\ FIRST MINUTE SANTORINI
V>-^24.5.-20.9.2014 iz Ljubljane Hotel HERMES 4* - 7 dni NZ
že za 499 €/osebo
-m\ SILVESTROVANJE i	v OPATIJI
^"Grand hotel ADRIATIC II 3* 3x POLP, silvestrska večerja
že za 210 €/osebo
TAJSKI BISERI
)
15. in 22.2.2014 - POTOVANJE po programu 9 dni NZ/POLP, letalo, vodenje
že za 1398 €/osebo
Primorski
št. 293 (20.921) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
SOBOTA, 14. DECEMBRA 2013 1,20 €
M AttCO POLO
Turistična agencija MARCO POLO že od 1989
+386 5 8280 200
sezana@marcopolo.si - www.marcopolo.si
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 . . . . t-t
Stadion 1. maj: poučno in dobro
SandorTence
V preteklosti se je večkrat zgodilo, da se slovenska manjšina ni mogla ali znala zediniti za financiranje ustanove ali organizacije, ki se je v tistem trenutku znašla v krizi. Primer dobre prakse je bilo svoj čas Slovensko stalno gledališče, ki je najhujšo finančno krizo premostilo s skupnimi napori manjšine, države in lokalnih institucij; dokaz, da se skupinsko delo obrestuje je tudi včerajšnji izredni deželni prispevek tržaškemu Stadionu 1. maj. Njegova vloga za tržaške Slovence močno presega ozke športne okvire.
Za mirno prihodnost strukture pri Sv. Ivanu so potrebne dolgoročne sistemske rešitve, prispevek, ki sta ga izbojevala Igor Gabrovec in Stefano Ukmar pa gre nedvomno v pravo smer. Prvič, ker bo Stadion 1. maj prejel potrebno finančno pomoč, in drugič, ker sta deželna svetnika ukrepala v sozvočju s ŠZ Bor, ZSŠDI ter krovnima slovenskima zvezama SKGZ in SSO. To ni od muh, tudi zato, ker smo v času hude krize in je treba zato denar, ki ga je žal vedno manj, nameniti tistemu, ki ga najbolj potrebuje.
Smisel t.i. prioritet je, da posebno v kriznih časih sedeš za skupno mizo in preveriš realno situacijo, brez demagogije in slepomišenja. Pri tem ni postranskega pomena, da je enkratni izredni prispevek za Stadion 1. maj osvojil deželni odbornik Gianni Torrenti, ki ne mara t.i. razpršenih prispevkov, temveč namenske podpore tistim, ki jih potrebujejo.
italija - Reforma bo dokončno stopila v veljavo leta 2017
Vlada ukinila javno financiranje strank
Odlok o statusu otrok - Vrsta gospodarskih ukrepov
deželni svet - Izredni prispevek Borovemu športnemu centru
Pomoč Stadionu
TRST - Deželni svet je namenil izredni prispevek 50 tisoč evrov za stroške vzdrževanja Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu (na sliki), ki ga upravlja Športno združenje Bor. Prispevek, ki ga je složno podprla levosredin-ska deželna koalicija, je sad skupnih naporov slovenskih deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja na osnovi dogovarjanja med ŠZ Bor, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji ter manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in S SO.
Deželni svetniki so sinoči v proračun 2014 vključili tudi prispevek 17.621 evrov za Kraški pust na Opčinah.
Na 4. strani
gorica
Štiri mlade vandale izdali krvni madeži
GORICA - Policisti so izsledili vandale, ki so letos spomladi vlomili v višješolski zavod Scipio Slataper v Gorici in v njem povzročili precejšnjo gmotno škodo. Po poročanju goriške kvestu-re so kaznivega dejanja povzročitve škode osumljeni štirje mladi; eden izmed njih se je med vlomom v šolo ranil, z analizo madežev krvi pa so preiskovalci ugotovili njegovo identiteto.
Na 12. strani
milje - Do svobodnega giba
Uspela revija otroških in mladinskih plesnih skupin
RIM Politične stranke v Italiji ne bodo več deležne javnega financiranja, ampak le še zasebnega. Tako določa zakonski odlok, ki ga je včeraj sprejela vlada. Vladni ukrep je osvojil zakonsko besedilo, ki ga je pred tremi meseci sprejela poslanska zbornica, zdaj pa je ležalo v senatu. Vlada je tako odgovorila na dolgoletne zahteve javnosti, ki je vse bolj razočarana nad »skorumpira-no« in »preplačano« vladajočo elito. Sicer pa z zakonskim odlokom vsi niso zadovoljni. Posebno kritično je Gibanje petih zvezd Beppa Grilla.
Vlada je včeraj sprejela še vrsto drugih pomembnih sklepov. Tako je odobrila zakonodajni odlok, ki dokončno ukinja razlike med »zakonskimi« in »nezakonskimi« otroki. Ministrski svet je sprejel tudi paket spodbud za oživitev gospodarstva.
Na 11. strani.
Za priznanje Sindikata slovenske šole
Na 2. strani
Novi Matajur z bralci o razvoju
Na 3. strani
V Dolini o hidrološki ogroženosti
Na 5. strani
Tržiški protestniki so se vrnili na delo
Na 12. strani
Ljubljansko drogo prodajali tudi v Italijo
Na 14. strani
9771124666007
2
Sobota, 14. decembra 2013
ALPE-JADRAN
/
doberdob - Poziv udeležencev občnega zbora Sindikata slovenske šole
Treba je doseči priznanje, drugače bo delo prenehalo
DOBERDOB - Sindikat slovenske šole mora postati enakopraven vsedržavnim sindikatom in mu je treba zagotoviti pogoje, ki jih le-ti uživajo, v nasprotnem primeru je zapisan prenehanju delovanja. Tako zahtevno in pomembno področje, kot je šolstvo, ne more biti prepuščeno izključno prostovoljnemu zanimanju in delu, na katerem delovanje SSŠ sloni že dvajset let. Od tod poziv ustanovam in izvoljenim predstavnikom, naj se neposredno in aktivno zanimajo za rešitev tega vprašanja, kar je eden od pogojev za nadaljnjo uspešno rast in ohranitev slovenskega šolstva v Italiji.
To je sporočilo izjave, sprejete na občnem zboru Sindikata slovenske šole, ki je potekal v četrtek v Doberdobu. V pozivu k akciji za dosego priznanja med drugim piše, da je vzrok, da SSŠ ne koristi ugodnosti, ki so predvidene za italijanske sindikata, njegova ozemeljska omejenost delovanja, saj le-to poteka izključno v FJK. Postopek za dosego priznanja je bil že večkrat sprožen, predvsem po pravni poti, vendar brez pozitivnih rezultatov, vsi pa se zavedamo, da je sindikat nujno potreben za ohranitev in razvoj slovenskega šolstva v Italiji, saj je zanimanje vsedržavnih sindikatov osredotočeno predvsem na usodo splošnega šolstva, usoda slovenskih šol pa jih zanima le postransko ali pa v luči obrambe individualnih potreb posameznih članov.
Tako ugotavljajo udeleženci občnega zbora, ki so drugače prisluhnili poročilu tajnika Joška Prinčiča, ki je obnovil delovanje sindikata v zadnjem poldrugem letu in poudaril predvsem sodelovanje predstavnikov SSŠ na pogajanjih o določanju seznamov osebja, pa tudi pri razgovorih s šolskimi in krajevnimi oblastmi v zvezi s sestavom šol, razredov in dodeljevanjem osebja ter pri tem izrazil zadovoljstvo, da v zadnjih dveh letih ni prišlo do bistvenega krčenja števila razredov in zaposlenega osebja, obenem so tudi razpoložljiva celoletna imenovanja skoraj v celoti krita z osebjem s stalnim delovnim razmerjem. Izjema so le otroški vrtci, kjer so pač izčrpali lestvice in pričakujejo zaključek tečajev usposabljanja, je dejal Prinčič, ki je v nadaljevanju med dejavnostmi izpostavil oglaševanje za promocijo slovenskih šol, obisk na Južnem Tirolskem s soznavanjem tamkajšnjega manjšinskega šolskega sistema, ekskurzi-
Udeleženci so prisluhnili poročilu tajnika Joška Prinčiča
bumbaca
jo in izpopolnjevanje v Ljubljani, priznanja v spomin na prof. Ivana Sirka ter dogovor s Sindikatom vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije za koriščenje počitniških kapacitet. Drugače pri SSŠ redno skrbijo, da so njihovi člani prisotni na kandidatnih listah za izvolitev članov enotnih sindikalnih predstavništev.
Predvsem pa je naloga sindikata ta, da opozarja na nerešene zadeve glede slovenskega šolstva v Italiji. S tem v zvezi je Prinčič dejal, da je treba nujno sklicati deželno mešano komisijo, ki ima nalogo, da uredi problematiko v zvezi z univerzitetnim študijem za opravljanje učiteljskega poklica, saj odkar se s tem ukvarja videmska univerza, ostaja veliko stvari nedorečenih. Glede izrednih tečajev za pridobitev usposobljenosti za poučevanje ostaja odprto vprašanje, kje in kako se bodo usposabljali učitelji in profesorji slovenskih šol, veliko pa je še nedorečenega glede priznanja diplom za poučevanje, ki jih bodoči učitelji pridobijo v Sloveniji, število novih uradnikov, ki bodo po opravljenem natečaju v kratkem nastopili službo v Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, pa je bistveno nižje od tistega, ki ga predvideva zakon št. 932/73, zato je nujno, da se število ne zniža in da se obenem ohrani urad za slovenske šole v Gorici, je zaključil Prinčič.
celovec - Gospodarsko sodelovanje
Pozornost usmerjena v Bosno in Hercegovino
Skupščina AACC potrdila vlogo pristojnega centra za jugovzhodno Evropo
CELOVEC - Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC) s sedežem na Koroškem se bo kot pristojni center za jugovzhodno Evropo v prihodnje še bolj osredotočil na institucionalizirano sodelovanje regij in občin v alpsko-jadranskem prostoru. V ospredju teh prizadevanj pa bo v prihodnje težiščna kooperacija z Bosno in Hercegovino, še posebej s kantonom Sarajevo, je bilo poudarjeno na skupščini AACC te dni v Celovcu.
