Odločilna bitka za Celje. Skoro deset let smo se borili Stajarski Slovenci za slovenske paralelke na celjski gimnaziji. Dan 10. julija 1895 je oni nepozabljivi dan, katerega smo zmagali s to zahtevo; kajti istega dne, kakor smo zadnjič na kratko poročali, bila je vsprejeta od poslancev v državnem zboru celjska slovensko-nemška gimnazija s 30 glasovi večine. Radi bi o tej razpravi na tanko poročali, toda prostor nam nikakor ne dopušča, zato hočemo zadnjo bitko za celjsko gimnazijo le v kratkih obrisih popisati. V torek, dne 9. julija je prišla na vrsto v državnem zboru razprava o proračunu glede srednjih šol in posebe o celjski gimnaziji. Kakor znano, je večina konserTativcev, Poljakov in Mladočehov v proračunskem odseku vsprejela eeljsko točko. Nemško-liberalna manjšina je zato napovedala predlog manjšine, o katerem je dne 9. julija poročal v državnem zboru šlezijski poslanec Haase ter Slovencem ponujal slovenskonemško gimnazijo kje drugod na Spod. Štajarskem, le v Celju ne. Za gimnazijo v Celju ne morejo glasovati, ker se s tem godi krivica »nemškemu« Celju. Tudi češki liberalec H a 1 w i c h je govoril zoper celjsko slov.nemško gimnazijo, kakor tudi nemški antisemit Polzhofer in štajarski liberalec dr. Kraus, ki je ostro napadal »neopravičeno« zahtevo Slovencev glede ustanovitve »slovenske« gimnazije v »nemSkem« Celju. Nato je govoril naS poslanec g. Miha Vošnjak. Naglašal je, da je celjsko vprašanje v prvi vrsti pedagogiško; kajti kot politično ne dovede nikdar do sporazumljenja. Iz zgodovine je dokazal, da Celje nikoli ni bilo čisto nemSko mesto, ob enem pa pokazal na razmere na ČeSkera. Ondi Nemci zahtevaio vsa prava tudi za nemško manjšino, na Štajarskem pa, kjer imajo oni večino, nočejo niti čuti o slovenski manjšini. Kar so ponujali Nemci Slovencem na mesto gimnazije v Celju, bilo je le žaljivo. K sklepu je rekel g. Vošnjak: »Pri glasovanju o tej točki se bodo kakor 1. 1891. združile zopet vse stranke Da desnici zoper levico. Želim, da bi tako ostalo, in bi se nam pridružili jugoslovanski tovariši in zastopniki češkega naroda v korist volilcev!« Dne 10. iulija je začel prvi govoriti zoper slov. celjsko giranazijo mariborski poslanec, dr. Kokoschine g g; navel je marsikatere neresničnosti o mariborski gimnaziji ter proti koncu prosil vse Nemce, naj branijo »vrlenemške« Celjane. Češki poslanec dr. Kurz je dokazal nemško-liberalno nestrpnost ter izjavil: Za nas MladoCehe je celjsko vprašanje načelno; kajti zahtevamo, da se Slovenci ne zatirajo. Po dr. Foreggerju, ki je poldrugo uro vezal znane otrobe, oglasil se je Stajarski nemSki konserrativec Kaltenegger. Vse je bilo radovedno, kaj bode povedal, ker je dobil več grozilnih pisem od volilcev, naj za slov.-nemško gimnazijo v Celju ne glasuje. Toda vsa čast vrlemu možu! Govoril je za nas Slovence tako izvrstno, da so nemški liberalci in naeijonalci kar besneli. Ta grozni srd se je tudi razvidel iz govora nemškega nacijonalca, graškega profesorja Hofmann-Wellenhofa. Po izjavi voditelja naučnega ministerstva, da vlada prepušča razsodbo o Celju zborniei, sta bila izvoljena glavna govornika, in sieer protigovornik dr. Menger in za-govornik g. Fr. R o b i č. Menger je naglašal, da so Slovenci odbili vse posredovalne nasvčte; vsled tega naj Nemei složno glasujejo proti postavki. Gosp. Fr. Robič pa je v pol ure trajajočem govoru dokazal, da nemški liberalči izprva niso bili proti postavki za Celje, temuč le nemški nacijonalci. Ako se Slovenci ojačijo, je to le državi v korist, kajti pot pravičnosti vodi do sprave. Sicer pa bomo ves ta govor objavili, ki je najlepši lavor v državnozborskem delovanju g. Fr. Robiča. Nato se še nekateri stvarno popravljali, med temi g. dr. G r e g o r e c, ki je dokazal, da južnoštajarska duhovščina zvesto spolnjuje svoje dolžnosti in da Celje nikoli ni bilo čisto nemško. Konečno je bilo glasovanje, ki je za nas Slovence tako srečno izpadlo. Slovenci, tudi v prihodnje ne obupajmo! Bog in pravica sta z nami!