Lercara odmev na ta papežev poziv, ni ni-kakega dvoma, kajti v zgodovini Cerkve je razmeroma malo primerov, da bi se njeni dostojanstveniki umaknili s svojih položajev, če bi jih ne bila k temu prisilila huda bolezen ali kak drug podoben ln tehten razlog. Toda tudi sam papežev poziv je posledica nekakšnega novega duha, ki je bil opažen na zadnjem vatikanskem koncilu
Ko pa beležimo to vest, se bomo nekoliko ustavili pri tem, kaj lahko primer kardinala Lercara potegne za seboj v Italiji. Predvsem je treba takoj pribiti, da je v Italiji zelo veliko višjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki bodo lahko nadomestili škofe in druge visoke prelate, ki bodo morda sledili Lercarovemu zgledu. Tako na primer kaj zlahka najdejo namestnike za tistih šest škofov, ki bi po tem zgledu morali odstopiti (Ruffini, Tisserant, Masella, Cicognani, Cento in Pizzardo), toda veliko težje bo nadomestiti tiste župnike, ki bodo morda zapustili svoje župnije. Tako pravijo vsaj ljudje, ki se na Italijanske cerkvene razmere dobro spoznajo.
Človeku, ki se s tem ne ukvarja, se bo morda ta trditev zdela pretirana, saj je znano, da ima Italija veliko duhovnikov. Toda od drugod se slišijo tudi drugačni glasovi; pred sto leti je bilo v Italiji 150.000 duhovnikov, sedaj pa jih je — po nepotrjenih podatkih — 63.000. številka ni majhna, vendar je k temu treba dodati tudi «cerkveni aparat« v Italiji, za katerega trdijo, da je preobremenjen. Veliko je namreč škofij, neprimerno več, kot jih imajo v drugih enako velikih državah katoliškega značaja. To pa ima svoje posledice, ker je ob vsaki škofijski ustanovi vrsta duhovniškega osebja, ki je zaposleno edino le s tem in ima z dušnim pastirstvom le posredno zvezo. Zato poznavalci razmer pravijo, da računsko razmerje — en duhovnik na 800 prebivalcev — ne drži.
Ne bomo se spuščali v razmo-trivanja tega problema. Cerkvena hierarhija ni prišla do tega sklepa kar tako. V svoji zgodovini je dokazala, da raje napravi bolj kratek kot pa predolg korak. V tem primeru le beležimo, kar zatrjujejo ljudje, ki se s temi vprašanji ukvarjajo. In ti ljudje navajajo s tem v zvezi tudi druge podatke, ki jih zaradi aktualnosti navajamo. V samih cerkvenih krogih se že nekaj let ponavljajo tožbe, da je «poklicev» vedno manj, da je torej vedno manj mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni, posvetiti se duhovniškemu poklicu. Glede tega smo nekje zasledili menda najbolj drastični primer ali dokaz, da je to res. V letu 1964 je n.pr. v rimski škofiji, ki šteje malo manj kot dva
milijona prebivalcev, bil posvečen za duhovnika le en sam bogoslovec. Morda bi mogel kdo reči, da je to zato, ker da se meščanski človek nerad posveča temu poklicu. Zaradi primerjave pa bomo iz istega vira navedli primer ameriškega mesta Chicaga. V tej škofiji, ki prav tako šteje malo manj kot dva milijona ljudi, so istega leta posvetili za duhovnike nad 130 bogoslovcev in vsako leto se duhovništvu posveti od 130 do 150 bogoslovcev chicaške škofije. V našem primeru smo morda izbrali dve skrajnosti.
Rekli smo že, da se ne bomo spuščali v razmotrivanja in razlage vsega tega, toda sam papežev dokument «motu proprio« bi nam mogel dati enega od posrednih odgovorov, zakaj to. /V cerkveni hierarhiji je opaziti velikansko razliko med ekonomskim stanjem posameznikov. To baje vzbuja pri nekaterih ljudeh določen odpor, kar je tudi razumljivo. Niti od daleč ne mislimo, da je vzrok teh konkretnih novosti v tem, ker so pravi razlogi vse globlji. Da pa bi znalo biti nekaj tudi v tem, je «človeško sprejemljivo«, kot se je nekdo izrazil. Prepustimo to odgovornim krogom. V izključno Informativnem namenu pa bomo dodali, da so v Italiji duhovniki in župniki, ki žive bogato, celo zelo bogato življenje, in duhovniki, tudi župniki, ki dobesedno životarijo. So župnije, ki prinesejo župni upravi vsal.o nedeljo od same miloščine tudi po trideset ali celo štirideset tisoč lir. So hkrati župnije kje v hribih, ki so praktično brez lastnih dohodkov. Italijanski novinar C. Marchi je s tem v zvezi med drugim zapisal tudi naslednje: «Obstaja briljantni duhovnik, ki odhaja na božjo pot v Lourdes z letalom, in tudi duhovnik, ki vstaja ob zdravi Mariji, opravi mašo, stopi v hlev, da pomolze ln gre nato na polje orat zemljo, ki jo je zapustil najemnik, ki je odšel v mesto, da bi se zaposlil v tovarni.«
Isti novinar pravi, da na takšne primere (in torej tudi razlike) ne naletimo le v hribih, pač pa tudi v mestih. V Rimu n.pr. je 225 župnij. 140 župnijskih namestnikov živi v siromaštvu; 34 od teh dobiva plačo od 20 do 40 tis*..; lir na mesec, 31 pa le »nagrado«, ki ne doseže niti 5 tisoč lir.
V zvezi s tem bi se morali lotiti tudi vprašanja zagotovljenega prispevka države v smislu obveznosti, ki si jo je Italija prevzela pred sto leti in po kateri je vsakemu župniku določena pod imenom »congrua sustentatio« ustrezna vsota. Prav tako bi mogli tu spregovoriti tudi o velikanskih cerkvenih bogastvih, ki bi morala omogočiti revnim duhovnikom in župnikom dostojno življenje. Toda to so problemi, ki zahtevajo daljšo razlago In obravnavo.
!

Ulil in
I
lij
liš
I
B
Zaradi pomanjkanja prostora na športni strani objavljamo na tem mestu slike enajsteric, ki nastopajo na članskem in mladinskem nogometnem turnirju IX. slovenskih športnih iger. Slike enajsteric objavljamo po trenutnem stanju v lestvicah posameznih skupin. Ostale posnetke bomo objavili v jutrišnji številki.
S FOTOAPARATOM PO NOGOMETNIH IGRIŠČIH
Enajsterice na SŠI
Cankar (Sveti Jakob)
Barkovlje
Zarja (Bazovica)
' _ _
Primorec (Trebče)
Sokol (Nabrežina)
Kras (2gomk)
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V primerih nujnosti se ne razburjajte in ohranite hladno kri. Spoštujte občutja ljubljene osebe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Priložnosti so precejšnje, manjka pa vam spodbude. Veliko veselje v družini zaradi novosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Cernu bi tvegali, ko je gotovo, da boste tudi drugače uspeli. V ljubezni nekaj novega.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne izogibajte se odločnim odgovorom, kjer je to potrebno. Zelo ste nepopustljivi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveč podcenjujete svoje nasprotnike. Dr-
žite dano besedo,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svoje delo opravljajte vestno, da se ne bi znašli v težavah. Več iskrenosti in tudi previdnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preveč pozornosti posvečate stvarem manjše vrednosti in izgubljate velike posle. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.12.) Dobro premislite preden se odpravite na dolgo pot ali se lotite več-
jega dela. V ljubezni vse po s rem.
STRELEC (od 22.11. do 21.1: Ponudila se vam bo priložnost nove poslovne stike. Nesporazu: ki bo veliko škodoval.
KOZOROG (od 22.12. do 20. Mirno po preizkušeni poti, da \ ne zavede kam predaleč. Prev ostri ste v svojih sodbah.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U dite svoj položaj, ker ni čas za lt komiselnost. V ljubezni je zale vost nevarna.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ; našajte se na sumljive sodelavce, primernim taktom boste več i segli kot z odločnostjo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,3, najnižja 17,1, ob lj. uri 2C.4, zračni (Jak 13:5,4 raste, veter 9 km .Jugozahodni, vlaga 71 odst., nebo 7/10 pootolačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 22,0, padavine 5,6 mm
e* š St 1 dnevu
Danes ČETRTEK, 1, septembra Mladen
Sorice vzide ob 6.26 m zatone ob 19.45. Dolžina dneva 13.19. Luna vzide ob 20.40 in zatone ob 7,31.
Jutri PETEK, 2 septembra J	Stefan
PRED NOVEMBRSKIM GLASOV Ar JEM ZA OBNOVITEV UPRAV
Govorice o odložitvi volitev nimajo nobene resne osnove
Odložitev občinskih in pokrajinskih volitev do prihodnje spomladi hi lahko povzročil dejansko le odstop občinskega odbora pred 4. oktobrom
V preteklih dneh smo objavili članek, v katerem smo omenili, da obstaja možnost, da bodo občinske in pokrajinske volitve, ki bi_ morale biti letos novembra, odložene do prihodnje spomladi zaradi političnih korist:	nekaterih
strank.
Čeprav so se ti glasovi v mestu precej razširili, ne morejo imeti
upravna doba začne od dneva iz- I izvoljen jeseni leta 1H64 m bi ms-volitve, v našem primeru od 19.. ral upravljati pokrajino do jeseni novembra lela 1892, ko so bili u- | leta 18:13. Volilni izidi pa ' nis-
Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, je statistični urad tr-
.	... . ...	............. žaške trgovinske zbornice v prvih
radno razglašeni volilni, izidi, bi omogočili, da bi bil lahko' j/Vo- |-.sedmih mesecih letošnjega leta za-
ŠE NEKAJ ANALIZE K PODATKU PROMETA ZA JULIJ
Večanje pristaniškega prometa predvsem na račun dovoza blaga
V primerjavi z lanskim prometom v prvih 7 mesecih leta, je letošnji narastel za okrog 200.000 ton
morale biti občinske volitve v Trstu 2b. novembra letos. Župan in občinski odbor pa ostaneta na svo-jih mestih do izvolitve noves-a žu-pena in odbornikov.
nobene resne osnove, če 'do prve 'razumno0'« ^predsednikom01''
polovice oktobra ne pride v mestu do kakega izrednega dogodka, ki bi onemogočil redno izvajanje zakona v pogledu občinskih in pokrajinskih volitev.
Pri tem moramo poudariti, da nobene koristi posameznih politič-nih strank, zlasti v krajevnem merilu, ne morejo biti nad zakonom, zlasti v primeru trzaskiu občinskih volitev, ko je nemogoče misliti, da bi kdorkoli izsilil spremembo državnega zakona v tako kratkem času, ki nas loči od razpisa volitev. Edina možnost, ki j-o tmajo stranke večine v tržaškem občinskem svetu za odložitev volitev je ta, da občinski odbor poda ostavko pred zapadlostjo štiriletnega upravnega roka sedanjega občinskega sveta, in sicer pred 4. oktobram, ko bo po zakonu zapadel mandat vseh sedanjih občinskih svetovalcev. Zakon namreč določa, da zapade mandat občinskih svetov 4tj. dan pred dnevom volitev za obnovitev občinskega sveta Ker pa je osrednja volilna komisija, ki je pregledala izid zadnjih obinskih volitev, uradno razglasila volilne izide 19. novembra leta 1962, zapade torej štiriletni mandat sedanjih občinskih svetovalcev 4. oktobra letos.
Toda tak poskus odložitev občinskih in s tem tudi pokrajinskih volitev, bi se sprevrgel v izkLjuč-no škodo tistih, ki bi to povzročili, saj bi volivcem ne bilo teako ugotoviti, da so bile volitve namenoma odložene, da bi si stranke, ki so odložitev povzročile, zagotovile duločerie ««politične koristi«.
Ce pa bi do tega prišlo, kar pa zelo dvomimo, da bi stranke odbora kaj takega tvegale, potem bi bil na občini imenovan prefektur-ni komisar in bi bile volitve gotovo za nekaj mesecev odložene.
Prav včeraj smo govorili z neko pristojno osebnostjo, ki nam je na naše vprašanje, ali je kaj resnice na glasovih, da bodo občln-s ce volitve odložene, odgovorila, da bodo volitve razpisane v roku, kot ga predvidevp .^g)con. Samo na vprašanje, kaj ni' še zgodilo, če bi odbor pred 4. oktobrom podaj ostavko, in bi bila na občini imenovana komisarska uprava,, nam je bilo odgovorjeno, da hi bile v tem primeru volitve lahko odložene.
Zakon izrecno določa, da se občinski sveti obnovijo vsaka štiri leta. Zato vršijo svoje delovanje do 46. dneva pred dnevom novih volitev, ki se lahko začnejo prvo nedeljo po zapadlosti štiriletne
cgc* auuiBca, KI u lem OUVeSTJ ZU-
ana, kateri mora objaviti javni azglas o razpisu volitev 45 dni
prizivnega sodišča, ki o tem obvesti župana ra
pred določenim dnevom To pome ni, da lahko pričakujemo, da bo prefekt izdal zadevni dekret o občinskih vo;litvah v prvih dneh prihodnjega meseca, županov razglas pa bi moral biti objavljen 6. okto-bra •
Skupno z občinskimi volitvami bodo letos tudi pokrajinske volitve. Zadnji pokrajinski svet je bil
. c u i m i lanivu V U	luiu t.a-
l.jen večinski pokrajinski odbor, j beležil zadovoljivo napredovanje
Stranke levega centra so dobilo 12 od 24 svetovalcev, opozicijske stranke pa ostalih 12. Zaradi pomanjkanja večine, je pokrajinski odbor zabredel v težave zlasti tedaj, ko jP bilo treba odobriti proračun za leto J065, ko tudi po drugem glasovanju ni dobil po zakonu zahtevane večine. Zato je odbor podal ostavko in je bila v začetku letošnjega leta imenovana komisarska uprava. Volitve novega pokrajinskega sveta bi se laVi-ko vršile po treh mesecih razpusta pokrajinskega svetli. Toda pristojne oblasti so menile, da je bolje, da se pokrajinske volitve združijo z občinskimi, da se prihranijo delo in. stroški.