Temu primerno je skupščina AACC, na kateri so pozdravili goste iz Avstrije in Slovenije, soglasno izvolila v novi upravni odbor poleg bivšega predsednika vlade žu-panije Posavine Mije Matanovica (sedaj poslanec v zveznem parlamentu) še bivšega predsednika vlade kantona Sarajevo Fikreta Musica ter predsednika društva avstrijsko-bosanskega prijateljstva Ned-žada Ajnadžica.
Predsednik AACC Bernard Sadov-nik je v svojem poročilu izpostavil štiri-
letno uspešno delovanje centra, še posebej na področju čezmejnih projektov med Avstrijo in Slovenijo. Ena glavnih pozornosti je slonela na mreženju in sodelovanju občin iz Slovenije in Koroške. Ravno tako je uspelo nekaterim avstrijskim podjetjem zagotoviti prodor na trge v Sloveniji in druge države bivše Jugoslavije. Na skupščini pa so pozdravili tudi uspešno sodelovanje AACC z deželo Koroško in kooperacijsko pogodbo, ki sta jo že leta 2012 sklenila in podpisala Kanton Sarajevo in AACC.
Kot predsednika AACC je skupščina potrdila Bernarda Sadovnika, za njegovega namestnika pa Gerharda Weissa, bivšega generalnega intendanta ORF. Generalni sekretar ostaja Filip Warasch, v upravnem odboru AACC pa bosta tudi v prihodnje sodelovala župana Ferdinand Vouk (Vrba ob Vrbskem jezeru) in Franc Mužič (Brda), so še sporočili iz AACC-ja (il).
Umestitev novega odbora Corecom
TRST - Pod predsedstvom Giovanni-ja Marzinija se je včeraj na umestitve-ni seji sestal deželni odbor za komunikacije (Corecom). Predsednik se se je obvezal, da bo v kratkem obiskal pisano radiotelevizijsko stvarnost FJK, ki tako ali drugače sodi pod okrilje odbora. Marzinijev namestnik je nekdanji predsednik deželnega sveta Ales-sandro Tesini, tretji član odbora pa je nekdanji deželni svetnik Paolo Santin. Upravna direktorica Corecoma je Ga-briella Di Blas.
Jutri v Palmanovi deželni kongres SEL
VIDEM - V Palmanovi bo jutri deželni kongres stranke Levica-ekologija-svoboda (SEL), ki bo potekal pod geslom Na pravi poti: svet, politika in levica. Na skupščini bodo med drugim izvolili tudi delegate za strankin državni kongres, ki bo v drugi polovici prihodnjega januarja. Strankino državno vodstvo bo zastopala Mariateresa Diriso.
Megla načela živce letalskih potnikov
RONKE - Gosta megla je včeraj pošteno ponagajala letalskim potnikom, ki so se v Ronkah nameravali vkrcati na razna letala. Zaradi slabe vidljivosti so najprej preusmerili v Treviso letalo družbe Ryanair iz Londona. Potnike so z avtobusom prepeljali v Veneto, ob njihovem prihodu pa je bilo letališče zaprto. V Trevisu so namreč zaradi slabega vremena ob 15.30 prekinili vse letališke dejavnosti. Iz Ronk so preusmerili še druga letala, Lufthansin let iz Münchna celo v Bologno.
Hrvaški sabor dvignil mejo za upokojitev na 67 let
ZAGREB - Hrvaški delavci bodo morali od leta 2038 delati do 67. leta starosti, če se bodo želeli starostno upokojiti, so včeraj s potrditvijo novele zakona o pokojninskem zavarovanju odločili v hrvaškem saboru. Minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsič je pojasnil, da so se za spremembe zakona odločili zaradi vzdržnosti pokojninskega sistema. Kot je poudaril, bo zakon upošteval podaljšanje življenjske dobe prebivalcev in potrebe trga dela za starejše osebe. Starostno mejo za upokojitev bodo s sedanjih 65 let sicer postopoma začeli zviševati leta 2031, in sicer vsako leto za tri mesece.
dunaj - Faymann in Spindelegger predsedniku Heinzu Fischerju uradno predstavila novo avstrijsko vlado
Napoved sanacije financ
Med ministri največ pozornosti komaj 27-letnemu Sebastianu Kurzu, ki bo vodil zunanje zadeve
DUNAJ - Avstrijski kancler in predsednik socialdemokratske stranke (SPO) Werner Faymann ter podpredsednik vlade in predsednik ljudske stranke (OVP) Michael Spindelegger sta včeraj uradno seznanila predsednika države Heinza Fischerja z uspešnim končanjem koalicijskih pogajanj o oblikovanju vlade.
SPO in OVP sta v koalicijski pogodbi na 124 straneh sklenili, da bosta v prihodnjih petih letih sanirali državne finance. Nova vlada tako predvideva, da bo že leta 2016 Avstrija brez strukturnega primanjkljaja, torej z uravnoteženim proračunom. Med drugim naj bi to dosegli tudi s povišanjem trošarin na tobačne izdelke, alkoholne pijače in nova vozila. Predvidevajo tudi pokojninsko reformo in dvig upokojitvene starosti s sedanjih 58,4 leta na 60,1 leta do leta 2018. Pri tem bodo uvedli tudi sistem malusov in bonusov. Tako bodo
na primer podjetja dobila določen bonus, če bodo zaposlila starejše od 50 let. Kot je dejal Faymann, bo šlo za »zmerno konsolidacijo«, brez drastičnih ukrepov. Ti po njegovih besedah niso potrebni, saj je v primerjavi z ostalimi državami položaj v Avstriji dober.
Predsednik Fischer je izrazil zadovoljstvo, ker so dogovor o vladi dosegli pred božičem, izrazil pa obžalovanje, ker v novi vladi ne bo samostojnega ministrstva za znanost. Pogajanja so bila težka, a je bil od začetka prepričan v njihov uspešen zaključek, je še dejal novinarjem. Poudaril je, da je bilo končanje koalicijskih pogajanj do konca leta v interesu države, cilj vladnega programa pa je po njegovi oceni nadaljnji napredek Avstrije.
Na vprašanja, kakšno je njegovo stališče do vključitve ministrstva za znanost v gospodarsko ministrstvo, je dejal, da tega ni pričakoval, saj gre za
pomembno institucijo in pomemben simbol. Prihodnji pristojni minister bo moral enako pozornost posvetiti gospodarstvu in znanosti, je dodal. Napovedal je še, da bo danes ločeno sprejel člane nove vlade, da bi se z njimi pogovoril pred ponedeljkovo prisego nove vlade.
Med ministri nove vlade je zagotovo največ pozornosti požel novi zunanji minister, mladi, komaj 27-letni Sebastian Kurz, ki prihaja iz OVP. Na položaju bo zamenjal Spindeleggerja, ki bo zdaj prevzel finančno ministrstvo. S tega položaja pa se poslavlja Maria Fekter.
Ukinitev samostojnega ministrstva za znanost je naletela na oster odziv univerz, saj so rektorji univerz v skupnem pismu od Fischerja zahtevali, da ne sprejme vlade, v kateri ne bi bilo samostojnega ministrstva za znanost. Proteste zaradi odločitve so napovedali
Predsedniku Fischerju sta novo vlado predstavila kancler Faymann in podpredsednik vlade Spindelegger
ansa
tudi avstrijski študenti. Ministrstvo za znanost je bilo samostojno od leta 1970, do takrat pa je bilo v okviru ministrstva za izobraževanje. Od takrat so ga dva-
krat vključili v druga ministrstva - v 90. letih v ministrstvo za promet, med letoma 2000 in 2007 pa so ga znova vrnili v ministrstvo za izobraževanje. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 14. decembra 2013
3
novi matajur - Drugo srečanje z bralci po številki z belimi stranmi pred desetimi meseci
Glas dolin ni ugasnil, zdaj je cilj razvoj in širitev kroga naročnikov
ŠPETER - »Se bo glas naših dolin ugasnu?« To vprašanje so si v posebni številki z belimi stranmi pred desetimi meseci zastavili zaposleni na Novem Matajurju, ko je tedniku Slovencev videmske pokrajine zaradi zamrznjenih javnih prispevkov oziroma zamud pri njihovem izplačevanju dejansko grozilo, da preneha z izhajanjem. Na javnem srečanju z bralci in prijatelji Novega Matajurja je bila takrat zelo odločno poudarjena potreba, da časopis, ki je bil prva organizirana kulturna dejavnost Slovencev na Videmskem (izhajati je začel oktobra 1950), ne zamre, obenem pa so tedaj vsi prišli do spoznanja, da obstoj Novega Matajurja ni nekaj samo po sebi umevnega, temveč si je treba za njegovo bodočnost stalno prizadevati. In prav v prihodnost, tako tednika kot same beneške stvarnosti, je bil usmerjen pogled na drugem javnem srečanju z bralci, ki ga je uredništvo Novega Matajurja priredilo v četrtek v prostorih Inštituta za slovensko kulturo.
Novi odgovorni urednik Miha Obit, ki je med poletjem nasledil Jole Namor, je bralcem slovenskega tednika obrazložil, kaj se je zgodilo po tistem srečanju februarja, ko je bil Novi Matajur deležen velike solidarnosti in podpore z vseh strani. Preiskava, zaradi katere so bila zamrznjena sredstva, ki jih italijanska država namenja za založništvo, se je zaključila pozitivno, prav tako so bili vendarle izplačani prispevki za delovanje slovenskih organizacij, ki so predvideni na podlagi zaščitnega zakona za slovensko skupnost v Italiji. Novi Matajur je lahko tako zadihal, v uredništvu pa so se med letom odločili tudi za določene novosti, o katerih so spregovorili tudi na četrtkovem srečanju. Časopis ima zdaj novo grafično podobo, v pripravi pa je tudi nova spletna stran, ki naj bi bila dostopna po novem letu in bo tedniku omogočila, da bo svojim bralcem nudil hitrejši dostop do novic, pa tudi da bo z njimi lažje inte-ragiral. Na srečanju je bilo omenjeno tudi dobro sodelovanje s furlansko skupnostjo, in še zlasti z Radiom Onde Furlane, poudarjena pa je bila tudi potreba po širjenju kroga naročnikov. Brez javnih prispevkov časopis dejansko ne more preživeti, gotovo pa je bolj močen, če lahko računa na številne naročnike. Zato bi bilo treba navezanost na neko skupnost dokazati tudi z naročanjem na časopis, ki je ogledalo te skupnosti. Člani uredništva so besedo nato prepustili publiki, saj je bil glavni cilj srečanja predvsem to, da tudi sami bralci povejo, kaj pričakujejo od časopisa, ki ga redno prebirajo. Na dan so prišli tudi nekateri konkretni predlogi, na primer da bi časopis spodbujal poznavanje in raziskovanje krajevne zgodovine, še posebno vloge partizanstva, in tradicij, ki so del identitete. Poleg tega pa mora časopis tudi najti pot, kako pritegniti mlade. Poudarjena pa je bila vsekakor tudi potreba po tem, da se poroča o vprašanjih, ki zaznamujejo vsakodnevno življenje ljudi, da bi tudi preko časopisa redno spodbujali politiko, naj poskrbi za to, da se težave odpravijo in se zaustavi proces izseljevanja. (T.G./NM)
www.primorski.eu1
Prisotnim je novosti na Novem Matjaurju predstavil odgovorni urednik Miha Obit
nm
špeter
Danes ob 11. uri slovesno odprtje SMO
ŠPETER - V Špetru bodo danes ob 11. uri slovesno odprli Slovensko multimedialno okno, odprtje pa bo potekalo pod pokroviteljstvom predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana. Odprtja se bosta med drugimi udeležila tudi podtajnik italijanske vlade Filip-po Bubbico in svetovalec slovenskega predsednika Boruta Pahorja Boštjan Žekš.
Slovensko multimedialno okno (SMO) je poseben, sodoben in ino-vativen tematski ter pokrajinski muzej, ki je nastal v Špetru v okviru strateškega projekta JezikLingua. »Sestavlja« ga osem multimedijskih in interaktivnih inštalacij, s pomočjo katerih bodo lahko obiskovalci spoznali kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva. SMO je financiran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, prispevek za ureditev prostorov, v katerem je muzej dobil svojo dokončno obliko, pa je zagotovil Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
dejavnost zskd - Revija otroških in mladinskih plesnih skupin Do svobodnega giba
Ples v društvih vse bolj popularen
Bogata plesna revija v gledališču Verdi v Miljah s plesalkami s Tržaškega, Goriškega, Furlanije in slovenske ter hrvaške Istre
švica - Vpleten v trojni umor v Brescii
V Chiassu prijeli tržaškega morilca
BRESCIA - V švicarskem Chiassu so prijeli 58-letnega Tržačana Dina Grusovina. V Italiji je bil oktobra letos obsojen na 20 let zaporne kazni zaradi sodelovanja pri pokolu družine Cottarelli, do katerega je prišlo 28. avgusta 2006 v vili v predmestju Brescie. Žrtve so bile podjetnik Angelo Cottarelli, njegova žena poljskega rodu Marzenne Topar in njun 17-letni sin. Morilci so jih ustrelili s pištolo in zaklali z nožem.
Mešetar in samozvani arhitekt Dino Grusovin je po rodu Tržačan, več let pa je živel v Milanu. Njegovo ime se je zapisalo v razne preiskave in kazenske postopke, na Siciliji je bil med drugim vpleten v primer goljufije z lažno prodajo večje zazidljive površine neki multinacionalki (lastnik zemljišča pa o kupoprodaji ni vedel ničesar). V primeru pokola v Brescii je bil sprva glavni obtože-valec bratrancev Salvatoreja in Vita Marina, nečaka in sina mafijskega glavarja Girolama Marina iz sicilskega mesta Trapani. Trdil je, da sta onadva pobila člane družine Cottarelli
in preiskovalcem nudil več koristnih informacij. V bistvu so ga imeli za mafijskega skesanca. Sam je priznal, da je bil na prizorišču zločina, a je trdil, da je bil zvezan. V prvi stopnji je bil oproščen, oktobra letos pa ga je pri-zivno porotno sodišče obsodilo na 20 let zapora. Bratranca Marino sta bila deležna dosmrtne kazni, ki jo je kasacijsko sodišče preklicalo, novo sojenje pred prizivnim sodiščem pa potrdilo. Grusovin ni edini, ki se je zatekel v tujino: Salvatoreja Marina so policisti leta 2001 aretirali na otoku Tenerife.
Do trojnega umora naj bi prišlo zaradi obračunavanja v okviru neke goljufije z lažnimi fakturami. Pobudnik goljufije naj bi bil sam Cottarelli, sporen podjetnik, ki je po podatkih preiskovalcev posloval tudi v Trstu. V tem mestu naj bi leta 1998 odprl podjetje Salda cafle, ki naj bi trgovalo s kavnimi aparati in manjšimi gospodinjskimi stroji, po pisanju Repubblice pa naj bi prikrivalo organizacijo, ki je spodbujala nezakonito priseljevanje žensk iz vzhodne Evrope. (af)
Med mladimi plesalkami so moderni plesi najbolj priljubljeni, toda paleta plesnih zvrsti v društvih je izredno pestra
foto damjan
MILJE - Med dejavnostmi članov Zveze slovenskih kulturnih društev je ples verjetno ena od tistih, ki pride najmanj do izraza, medtem ko zbori, godbe in dramske skupine spadajo v redni del krajevnih prireditev. Vse pa kaže, da bo kmalu prišlo do zanimivih sprememb. Revija otroških in mladinskih plesnih skupin Do svobodnega giba je nastala namreč pred štirimi leti ravno zaradi ugotovitve, da med mladimi narašča zanimanje za plesno dejavnost. Kaj in kako plešejo otroci in najstniki slovenskih društev je prikazala letošnja, bogata revija v gledališču Verdi v Miljah s sodelovanjem Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga in pod pokroviteljstvom Občine Milje ter Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Spored večera je potrdil, da so moderni plesi najbolj priljubljeni, hkrati pa tudi, da je paleta zvrsti, ki jih društva ponujajo, širša in razvejana. Na tem seznamu ne manjka niti klasični balet, kot so z ljubkim uvodom pokazale najmlajše deklice baletne skupine Relevé nabrežin-skega društva Igo Gruden. Tečaj tega društva premore tudi več starostnih stopenj: z bolj artikulirano koreografijo so namreč nastopile nekoliko bolj izkušene plesalke, nazadnje pa je kvartet starejših izvedel še španski ples. Koreogra-
finja Marjetka Kosovac uvaja v akademske korake tudi elegantne male baletke društva France Prešeren iz Boljunca, ki so s Straussovo polko zaokrožile klasični del programa.
Dance glasba pa je vsakdanji kruh plesalk, ki na Tržaškem in Goriškem izvajajo prikupne moderne koreografije pod mentorstvom Jelke Bogatec. Ko-reografinja je pripeljala na miljski oder treniran kvartet plesne skupine Take dance iz Peči, energično otroško skupino in »monster-ples« mladinske skupine društva Tabor z Opčin ter še okus po divjem zahodu z mladinsko skupino šem-polajskega društva Vigred.
Tudi zelo specifične zvrsti so na tej reviji imele svoje predstavnike, na primer skupine mažoretk doberdobskega društva Kras, ki so izvedle koreografijo s palico, nato marš mažoretk. Skupini sta pripravili Nina Godnič in Tjaša Pišot. Iz Furlanije pa je prihajala folklorna skupina Balarins di Buje, ki je z glasbeno spremljavo v živo, kot se za tovrstne skupine spodobi, izvedla šopek ljudskih plesov pod mentorstvom Nicolette Nico-loso in Serene Giusti.
Številna in dobro pripravljena skupina Free dream beginner Italijanske skupnosti Fulvio Tomizza iz Umaga je izvedla moderno koreografijo Jelene Mrak in Kristine Kolar, medtem ko so se starejše lepo odrezale pod imenom Free dream advanced.