^pristaniškega blagovnega prometa •v . primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta. Iz zborničnega poročila povzamemo danes podrobnejše podatke o pomorskem in železniškem prometu v smeri proti in iz pristanišča. Celotni promet po morju je v samem juliju (vštete dobave goriva raznim ladjam in njihovo preskrbovanje s hrano za posadko in potnike), dosegel 597.819 ton, kar predstavlja občuten napredek v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, .ko je ta postavka znašala 540.958 'ton, še večji napredek pa v primerjavi z julijem predlanskega leta, ko so zabeležili 427.187 ton prometa. Dovoz ,blaga po morju se je
OBČNI ZBOR PREDSTA VNIKOV TRGOVINSKIH ZBORNIC
m
zmerne cene zemeljskega
bo odvisna poraba im w naši deželi
Predsedniku tržaške trgovinske zbornice poverjena naloga, da sledi problemu morebitne postavitve plinovodnega terminala v našem pristanišča
Pod predsedstvom dr. G. Di Ma-gnaga je bil predvčerajšnjim zvečer na trgovinski zbornici občni zbor predstavnikov treh zbornic, članic deželnega združenja teh organiza-
gi doslej doseženih rezultatov je mogoče zaenkrat izgotoviti le naslednje: da bo namreč poraba zemeljskega plina v dežifclnem meulu odvisna prčdvse-rn od cene. po’ko-
našega področja z zemeljskim plinom. Glavni tajnik tržaške zbornice dr Steinbach je v tej zvezi poročal o svojem nedavnem sestanku s predstavnikom državnega podjetja SNAM, ki se v okviru ENI ukvarja s pridobivanjem in distribucijo zemeljskega plina, ter s predstavnikom deželnega odborni-štva za industrijo in trgovino dr. Dal Cerom. Na sestanku so razpravljali o izsledkih posebne študije, ki jo je pripravilo omenjeno podjetje z namenom, da ugotovi, kolikšna, ,bi.Jahko kilanv ,ErihqdnQr, sti poraba , zem^jskega,, plina nji, podrbčju dežele Eurlanije-Jhlijske krajine.
Tudi prizadete trgovinske zbornice iz Trsta, Gorice in Vidma se med tem/ časom bavljo z istim vprašanjem, namreč z vprašanjem, kolikšna je poraba raznih energetskih virov na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Zanimivo pa je, pri tem omeniti, da vodi poleg zbornic in podjetja SNAM istočasno po-. dobna raziskovanja tudi podjetje upravne dobe, Ker se štiriletna Esso Standard Italiana. Na podla-
OBJAVLJEN V DEŽELNEM URADNEM VESTNIKU
Deželni zakon o prispevkih za okrepitev hotelske industrije
Za letošnje poslovno leto je za prispevke na obresti najetih posojil namenjenih 250 milijonov lir
cij. Na dnevnem redu zasedanja je terl bo mogoče , prejemu':! enoto
bilo več važnih vprašanj. Najprej plina na našim pod rov u. Tnlin.črii je stekla razprava o preskrbovanju momenti in možnosti preusmeritve
V zadnjem deželnem Uradnem vestniku je objavljen deželni zakon od 26. avgusta letos, ki določa prispevke na obresti najetih posojil za okrepitev hotelske industrije.
Zakon pooblašča deželno upravo, da lahko daje javnim in zasebnim ustanovam ter zasebnim hotelirjem prispevke na obresti r.ajetih posojil pri kreditnih zavodih za gradnjo, obnovitev, preureditev, razširitev hotelskih pomožnih naprav turistično-socialnega značaja na področju dežele. Ti prispevki pa ne bodo dani za dela, ki so bila izvršena z drugimi deželnimi prispevki Poleg tega prispevki ne bodo smeli preseči višine, ki je potrebna, da zmanjša letne obresti na 4 odst. odnosno na 3 odst. za pobude v hribovitih področjih, na račun najemalea posojila. Toda višina prispevka bo morala biti zadržana v mejah j odst. vsote posojila na osnovi a-mortizacijskega načrta. Za letošnje poslovno leto je na razpolagi za te prispevke 250 milijonov lir; enaka vsota bo določena za vsako poslovno leto od 1967 do 1985.
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za prevoze in turizem Giacometti je izjavil, da je de.;elni ustanovni zakon o turizmu dal deželni upravi posvetovalni organ za vprašanja na turističnem področju. Zakon o ukrepih za razvoj turizma >n hotelske imovine je v svojem drugem letu veljavnosti dokazal, da je sposoben instrument za poživljanje tega sektorja. Predvidevajo, da bodo na osnovi tega zakona povečali zmogljivost hotelskih sob za 5,48 odst.; ležišč za 5.?4 odst. in kopalnic za 9,66 odst. Zakon o ureditvi deželnih turističnih cest pa bo izboljšal turistično cestno omrežje.
Zakon o prispevkih na obresti bo pospešil najemanje turističnih kreditov. Znane so težave, na ka-, tere naletijo javni in zasebni turistični operaterji pri najemanju posojil za uresničitev novih pobud. Prav tako so znane težave v zvezi s stroški, ki jih imajo prizadeti pri amortizaciji najetega kapitala zlasti v začetnem obdobju delovanja podjetja. Zato predstavlja ta ukrep v bistvu kreditno politiko deželne uprave, ki sloni na spodbudi in stremi za tem, da pomaga javnim in zasebnim turističnim ustanovam, da lahko uresničijo svoje zamisli v korist celotne družbe .
Poleg tega je treba tudi pouda-
riti gospodarsko vrednost tega deželnega ukrepa, je dejal Giacomei-ti, saj se predvideva, da bo omogočil nove naložbe v znesku od 7 do 8 milijard lir.
Nadaljevanje mednarodnega tečaja o prevozili in prometu
V okviru VIT. mednarodnega tečaja o razvoju prevozov in prometa v Evropski gospodarski skupnosti, je včeraj na tržaški univerzi predaval dr. Jean Vrebos, glavni tajnik v ministrstvu za komunikacije v Bruslju o temi: ((Refleksi skupne politike glede železniških prevozov)). Predavatelj je zlasti o-rišal in obrazložil vpliv, ki sta ga na splošne in posebno na železniške prevoze imela pariški in rimski sporazum, pri čemer je poudaril, da .sta si ta dva sporazume precej različna, ker je ustanovni spo-rifaum o G.E.C.A., usmerjen na razdeljevanje proizvodov, ki so mu podrejeni in smatra prevoze le za pomožno sredstvo, sporazum o C. E.E. pa ima, nasprotno, prevoze za samostojen gospodarski sektor brez kakršne koli podreditve.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO:
Na sinočnjem javnem zborovanju
Videli o zakonu za pristaniško ustanovo
Na sinočnjem javnem zborovanju KPI na Trgu Sv. Antona je senator Vidali govoril o nujnosti izglasovanja zakona o ustanovitvi tržaške pristaniške ustanove. Potem ko je omenil osnutek zakona o pristaniški ustanovi, ki so ga predložili komunistični parlamentarci, je Vidali poudaril, da je KPI, ki je tak osnutek prva predložila in predlagala drugim strankam, naj bi se dogovorili za sestavo enotnega zakona, ki bi u-strezal koristim tržaškega pristanišča in s katerim bi bilo zajamčeno večinsko zastopstvo v upravi ustanove deželnim in krajevnim ustanovam, ne pa imenovanim ministrskim birokratom.
Nato je senator Vidali dejal, da se je nenadoma zvedelo, da je ministrski svet sestavil lastni zakonski osnutek, ki še ni bil objavljen, in ki je verjetno v glavnih obrisih podoben osnutku, ki ga je svoj čas sestavila tržaška trgovinska zbornica. Ta osnutek je zagovarjal predvsem koristi prista niških operaterjev in ga zato niso podprli niti demokristjani. Vidnli je nadalje povedal, da je vlada hkrati predložila senatu zakonski osnutek o ustanovitvi pristaniške ustanove v Savoni, ki naj bi bil nekak «vzorec<> za ureditev ostalih pristaniških ustanov v Italiji. Komunisti, je dejal Vidali, so že izjavili, da bodo glasovali proti temu zakonskemu osnutku in bodo zavzeli enako stališče tudi proti vladnemu zakonskemu osnutku za tržaško pristaniško ustanovo, če bo podoben zakonskemu osnutku za savonsko pristanišče.
Nato je Vidali pozval socialiste na skupno borbo r:a osnovi niihor vega stališča o ustanovitvi pristaniške ustanove v Trstu, s katerim se komunisti strinjajo. Prebral je tudi zadevni članek iz «Avant,i» pred dvema letoma. Po mnenju Vidalija, lahko socialisti, ki so sedaj v vladi, mnogo prispevajo za dobro rešitev tega važnega tržaškega vprašanja.
od sedanjih emvgecšlun virov na zemeljski plin so le sekundarne/važnosti in jih bo tukajšnji, posiovni-svet z lahkoto rešil, ako bo dobavljanje plina zagotovljeno po- zmerni ceni. Na občnem zhoru so poverili predsedniku, tržaške zbornice dr. Caldassiju nalogo, naj budno sledi problemu morebitne postavitve posebnega terminala v tržaškem pristanišču, iz katerega naj bi se v, prihodnje speljal plinovod na Bavarsko, v Avstrijo,,in Češkoslovaško.
Dr. di Magnago je nato načel (V/prašanJe skupijtgb pastppa trgtf-'.,
Vinskih zbornicjia nedavnem mednarodnem velesejmu v Celovcu. Govornik je med drugim povedal, da bodo v kratkem pričeli geaditi ndv zidan paviljon. na 'celovškem' .sejmišču: sam dr. di Magnago bo predstavljal deželno združenje, trgovinskih zbornic v komisiji, ki bo pregledala predložene' načrte za gradnjo novega objekta.
Videmski strokovnjak je nato poročal o Študijskih dnevih o razvoju prevozov po notranjih vodnih poteh v deželi Furlaniji — Julijski krajini. O tem vprašanju so namreč razpravljali nedavno v Pordenonu. Po splošnem mnenju nastopajočih strokovnjakov bo uspeh tega posebnega področja prevozov v prihodnje odvisen predvsem od poglobitve ih razširitve nekaterih odsekov in kanalov, predvsem v južnih predelih Furlanske nižine.
Se ta mešec bo skupina predstavnikov deželnih trgovinskih zbornic obiskala poslovne kroge v Stuttgartu, in sicer na povabilo vodit .-'ja urada za industrijo pri deželi Ba-den-Wuertenberg. dr. Thume. De-želni strokovnjaki bodo obiskali tudi nekaj industrijskih obratov, poleg tega pa bodo prisostvovali vrsti predavanj o tem, kako je deželna vlada v preteklih letih konkretno pomagala trajevni industriji na noge.
Dr. Caidassi je poročal o stikih, ki jih je imel s predstavnikom bavarskega ministrstva za gospodarstvo in promet dr. Wiidom v zvezi s posebno konferenco, ki. jo bo imel v našem mestu minister Sehedl, ko bo oktobra, letos obiskal Trst. Nemški strokovnjak bo na konferenci razvil temo ((Bavarska in Trst, dve periferni področji v Evropski gospodarski skupnosti«. Na tej konferenci bodo obravnavali ne le specifična vprašanja tržaškega gospodarstva, temveč tudi nekatere probleme, ki so posebej zanimivi za gori-ško in videmsko področje,
iiiiilimiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiimiiniiimiiiiiiiiiitiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SOBOTO IN V NEDELJO
Dvodnevni stavki delavcev v mesnicah in javnih lokalih
Za 9. in 10. september že napovedana
dvodnevna stavka delavcev v opekarnah
v letošnjem juliju povzpel na 4-04.500 torn, medtem ko je znašal lansko leto 373.247 ton; tudi odvoz blaga se je letos dvignil, in sicer s 136.016 na 177.770 ton.
Tako je obojesmerni blagovni promet po morju dosegel v prvih sedmih mesecih leta 3,724.003 ton, medtem ko je znaial v istem razdobju lanskega 3.574.151, a predzadnjega leta 3.252.914 ton. Letos je narastel predvsem dovoz blaga, in sicer od 2,466.556 ton v prvih sedmih mesecih lanskega na 2,6)52,593 ton v istem razdobju letošnjega leta. Odvoz pa je ostal praktično na isti višini, saj so lani zabeležili pri tej postavki 952,244, letos pa 953.191 ton prometa, Skupni podatek v višini 3,724,003 ton, ki smo ga navedli zgoraj, obsega tudi dobave goriva in hrane za posadko. Brez te postavke, /ki pravzaprav ne sodi v obseg pravega blagovnega prometa v pristanišču, pa znaša obojesmerni promet prvih 7 mesecev letošnjega leta 3,615.784 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 3,418.800, predlanskega pa 3,121.005 to/n. Tudi te »prečiščene« številke pa kažejo, kakor je razvidno iz njihove primerjave, na določen razvoj pristaniškega prometa: lani so v primerjavi s predlanskim pridobili okoli 300.000 ton, letoš v primerjavi z lanskim letom pa nadaljnjih 200.000 ton prometa (od tega je seveda dober del odpadel na surovo nafto, odnosno na odvoz petrolejskih derivatov),
V razdobju januar-julij je občutno narastel tudi obojesmerni promet blaga po železnici. V primerjavi z lanskim letom, ko je ta postavka znašala 946.109 ton, so letos zabeležili v obe smeri 1,126.579 ton blaga. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je bil letošnji promet za spoznanje manjši od "‘icta v prvih sedmih mesecih predlanskega leta, ko so statistike izkazovale 1,150.269 ton blaga. Kar se tiče razvoja izmenjave v posamezni smeri pa kažejo statistični podatki za letošnje leto le rahlo napredovanje v dovozu (od lanskih 420.718 na' letošnjih 438.107 ton)i medtem ko je odvoz poskočil z lanskih 525.391 na letošnjih (»8.472 ton,
niki zbornice in pristaniških oblasti, ki jima bodo dali na razpolago potrebne elemente in ju seznanili z vsemi važnejšimi vprašanji, ki zadevajo tržaško pristaniško gospodarstvo.