Društvo LAI iz Izole se je predstavilo z nastopoma delavnice sodobnega plesa, za katero je Liliana Ujčič pripravila pripovedno »Harrypottersko« koreografijo in plesnega studia deklet, ki so se uspešno preizkusile v sodobnem plesu. V imenu organizatorjev je je prisotne pozdravila tržaška pokrajinska predsednica ZSKD Živka Persi, ki je pohvalila razvoj plesnih pobud, skrb za povezavo s sorodnimi društvi v deželi in v bližnjih državah. Na prazniku mladosti in plesa, ko fleši fotoaparatov staršev in sorodnikov tolikokrat zabliskajo v temni dvorani, pa je predsednica primerno izkoristila to asociacijo za spomin na Davorina Križmančiča, ki je s svojim fotoaparatom zabeležil nešteto tovrstnih dogodkov in je omogočil, da so lepe trenutke trajno dokumentirali tudi kakovostni posnetki.
ROP
4	Sobota, 14. decembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
deželni svet - Pobuda Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja
50 tisoč € za Stadion 1. maj
V proračunu FJKza leto 2014 tudi 17 tisoč evrov za Kraški pust
Deželni svet je včeraj pozno popoldne vključil v proračun Furlanije-Ju-lijske krajine izredni prispevek 50 tisoč evrov za Stadion 1 maj. To enkratno podporo bo športno združenje Bor, upravitelj strukture pri Sv. Ivanu, namenilo poravnavi dolgov in obenem tudi vzdrževalnim stroškom tega za tržaške Slovence zelo pomembnega športnega in družbenega objekta.
Proračunsko dopolnilo za prispevek za Stadion 1. maj je formalno predložila levosredinska koalicija na pobudo slovenskih deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja. Akcija predstavnika Slovenske skupnosti in Demokratske stranke je sad dogovarjanja med Borom, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji ter manjšinskih krovnih organizacij - Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij.
Gabrovec in Ukmar sta upravičeno zadovoljna s sklepom, ki je bil odobren z glasovi leve sredine, proti je bila opozicija. A ne zato, ker bi nasprotovala podpori Stadionu 1. maj, temveč ker je načrtno glasovala proti skoraj vsem dopolnilom leve sredine. »V času, ko mora Dežela močno varčevati, sva s kolegom Gabrovcem namenila vso pozornost subjektu, ki nujno potrebuje pomoč,« je zadevo komentiral Ukmar, medtem ko Gabrovec izpostavlja uspešno dogovarjanje z odbornikom Giannijem Torrentijem in tudi v sklopu slovenske manjšine. Zadovoljen je tudi predsednik upravnega odbora ŠZ Bor Igor Kocijančič, ki vsekakor dodaja, da bo njegovo združenje še naprej vztrajalo pri zahtevi za vključitev med t.i. primarne organizacije Slovencev v Italiji.
Deželni svet je sinoči tudi odobril prispevek 17.621 evrov za Kraški pust. Tudi pri tem gre za pobudo leve sredine in za aktivno vlogo Ukmarja in Ga-brovca.
S.T.
Borov športni center na Stadionu 1. maj, ki bo deležen deželnega prispevka
arhiv
pokrajina - Predstavitev projekta Šport, čustva in možgani
Gibanje pozitivno učinkuje na čustva in delovanje možganov
Gibanje in športno udejstvovanje zelo vplivata na človekova čustva in delovanje njegovih možganov, da se razširi to spoznanje pa bo zdaj služil tudi projekt Šport, čustva in možgani, ki ga prireja Pokrajina Trst v sodelovanju s petimi krajevnimi višjimi srednjimi šolami (zavodom Deled-da ter liceji Galilei, Dante, Petrarca in Slomšek) in Visoko šolo za napredne študije Sissa.
Cilj projekta, ki so ga včeraj opoldne predstavili na sedežu Pokrajine ob prisotnosti podpredsednika Igorja Dolenca, predstavnikov šole Sissa Stefana Canalija in Pamele Filiberto ter ravnateljev oz. predstavnikov sodelujočih šol, je učenje s pomočjo telesne dejavnosti oz. to, da se mladim omogoči ponotranjenje športne dejavnosti, tako da postane življenjski slog, obenem pa se jim posreduje spoznavanje pozitivnih učinkov gibanja na delovanje možganov in uravnovešenje čustev ter izboljšanje razpoloženja, pa tudi
na brzdanje nemira ter preprečevanje stresa in depresivnosti.
Projekt, ki je na nekaterih šolah že v teku, predvideva najprej izobraževalni seminar za šolnike (predvsem za profesorje telesne vzgoje in znanstvenih predmetov), zatem pa delavnico za izbrane dijake, ki se bodo posvetili tako osvajanju teorije kot tudi telesni dejavnosti. Ti dijaki pa bodo v nadaljevanju imeli vlogo učiteljev, saj bodo lahko načrtovali eno ali več ur pouka telesne vzgoje na podlagi znanja, pridobljenega v okviru delavnice.
Sogovorniki so večkrat poudarili pomen tovrstnih dejavnosti, ki lahko mlademu človeku, tudi tistemu s težavami, dobesedno spremenijo življenje in tako že vnaprej prihranijo stroške za številne posege, do katerih bi lahko prišlo v prihodnosti. Poleg tega gre za pobudo, ki jo je tržaška pokrajinska uprava vključila med strateške projekte za leto 2014 in s pomočjo katere se bo tudi samoocenjevala. (iž)
javni prevozi
Avtobusne vozovnice po 1,30 evra
Navadna šestdesetminutna avtobusna vozovnica stane danes
I,25	evra, s 1. januarjem pa se bo podražila za pet centov. Za vozovnico za deset voženj pa bomo namesto današnjih 11,25 odšteli
II,70	evra. Nove cene vozovnic je včeraj sporočilo tržaško podjetje mestnih prevozov Trieste Trasporti. Cene je določila Dežela Furlanija-Julijska krajina, 6. decembra jih je s sklepom št. 2327 odobril deželni odbor.
75-minutna vozovnica za celotno avtobusno omrežje bo po novem stala 1,55 evra (doslej 1,50), dnevna vozovnica 4,30 evra (doslej 4,15), petnajstdnevna 18,35 za eno avtobusno progo in 21,90 za celotno omrežje (trenutno 17,60 oziroma 21 evrov). Za mesečne vozovnice bomo odšteli 27 evrov (za eno progo, doslej 25,90) ali 33,95 evra (za vse proge, zdaj stane 32,55), potem so še mesečne vozovnice za vožnje v zgodnjih jutranjih (od 5. do 7. ure) ter nočnih urah (po 21. uri): po 21,60 evra za eno progo in 27,15 za vse. Letne vozovnice bodo v letu 2014 stale 270 evrov (za eno progo, letos 259) ali 339,50 evra (za celotno omrežje, letos 325,50), samo v jutranjih in nočnih urah pa 194,40 ali 244,45 evra.
Posamezna plovba iz Trsta v Milje ali obratno bo stala 4,20 evra, povratna vozovnica 7,80 evra, vozovnica za 10 plovb 13,35 evra, za 50 plovb pa 32,20 evra.
Letošnje petnajstdnevne in mesečne vozovnice bodo veljale do 31. decembra, ostale avtobusne vozovnice in vse vozovnice za pomorsko linijo pa bodo uporabne do 31. januarja. Neizkoriščene stare vozovnice lahko zamenjamo z novimi (plačati moramo razliko), in sicer do 30. junija 2014 na okencu prevoznega podjetja v Ul. Lavoratori 2.
deželni svet - Gledališče bo plačalo 3 milijone namesto 17
Verdiju odpisali dolg
Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v okviru finančnega zakona odpisala 14-milijonski dolg fundacije Verdi oziroma istoimenskega tržaškega opernega gledališča. Dežela FJK, ki je družabnica fundacije Verdi, bo tako krepko pomagala gledališču, preprečila njegov stečaj in rešila zaposlene v Verdiju - teh je kar 270. Odbornik za kulturo Gianni Torrenti je za italijanski deželni radijski dnevnik RAI povedal, da bo deželna uprava na osnovi popravka unovčila prihodnje tri obroke, torej tri milijone evrov, od leta 2016 dalje pa odpisala preostalih 14 obrokov po en milijon. To je drastična poteza, ki bo omogočila krepko izboljšanje finančne in dolžniške slike ter zajamčilo prihodnost zaposlenih, je dejal odbornik. Gledališče Verdi pa se ob pomembni pomoči deželne uprave veseli še posojila ministrstva za kulturo, ki tržaškemu teatru namenja 1,9 milijona evrov. Verdi bo ministrsko posojilo menda prejel kot prvo gledališče v Italiji.
občina trst - Nagradili najboljše občane
V dveh mesecih zbrali + 99.880 kg odpadkov
Nagradna igra Trst nagrajuje, s katero želi mestna uprava spodbuditi med občani odgovornejše zbiranje odpadkov, prehaja v zaključno fazo. Samo še decembra lahko namreč Tržačani in Tržačanke odnašajo odpadke v štiri občinske zbirne centre in tako nabirajo dragocene točke, s katerimi si lahko prislužijo koristne nagrade: od električnih koles do torb za ločeno zbiranje odpadkov in celo potovanja v eno od evropskih prestolnic.
Včeraj so na županstvu nagradili deset novembrskih zmagovalcev nagradne igre. Med občani, ki so v občinska odlagališča prinesli največ odpadkov, je s 1654 točkami slavila Gioconda Mosenich.
Kot sta poudarila okoljski odbornik Umberto Laureni in predstavnik podjetja Ace-gasAps Paolo Dal Maso, se nagradna igra obrestuje. Oktobra in novembra so zbrali za 99.880 kilogramov več kot v istem lanskem obdobju (+5,4%). Najbolj je naraslo ločeno zbiranje kuhinjskega olja, odrabljenih barvil za tiskalnike (tonerji) in zelenih odpadkov. Glede slednjih sta spomnila občane, da lahko pri podjetju Acegas zaprosijo za posebno posodo - kompostnik, v katerem lahko zbirajo pokošeno travo, dračje in ostale zelene odpadke, ko je poln, pa jim ni treba skrbeti za prevoz v odlagališče, saj zanj poskrbijo Ace-gasovi delavci. (pd)
prostovoljstvo - Danes v Torri d'Europa
Peti praznik prostovoljcev v znamenju povezovanja
Na Tržaškem je kakih šeststo združenj prostovoljcev, od katerih jih je okoli 250 delujočih, prostovoljcev pa je kar 18.000, vendar se med seboj še ne poznajo dovolj. Prav zato Storitveni center za prostovoljstvo (CSV) že pet let prireja praznik prostovoljcev, da bi se le-ti in njihova združenja bolje spoznali in povezali, saj vsi delajo v dobro bližnjega.
Tako bo tudi letos, saj bo prav danes v trgovskem središču Torri d'Eu-ropa med 10. in 19. uro potekal že peti praznik prostovoljcev, pri katerem sodeluje 35 združenj z več kot dvesto prostovoljci (med temi sta tudi Študijski center Melanie Klein in krožek Foto Trst 80), ki bodo v drugem nadstropju središča priredila božični sejem, v tretjem nadstropju pa bo od 15. ure naprej vsake pol ure na sporedu gledališka predstava, ki jo bodo uprizorili animatorji ŠC Melanie Klein: šlo bo za zgodbo o užaloščenem Božičku, ki ne more razdeliti daril, ker mu jih nihče ne pomaga pripraviti, razen ne-
kega dekletca, zaradi katerega se Božiček opogumi in pripravi darila. Gre za sporočilo, da v življenju ni treba samo zahtevati, ampak tudi dajati in biti solidarni, kar je pomembno zlasti v tem času, nam je povedal predsednik deželne zveze prostovoljcev FJK Pierpaolo Gregori na včerajšnji predstavitvi, ki je potekala v prostorih škofijskega semenišča v Ul. Besenghi. Tam je namreč - skupaj z raznimi drugimi združenji - našel nov sedež center CSV, ki je do pred nedavnim deloval v Ul. sv. Frančiška in Pasaži Fenice. Trenutno prostore preurejajo, nared pa bi morali biti pred koncem letošnjega leta, tako da bodo združenja prostovoljcev v kratkem lahko koristila storitve, ki jih brezplačno nudi center CSV od fotokopij do svetovanja. Za to dejavnost prejema - tako kot drugi centri v državi - na podlagi zakona št. 266/91 denar od bančnih zavodov: slednji morajo namreč po zakonu centrom za prostovoljstvo nameniti petnajstino svojega dobička. (iž)
/
TRST
Sobota, 14. decembra 2013
5
dolinska občina - Prof. Paronuzzi o hidrogeološki ogroženosti
Važno je vedeti, kaj se na ozemlju dogaja
Med karnijskim zimskim turističnim centrom Forni di Sopra in breškim Boljuncem kljub drugačni legi in geografski oddaljenosti ni velike razlike. Vsaj z geološkega vidika ne. Oba kraja ležita ob izhodu rek iz sotesk, Forni di Sotto ob izlivu potoka Tolina v Tilment, Boljunec ob izteku Glinščice iz njene doline, in obema preti ista potencialna nevarnost: nenadna poplava.
Tako je v dvorani dolinskega občinskega sveta včeraj zatrdil profesor Paolo Paronuzzi, geolog, docent na vi-demski univerzi. Občinska uprava ga je povabila, da bi občinske može seznanil s hidrološkimi nevarnostmi v občini.
Tema je že nekaj časa v občini zelo občutena. Vsaj od lanskega spornega čiščenja struge reke Glinščice sem, po zadnjih uničujočih poplavah na Sardiniji pa je postala še bolj aktualna. Zato ni čudno, da je občinska skupščina posvetila včerajšnjo izredno sejo odobritvi resolucije Združenja italijanskih občin Anci o solidarnosti občinam na Sardiniji, ki so bile žrtve poplave in zaščiti prebivalstva pred grožnjami, prisotnimi na občinskem ozemlju.
Prof. Paronuzzi ni ponudil poceni receptov za premostitev hidroloških ogroženosti. Izbral je drugo pot: zastavil je celo vrsto vprašanj, ki bi morala tako upravitelje kot same občane spodbuditi k iskanju primernih rešitev. Po vrsti: ali ima Dolina probleme hidrološke ogroženosti? Kdo se ukvarja s hi-drogeološko ogroženostjo? Kako je mogoče omejiti hidrološko ogroženost? Ali meteorološki alarmi koristijo? Ali vemo, kako se moramo vesti v primeru močnih nalivov? In še: kaj lahko postori posameznik za zmanjšanje hidrološke ogroženosti?
Za izvedenca je temeljnega pomena vedenje o hidrološki ogroženosti. Vedeti, da obstaja in kaj predstavlja. To lahko postane iztočnica za potrebne preventivne ukrepe. Pa tudi za popravilo napak, ki so bile storjene pri neveščem urejanju ozemlja. Paronuzzi jih je nekaj omenil. Most čez Glinščico med Dolino in Boljuncem ima nezadostno »okno«, da bi lahko sprejel ves pretok vode, če Glinščica nenadoma naraste. In tudi mostiči v dolini Glinčice so sicer estetsko lepi, a bi v primeru poplave
predstavljali oviro, ki bi znala z izruti-mi drevesi zajeziti strugo, kar bi znalo biti katastrofalno.
Strokovnjak je spomnil, da je bil Boljunec v preteklosti, v šestdesetih letih, že priča poplav. Zaradi česar bi morali ureditvi okolja posvetiti večjo pozornost. Večjo občutljivost pa bi morali imeti tudi posamezni ljudje. V tej zvezi je spomnil na dogodek z daljnega 18. avgusta 1748 v vasi Forni di Sopra. Deževalo je, kljub temu je struga potoka Tolima usahnila. Prebivalci so takoj razumeli, kaj se dogaja, in hipoma zapustili svoj kraj. Razumeli so, da se je struga posušila, ker so kak kilometer višje od ujme razrita drevesa zajezila potok Tolima. Naravni jez je nekaj časa zdržal, ko pa je klecnil sili narave, se je - kot ob Vajontu - zlil na vas velikanski val in odnesel vseh 14 hiš. Mrtvih ni bilo, ker so domačini, ki so vedeli, kaj jim preti, pravočasno zbežali ...
M.K.
Prof. Paolo Paronuzzi (stoje) med posegom v Dolini
foto aljosa novak
vzhodni kras - Kmalu konec prometnega kaosa v vasi
Novosti v Bazovici
Bazovica bo dobila kmalu novo podobo, vsaj kar se prometa tiče. V vasi je zadnja leta vladal pravi prometni kaos s prehodi težkih tovornjakov in divjimi parkiranji. Tudi ceste so bile v slabem stanju, kar je še povečalo prometne težave.
Vzhodnokraški rajonski svet je pod vodstvom predsednika Marka Milkovi-ča že dolgo let opozarjal tako občinske kot pokrajinske upravitelje na prometno godljo v tej vasi. Pred kakim mesecem so vsa ta predvidevanja končno začela obroditi zaželene sadove.
Najprej je bila tlakovana ozka vijugasta cesta, ki pelje s Trmuna proti središču vasi, sledilo je tlakovanje Grudnove ulice, ki pelje skozi središče vasi in ji domačini ponosno pravijo Korzo, in tlakovanje ceste za Lipico.
Asfaltiranju bo v kratkem sledila ureditev talne signalizacije, ki bo uvedla tudi nekaj bistvenih novosti. Tako bodo »na Korzu« zarisali parkirne prostore. Na
Marko Milkovič
arhiv
ta način naj bi se znebili divjega parkiranja, ker bodo tisti, ki bodo parkirali zunaj zarisanih prostorov, tvegali globo.
Parkirni prostori bodo zarisani na desni strani »korza« v smeri proti mestu. Na nasprotni strani parkiranje ne bo dovoljeno, da bi tako imeli vozniki na voljo dva 3-metrska vozna pasa. Na strani mesnice in bara Icecaffe bodo uredili pločnik, da bi na ta način preprečili parkiranje.
Avtobusno postajališče izpred spomenika padlim v NOB bodo premestili nekaj metrov naprej, v smeri proti mestu, tako bodo lahko avtobusi ustavili ne da bi s tem zaustavljali promet. Zarisani bodo novi prehodi za pešce, da bi zagotovili večjo varnost.
Ta dela se bodo začela prihodnji teden, je napovedal predsednik Milko-vič. Parkirišča bodo prvotno zarisana z belo barvo, ko bo stopil v veljavo novi prometni načrt, pa bodo modre parkirne črte opozarjale, da bo parkiranje možno le proti plačilu.
Novost napoveduje tudi pokrajinska uprava. V kratkem bo odredila prepoved vožnje težkih vozil na pokrajinski cesti, ki pelje z nekdanjega mejnega prehoda pri Lipici skozi vas proti mestu. Tako se bodo v vasi znebili kolon tovornjakov, kar bo prispevalo k varnejši vožji v Bazovici.