CRDA bodo zgradile za «Ju|jolinijo» z Reke 4 velike linijske ladje
((Jugoslovanska linijska plovba« z Reke je podpisala s tržaško ladjedelnico CRDA pogodbo za gradnjo štirih prekooceanskih linijskih ladij po 7 in pol tisoč ton nosilnosti. Ladje morajo biti zgrajene v dveh letih. Naročilo pri CRDA je sestavni del načrtov za obnovo ladjevja nJugolinije« z novimi enotami. Podjetje ima trenutno 57 ladij, od katerih bodo mnoge v prihodnjih letih zamenjali z novimi, ki bodo zgrajene »v domačih in tujih ladjedelnicah. Trenutno poleg štirih naročenih ladij pri CRDA, gradi ladjedelnica «Tret,ji Maj« na Reki za aJugolinijo« pet ladij s skupno to-nažo nad 40 tisoč ton nosilnosti.
Septembrsko znižanje turističnih tarif na kvarnerski in istrski obali
Na kvarnerski in istrski obali stopa danes v veljavo 25 do 50 odstotni popust, ki so ga, gostinski obrati, počitniški domovi in privatniki u-vedli, da bi spodbudili bivanje turistov na tem področju tudi v mesecu septembru.
Nova številka revije «Trieste Economica»
Nemški strokovnjak v našem mestu
Te dni še mudi v našem mestu nemški strokovnjak Seifritz, član Bundestaga, ki ga spremlja načelnik študijskega oddelka pri glavnem tajništvu evropskega parlamenta dr. Lochner, in ki ga je omenjena organizacija poslala v
Trst z namenom, naj prouči vpra- __ ___ ________________________„
sanje vključitve tržaškega prista- sko sodelovanje z jugoslovanskimi nitKo v	” gospodarskimi organizacijami dr.
Izšla je štev. 5—6 (maj-junij 1966) revije «Trieste Economica«, ki jo izdaja tržaška trgovinska zbornica. Za to številko so prispevali po en daljši članek podpredsednik deželnega odbora dr. G.S. Giacometti (((Furlanija — Julijska krajina,: vrata države za gospodarsko poslovanje s srednjevzhodno Evropo«), L. Tocchetti (aCestni prehodi evropskega pomena v Furlaniji — Julijski krajini«), načelnik zunanjetrgovinskega oddelka tržaške trgovinske zbornice dr. S. Mau-rel (((Ustanovitev italijansko-av-strijskega carinskega urada pri Ko-koveip«), ter načelnik posvetovalnega urada za tehnično-industrij
V nedeljo, 4, septembra bo
na Proseku na prostem
koncert
aodelujejo pevski zbor iz Križa, pevski zbor iz Velikega Repna, godba na pihala s Proseka in pevski zbor Prosek-
Kontovel. Začetek ob 17.30,
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
BSECBDSBHMM
GLASBENA MATICA
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 10. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene Matice, CII. Ruggero Manna št. 29. Pričetek pouka v ponedeljek, 12. septembra za vse oddelke šole.
RAVNATELJSTVO
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda. Strada di Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila,
Havnateljstvo Državnega znai ,tve-nega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 17 septembra 1963 ob 8.30 s pismenim’ izpitom iz italijanščine.
Havnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim ji i-kom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 1. septembra 1960 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Na Državnem znanstvenem liceju > slovenskim učnim Jezikom v Trstu.
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25 septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je bil objavljen razglas o ustanovitvi stalne pokrajinske lestvice za učitelje, ki niso v staležu, na osnovi zakona št. 574 od 25 julija letos,
Prizadeti sl lahko ogledajo razglas pri šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvih ali pa na didaktičnih ravnateljstvih.
Gledališča
Miramarski park — Danes nadaljevanje predstav «Luči In zvoki«. Ob 21.30 in 2.45 dve predstavi v italijanščini «Massimi<liano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje.
Kino
Razna obvestila!
nišča v skupno pristaniško politiko članic Evropske gospodarske skupnosti. Dr. Seifritz in dr. Loch-ner se bosta med svojim bivanjem v Trstu sestala s predstav-
G. Tamaro (((Obračun dvoletnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijskimi podjetji«).
.............................................umi.................................i.m
V OKVIRU PREUREDITVE STORITEV ACEGATA
Vsi podatki govorijo v prid uvedbe avtobusov na mestnih progah
Število potnikov na avtobusih se stalno veča in tudi stroški za prevožene km z avtobusi najmanj naraščajo
V zadnjih mesecih smo objavili nekaj člankov o načrtu občinskega podjetja Acegat za preureditev mestne prevozne službe in zlasti o postopni uvedbi avtobusov na vseh mestnih progah z odpravo tramvajev in filobusov. Zadnji članek se je nanašal prav na tehnične, finančne in prometne ugodnosti, ki jih, nudi javni mestni avtobusni promet. Zato so zanimivi podatki o mestni prevozni službi Acegata v preteklih letih in v letošnjem letu.
Iz teh podatkov razberemo, da število potnikov in število prevo-. unih kilometrov stalno upada in da se samo letos predvideva rahlo povečari.je, ki pa je kljub temu znatno manjše od leta 1963, da ne govorimo o prejšnjih treh letih.
Po kratkem premoru poletnih počitnic in dopustov je tudi sindikalno življenje spet zaživelo, za nekatere stroke celo s precejšnjo, ostrino. Na dnevnem redu so namreč nove stavke za rešitev starih problemov. Tako bo po sklepu treh sindikalnih organizacij prihodnjo soboto in nedeljo ves dan stavka delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v mesnicah, Sindikalne organizacije so proglasile stavko na podlagi sklepa skupščine prizadetih delavcev, ker delodajalci še trmasto odklanjajo, zahteve za izboljšanje delovne pogodbe. V soboto ob 9.3o bo na sindikalnem sedežu v Ul. Ponda-re,s 8 skupno zborovanje stavkajočih delavcev te stroke. Vse tri sindikalne organizacije pozivajo delavce, naj se strnjeno udeležijo dvodnevne stavke.
Prav talco so vse tri sindikalne organizacije proglasile za soboto in poncdeljfek stavko osebja, ki je zaposleno v kavarnah, barih, go , stilnah, restavracijah, bifejih, sia-1
da bi dosegli za-za obnovitev de-ki je zapadla že
ščičarnah itd. Ta stavka bo trajala od 4 ure v soboto do 4. ure v ponedeljek; v soboto ob 9.30 pa bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares skupno zborovanje sta\t-kujočih delavcev te stroke. Kakor je znano, so tudi delavci te stroke £e stavkali, četek pogajanj lovne pogodbe, leta 1964.
Delavci gradbene stroke šo stavkali že Tl dni, da bi dosegli obnovitev delovne pogodbe, ki je za padla decembra lanskega leta. Tudi ta spor, spada v vsedržavni okvir, v prihodnjih dneh, in sicer 6. in 7. septembra, pa se. bodo v Kirnu spet začela pogajanja med predstavniki sindikatov in delodajalcev. Vodstvo 'pokrajinske sindikalne orgnnizacije FILCA-CISL je sinoči , rgz.pra.v.ljalo o tem vpraša-, nju in izraža upanje, da. bo prišlo do ugodne rešitve. Medtem pa je proglasilo stavko delavcev, ki delajo v opekarnah, in sicer 9. in j. septembra.
devajo povišanje stroškov na prevožen kilometer za 39,58 lir, za fi-lobuse 37,76 lir, za avtobuse pa 27,76 lire.
Hkrati pa je tudi razvidno, da se vedno bolj uveljavlja avtobusna mestna služba, ki je po dosedanjih ocenah tudi najcenejša. Na osnovi obračuna iz leta 1964 in leta 1965 vidimo, da je skupno število potnikov v prvem omenjenem letu znašalo 79,669.000, leta 1965 pa 72,665.000; za letošnje leto je pred videnih 75.020.000 potnikov. Od o-menjenega števila potnikov odpade v letu 1964 19.236.000 na tramvajsko službo, 19.698.000 na avtobusno in 40.735.000 na filobusno službo; leta 1965, pa 17.293.000 na tramvajsko službo, 18.225.000 na av tobusno in 37.147.000 na filobusno službo; za letos predvidevajo 18 milijonov 105.000 potnikov na tramvajskih progah, 18.905,000 na avtobusnih in 38.110.000 na filobusnih pprogah. Leta 1964 so vozila na vseh tramvajskih, avtobusnih in filobusnih progah prevozila skupno 8.665.100 km, leta 1965 8.134.900 km, za letos pa predvidevajo 8.214.t)00 km.
Toda čisti dohodki na vseh mestnih prevoznih progah so se lansko leto, v primerjavi z letom 1964, povišali, čeprav je bilo manj potnikov, zaradi povišanja tarif. Tako je podjetje Acegat kasiralo 1964. leta Skupno 2,344.799.000 lir, 1965. leta 2,482.495.000 lir, za letos pa predvidevajo, da bodo dobili 2 milijardi 568.440.000 lir.
V zadnjih šestih letih je bilo tudi ugotovljeno, da se stroški na prevoženi kilometer stalno večajo in da je to povečanje sorazmerno najhižje na avtobusnih progah. Za letošnje leto podjetje Acegat predvideva nekoliko manjše stroške v primerjavi z letom 1965. V zvezi s temi predvidevanji, ki se nanašajo tako na prevožene kilometre kot na splošne stroške, se stroški na kilometer na tramvajskih, avtobusnih in filobusnih progah stalno večajo. Pri tem pa je treba poudariti, da se na avtobusnih progah beleži najmanjše naraščanje stroškov zaradi postopne uvedbe vedno večjega števila avtomatičnih naprav za izdajanje vozovnic. Z o-bračunom za leto 1965 so ugotovili, da so stroški za prevožen kilometer v primerjavi z letom 1964, znašali za tramvaje 32,95 lire več, za filobuse 23,75 lir več, za vtobu-1 Namesto cvetja na grob pok dr se pa samo 0,75 lire več. Tudi pri- Ferdinanda Kende daruje družina merjava med lanskim obračunom in letošnjim proračunom kaže, da bo povečanje stroškov na prevožen kilometer najnižje pri avtobusih, in sicer: za tramvaje predvi-
Tržaški filatelistični klub .L, Košir« bo imel v nedeljo, 4. t, m’ prvi sezonski sestanek v prostorih kluba, v Ulici Montecchi 6, od 10. do 12] ure. Kakor doslej bodo sestanki vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Na sestanek so vabljeni vs člani in ljubitelji filatelije. Člani bodo lahko prevzeli vse zadnje novosti.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj sklicuje sejo odbora jutri petek, 2. septembra t. 1. ob 20. uri. Prosimo točnosti
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 31. avgusta 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
Umrli so: 56-letna Maria Giugovaz por. Zoppolato, 81-let.ni Luigi Otta-viani, 65-1 etru Pietro Michelazzl, 59-letni E-ttore Arnorth, 81-letna Linda Prezzl, 66-letn-i Arturo Gamba, 75-let-na Maria Grossich vd. Tonetti, 41-letna M-lrella Plani por. Talleri.
S Novi vladni komisar dr. Cap-
pellini se je včeraj dopoldne sestal na prefekturi z goriškim prefektom dr. Princivallejem. Nato je vrnil obisk dr. Gerinu, Italijanskemu zastopniku pri mednarodnem centru za teoretsko fiziko in vodji tajništva zunanjega ministrstva, avstrijskemu konzulu dr. Friesu, namestniku dekana konzularnega zbora, na kraju pa je sprejel novega skrbnika za javna dela Inž. Marchettija.
Vandali zažgali 2 poštna nabiralnika
Po mestnih ulicah se zadnje čase- potepa vandal, ali celo vandali, ki se^ izživljajo s tem, da mečejo v poštne nabiralnike ogorke cigaret ali celo prižgane vžigalice in goreče kose papirja. Pred nekai dnevi so neznanci zanetili ogenj v poštnem nabiralniku v Ul. Car-ducci 19, da je zagorelo večje število pisem m razglednic, včeraj pa so se vandali ponovno »poigrali« Zanetili so ogenj v poštnem nabiralniku v Ul. San Michele 5, potem pa so se spravili še na nabiralnik v Ul. San Giu-stp 1. Mimoidoči so. opazili dim, ki se je dvigal jz poštnih nabiralnikov in poklicali gasilce.
Obveščena o vandalskem početju neznancev, je poštna uprava poskrbela za odstranitev obeh po-štnih nabiralnikov, da ugotovi škodo. Tudi tokra je več pisem in razglednic zgorelo. Policija vodi temeljito preiskavo, da bi izsledila malopridneže.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok dr Ferdinanda Kende daruje družina BLAZINA — Prosek, Ul. N. Sauro 20 10.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok, dr. Ferdinanda Kende darujeta družini Černe - Jankovič 2.000 Ilir za Dijaško matico.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Viale XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43, dr. ‘ Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30)
Dr. Gmeirier Ul. Giuiia 14, PIzzul-Cignola, Korzo Italija 14, Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1.
Nazlonale 16.00 «L’ultimo tentativo«. Steve Mac Queen, Lee Reroick,
Excelsior 16.00 «Sicario 77 vivo o mor-to» Technlcolor, Vohunski film,
Fenlce 16.00 «Dove la te-rra scotta« Technicolor. Gary Cooper.
Eden 16.00 «11 magmhco stranlen« Clint Eastvvood.
Grattactelo 16.00 «Kepulsione». Cathe-rine Denevueve«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 »Pugni, pupe e pepi-te» Technicolor. John Wayne, Ste* wart Granger, Capucine.
Filodrammatico 16.30 «Destino sul-1’asfalto« Technicolor. Kirk Douglas, Bella Darvi.
Aurora 16,30 «11 planeta errante«.
Cnstallo 16.00 «Operazione so-ttove-ste». Technico-lor. Cary Grant, To-ny Curtis.
Garibaldi 16,00 «Week end a Zudtiv-koote«. Jean Paul Belmondo, Ca-therine Spaak.
Capitol 16.00 »Le meravigliose avven-ture di Marco Polo« Technicolor. Anthony Quirin, Elsa Martinelli.
Impero 16.30 «Matrimonio alla fran-cese«.
Moderno 16.30 «La settima vitfctma« Hans Nilsen. Nemški film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 iiNella no-tte cade il velo«. Marina VIady, Roberl Hos-senn.
Astra 17.00 «Ieri, oggi, domam«.