M.K.
glasba - Župan Cosolini prepričan, da bo koncert skupine Pearl Jam priložnost za vse mesto
Magnet za turiste?
Ne zgodi se ravno pogosto, da tiskovno konferenco v reprezentančnem modrem salonu tržaškega županstva uvede videospot svetovno uveljavljenih rokerjev. A Roberto Cosolini bo najbrž šel v zgodovino kot »najbolj rock« tržaški župan, zato je pri njem tudi to mogoče. Včerajšnja tiskovna konferenca, ki sta se je ob županu udeležila tudi deželna predsednica Debora Serracchiani in podpredsednik Sergio Bolzonello, se je začela na notah skupine Pearl Jam. Ameriški bend bo namreč 22. junija 2014 nastopil na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Potem ko je županu leta 2012 uspelo v Trst privabiti svojega velikega ljubljenca, ameriškega rokerja Brucea Spring-steena, letos pa skupino Green Day, si bo leto 2014 zaslužilo omembo v mestnih analih zaradi nastopa Eddia Vedderja in tovarišev. V sklopu nove evropske turneje, ki se bo dotaknila enajstih evropskih mest, bodo v Italiji nastopili le dvakrat: 20. junija v Milanu, 22. pa v Trstu (vstopnice bodo na-
prodaj od 20. decembra, cene se sučejo med 51,50 in 71,50€). Kar po Cosolinijevi oceni potrjuje, da Trst postaja mednarodno glasbeno prizorišče.
Deželni in mestni upravitelji so prepričani, da predstavljajo tovrstni veliki kulturni dogodki predvsem odlično priložnost za turistični razvoj mesta. Za to nosi posebne zasluge neutrudni organizator Loris Tramontin (Azalea Promotion), saj mu je uspelo »izboriti« nedeljski termin za koncert Pearl Jamov: deželna turistična agencija Turismo FVG bo za ljubitelje njihove glasbe pripravile posebne vikend pakete, zato bodo od koncerta imeli dobiček tudi hotelirji, gostinci in trgovci (če se bodo seveda določili, da bodo obratovali nedelji navkljub), neposredno pa tudi deželne blagajne.
Junija 2014 si v Trstu obetajo vsaj še dva velika dogodka: zaključno etapo kolesarske dirke Giro d'Italia, ki jo neposredno prenašajo v 188 državah, in opero Car-
Ameriški bend Pearl Jam bo 22. junija 2014 nastopil v Trstu
mina Burana v izvedbi Slovenske filharmonije. Podjetje Azalea pa obljublja še nekaj zvenečih imen. Včeraj so postregli samo z indicem: v Trstu naj bi nastopila mlada mednarodna rok zvezda, njen koncert na Velikem trgu naj bi bil edini v Italiji ...
Na naše vprašanje, katere »rok sanje« skriva župan Cosolini še v predalu, pa je izbira nekoliko presenetljivo padla na »izrednega poeta Leonarda Cohena«. Kdo ve, če bomo na Velikem trgu nekega dne prisluhnili tudi njemu ... (pd)
Stavka pri družbi Esatto
Po včerajšnji sindikalni skupščini so uslužbenci družbe Esatto spa, ki upravlja občinske davke, napovedali stavko. Roke bodo prekrižali 7. januarja, poleg tega pa zaposleni ne bodo več opravljali nadur. Do protesta prihaja, ker podjetje ni izplačalo nagrad za produktivnost iz leta 2012, ne priznava zvišanja plač iz državne kolektivne pogodbe, zaustavlja zvišanje plač zaradi delovne dobe. Sindikat Ugl dodaja, da podjetje noče podaljšati delovni čas uslužbencem s skrajšanim delovnim časom, čeprav vsi redno opravljajo nadure. Zaradi sindikalne skupščine so začasno prekinili storitve, pred sedežem družbe pa se je nakopičila dolga vrsta občanov, ki te dni plačujejo davek na odpadke Tares. Dvotretjinski lastnik Esatta je Občina Trst, manjšinski delničar je družba Aipa spa.
Plačilo računa za elektriko
Številni so v teh dneh na dom prejeli račun za elektriko družbe AcegasAps, ki naj bi ga bilo treba izplačati do 17. oz. 18. decembra. Družba opozarja, da je prišlo do težav pri tiskanju tekočih računov in posledičnemu odpošiljanju le-teh posameznim gospodinjstvom. Da bi pomagala strankam, je družba pomaknila rok za plačilo tekočega računa na 31. december.
Seminar za špediterje
Združenje deželnih carinskih špediterjev s tržaškim teritorialnim svetom špediterjev prireja celodnevni seminar z naslovom Doganalisti 3.0. Srečanje bo na sporedu danes v NH hotelu (Nabrežje Cavour 7) s pričetkom ob 8.30, beseda pa bo tekla o novih zakonskih predpisih Evropske unije ter priložnostih, ki jih predpostavlja prihodnost.
Novinarska voščila
V	Novinarskem krožku na Korzu 14 si bodo novinarji in krajevni javni upravitelji danes ob 12. uri izmenjali tradicionalna voščila ob skorajšnjih božičnih in novoletnih praznikih.
Ogled razstave Jagode Buic
V	muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 bo danes ob 16. uri vodeni ogled retrospektivne razstave Theatrum mundi hrvaške tekstilne umetnice Jagode Buic. Barbara Coslovich bo udeležencem predstavila monumentalne tekstilne skulpture, tapiserije, reliefne objekte iz raznovrstnega papirja s filigranskimi posegi, makete za scenografije, osnutke za kostume in obleke. Vstop 7 oz. 5 evrov.
Rodriguez v galeriji Lux Art
V	galeriji Lux Art Gallery v Ul. Rittmeyer 7/a bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo umetnice Consuelo Rodriguez »Non senza di te«. Na ogled bo 35 del z različnimi materiali od peska do vulkanskega praha, pigmentov in akrilnih barv, vsa pa prikazujejo moške in ženske v svetu neracionalnosti.
Pisma iz 1. svetovne vojne
V	knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo' 20) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo zgodovinarja Roberta Todera »Stasera andremo in fuoco, Iddio me guardi. Let-tere di un Honved fiumano dal Monte San Michele.« Publikacija ponuja vpogled v številne razglednice in pisma iz prve svetovne vojne, ki jih je iz jarkov na Vrhu sv. Mihaela pisal vojak madžarskega odreda iz Reke.
Srečanje esperantistov
Tržaško združenje esperantistov prireja danes ob 11. uri na svojem sedežu v Ul. Coroneo 15 vsakoletno srečanje v spomin na rojstvo pobudnika mednarodnega jezika Zamenhofa. Na ogled bo razstava knjig za otroke in najstnike, hkrati pa bodo predstavili roman za otroke Pirgo, il piccolo capriolo hrvaške pisateljice Andželke Martic.
6
Nedelja, 15. decembra 2013
TRST
bazovica - Slovo od prezgodaj umrlega fotografa
Našega Davorina so ljudje spoštovali in imeli res radi
Davorinu Križmančiču je v slovo zapel Tržaški partizanski pevski zbor pod
vodstvom Pije Cah
foto damjan
Našega prezgodaj umrlega fotografa Davorina Križmančiča so ljudje imeli resnično radi. To dokazuje velik odmev, ki ga je doživela boleča novica o njegovem odhodu, in to priča množica, ki ga je včeraj pospremila na zadnji poti, prej v mrtvašnici pokopališča pri Sv. Ani in nato še v rojstni Bazovici.
Škedenjski kaplan Dušan Jako-min je v krajšem nagovoru pri Sv. Ani izpostavil veliko Davorinovo navezanost na našo skupnost, ki je z njim izgubila zavednega člana in obenem vestnega pričevalca manjšinskega in širšega tržaškega življenja. Med žalno mašo v bazovski cerkvi, ki jo je daroval župnik Žarko Škerlj ob petju domačih pevk in pevcev, se je Davorina spomnil upokojeni italijanski general Claudio Tommasi, ki je z njim prijateljeval še iz časov njegovega služenja vojaškega roka v vojašnici v Ul. Cumano v Trstu. Na pokopališču je fotografu v slovo zapel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je imel Davorina za pevca in tudi za predsednika.
V imenu Primorskega dnevnika se je na grobu od pokojnika poslovil odgovorni urednik Dušan Udovič. Obnovil je Davorinovo življenjsko in poklicno pot, ki sta se vseskozi prepletali, saj sta bili dejansko eno in isto. Bil je dober človek in kolega,
imeniten fotoreporter, ki so ga ljudje zelo spoštovali in cenili, je o pokojniku dejal Udovič. »Tvoje fotografije v časospisu, na spletu in na face-booku nam bodo še govorile in nas trajno spominjale nate,« je povedal govornik, ki je Davorinu zaželel miren počitek.
Pogrešali ga bomo vsi. Svojci, tisti, ki smo ramo ob rami delali z njim in tisti, katerih življenje in delo je vsakodnevno upodabljal v svojih fotografijah. Srečno pot, dragi Davorin, ki nas boš z daljav in višin, kamor si prezgodaj odpotoval, gotovo še fotografiral in nam bil ob strani.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 14. decembra 2013
DUŠAN
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 5.35.
Jutri, NEDELJA, 15. decembra 2013
KRISTINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje C, zračni tlak 1025 mb ustaljen, vlaga 89-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
[1] Lekarne
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. decembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040
228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
M& Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«.
ARISTON - 16.30, 18.45 »Goethe«;
21.30 »Le porte dell'abisso«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30 »Anastasia«.
FELLINI - 15.30, 17.00 »Free birds -Tacchini in fuga«; 18.30 »Venere in pelliccia«; 20.15, 22.15 »Don Jon«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20,
20.10, 22.00 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45,
21.00 »Dietro i candelabri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«.
KOPER - PLANET TUŠ - 22.15 »Do-stavljalec«; 19.00 »Falstaff v živo«; 14.10, 16.10, 18.50, 20.20 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 18.50, 20.45 »Ho-bit: Smaugova pušča«; 13.15, 16.40, 20.00 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 20.10, 22.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 23.00 »Izgubljen, da najden«; 13.20 »Jaz, baraba 2«; 13.45, 15.30, 17.10 »Jelenček Niko 2«; 13.30, 14.20, 16.30 »Ledeno kraljestvo«; 15.45, 18.00 »Ledeno kraljestvo 3D«; 18.00 »Legende v Vegasu«; 23.00 »Svinjarija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.20, 22.15 »Thor - The dark world«; 16.20, 18.40, 21.00, 22.00 »Hunger Games -La ragazza di fuoco«; Dvorana 2: 16.20, 18.10, 20.00 »Zoran, il mio ni-pote scemo«; Dvorana 3: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 15.30, 17.00 »Il segreto di Babbo Natale«; 15.15, 18.00, 20.45 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«.
SUPER - 16.00, 17.40, 21.30 »Sole a ca-
tinelle«; 19.15 »Il passato«. THE SPACE CINEMA - 15.40, 17.50, 20.00 »Checco Zalone - Sole a cati-nelle«; 22.00 »Thor - The dark world«; 20.10, 22.10 »Blue Jasmine«; 15.50, 18.45, 21.40 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«; 15.40, 17.30, 18.45, 21.50 »Lo Hobbit - La desola-zione di Smaug«; 15.30, 18.35, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 21.10, 22.10 »Un fantastico via vai«; 15.45, 17.45 »Il segreto di Babbo Natale«; 15.30 »Free birds - Tacchini in fuga«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.40 »Lo Hobbit - La deso-lazione di Smaug«; Dvorana 2: 17.40, 19.50 »Blue Jasmine«; 18.00, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; Dvorana 3: 17.15, 20.10, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«; Dvorana 5: 16.30 »Il segreto di Babbo Natale«; 21.45 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
prej do novice
www.primorski.eu
/
Vesela novica v Šempolaj je prišla, da Katarina sestrico JULIJO ima. S srečno družinico se veselimo otroci, osebje in starši šempolajskega vrtca.
Danes praznuje svoj 1. rojstni dan naša zlata pupica KAJLA. Iz srca ji želimo vse najboljše in da bi bila še naprej tako nasmejana, vesela in živahna! Nonoti Erika in Bogdan, Aljaž ter Nastja in Kristijan.
Danes bo ugasnila 1 svečko naša mala KAJLA. Vse najboljše ji želijo pranonoti Bruna ter Milka in Sergij.
S Izleti
SNOW DAY MTK prireja enodnevni izlet na Zoncolan za ljubitelje zimskih športov. Odhodi iz Trebč, Opčin, Proseka in Devina. V primeru zadostnega števila vpisov je možen tudi odhod iz Gorice in Jamelj. Info in vpisovanje na tel.: +39 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.trebce@gmail.com. SPDT prireja v nedeljo, 15. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod avtobusa ob 8.00 s trga Oberdan, oziroma ob 8.20 iz Bazovice (zbirališče na Vagi). Predvidene približno 3 ure nenaporne hoje ter prijateljsko druženje ob skupnem kosilu. Udeleženci izleta morajo nujno imeti pri sebi veljaven osebni dokument.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. BMW 118D, 2000 kubikov, prodajam za
4.800 evrov. Tel.: 347-1510928. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje s kopalnico na Lonjerski cesti, približno 500,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. IŠČEM HIŠO v najem v Križu. Dve sobi in mali vrt. Tel.: 329-4068919. POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. PRODAM diatonično harmoniko Zen-tilin, uglašeno C-F-B; tel. 335-6945789. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406.
PRODAM garažo v Ul. Miramare, v bližini železniške postaje. Tel. 3294128363.
[H Osmice
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel.: 040-291498. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel.: 347-3648603. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Poleg vina, nudi domač prigrizek. Tel.: 0481-419956. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni.
drevored campi elisi - Nesreča
Hude poškodbe
79-letno peško povozil 89-letni voznik mercedesa
Včeraj ob 11.40 je avtomobil znamke Mercedes na Drevoredu Campi Elisi povozil žensko, ki je prečkala cesto. 79-letna Tržačanka A. D. se je hudo poškodovala, z rešilcem so jo prepeljali v katinarsko bolnišnico.
Po navedbah tržaške občinske policije se je prometna nesreča zgodila na odseku med prodajalno Pam in Ulico Locchi. 89-letni voznik mercedesa je bil namenjen v mestno središče, 79-letna A. D. pa je (z voznikovega zornega kota) prečkala cesto z desne proti levi. Avto jo je podrl, tiskovni urad občinske policije pa včeraj ni mogel z gotovostjo potrditi, ali je bila poškodovanka v trenutku nesreče na prehodu za pešce. Hudo poškodovano žensko so sprejeli v katinarsko bolnišnico s pridržano prognozo.
V Ulici Rossetti bodo odstranili bolna drevesa
Tržaška občinska služba za javne vrtove in zelenje je ugotovila, da je v Ulici Ros-setti več starih in bolnih dreves, ki ogrožajo občane in vozila. Nevarnost padanja vej ali celih dreves velja še posebno v dneh, ko piha burja. Pristojni urad je naročil obrezovanje ter odstranitev najbolj nevarnih dreves. Občina napoveduje, da bo dala posaditi nova drevesa.
istrska ulica - Ustanovitev leta 1814
Koledar dvestoletnice tudi s karabinjerkami
Massimiliano Pigato s koledarjem, levo miljski poveljnik Fabrizio Pinori foto damjan
Včeraj je državni poveljnik v Rimu predstavil nov zgodovinski koledar ka-rabinjerjev, ki z umetniškimi ilustracijami opisuje zadnjih petdeset let tega državnega organa in njegovih pripadnikov. Eno uro po rimski predstavitvi so podobne pobude sočasno potekale na vseh pokrajinskih poveljstvih, tudi v Istrski ulici v Trstu.
Namestnik pokrajinskega poveljnika, podpolkovnik Massimiliano Piga-
to, je spomnil, da bodo karabinjerji v letu 2014 praznovali 200 let obstoja. Koledar, ki ni naprodaj in ga bodo zbiratelji čislali, vsebuje prizore o različnih dejavnostih karabinjerjev, posebno pozornost posveča tudi karabinjerkam. »Ženske so prvič oblekle uniformo leta 1999, njihov doprinos pa je zelo pomemben in cenjen,« je razložil podpolkovnik Piga-to, ki je omenil, da koledarska platnica prikliče k spominu tržaško burjo. (af)
/
TRST
Sobota, 14. decembra 2013
7
SKD TABOR-PROSVETNI DOM
vabi danes ob 20.30
na predstavitev filma o Prvi svetovni vojni:
L1 ALBERO TRA LE TRINCEE
Prisotni bodo Paoh Rumiz, Marina Rossi inAlessandro Scillitani
COMPLESSO BANDISTICO ARCOBALENO
ZAKLJUČNI KONCERT 2013 Poklon G. Verdiju
KULTURNI DOM v TRSTU
NEDELJA, 15. decembra 2013, ob 20. uri
Koncert oblikujejo:
- tržaški pihalni orkester ARCOBALENO
- združeni mešani pevski zbor SKD LIPA iz Bazovice
- solisti VSTOP PROST!
□ Obvestila
JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja »Brščic«, ki bo ob sobotah od 8.30 dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Zbirališče »Za Vodico«. Vsakdo, ki bi želelsodelovati pri čiščenju, se lahko prijavi na tel.: 349-5289593 (Milivoj) ali 382-825523 (Niko).
AŠZ JADRAN vabi vse košarkarje, zveste navijače in simpatizerje Združenja na praznično in prijateljsko srečanje po končani domači tekmi Jadran Franco - Virtus Padova, da se poslovimo od starega leta in skupaj nazdravimo na novo leto 2014 ter, da si izmenjamo srčna in iskrena voščila za bližajoče božične praznike.
PLESNO DRUŠTVO VIPAVA organizira danes, 14. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu, v centru Vipave, plesni večer. Vsako 2. in 4. soboto v mesecu javni družabni ples, namenjen zunanjim plesalcem/tečajnikom plesnih šol standardnih, latinsko-ameri-ških in disko plesov. Na sporedu so še bačata, salsa, mazurka, argentinski tango. Dodatne info na tel.: +386-(0)31247578 (Makovec).
RASTI S PRAVLJICAMI - ŠC Melanie Klein prireja letno dobrodelno pobudo, ki bo potekala danes, 14. decembra, v prostorih nakupovalnega središča Torri d'Europa (3. nadstropje). Dedek Mraz in junaki pravljic pričakujejo otroke od 15. do 19. ure. Pravljica bo na sporedu vsakih 30 minut. Vstop prost! Toplo vabljeni!
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane, starše in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 14. decembra, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Dijaškem domu »Srečko Kosovel« v Trstu. Pred tem prirejamo za vse člane kulinarično srečanje »Kdo se boji ekonoma«, ki bo ob 15. uri. Za podrobnejše info obrnite se do vodnikov družin. Taborniški srečno!