Ideale 16.30 «Proib-ito aj militari«. Jack Lemon. Catherlne Grant,
Abbazla 16.30 «11 cacciatore del M-is-souri« Technicolor. Clark Gable LETNI KINO
Satelllte 21.00 — blagajna ob 20.30 «Tot6 contro i 4». Toto, Aldo Fa-brizi, Nino Taranto, Peppino De Fi-lippo, Maca-rio.
Paradiso 20.45 — blagajna ob 20.J0 Se ponovi prvi del) «0lttadino delto spazio«. Technico/lor. j-eff Mor-row, Fai-th Domergue.
—
——----—  j
SAK «JADRAN» vabi
stare bajte ln sorodstvo na
II. ŠKOMBRADO
ki bo v soboto, 3. septembra ob vsakem vremenu v kriškem portiču (na Mulu).
Na sporedu so gastronomlč-ne tekme, zalivanje in tun-kanje.
Priporočen je golf
SPDT priredi 11. septembra izlet ria Vrsno nad Kobaridom ob priliki proslave 60, obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča Vpisovanje v ir-žaškl knjigarni.
* * »
P.d. »Slavko Škamperle« priredi 11. sept. tj. enodnevni izlet na Bled ob priliki svetovnega veslaškega prvenstva Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 21 do 22 ure. Vrdel-ska cesta ? (na stadionu Prvi maji.
Mali oglasi
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe iz for-mike. Lastna izdelava. Fonderla št. 3 (blizu polriice).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'i»l - Ul.	frriiučlAkii 2(t
i (Ti-Ion (i 1-7112
Novo:
LANDAU - RUMER: Pogled v relativnostno teorijo L 170
urrrnešeowS1
Pertot - Jankovič 2.000 lir za Dijaško matico.
trgovina električnih predmetov VALTER KNEZ v Nabrežini daruje 2.000 lir za Dijaško matico.
TRST viale Settembre 16 tel »6016
NABREŽINA (center) SESLJAN (center)
ZLATI //\ SR EUR M OERASM PREDMET!
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
S5S,04 v KaTEB1 KOL1KE4J ™di
Telefonirajte na štev. 37-338
15-DIXEVI\A NA ROČNIMA L 500
Z Ati VA C A
Prisrčna zahvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali ob izgubi našega dragega
dr. FERDINANDA KENDE
Posebna zahvala vsem, ki so darovali cvetje ali prispevali za Dijaško Matico, č. g. duhovnikom In vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na pokopališču pri Sv. Ani
Žalujoči: mama, žena, hčerka, sin in sestra

MED NAKLADANJEM VREČ MOKE NA LADJO V PRISTANIŠČU
Traktor z natovorjeno prikolico zdrsnil na tlaku in padel v morje
Traktorist je še pravočasno odskočil z vozila in se rešil brez poškodb - \ožili so že potegnili z morskega dna
Predvčerajšnjim zvečer je v Novem pristanišču traktor s prikolico padel v morje. Nesreča se Je pripetila na pomolu štev. 6 blizu skladišča štev. 64 in na srečo n' bilo človečkih žrtev. Tam so za podjetje «Variola» na ladjo •Geremia* naitovairjali pošiljko 96 stotov moke. Yreče moke so delavci nakladali na prikolice, ki so Jth potem s pomočjo trakt orje v vozili pod bok ladje Traktor z natovorjeno prikolico je vozil tudi 34-tetni Pietro Marcovich iz Ul. Smareglia 1. Ko je privozil na rob pomola do boka ladje, je s težkim vozilom zavozil na tračnice velikega žerjava. Kolesa traktorja so zdrsela na gladkem že-lezj'U in nato še po mokrem tlaku pomola, ki se nagiba proti robu. ■traktor je zdrsel na rob in padel v vodo, za njim pa je padla v tnorje tudi z vrečami moke nato-vorjena prikolica. Marcovich je imel toliko prisotnosti duha, da je se pravočasno skočil s traktorja in se mu ni ničesar zgodilo.
Vreče moke so zaplavale na gladini in so jih vse potegnili iz vode, traktor in prikolica pa sta se Pogreznila osem metrov globoko, včeraj zjutraj je podjetje «Vario-ja» poskrbelo za dvig obeh vozil iz vode. Potapljači so se potopili V globino, privezali vozili, ki so J'd nato povlekli ,na pomol s pomočjo žerjava.
Policija nadaljuje s «čistkami» v mestu
Policijske patrulje letečega oddelka policije, političnega oddelka ■n urada za tujce, so predvčerajšnjim zvečer, pod vodstvom kapetana Durighella prerešetale vse ulice v neposredni bližini Trga Li-berta in silosa ter U0. Milano, Tor-rebianca, Valdirivo, Trento, Roma tej obrežja. Pri tej nočni operaciji so policisti prijeli pet tujk, ki so na ulicah izvrševale «poklic» ter šest tujcev, ki so se pripravljali, da bodo prespali noč za silosom. Vse prijete osebe so odpe-ijali na kvesturo, kjer so jim pregledali dokumente in jih nato pohabili, naj čimprej zapustijo državno ozemlje.
Z avtom podrl pešca
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj 52-letni mehanik Mario Lutoiajna iz Ul. D’Ales-S‘o 7. Okrog 8. ure je blizu stavbe štev. 130 v Istrški ulici prečkal cesto. Ko je bil sredi cestišča, je y smeri proti središču s fiatom HOO TS 82236 privozil 43-letni u-tadniik Tullio Raini iz Ul. Vulso-
ne 9 in Lubiano podrl. Ponesre-. šča, je proti Trgu Garibaldi z ve
n an rt o c rt ■» roii 1^!	m	.. ' mo no a nn  :	ti .»„ i ,	< .
čenča so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran in udarcev po desnem sencu, pretresa možganov, krvavenja iz nosa in rane po levem mezincu. Lubiana se bo moral zdraviti 8 dni.
Smrtne posledice prometne nesreče
Včeraj zjutraj ob 5.45 je na ortopedskem oddelku bolnišnice podlegla poškodbam 82-letna upokojenka Linda Prezzi iz Ul. Pascali 4, ki je 14. t. m. na Trgu Stare mitnice postala žrtev prometne nesreče. Prezzi,jeva je tistega dne zvečer na zebrastem prehodu preč-kala Korzo Garibaldi pri baru «Barriera». Ko je bila sredi cesti-
spo TS 26409 privozil 29-letni Mario Osti, ki je prepozno opazil žensko in jo podrl. Pri nesreči si je Prezzijeva zlomlia desno' nogo. Tedaj so jo odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja od 30 do 40 cini. Tedaj se je ponesrečil tudi Osti, ki je padel z vespe. Njemu so v bolnišnici dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh, ker se je laže ranil po komolcih.
Vse zdravniške nege za nesrečno Prezzijevo pa so bile zaman in včeraj zjutraj je ženska izdihnila.
Prispevajte :sa DIJAŠKO MATllGO I
iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||,|||||lmil,„,|l|(||lllll|||||||||||I|||||||||||||)|)||||)||m||||||i,„
Predsednik deželnega odbora Berzanti v ZDA
V drugi polovici novembra prva nafta v rezervoarjih
Zagotovilo v lem smislu je dal Berzanliju predsednik družbe «Beehlel», ki gradi naftovod Trsl-Bavarska
Predsednik deželnega odbora Ber. zanti je na svojem potovanju po ZDA prebil nekaj dni v San Franciscu, kjer so ga sprejeli predstavniki tamkajšnjih oblasti in italijanskega konzulata.
Na sedežu «Bechtel Corporation«, ene največjih inženirskih družb na svetu, ki je zainteresirana pri gradnji čezalpskega naftovoda Trst — Ingolstadt, se je predsednik Berzanti sestal s predsednikom družbe Stephenom Bechtelom jr. Razgovoru med njima so prisostvovali tudi visoki funkcionarji družbe. Predsednik Bechtel je potrdil, da bo v drugi polovici novembra priplula v Trst prva petrolejska ladja, ki bo pristala ob petrolejskem pomolu in izkrcala v rezervoarje na področju industr. pristanišča surov petrolej za kolavdacijo rezervoarjev. Po ponovni kontroli vzdolž vseh 400 km naftovoda in po preizkusni spustitvi vode skozi cevi, ter ko bo v marcu - aprilu stekla skozi cevi prva nafta, bo uradna otvoritev naftovoda,
zadeval gospodarstvo treh držav: Italije, Avstrije in Nemčije. Predsednik družbe Bechtel je poudaril mednarodno važnost tega voda, ki teče v dolžini 10 km po ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine, in zlasti še vlogo tržaškega pristanišča, v katero bo v prvih letih aktivnosti naftovoda (1967-68 in 1968-69) priplulo letno okrog 500 petrolejskih ladij in kasneje v letu 1970, ko bo naftovod delal s polno zmogljivostjo, celo 1000 petrolejskih ladij, kar bo zajamčilo čistilnicam v Ingolstadtu dobavo 1 milijon sodov nafte na dan.
Predsednik deželnega odbora Berzanti se je Bechtelu jr. zahvalil za njegovo osebno zanimanje za naftovod in ga naprosil, naj njegovo zahvalo posreduje tudi osebju družbe in zlasti voditeljem «Bechtel-Italia«, ki sedaj delujejo v deželi v sodelovanju z »Italijansko družbo za čezalpski naftovod« (SIOT). Berzanti je tudi zagotovil pomoč dežele vsem tistim zaželenim pobudam, ki jih bo privabil že sam ob-
. ki bo
eden največjih obstoječih in ki bo 1 stoj naftovoda *ninii»n.....................................................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tatinsko turnejo po Italiji sta tatiča zaključila v Trevisu
Iz Trsta sta se odpeljala z ukradenim avtom, toda v Trevisu ju je presenetil policijski blok • V prizivu so samo enemu delno znižali kazen
Aldo Godina, star 23 let iz Ul. Marconi 16, in 18-letni Walter Ja-nesich iz Ul. Cologna 26, sta že imela opravka s pravico. Kljub temu da sta bila že kaznovana, se bista spametovala in sta ponovno zabredla na kriva pota. Posledica tega je bila, da sta sl ponovno nakopala nevšečnosti in sta spet morala sedeti na zatožni klopi.
Zvečer 20. aprila letos sta se Go-<lina in Janesich srečala in se domenila, da bi odpotovala iz Trsta, se ustavljala v mestih severne Ita-iije In seveda kradla. S tem bi se dobro imela in bi živela brezskrbno na račun drugih. Načrt je bil kar dober, le da tatiča nista računala s tem, da ju lahko zasačijo, kar se je tudi zgodilo in še preden sta utegnila kje kaj ukrasti.
Navdušena sta Godina in Janesich sklenila, da se takoj odpravita i* Trsta. Nekaj časa sta kolovratila po mestnih ulicah in iskala Ugodne prilike. Ponudila se jima je v Ul. Commerclale, kjer sta izpred stavbe štev. 42 ukradla avtomobil fiat 850 TS 76948, ki ga je pred domom pustil 31-letnl Domenico Muggia. Nepridiprava sta s silo odprla vrata avta, potrgala žice, naredila kontakt in tako spravila avto v pogon.
Nekaj minut kasneje sta Godina in Janesich že vozila po Miramar-skem drevoredu proti Tržiču in nato dalje proti Trevisu. Toda ko sta tatiča privozila v Treviso, sta v Drevoredu Vittorlo Veneto zagledala policijski cestni blok. Agent Je stal sredi cestišča in jima dajal znak naj ustavita. Janesich, ki je sedel za volanom, se je približal Policistu, toda ko bi se moral ustaviti, je pognal avto in z vso brzino zavozil v mesto. Policisti ko j za njim, toda zaradi teme, bilo je ob 2 ponoči, so za tatičema izgubili vsako sled. Pa niso odnehali. Nadaljevali so iskanje in nekaj časa
potem zagledali ustavljen tržaški avtomobil. Blizu avta so postavili stražo, medtem ko so drugi agenti nadaljevali z iskanjem drznih tatičev.
Minilo je nekaj časa in straža pri avtu Je opazila senco, ki se je plazila proti ustavljenemu avtu. Bil je Godina, ki je tako padel v roke policiji. Aretirali so ga in odpeljali na zaslišanje. Medtem je Janesichu uspelo zbežati. Godina je na zaslišanju priznal, da sta skupaj z Janesichem v Trstu ukradla avto in se odpeljala na »tatinsko turnejo« pa severni Italiji. Povedal je tudi, da iz avta ni ukradel ničesar, njegov pajdaš pa da je baje pobral fotoaparat.
To se je pripetilo 21. aprila ponoči, Janesicha pa so agenti tržaške kvesture aretirali osem dni kasneje v Trstu, kamor se je medtem vrnil.
Oba tatiča so prijavili sodišču pod obtožbo tatvine z obteževalni-mi okoliščinami, Janesicha pa tudi zaradi vožnje avta brez vozniškega dovoljenja. Godina in Janesich sta se morala 6. junija letos zagovarjati pred sodniki kazenskega sodišča v Trstu. Ti so ju spoznali za kriva in obsodili Godino na 2 leti zapora in 60.000 lir globe, Janesicha pa na 2 leti, 10 mesecev in 20 dni zapora ter 90.666 lir globe za obe obtožbi.
Proti tej obsodbi sta oba vložila priziv in včeraj sta ponovno sedela na zatožni klopi prizivnega sodišča. Sodniki pa so le delno spremenili prvotno razsodbo samo v prid Janesicha ter ga obsodili na 1 leto, 11 mesecev in 4 dni zapora ter plačilo 60.935 lir globe. Godinov priziv pa niso sprejeli, ker v njem ni navedel razlogov, zato so mu prvotno kazen potrdili. Oba tatiča bosta poleg vsega morala še plačati sodne stroške obravnave druge stopnje.
K1HO «1R1S» PROSEK
predvaja danes, 1. t.m. ob 19.30 Cinemascope barvni Westem film:
Agguato s ul grande fiume
(ZASEDA NA VELIKI REKI)
Igrajo: BRAT HARRIS, H.J. SELMY in BARBARA SIMON
Jano na ujicum
TSk
najbolj pričakovani
predvaja danes, 1. t.m. ob 18. uri barvni, film v letu:
Giulietta (legli spiriti
Režija Federico Fellini
Igrajo: Giulietta Mašina, Sandra Milo, Sylva Koscina, Mario Pišu, Valentina Cortese In Loun Golbert.
LADJE V PRISTANIŠČU
M. Berlin glerl, San Marco, Carso, A. Lauro, Geremia, Palatino, A. M. D’Amlco, Sakpa II. Sardatilantlc III, M. A. Martmoll, M. U. Martlnol, Au-sonla, Alesandra F., Mario Z., Esso Ligu rta, N. Montanari, Hierax, Ut Prosperatis (It.), Vipava, Rumja, Jadro, Dravograd (Jug.), T. Rlver (Gh.), Old Oak (Pa), Billie, Assitni-na, Myrsiini (Gr.), Exbrook (Am.), S. Jayanti (Ind.), F. Bernadotte (No), Giuseppina (Et.).
■v
Se ta cesto
SPQR0CIL0 GORICE STE VER JANŠKI OBČINI
mesec bodo asfaltirali v Gr o j ni do mostička
Potrebna bi bila tudi obnova že obstoječe asfaltne prevleke
Podjetje CESIA iz Trsta, ki je prevzelo dela za dograditev razdelilne mreže pri občinskem vodovodu v števerjanu, se do sedaj še ni lotilo dela, ker ga je oviralo slabo vreme. Te dni so izvedenci pregledali teren 1 izvršili nekatere meritve.
Vsekakor pa bodo morali začeti z izkopavanjem in položitvijo cevi čimprej, ker so z občinskega tehničnega urada v Gorici sporočili v Števerjan, da bodo še ta mesec popravili in asfaltirali cesto skozi Grojno do mostička, kjer je meja med Gorico in števerjanom.
To vest so sprejeli z zadoščenjem ne samo prebivalci Grojne, ampak tudi drugih zaselkov, ki jim je ta pot najkrajša za v Gorico. Za to ureditev je bilo prvotno določenih 25 milijonov lir, kar pa verjetno ne bo zadostovalo, saj sta od takrat minili vsaj dve leti. Ko bodo ta del ceste uredili, pa bo morala tudi števerjanska občinska uprava poskrbeti za ponovno asfaltiranje svojega dela te poti, saj je prvotna prevleka že precej izrabljena.
Danes se pričnejo popravni izpiti
Danes se pričnejo na srednjih šolah in v petem razredu osnovne šole popravni izpiti za tiste dijake in učence, ki niso izdelali ob koncu šolskega leta. Profesorski zbori so se sestali včeraj na konferencah, na katerih so pripravili program izpraševanja. Ravnali se bodo po navodilih ministrstva za javno vzgojo, ki jih je poslal vsem državnim šolam.
Se pred nekaj dnevi so dijaki brezskrbno preživljali počitnice, čez noč pa so se znašli pred novimi nalogami: za tiste, ki imajo popravne izpite, se pričenjajo že danes, za vse ostale se bo pričelo šolsko leto čez mesec dni. Morda še prav malo oddiha in dijaki kakor tudi profesorji bodo na začetku novega šolskega leta, novih skrbi, dolžnosti in nadlog. Skorajda bi pri tem pozabili na starše otrok; da tudi zanje se bo pričelo novo šolsko leto ...
Otroški vrtec ONMI v Gorici bodo odprli 12. septembra
Pokrajinska federacija ONMI sporoča, da bodo zaradi rednih in izrednih obnovitvenih del pri njenem otroškem vrtcu v Drevoredu Vir-gilio odprli tamkajšnji otroški vrtec in posvetovalnico za matere šele v ponedeljek 12. septembra.
Godba iz Doberdoba na izlet v Verono
Doberdobska godba na pihala priredi v nedeljo, 4. septembra, enodnevni izlet v Verono, kjer bo nastopila na glavnem trgu skupno
s sto godbami iz vseh krajev države. S tem nastopom se bo naša godba odzvala povabilu ANBIMA, ki je prireditelj te obsežne manifestacije.
Kogar zanima izlet, naj se čimprej javi pri članih godbe. Vpisovanje se bo nadaljevalo do napolnitve enega avtobusa; cena vožnje 1.000 lir.
Odobreni sklepi krajevnih ustanov
Pokrajinski odbor pri deželnem odborništvu za krajevne ustanove je na svoji zadnji seji odobril tudi naslednje sklepe:
Gorica: Podaljšanje najemne pogodbe za mestno kopališče za 1966; asfaltiranje nekaterih občinskih cest;, tlakovanje Ul. Cocevia m asfaltiranje Ul. Gallina; plačili Zelenemu križu za prevoz bolnikov.
Ronkc: Prispevek šoli za vajence za 1965/66; odobritev sklepov konzorcija za vodovod; gradnja družinskih grobnic na pokopališču, potrdilo načrtov za gradnjo šolske telovadnice.
PISMO UREDNIŠTVU
Telegram v «slovenščini»
Cenjeno uredništvo!
Neki Slovenec je pred dnevi telefonsko vprašal glavno poštno centralo v Gorici, če lahko pošlje telegram v slovenščini; vprašal je, če naj ga narekuje po črkah ali z besedami. Odgovorili so mu, naj ga po besedah prečita v slovenščini, ker da znajo tudi slovenščino. Narekoval je sledeči telegram:
»V duhu z vsemi zborovalci pozdravlja bolni a onemogočeni, pozabljeni (sledi podpis in naslov)«.
Poštna uprava Je telegram dostavila na označeni naslov; glasi se:
«Dufu usemi sborofalzi postralia bolni a onemogočeni posdraliani (ime in naslov)«.
Kaj pravite k temu?
(Sledi podpis)
Pripomba uredništva:	Opozarja-
mo poštno upravo na zares grob primer nespoštljivega odnosa do slovenskega jezika, če bi uradnik v telegrafu zares znal slovenski, tedaj bi ne odposlal tako spake-dranega telegrama, ki ga je bilo skorajda nemogoče razumeti; zavoljo tega bi si dovolili pripomniti, naj poštni uslužbenec, ki sprejema po telefonu naročeni telegram, privoli v črkovanje vsake posamezne besede.
DO SEDAJ LE MALO GOB NA TRGU
Goriški gobarji pričakujejo izboljšanje po novi luni
Glavna ovira za rast gob je preveč dežja in mraz - Hud naliv v okolici Čedada
S prihodom meseca septembra se je začela tudi sezona gob. Najbolj je živahno tržišče v Čedadu, ker je tamkajšnja okolica najbolj prikladna za gobe in je tam tudi precej nabiralcev. Do sedaj pa je bilo tako v Beneški Sloveniji, kot na Goriškem, le bolj malo gob; vzrok je preveč dežja, premalo sonca in pa predvsem prehladno vreme, ki je oviralo gobe, da bi pokukale iz zemlje. To se je poznalo zlasti na zelenjadnem trgu v Gorici, kamor so prejšnji teden prinesli le nekaj kg lisičk, pa še te niso bile prvovrstne.
Ker se je vreme nekoliko izboljšalo, vsaj okrog Gorice, računajo, da bo ob novi luni položaj za gobe boljši in bodo tudi gobarji lahko prišli na svoj račun.
iiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiimiiimiimiiiiiiimiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiitiHiiii
NEZADOVOLJSTVO KMETOVALCEV
Jazbeci povzročajo škodo na pridelkih v Dolu
Ker se zadržujejo v težko prehodnih področjih, jim je težko priti do živega
Kmetovalci iz Dola se že neka.) časa pritožujejo, da jim povzroča jo jazbeci veliko škodo na njivah Posebno severni predel ozemlja, ki se razprostira neposredno pod hribom, ga živali pogostoma obiskujejo. Njivam se približujejo v nočnih urah ter v neenakomernih presledkih in vedno od drugega kraja, da jih je skorajda nemogoče izslediti. Omenjeni hrib je nago-sto zaraščen z drevjem in robido, tako da je tudi za človeka težko prehoden in zavoljo tega živalim ne more priti do živega. Posebno škodo povzročajo na koruzi in grozdju, manjša pa se večkrat o-paža tudi na drugih pridelkih.
Zato domačini upajo, da se ne bodo lovski čuvaji brigali samo,
lllllllli lll!IIIMIII!llllll!llll lltlllll I lil If illllll llllll llllll tl IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Kje deluje največ duhovnikov iz Beneške Slovenije ?
Dva župnika iz Beneške Slovenije imenovana za monsignorja in častna člana čedadskega kapitlja
V furlanski fari Ipplis so starši slovenskega župnika Fortunata Bla. sutig:	83-letni Evgen in 82-letna
Maria Carlig praznovala šestdesetletnico svoje poroke v špetrski cerkvi. Dom sta imela nekoč v vasi Polje. Imata tri sinove, vse tri duhovnike. Fortunat je zdaj župnik v Ipplisu, Clro je kanonik in glavni organist v katedrali v Grossetu, a oče Marko je misijonar v južni Aziji v Tajski. Ta misijonar je bil prej v Kitajski, od koder so ga sedanje oblasti pustile, da je odpotoval nazaj v Italijo in nato spet misijonarlt v Tajsko, kjer je
NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlllllllllllllltlllinillHIHIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIII
S slikarskega tekmovanja v Števerjanu
V nedeljo je bilo v Števerjanu zanimivo deželno slikarsko tekmovanje, ki je privabilo v Brda nad 130 slikarjev. Oto lepem vremenu in dobri organizaciji so slikarji porisali okoli 150 platen, izmed katerih je razsodišče izbralo štiri najboljše in nekaj pohvaljenih, med njimi tudi sliko Demetrija Ceja, tokrat že tretjič pohvaljenega Številno občinstvo si je z zanimanjem ogledovalo razstavljena dela. Razsodišče je prisodilo tretje mesto (nagrada 50.000 lir občine Gorica) goriškemu slikarju Tudorju, ki živi in dela v Milanu; nagrajena slika prikazuje panoramo Steverjana »kozi latnik in vinsko trto. Zaradi izrednega uspeha slikarskega tekmovanja bo prihodnji ex tempore leta 1968 vsedržavnega značaja.
ravnatelj neke mestne šole v Pu,-chetu. V vasi Polje nimajo vet bližnjih sorodnikov, ker so se od tam že zgodaj izselili. Seveda se jih pa v Polju spominjajo in jim je žal, da nima vsaj Fortunat kakšne fare v Beneški Sloveniji, kjer primanjkuje slovenskih duhovnikov. Tako so npr. trije duhov niki iz te družine Blasutig izven Beneške Slovenije. Mnogokrat so posebno v prejšnjih časih in žal tudi sedaj, pošiljali videmski nad-škofje slovenske duhovnike izven Beneške Slovenije, a na njihovo mesto furlanske ali pa celo italijanske duhovnike, ki pa se seveda ne potrudijo, da bi opravljali svojo pastirsko službo v materinem jeziku svojih vernikov. Imamo pa tudi primere, da seveda be-neškoslovenski duhovniki raje o-pravljajo svojo službo po bogatejših in lažjih furlanskih farah, kot pa po revnih duhovnijah Beneške Slovenije, kjer jih gledajo postrani oblasti in celo videmska kurija, če opravljajo molitve, pridige in tudi druge liturgične obrede po koncilskih navodilih v materinem jeziku slovenskih vernikov. V Furlaniji nimajo teh sitnosti, lažjo službo in še boljše prejemke.
Videmski nadškof je imenoval dva župnika iz Beneške Slovenije za monsignorja in za ; astna člana slavnega čedadskega kapitlja. Eden od teh dveh je Peter Qualiz-za iz velike fare Barnas pri 3pe-tru, a drugi je Peter Della Schia-va, župnik v Praprotnem.
Nadškof je povedal Qualizzi v Barnasu med službo božjo, da ga je povišal v monsignorja. Navzoč Je bil sen. Pelizzo, ki je daroval dve novi banderi cerkvi v Barnasu. Stari dve je daroval .sti cerkvi njegov prednik Domenico Pelizzo, in sicer že leta 1859. Vsi pomembni politiki iz Čedada pa colo tudi iz Vidma, so po rodu slovenskega porekla, ali pa odvisni od zvestih glasov volivcev Beneške Slovenije.
pot
bolje
kako odpreti lovski divjačini do obdelanega polja, da bi rasla, ampak da bodo v hvaležnost kmetom znali iztrebiti tudi škodljive jazbece.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Letos 1.500 vagonov grozdja
V Vipavski dolini in Brdih bodo letos pridelali nad 1500 vagonov grozdja. Ker imata sedaj novi vinski kleti na Dobrovem in v Vipavi le majhne zaloge, ne bo težav s spravilom, čeprav bo letina po sedanjih predvidevanjih zelo dobra. Kljub temu, da je bilo zadnji mesec razmeroma slabo vreme, grozdje lepo dozoreva. S trgatvijo bodo začeli že sredi septembra. Zadruge so obljubile, da bodo plačevale grozdje od 120 do 165 dinarjev leg. Pri ceni bodo upoštevale sorto in pa sladkorno stopnjo v grozdju.
Slovenski jamarji so na Pološki planoti v bližini Tolmina proslavili v nedeljo lep delovni uspeh. Končali so namreč z raziskovanjem točno tritisoče jame na Slovenskem. Takoimenovana Pološka jama pri Tolminu, ki jo Je prejšnji teden raziskovalo okoli 60 jamarjev, je dolga 3242 metrov in je po velikosti sedma v Sloveniji. V Julijskih Alpah pa je celo največja. Slovenski jamarji računajo, da je v območju Slovenije še okoli 700 neraziskanih jam.
Izidi strelskih tekem v nedeljo na Lokvah
Kot smo najavili, je Lovska zveza iz Nove Gorice organizirala preteklo nedeljo na Lokvah tekmovanje v streljanju glinastih golobov za domače in tuje tekmovalce. Za domačine so bile določene tri praktične nagrade, za inozemske tek-n jvalce pa trije srnjaki.
Lepo vreme je omogočilo udeležbo številnih domačih in tujih lovcev. Prijavilo se je kakih 40 lovcev in vsak od njih je imel pravico dvakrat po 10 strelov. Ker so kar trije tekmovalci dosegli po 20 zadetkov na 20 strelov, so morali dodati še pet glinastih golobov vsakemu. Tako je odnesel prvo nagrado Emilio Castellan iz Farre s 25 zadetki na 25; drugi je bil Romeo Zanuttini iz Fogliana s 26 zadetki na 27 in tretji Lino To-negutti iz Conegliana s 25 zadetki na 27 strelov. Tudi drugi strelci so se dobro odrezali z 19 in 18 zadetki na 20 strelov.
Ker je bilo zadnje dni prejšnjega tedna precej slabo vreme, domači lovci niso mogli ubiti več kot enega srnjaka. Zato pa bosta zmagovalca druge in tretje nagrade za inozemce imela pravico v prihodnjih dneh na področju te lovske družini ustreliti sama vsak po enega srnjaka, kot gosta lovske družine.
Tisto malo, kar jih je bilo do sedaj na trgu v Gorici, so jih prodajali po 500 lir za kg in so kmalu pošle. Tržni komisar Nardini in njegov pomočnik Bregant pa se že pripravljata na večje prihode gob v prihodnjih dneh. Kot dobra poznavalca užitnih in neužitnih gob imata nalogo, da jih pregledata in izdata potrdilo, preden gredo v prodajo. Tako nadzorstvo se je izkazalo vsa zadnja leta zelo učinkovito in zanesljivo, saj ni bilo primerov zastrupljena z gobami, ki so prišle s tega trga na družinske mize.
Na goriški trg prinašajo največ jurčke, pa tudi lisičke in medvedje tačke, in sicer iz Brd ter z bližnjega jugoslovanskega področja. S Trnovega prinašajo tudi precej štorovk, ki tam dobro uspevajo, čeprav niso tako cenjene kot so jurčki in druge žlahtne vrste. Vsekakor goriške gospodinje pričakujejo, da bodo ob obilnejšem prihodu tega blaga lahko nekoliko spremenile družinski jedilnik, saj so gobe zelo okusna hrana.
Za enkrat izgledi za gobarje v Beneški Sloveniji še niso povsem dobri, saj so prav prejšnjo noč imeli na področju okrog Čedada nevihto, ki je povzročila tudi naraščanje vode v Nadiži in pritokih. Samo v Čedadu so prejšnjo noč namerili kar 90 mm padavin.
Avto na križišču podrl financarja
Včeraj popoldne okrog 16. ure se je peljal 36-letnt finančni stražnik, ki stanuje na Korzu Italia 199, z vespo po Ul. Roma v smeri proti goriškemu županstvu. Na križišču z Ul. Crlspl pa je privozil po tej na križišče v smeri od Korza Verdi neki avtomobilist, trčil ob vesplsta ter ga podrl.
Z avtom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec In odrgnjenja na levem ramenu, rano ln udarec z nalomom na levi nogi in druge manjše poškodbe; pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro.
Izlet kmetovalcev v Emilijo priredi Kmečka zveza iz Gorice dne 17. in 18. t.m. za svoje člane in prijatelje. V soboto zjutraj po prihodu v Bologno bo ogled hladilnih naprav in vzornih sadovnjakov v okolici; popoldne ogled mlečne centrale; prehrana in prenočišče v Bologni. V nedeljo ogled zadružnega hleva in zadružne kleti v Car stelfranco; kosilo v Modeni; popoldne povratek. Celotni stroški s prehrano ln prenočiščem za člane po 10.000 in za nečlane po 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu Zveze v Ul. Ascoli 1/1 v Gorici; ob vpisu tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Gorica
VERDI. 17,—22.: «FBI contro Al Capone« (Scarface). R. Spaak in B. Nlchols; ameriški čmo-beli film. Mladini pod 16. letom prepovedan.
CORSO. 17.30; »La storia del dott. Wassell». G. Cooper in L. Day; ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 17,—22.; «Sicario 77, vivo o morto«. R. Mark in Aliče Brandet; ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.30—22.: «La bambo-la dl cera«. Patrick Wymark ln Margaret Johnston; ameriški ki-nemaskopskl film v barvah. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO. 18.—22. :«Uragano Kid» R. Ryan.
EXCELSIOR. 17.30—22.; »II gigante della roccia del falco«. S. Ba-her; v barvah.
S. MICHELE. 19.—22.: «Ombre sul rnare«. Glenn Fort.
PRINCIPE. 18,—22.:	«R1 volta al
braccio della morte«.
Ronkc
RIO. »Smanla dl vita«. EXCELSIOR — Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku St. 14; telefon 29-72
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici najvišja temperatura 22,5 stopinje ob 13. uri m najnižja 16 stopinj ob 8.10; povprečna vlaga 80 odstotna; dežja je padlo 2 mm
3. SEPTEMBRA 1966 =
BOGATA IZBIRA IZDELKOV IZ VSEH VRST KRZNA -USNJENA KONFEKCIJA: DAMSKI PLAŠČI IN KOMPLETI, MOŠKI SUKNJIČI - SPECIALNI MODELI ZA ŠPORT, AVTOMOBILIZEM IN LOV — NAJSODOBNEJŠI KROJI IN MODELI
VABI VAS NA OGLED IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SPECIALIZIRANI TRGOVINI V PRITLIČNIH PROSTORIH NEBOTIČNIKA. UL. BORISA
KIDRIČA v NOVI corici	JTOMff KRZNO KONFEKCIJA
POSLUŽITE SE POPUSTOV PRI NAKUPU V TUJI VALUTI
{

ATLETI KAJ
E.B.
B U DA P f ST-1966
DRUGI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI V BUDIMPEŠTI
Zlate kolajne za POLJSKO (Maniak in Klobukow$ka) za V. NEMČIJO (Thorith) in V. BRITANIJO (Davies)
BUDIMPEŠTA, 31. — Tri od Štirih naslovov, ki so jih podelili danes med drugim dnevom evrop skega prvenstva v atletiki, ki je potekalo pod dežjem, so Sli na Vzh od. V teku na 100 m za moške in ženske sta zlati kolajni pripadli p o zaslugi Wieslava Maniaka in Ewe Klobukowske Poljski, v metu di-
ska, kjer je zmagal Detlef Thorith, pa so vse kolajne pripadle atletom Vzhodne Nemčije. Edino kolajno za Zahod je osvojil olimpijski prvak v skoku na daljino Anglež Lynn Davies, ki je prav v zadnjem stoku premagal do tedaj vodečega sovjetskega prvaka Igorja Ter-Ovanesjana.
Posebno razburljiv je bil tek na 100 m za moške, kjer so morali za proglasitev zmagovalca počakati na odgovor fotofinisha. Slika je bila jasna in naslov evropskega prvaka je pripadel, pa čeprav za las, Poljaku. Z istim časom so namreč pritekli do cilja še Francoz Bambuck, njegov rojak Pique-mal in Nemec Knickenberg, medtem ko je bil Italijan Ito Giani peti.
Izidi današnjih finalnih tekem so naslednji:
100 M MOŠKI
1.	WIE8LAW MANIAK
(Poljska)	10”5
2.	Roger Bambuck (Fr.)	I0”5
•iiii iiiiitiiiiiMiiiiiNiiiiiiiiiiiiiit ■•tli: tiNiiifiiiiiiiiiii,
Grozilna pisma
(Nadaljevanje s 3. strani)
Včeraj mi je pisal Sam Crau>-Jord in mi sporočil, da je Lvd-dok ponovno v ječi, a da so mu sodili zelo milo. Pomisli! V tem pismu me je tudi obvestil, da so Johnovi kolegi predlagali, naj ga posmrtno odlikujejo s kolajno za nesebično opravljanje službe. Mislim, da si je to po tolikih letih policijske službe tudi zaslužil.
Komaj čakam, da urediš svoje stvari in se preseliš k meni. Ljubi te kakor vedno
Tvoja Marta
* * *
Draga Marta,
prejela sem tvoje pismo v času, ko sem se že pričela pripravljati za selitev. Cez štiri dni se bom odpravila na pot. Čakaj me na osrednji avtobusni postaji, kamor bom prispela ob 17. uri. Ljubi te	mama
* * *
Sele v trenutku, ko se je pripravljala, da bi pismo vložila v zavitek, je opazila da ga je napisal a na rumenem papirju. Hudobno se je nasmehnila, ga raztrgala in napisala drugo pismo na belem papirju.
3.	Claude Piquemal (Fr.)	10”5
4.	Manfred Knickenberg (Zahodna
Nemčija)	io”5
5.	Ito Giani (Italija)	I0”6
6.	Barrie Kelly (VB)	10"7
7.	Nikolai Ivanov (SZ)	10”7
8.	Pasquale Giannastasio (It.) 20"1
100 M ŽENSKE
1.	EVA KLOBUKOHSKA
(Poljska)	n”5
2.	Irena Kirszenstein (Pol.) 11”5
3.	Karin Frisch (Z. Nem.) 11”8
4.	Eva Lehotska (ČSSR) 11”9
5.	Vera Popkova (SZ)	1I”9
6.	Imrene Nemeshazi (Mad.) 11"9
7.	Jutta Stoeck (Z. Nem.) 11”9
8.	Hannelore Trabert (Zahodna Nemčija)	12”0
MET DISKA MOŠKI
1.	DETLEF THORIT
(Zahodna Nemčija)	57,42
2.	Hartmut Losch (V. Nem.) 57,34
3.	Lothar Milde (V. Nem.) 56,80
4.	Edmund Piatkowski (Pol.) 56,76
5.	Ludvik Danek (CSSR) 56,24
6.	Silvano Simeon (Ital.) 55,96
7.	Zenon Begier (Pol.)
8.	Jiri Zemba (CSSR)
9.	Vitautas Jaras (SZ)
10.	Heimo Reinitzer (Av.)
11.	Hein-Direck Neu (Nem.)
12.	Ernst Soudek (Av.)
SKOK V DALJINO MOŠKI
1.	LYNN DAVIES (VB) 7,98
2.	Igor Ter-Ovanesjan (SZ) 7,88
3.	Jean Cochard (Fr.)	7,88
4.	Leonid Borkovski (SZ) 7,74
5.	Rainer Stenius (Fin.)	7,68
6.	Hermann Latzel (Z. Nem.) 7,59
7.	Pentii Eskola (Fin.)	7,51
55,94
54,20
53,98
53,72
53,66
53,46
8. Pertti Pousi (Fin.)	7,46
*i<iiiiiii*i*iiiiiini*ii,in,i,iiiiiiiii,il„,ii„iill„Illill,IIIIII(lllllllllllll,illlllll(llllllllll)lllllmiil|(||B|,|||||mi|||
PIAVA NIC
I v
8. IN 9. SEPTEMBRA
Pred tekmovanjem v okviru IX. SŠI
Letos v večjem obsegu in z večjim številom nastopajočih
Plavanje, ki je bilo lani prvič na sporedu slovenskega športnega tedna je doživelo izreden uspeh. Na večer 30. septembra se je zbralo v občinskem bazenu skoraj 150 plavalcev in plavalk iz mesta m okolice in izredno številno je bilo tudi občinstvo, ki je bučno spodbujalo tekmovalce v vodi Uspeh plavalnega tekmovanja je bil res pro doren.
Prepričljivo so lani zmagali Nabrežine!, ostra pa le bila borba za drugo mesto: Barkovlje in Opčine sta dosegli drugo "mesto z enakim številom točk, le dve točki manj pa je doseglo Pd Škamperle, komaj tri manj pa Pd Cankar
Letos bodo imeli tekmovalci dvojni cilj: zmago in nov rekord
iger.
Rekordi so naslednji:
Otroci — 33 m poljubno Ml. mladinci — 33 m poljubno St. mladinci — 33 m prosto (ž) 33 m prosto (m)
—	33 m prsno 33 m prosto
—	200 m prosto 66 m hrbtno 68 m prsno 66 m prosto
Članice
Člani
32”5
23”1
24	”6 20”5 30 ”2
25	”7 2’55”4
—	Kraus Edi (Opčine)
—	Konič Lavra (Cankar)
—	Mora Franka (I. Gruden)
—	Kobau Marko (I. Gruden)
—	Možina Milena (D. Rojan)
—	Starc Majda (Škamperle)
—	Starec Edvin (Jadran)
—	Bogdan Petelin (I. Gruden)	52”0
—	Starec Inko (Barkovlje)	56”2
—	Starec Edvin (Jadran)	44’’0
štafeta 4x33 m pro- —	Pd I. Gruden — Nabrežina
sto	(Gruden, Golemac, Pertot,
Petelin)	1T9”0
\
Ostale panoge letošnjega programa so prvič na sporedu in zato starih rekordov še ni.
Letošnji rezultati bi morali biti	boljši in malo verjetno Je,	da
bodo stari rekordi vzdržali.
Izidi današnjih izločilnih tekmovanj so naslednji:
400 m MOŠKI
(prvi štirje v vsaki skupini so se uvrstili v finale)
1.	POLFINALE: Stanislaw Gred-zinski (Pol.) 46”3, Manfred Kinder (Nem.) 46”6, Josef Trousil (CSSR) 46”6, Timothy Graham (V.B.) 46”7, Boris Savčuk (SZ) 46”9, Martin Wimbolt-Lewis (VB) 47”, Sergio Bello (It.) 47”1, Bernard Martin (Fr.) 47”7.
2.	POLFINALE: Andrzej Baden-ski (Po.) 46”6, Wilfried Weiland (V. Nem.) 46”8, Rolf Krusmann (Z. Nem.) 46”8, Siegfried Konig (Z. Nem.) 47”1, lean-P. Boccardo (Fr.) 47”5, Grigorij Sverbetov (SZ) 47”6, Heikki Pippola (Fin.) 48”, John A-dey (VB) 48”.
400 m OVIRE
(prvi štirje v vsaki skupini so se uvrstili v polfinale)
1.	SKUPINA:	Gerd Lossdorfer
(Nem.) 52”, Bebrard (Fr.) 52”1 Haid (Av.) 52”8, Shervvood (VB) 54”2, Akinci (Tur.) 55”, Kacagjeli (Alb.) 55”8.
2.	SKUPINA:	Roberto Frinolli
(It.) 51”, Behm (Fr.) 52”2, Vistam (Šved.) 52”3, Woodland (VB) 52”7, Hennige (Nem.) 54”6.
3.	SKUPINA:	Horst Gielseler
(Nem.) 51”1, Anisimov (SZ) 51”8 Gubiec (Po ) 52”1, Warden (VB) 52”4, Skjelvag (Nor.) 52”6, Oros (Madž.) 53”4.
4.	SKUPINA: Robert Poirier (Fr.) 51 ”3, Tuominen (Fin.) 51”6, Žage ris (SZ) 52”1, Geeroms (Bel.) 52”4 Librand (Šved.) 52"6, Luigi Carroz za (It.) 52”9
400 ŽENSKE
(prve štiri iz vsake skupine so se uvrstile v finale)
1 POLFINALE: Zsuzsa Szabone (Madž.) 54", Anna Cremelkova (CSSR) 54”, Berit Berthalsen (Nor.) 54”2, Lia Letu er (Hol.) 54”4, Karin Wallgren (Šved.) 54"5, Hilda Sla-man (Hol.) 54"8, Deidre Watkinson (VB) 55"7, Grazyna Chodorek (Poljska) 56”8
2. POLFINALE: Antonia Munka-esi (Madž.) 53”9, Moniaue Noirot (Fr.) 54", Helga Henning (Nem.) 54"2, Ljudmila Samotesova (SZ) 54"2, Rosemary Stirling (VB) 54”5, Constance Brehm (Hol.) 54”9, To-ve Bakkejord (Nor.) 55”4, Paola Pigni (It.) 55”6.
SKOK S PALICO V finale so se uvrstili naslednji atleti:
Papanicolau (Grč.) 4,60 m, Sola (šp.) 4,60, D’Encausse (Fr.) 4,60, Butscher (Polj.) 4,60, Nordwig (V. Nem.) 4,60, Lehnertz (Nem.) 4,60, Bulin (Šved.) 4.40, Feld (SZ) 4,40, Alarotu (Fin.) 4,40. Colusso (Fr.) 4.40, Dionisi (It.) 4,40, Sokolowski (Polj.) 4,40 Wecwk (Polj.) 4,40, Buli (VB) 4,40, Tomašek (CSSR)
14,40 In Schtprowski (Nem.) 4,40.
...............................iiihiiiiiiihiiiiiim.iiii ....................................•■■im..................nuni.....um,,,....,„„„..........„„„„...............................
ATLETIKA
BOROV WEEKEND NA OBČINSKEM STADIONU
Deželno tekmovanje naraščajnikov
Tudi konec tega tedna bo športno združenje Bor priredilo atletsko tekmovanje za atlete iz naše upravne dežele. Po deseteroborcih bodo na vrsti naraščajniki, ki bodo v soboto in nedeljo nastopili v
popolnem tehničnem programu te-
kategorije. Začetek septembra je
PRVENSTVO C LICE
navadno vedno ugoden za dobre atletske rezultate in pričakujejo, da bo tudi na tekmovanju, katerega bo Bor organiziral, nastopilo tolikšno število mladih atletov kot že na prejšnjih tekmovanjih v Trstu in Vidmu.
Naraščajniki bodo na tekmovanju Bora nastopili v naslednjih panogah:
CetveroboJ;
Teki: 80, 300, 1000, 2000, štafeta
4x100 m, 80 m zapreke, 300 m zapreke, hoja 6 km;
Skoki: višina, daljina, palica, tro. skok;
Meti: kladivo, krogla, kopje, disk.
Poleg naraščajnikov bodo nastopili tudi atleti kategorije «ragaz-zi». Bor bo tu zastopal eden najboljših metalcev kopja v državi Ravel Kodrič. V program je bil vključen tudi tek na 1500 m steeple I	Tem^T^ormsI' Videza mladince.	J šaro.
Triestina v A skupini
FIRENCE, 31. — Vodstvo polprofesionalne nogometne lige Je danes objavilo razdelitev enajsteric, ki bodo nastopale na prvenstvu C lige 1966-67 v skupine. Triestina je v A skupini. Prvenstvo se bo začelo 25. septembra.
Moštva so razdeljena v skupine, kakor sledi:
A SKUPINA
Biellese, CRDA, Como, Cremone se, Entella, Legnano, Marzotto, Me-strlna, Monza, Piacenza, Pro Pa-tria, Rapallo, Solbiatese, Treviglie-se, Treviso, Triestina, Udinese, Ver-bania.
B SKUPINA
Anconitana, Carpanese, Cesena, Empoli, Jesi, Maceratese, Massese, Perugia, Pistoiese, Prato Ravenna, Rimini, Sambenedettese, Siena,
C SKUPINA
Akragas, Avellino, Bari, Barletta, Casertana, Cosenza, Crotonese, Del Duca Ascoli, Froslnone, L’Aqulla, Lecce, Massiminiana, Nardč, Pescara, Slracusa, Taranto, Trani, Tra-panl.
* * *
Včeraj so odigrali nekaj prijateljskih predprvenstvenih tekem, ki so se končale kakor sledi:
Salernitana — Fiorentina 1:1 (1:0) Foggia — Perugia	2:1 (1:1)
Piša — La Spezia	2:1 (0:1)
Milan — Torino	4-1 (2-0)
SKOK V VIŠINO MOŠKI
V	finale se je uvrstilo 13 atletov in sicer:
Seieghart (Nem.), 2,06 m, Sainte-Rose (Fr.) 2,03, Dahlegren (Šved.) 2,03, Madubost (Fr.) 2,03, Jordanov (Bol.) 2,03. Skvorcov (SZ) 2,03, Ga-vrilov (SZ) 2,03, Nilsson (Šved.) 2,03, Jonsson (Šved.) 2,03, Medovar-sky (Madž.) 2,03, Kmarskji (SZ) 2,03, Czernik (Polj.) 2,03 in Sohill-kowski 2,03 m.
V	deseteroboju Je danes vodil zahodni Nemec Von Moltke pred vzhodnim Nemcem Klausom, v peteroboju pa sovjetska tekmovalka Tihomirova.
KOLESARSTVO
Jurij Uršič tretji v zasledovalni vožnji
FRANKFURT, 31. - Jurji Uršič je zasedel tretje mesto v amaterski zasledovalni vožnji za svetovno prvenstvo. Zlato kolajno je osvojil Holandec Tiemen Groen, srebrno pa predstavnik CSSR Jiri Daler.
V hitrostni vožnji amaterjev pa je mavrično majico osvojil Francoz Morelon. Drugi je bi! Francoz Trentin, tretji sovjetski kolesar Pa-kndze. četrti pa Italijan Turrini.
PO II. KOLU NOGOMETNEGA TURNIRJA IX. SSI
Boljša igra, več vneme in večje število gledalcev
Samo enajsterica Brega praktično v četrtfinalu
Po drugem kolu nogometnega turnirja v okviru športnih iger je praktično v četrtfinalu le ekipa Brega, ki je v nedeljo s težavo, toda zasluženo premagala odlične Doberdobce In prav Doberdobci so navdušili številne gledalce in obenem so bili strah navijačev Brega, ki so s trepetom občudovali Dužmana in druge, ki so neprestano ogrožali vrata Brežanov.
Kar obstali pa so, ko so videli
krasen gol, ki ga je dosegel Aldo Ferletič, komaj sedemnajstleten, in za katerega se je zanimal tudi Ju-ventus. Mladi doberdobski napadalec je delal sive lase Zocchiju, ki je gotovo eden najboljših branilcev tega turnirja. In prav borba med tema dvema igralcema je bila ena tolikih privlačnosti te tekme. Ena izmed tolikih, ker smo poleg tega lahko občudovali dober-dobskega režiserja Bruna Dužmana, ki je na sredini igrišča večkrat prevaril celo zelo izkušenega Ro-dello. Tudi za Dužmana se je potegovala ena izmed najmočnejših italijanskih ekip, in sicer milanski Inter. To pa pred dvema letoma, od tedaj pa Bruno ni več nastopal na nogometnih igriščih. Kljub temu pa je bil v nedeljo nedvomno najboljši na igrišču.
Brežani pa so zadovoljili zaradi boljše skupne igre. Proti koncu tekme pa jim je celo uspelo dati igri zaželeni ritem, kar je bilo za Doberdobce usodno. Stalno oble-govanje Pahorjevih vrat se je konkretiziralo s Švarovim golom. Za Doberdobce je tako splahnelo vsako upanje za vstop v četrtfinale. Prihodnjo nedeljo bi lahko igrala z Doberdobci tudi dva odlična standardna nogometaša Pro Gorizie:
Marson in Visintin, ki sta bila v nedeljo zaposlena v Mossi. Samo za teden, pa bi . .. Doberdobci res niso imeli prečeč sreče ob svojem prvem nastopu na športnih igrah. Vsekakor se bomo še dolgo spominjali nastopa Doberdobcev Fer-letiča, Dužmana, Pahorja itd.
Cankar je močnejši, kot se je predvidevalo. Šentjakobčani imajo eno najmočnejših obramb tega turnirja, v kateri je glavni predstavnik izkušeni Pescatori. Olenik odvija igro prostega igralca, Lucijan Savarin pa je stopper, in predvsem v vratih je Seražin. Za napadalce bo torej problem prodreti vanjo. V nedeljo je poskusil srednji napadalec Barkovelj Husu, to da uspelo mu ni. S tem si tudi razlagamo nedeljski poraz Barkov-ljanov. To je bilo tudi nedeljsko največ je presenečenje. Ostala srečanja so se zaključila bolj ali man.) po predvidevanjih.
Bazoviška Zarja, kateri se je le
Zaradi pomanjkanja prostora na športni strani objavljamo slike enajsteric, ki nastopajo na nogometnem turnirju SŠI, na današnji III. strani našega dnevnika.
LESTVICE, STRELCI, KAZNI
3-0
2-0
IZIDI II. KOLA (28. avgusta)
A skupina
Cankar — Barkovlje B skupina Zarja — Kras Primorec — Sokol C skupina Union — Kolarič C skupina Breg — Doberdob
LESTVICE
A skupina
Cankar	I	100	20	2
Barkovlje	2	10	1	2 3	2
Primorje	1	0 0	1	12	0
B skupina
Zarja	2	2 0	0	5 0	4
Primorec	2	10	1	2 2	2
Sokol	2	10	1	2 3	2
Kras	2	0 0	2	1 5	0
C skupina
Repen	1	10021	2
Union	2	10	1	5 2	2
Kolarič	1	0 0	1	0 4	0
C skupina
Breg	2	2 0	0	5 1	4
Doberdob	1	0 0	1	12	0
Škamperle	1	0 0	1	0 3	0
PRIHODNJE KOLO (v nedeljo 4. septembra)
NA STADIONU «PRVI MAJ» 8.15 Cankar — Primorje 12.30 Repen — Kolarič 14.15 Sokol — Zarja 16.00 Primorec — Kras V SOVODNJAH 16.00 Doberdob — Škamperle
GOLI
V članski konkurenci je bilo doseženih 14 golov, v mladinski pa 13. Skupno 27 zadetkov.
NAJBOLJŠI STRELCI
ČLANI
2 gola: Valentič K. in Vodopivec L. (Breg), žagar in Kalc (Zarja), Gomizelj E. (Repen), Husu (Barkovlje), Purinani D. in Poropat S. (Union).
1 gol: Kralj A. (Kras), Antonini L. (Sokol), Gombač B. (Union), Verginella (Primorje), P. Kralj in E. Cuk (Primorec), Sancin E. (Zarja), Ferletič A. (Doberdob), Švara F. (Breg), Savarin S. in Švab D. (Cankar).
MLADINCI
4 gole: Rustja O. (Primorje).
3 gole: Rodella Z., Petaros V. in Cuk I. (Breg).
2 gola: Samec B. (Breg), Sulčič E. in Daneu B. (Primorje).
1 gol: Švagelj M. (Cankar), Trampuž L. (Primorje), Krasna S. (Breg).
ENAJSTMETROVKE
V nedeljskem kolu je bila dosojena le ena enajstmetrovka in to v tekmi Cankar - Barkovlje (sodnik Soli S.). Barkovljan Starec B. je zapravil priložnost.
AVTOGOLI
Dosežen Je bil en avtogol v mladinskem turnirju. V lastno mrežo Je žogo spravil Petelin A. (Sokol).
GLEDALCI
Tekmam drugega kola je prisostvovalo približno 950 ljudi.
NEPREMAGANI VRATARJI Svojo nepremagljivost sta obdržala vratarja Kalin (Zarja) in Seražin (Cankar)
MAJICE MOŠTEV Z DRUŠTVENIMI BARVAMI
Barkovlje: rdeči.
Primorje: rdeči z rumenim ro-oom.
Breg: plavi z belim robom Škamperle: črno - rdeči.
Cankar: rdeči z vodoravno pla-vo črto.
Zarja: rdeči z belim robom. Primorec: črni.
Sokol: rdeči z belo črnim poševnim pasom.
Kras: beli
Repen: rumeni s plavimi robovi. Union: beli z modrimi robovi. Doberdob: rdeči z vodoravno črno - plavo črto.
Kolarič: plavi z belimi robovi.
DISCIPLINSKI POKAL
Za disciplinsko lestvico sta u poštevani disciplinski oceni, ki ju izrečeta sodnik in delegat ob koncu vsake tekme (Najvišja možna ocena Je 10 točk). Te toč ke so nato deljene s številom tekem, ki jih je odigralo moštvo.
Po drugem kolu sta disciplinski lestvici naslednji:
ČLANI
odigrane discip.
tekme Zarja 2 Repen 1 Kolarič 1 Barkovlje 2 Škamp. 1 Primorec 2 Breg 2 Primorje 1 Doberdob 1
Cankar
Kras
Union
Sokol
Cankar
Breg
Sokol
Primorje
ocene
16
8
8
14
7
13
12
6
6
6
11
9
7
MLADINCI 1	8
1	8
1	8
1	7
točke
8
8
8
7
7
6.5 6
6
6
6
5.5
4.5
3.5
8 8 8 7
Opomba: Vsi podatki so strogo po sodnijskih listih.
KAZNI
Prirediteljski odbor nogometnega turnirja. IX. slovenskih športnih iger je v zvezi z drugim kolom, ki je bilo na sporedu v nedeljo, 28. avgusta, izrekel naslednje kazni.
Tekma Zarja - Kras. Zaradi nešportnega obnašanja na igrišču dobi opomin Ernest Kalin (Zarja).
Tekma Primorec Sokol. Strogi opomin dobi Karel Pangos (Sokol) zaradi grobe igre in u-govarjanja sodniku. Bogomil Rude/. (Sokol) je izključen iz nadaljnjih tekmovanj (panog) zaradi nešportnega obna anja, ki je v nasprotju s pravilnikom SSL.
Tekma Cankar Barkovlje. O-pomin dobi Edi Ukmar (Cankar) zaradi grobe igre. Opomin tudi ekipi Barkovelj, ker se ni pravočasno predstavila sodniku.
Tekma Breg . Doberdob. Opomin dobita S. Rodella in Zvonko Petaros (oba Breg) zaradi grobe igre. Iz istega razloga dobi opomin tudi Mario Dužman (Doberdob).
Tekma Breg Sokol (mladinci). Boris Caharije (Sokol) je izključen iz vseh nadaljnjih tekmovanj (panog) zaradi nešportnega obnašanja, ki je v nasprotju s pravilnikom SŠI.

JURIJ KOROLJKOV
66.
v
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
In zdaj je sedel v samici, nihče ga ni oviral pred odprtim pisalnim strojem na leseni mizi. Kje naj začne in zakaj? Ali je vse to potrebno? Potrebno je!
Richard Je vedel, da se ne bo izvlekel izza Japonskih zidov. In naj ljudje vsaj zato zvedo, kako je živel, v imenu česa se je boril in da naj ga ohranijo v lepem spominu. On, Richard Sorge, bo pripovedoval o svoji preteklosti, o vsem ti stem, davno preživljenem, kar zdaj ne bo moglo vplivati na zadeve v zvezi s skupino Ramzaj. Začel bo v daljni preteklosti in pisal bo brez muje. To mu bo omogočilo pozabiti tekoča zasliševanja. V zaporu je prav tako pomembno potrošiti čas. Naj bo to njegova oporoka, v kateri bo zapisal svoje prepričanje in svoje poglede.
Richard je začel s službenimi Informacijami:
«Jaz, Richard Sorge, sem se rodil 4. oktobra 1895. leta na Južnem Kavkazu, v Adžikendi. Moj oče je bil inženir nemške petrolejske družbe v Bakuju. Moja mati je bila Rusija iz revne družine železniškega delavca. Družina ima revolucionarne tradicije. Ded in njegovi bratje so bili aktivni udeleženci revolu-
cije 1848. leta.»
Richard se ni spominjal ranega detinstva, o njem mu je bila pripovedovala mati Nina Semjonovna, ki je še vedno živela v Hamburgu, ne da bi vedela za usodo svojega sina.
Kot triletni otrok se je Sorge znašel v Nemčiji, preživel tam več kot četrtino stoletja, dokler ni odpotoval v Sovjetsko zvezo. Richard je bil v družini inženirja Alfreda Sorgeja najmlajši izmed štirih sestra in bratov.
Richardov oče je bil nekoč član odprave Svena Hedina v osrednji Aziji, delal je v carski petrolejski družbi, ko pa se je vrnil v Nemčijo, je postal dobavitelj opreme za petrolejske tvrdke v Rusiji.
«... Do začetka vojne,« je pisal Sorge, «je potekalo moje detinstvo razmeroma mirno, živel sem v preskrbljeni družini, ki je pripadala buržoaznemu razredu. Naša družina ni čutila nobenih gmotnih težav. Vendar pa je bilo v meni nekaj, kar me je ločevalo od drugih... O dogodkih v Nemčiji sem vedel mnogo več kot odrasli. Dolgo časa sem natančno proučeval politični položaj. Zato so mi v šoli pravili «premier-minister». Znano mi je bilo, da se je bil moj ded posvetil delavskemu gibanju. Prav tako sem vedel, da so bili pogledi mojega očeta popolnoma nasprotni dedovim pogledom. Oče je bil nacionalist in imperialist, vse življenje je preživel pod vtisi, ki jih je bil doživel v detinstvu, ko je po vojni 1870— 1871 nastalo nemško cesarstvo. Znal se je samo razburiti za svojo imo-vino v tujini in za svoj družbeni položaj. Moj brat pa je imel ultra leva stališča.«
Detinstvo in otroštvo Richarda Sorgeja se je končalo ob poletnih počitnicah 1914. leta. Dijaki so se vračali z izleta v Švici. Vračali so se domov z zadnjim nemškim parnikom — začela se je vojna, pa so ladje, ki jih je presenetil vihar dogodkov, hitele v zavetje svojih pristanišč.
Cesarska Nemčija je živela v blodnjah šovinističnih razpoloženj. Po ulicah so vpili «Hoch!» ter dvigali kajzerjeve slike, prav tako, kot so se v Rusiji navduševali nad carjevo sliko..
ORGANIZACIJSKI ODBOR IX. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER javlja, da je rok za preliminarno prijavo košarkarskih in odbojkarskih ekip podaljšan do 22. ure 5. leptembra. Po lem roku odbor n« bo sprejel nobene prijave.
iiiiHiiitiHHiH!iiintii!!iiiii!iii!!H:i:t:!li!l!i!n!!i!Hl::”liM!i‘::!!::!H:!:::!!:!!i!:ii:::iiiiiiH!!:!!H!!!!:!!(Mii:9i!>!!li!iittllM!H!l!!!iHHn!i!H!H!9!i:ti9
, prvih dvajset minut upirala požrtvovalna ekipa Krasa, je ponovno zmagala. Ko pa so Baldasin in drugi začeli ostreje napadati, je bil za zgoniške igri-lce vsak up neusmiljeno zatrt. Kljub sorazmerno visokemu porazu (0:3) pa nogometaši Krasa niso razočarali in bi lahko dosegli, posebno v uvodnem delu igre, tudi gol.
Zmagala je tudi enajsterica Uniona, ki je gladko s 4:0 odpravila ekipo Kolariča od Sv. Barbare. Ko. larič je v nedeljo prvič nastopil na tem turnirju Igralci od Sv. Barbare gotovo niso vrhunski nogometaši, kljub temu so solidna ekipa, ki pa je imela smolo, da je v nedeljo srečala vigrano moštvo Uniona, ki je poleg tega bilo v izredni formi. V vrstah Kolariča nas je presenetil Pečar, ki je odvijal igro prostega igralca. Na nasprotni strani je ponovno zablestel mladi Ivan Gombač.
In zmagal je tudi Primorec, ki je s težavo odpravil nabrežinski Sokol. Tekma je bila agonistično na višini, tehnično pa ni nikdar zadovoljila. Igralci iz Trebč so vse. kakor pokazali boljšo skupno igro, kar jim je tudi pripomoglo, da so se progresivno uveljavili in strli odpor požrtvovalnih Nabrežincev.
Z veseljem smo lahko opazili, da se je kvaliteta v tem drugem kolu znatno povečala in tudi število gledalcev se je razveseljivo povečalo, kar nam priča, da je ta manifestacija doživela nepričakovan, uspeh, katerega tudi najbolj optimistični organizatorji niso pričakovali. Torej kritike nekaterih, ki gotovo ne razumejo smisla te športne manifestacije in sploh športnih iger, so popolnoma neutemeljene.
Po mnenju nekaterih gledalcev in izkušenih nogometnih kritikov smo sestavili naslednjo lestvico najboljših igralcev tega turnirja.
VRATARJI
1.	Kalin (Zarja)
2.	Seražin (Cankar)
3.	Pahor (Doberdob)
DESNI BRANILCI
1.	Bukavec (Primorje)
2.	Ražem (Zarja)
3.	Kralj A. (Primorec)
LEVI BRANILCI
1.	Orsi (Cankar)
2.	Balde B. (Union)
3.	Komar (Zarja)
DESNI KRILCI
1.	Pescatori (Cankar)
2.	Maver S. (Union)
3.	Metlika (Zarja)
SREDNJI BRANILCI
1.	Gombač (Union)
2.	Pečar (Kolarič)
3.	Zocchi (Breg)
LEVI KRILCI
1.	Suber (Repen)
2.	Fragiacomo (Primorje)
3.	Vodopivec L. (Breg)
DESNA KRILA
1.	Kalc (Zarja)
2.	Gomizelj (Repen)
3.	Danev (Primorje)
DESNE ZVEZE (režiserji)
1.	Baldasin (Zarja)
2.	Dužman B. (Doberdob)
3.	Lasič (Barkovlje)
SREDNJI NAPADALCI
1.	Husu (Barkovlje)
2.	Ferletič A. (Doberdob)
3.	Race A. (Cankar)
LEVE ZVEZE (pravi napadalci)
1.	Grahonja (Breg)
2.	žagar (Zarja)
3.	Doljak (Repen)
LEVA KRILA
1.	Marc (Zarja)
2.	Valentič K. (Breg)
3.	Verginella (Primorje)
Teoretično najmočnejša postava bi bila: Kalin; Bukavec, Orsi; Pescatori, Gombač, šuber; Kalc, Baldasin, Husu, Grahonja in Marc.
„	• cdson ■
Romantika novosti, šolske klopi, ki so ga dolgočasile, želja, da bi začel novo življenje, in, razumljivo, šovinistične blodnje okrog njega, ki so jih smatrali za patriotizem, vse to je odločilo dečkovo usodo. Richard se v šolo ni več vrnil. Naskrivaj pred vsemi je najmlajši Sorge odšel v vojsko kot prostovoljec
To je bil začetek njegove življenjske poti. In glejte, tudi konec — v zaporu Je in morda vodi edina pot odtod samo še na morišče. Sorge ni vedel, kaj bo z njim, toda pripravljen je bil na najbujše. Zdaj, ko Je bilo njegovo življenje preživeto, je v mislih vprašal samega sebe; ali je bilo potrebno tako živeti? Da, potrebno Je bilo!
«... Prva svetovna vojna 1914. — 1918. Je imela najgloblji vpliv na vse moje nadaljnje življenje,« je pisal Sorge. «Celo, če bi ne imel nobenih prepričanj, dovolj bi bilo samo sovraštvo, da bi postal komunist...«
Vendar pa se to ni pripetilo naenkrat. Šovinistično razpoloženje se je zlagoma potišalo. Pri tem mu je veliko poma gal neki vojak, bivši kamnosek iz Hamburga. Pred vsemi je skrival svoje levičarsko prepričanje, toda razkril se je pred Richardom Sorgejem. Omenjeni vojak je kmalu padel na zahodnem bojišču. Richard si je za vedno zapomnil razgovore v rovih z vojakom iz Hamburga. Kamnosek je prvi spodbudil Sorgeja, da se je zamislil nad vsem tistim, kar se je dogajalo okrog njega. Richard je bil nekajkrat ranjen. Selil se je iz bolnišnice v bolnišnico; spet je bil ranjen in to zelo hudo, to pot pod Verdunom, Takrat so ga poslali v Konigsberg.
Mladega vojaka je negovala prostovoljna bolničarka, hčerka nekega zdravnika, ki mu je prinašala knjige od doma Kosti, ki so bile prelomljene v drobne košče, so se zaraščale počasi, minevali so meseci... Richard, ki se ni ločeval od svojih bergel, je začel čedalje pogosteje zahajati v hišo bolnišničnega zdravnika. Od takrat je minilo petindvajset let, toda tudi zdaj je Richard v snu pogosto slišal sestrin glas, videl nad seboj postavo dekleta z belo, trioglato ruto... Za vojaka Sorgeja Je bila velika sreča, da je sedel v udobnem majhnem
zdravnikovem stanovanju in poslušal njegovo pripovedovanje. Zdravnik je bil levi socialdemokrat, pa je tudi njegova hči delila njegove poglede. Tu je bil Richard prvič slišal za ime Rose Luxemburg, Karla Liebknechta, Vladimira Lenina... Minilo bo še mnogo let in Richard bo prebral Leninove besede, posvečene njegovemu dedu — Friedrichu Albertu Sorgeju. Richard bo postal globoko idejen, vztrajen in vdan komunist. Toda takrat, v vojaški bolnišnici, je šele začenjal pristopati k revolucionarnemu gibanju,
«Takrat, pravzaprav poleti in jeseni 1917. leta,« je pisal Sorge, «serr. z bolečino v srcu občutil, da je bila tista vojna nesmiselna in da na vseh straneh seje pustošenje, zanj pa ni bilo nobenega vzroka. Obe strani sta bili v tej vojni že izgubili po nekaj milijonov ljudi In nihče ni mogel predvidevati, koliko milijonov ljudi še čaka podobna usoda.. »
Za Richarda Sorgeja se je vojna končala tistega dne, ko se je bi! vrnil domov z berglami. Vpisal se je na berlinsko univerzo. V tistem času je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija.
V celici-samici, ločen od vsega sveta, v jetnišnici Sugamo, je Richard razlagal svoj čredo — naj le vedo ječarji, da ga ne bodo zlomili!	v
«... Plamen ruske revolucije mi je pokazal pot, pa katerem naj bi moralo iti mednarodno delavsko gibanje. Sklenil sem, da bom podprl to gibanje ne samo teoretično in idejno, temveč sem sklenil postati njegov delček v resničnem življenju. Potem sem, kadarkoli sem iskal dokončen odgovor na svoja lastna vprašanja, prav tako pa tudi za čisto gmotna vprašanja, hodil po tej poti. In zdaj, ko grem nasproti tretjemu letu druge svetovne vojne, sem se še bolj utrdil v svojem prepričanju, da je bil moj sklep, sprejet pred petindvajsetimi leti, pravilen. To izjavljam popolnoma odločno, ker sem razmišljal o vsem, kar se je bilo z menoj pripetilo v teh petindvajsetih letih in še posebej lani.«
(Nadaljevanje sledi}
UREDNIŠTVO: Četrtletna 2 250
TRST - UL MONTECCH1 B, 11, TELEFON 93-8U8 tn »4-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peliloo 1 II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St 20 —Telefon 37 338 »5-82.3 _ naročnina	„	„
lir polletna 4 400 Ur. celoletna 7 700 Ib - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), meseftno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškem’ tiska “tw ’	n“PJ,
SFRJ: ADIT DZS. Ljubljana, Stari trg »/j, telrton 22-207. tekoči računi prt Narodni Danki	503-138« - OGLASI: <>„« oslasov: Za vsak mm v Mrinl enega rtolpoa: trgovski 150, tinančno-upravnl 260 osmrtnlce^SO Ur 1 MmTS Utataseda JoUi^aške to
Tzdala (n tiska Založništvo tržaškega tiska Trst.
gortike pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih p. krajin rt.ali )e pri »Socleta Piibhllelfš itallana« - Odgovorni urednik: STAN IS* * v RENKO