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA vabi vse cenjene oljkarje in odjemalce na otvoritev nove torklje, ki se bo vršila danes, 14. decembra, ob 11. uri v Ul. Travnik 10. Sledi degustacija našega novega oljčnega olja ter srečolov, za katerega najsrečnejši si bo pridobil obiralec oljk.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalni novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih. Toplo vabljeni!
JUS NABREŽINA GEMEINDE vabi na predstavitev novega koledarja na temo »Nabrežinci v obdobju Velike vojne«. Predstava bo v nedeljo, 15. decembra, ob 10.30 v kavarni.
OLEPŠAJTE SI BOŽIČ, pridite v društvene prostore SKD Grad od Banov na ogled izdelkov, ki so pripravile pridne in spretne roke naših žena. Čakamo vas do 15. decembra, od 16. do 19. ure.
SOMPD VESELA POMLAD vabi bivše pevce k pevskemu sodelovanju pri sveti maši ob 35-letnici zborovskega društva, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 10.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah.
OBČINSKA KNJIŽNICA N. PERTOT v
Nabrežini bo v ponedeljek, 16. decembra, zaprta.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS
se bo sestal v torek, 17. decembra, ob 20.30 na svojem sedežu, Doberdobska ul. 20/3, ob 20.30. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; pravilnik na zasedanje javnih ali odprtih površin z »dehors« - odlog terminov za prilagoditev nastavljenih; prošnja za gradbeno dovoljenje; spisek potrebnih del na območju sveta.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. decembra, ob 20.00 tovariško srečanje ob zaključku leta.
JOGA - SKD F. Prešeren sporoča, da bo vadba joge v sredo, 18. decembra, potekala skupno za začetnike in nadaljevalno skupino od 17.30 do 19.00. Ob 19. uri bomo nazdravili pred prazniki. Prinesite pijačo in kaj za pod zob.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnih in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v sredo, 18. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20/II.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu. Dnevni red: delovanje NŠK; volitve: upravni in nadzorni odbor.
VESELI KOLEDNIKI COŠ P. TOMAŽI-
ČA iz Trebč se bodo podali po vasi v četrtek, 19. decembra, popoldne in v petek, 20. decembra, zjutraj.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje, da se v petek, 20. decembra, z avtobusom skupaj odpeljejo do Ljubljane na popoldanski ogled praznično razsvetljene slovenske prestolnice in božičnih stojnic. Dodatne info in prijave na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, II. nadstropje. Tel.: 040360072.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt od 23. decembra do vključno 6. januarja.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, v petek, 27. decembra, zaprt za stranke. V ponedeljek, 23. decembra, bo deloval od 8.30 do 10.30. Info na tel.: 0402017398/390.
KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta« v soboto, 28. decembra, v Bazovici (Ul. S. Kosovela 3). Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja, ki se bodo odvijali v deželi, s pri-četkom v soboto, 11. januarja. Informacije na tel.: 347-0473606.
0 Prireditve
SKUPINA 35-55 - SKD France Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar N'G'rici na ogled fotografske razstave »Skozi objektiv Igorja Zerjala«.
BOŽIČNI SEJEM pri SKD I. Gruden danes, 14. decembra, od 16. do 20. ure v prostorih KD I. Gruden; ob 17. uri baletni nastop skupine Releve (vodi M. Kosovač); ob 18.30 božični motivi s solopevko T. Tuta.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA vabi danes, 14. decembra, ob 20. uri v Avditorij v Devinu na Božični koncert ansambla »Girotondo d'arpe« in so-pranistke Alessandre Schettino. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem SCGV Emil Komel in s finančno podporo Pokrajine Trst.
SKD PRIMOREC vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI«, ki bo danes, 14. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine, vabi danes, 14. decembra, ob 20.30 na predstavitev filma o Prvi svetovni vojni »L'albero tra le trincee«. Sledila bo okrogla miza: po sledovih Prve svetovne vojne v Galiciji. Prisotni bodo Paolo Rumiz, Marina Rossi in režiser Alessandro Scillitani.
SKD VESNA prireja danes, 14. decembra, ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu, v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni Kras in skladom Matej Lah - Lachi, »Sladko božično voščilo«. Sodelujejo Glasbeni ustvarjalci pod vodstvom Ivane Sullini, glasbena skupina Gross - upi z Grosupljega ter tekmovalci v izdelavi slaščic. Pecivo lahko prinesete že od 15.30 dalje.
SKUPAJ NA OPČINAH - danes, 14. in v nedeljo, 15. decembra: od 9. do 19. ure na Opčinah »Trg rabljenih predmetov in obrtniški trg«. Na Nano-škem trgu in na Proseški ul. 7 (ob jaslicah) samo za otroke Pop-Corn, masker, krofi in razne sladkarije. Danes, 14. decembra, od 9.30 dalje Mednarodni športni krožek ASD vabi na »Fitness Day«. V nedeljo, 15. decembra, od 16. do 18. ure sprehod Božička s kočijo po vasi (odhod z Nano-škega trga); od 15. do 18. ure mimohod godbe na pihala Viktor Parma -Trebče (zaključek: Dunajska cesta 51); od 18. ure dalje kotalkarski nastop (organizator Societa Polisportiva Opi-cina, Alpinska ul. 128/1).
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE vabi v Trebče na božični sejem, ki bo odprt danes, 14. decembra, od 17. do 20. ure in v nedeljo, 15. decembra, od 10. do 13. ure.
BOŽIČ V TERSKI DOLINI: Koncert v sklopu deželne revije Nativitas, v organizaciji Barškega okteta, Gorske skupnosti Ter, Nediža, Brda, ZSKD in USCI FVG, bo v nedeljo, 15. decembra, ob 15.30 v Cerkvi Sv. Jurija v Bar-du. Nastopajo OPZ Mali Lujerji-Bar-do (dir. David Klodič), MePZ Naše Va-si-Tipana (dir. David Klodič), MePZ Rečan-Grmek (dir. Stefania Rupli), Združena zbora MePZ Sv. Anton-Kobarid in MoPZ Justin Kogoj-Dole-nja Trebuša (dir. Matej Kavčič) in ZePS Stu ledi (dir. Katja Lavrenčič).
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na prireditev »V pričakovanju Božiča«, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo učenci večstopenjske šole Vladimirja Bartola ter dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu.
IN MIR NA ZEMLJI - Občina Dolina s prispevkom Pokrajine Trst v sodelovanju s kulturno ustanovo »Pan-gerc« iz Doline in s pihalnim orkestrom Breg vabi v nedeljo, 15. decembra, ob 18.30 v Občinsko gledališče v Boljuncu na božični gala koncert. Nastopali bodo Marko Manin z nekaterimi bivšimi člani ans. bratov Avsenik, operna pevka Tina Debevec, pevka Paola Racman in godba na pihala Breg.
KONCERT - POKLON G.VERDIJU v nedeljo, 15. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. Oblikujejo ga: tržaški pihalni orkester »Arcoba-leno« (vodi Erik Zerjal), združeni pev-
ski zbor SKD Lipa iz Bazovice (vodi Tamara Ražem Locatelli) in solisti. Vstop prost.
POTOVANJE MED BOŽIČNIMI TRADICIJAMI: Koncert v sklopu deželne revije Nativitas, v organizaciji zbora Tre valli - Tri doline, ZSKD in USCI FVG, bo v nedeljo, 15. decembra, ob 20.30 v Cerkvi Santa Maria della Neve v Vidmu. Nastopajo Zbor Tre val-li - Tri doline - Cravao, San Leonardo (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Lis vos dal Natison - San Giovanni al Natisone (dir. Maria Fran-cesca Gussetti) in Zbor Corale Faisi Dongje - Racchiuso di Attimis (dir. Alessandro Rizzi).
PREDBOŽIČNA IDILA v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku bo Nelida Ukmar predstavila pesniško zbirko »Phoenix - dal calcare del Carso«, z glasbeno spremljavo harfistke in pevke Ester Pavlic. Sodelujejo Arianna Salvador, Elena Husu ter Loredana Umek.
SKD VIGRED - Veseli december v Šem-polaju: sejem ročnih del in knjig ter razstava slik V. Benedetič, izdelkov članov Krut-a, božičnih obeskov T. Sedmaka na ogled do 15. decembra (ob delavnikih 15.30-18.30; nedelja 9.30-11.00 in 15.00-18.00). Na sejmu sodeluje krajevno Združenje staršev; v petek, 20. decembra, ob 20. uri koncert Srečno.
VZPI-ANPI ANED ANPPIA prireja v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vad-nala. Govorila bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in predsednik društva TIGR Marjan Bevk, predsedoval bo Erik Piccini, pel pa bo MoPZ Tabor. Ob 16. uri bo v Prosvetnem domu ob sodelovanju Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši nastop Marjetke Popovski in recitatorjev ter podelitev priznanj društva TIGR. Sledilo bo odprtje fotografske razstave in prikaz filma »Utrinki primorske himne«, ki ju bo predstavila Jožica Zafred.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. decembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, v Ulici Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev knjižnih novosti založbe »Mladika« in pogovor z avtorji. Sodelovali bodo Boris Pahor, Irena Zer-jal in Igor Pison.
KRU.T vabi na predavanje »Camino de Santiago de Norte«, ki bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 18. uri v društvenih prostorih. Prof. Loredana Kralj bo pripovedovala o prehojeni romarski poti po čudoviti severni atlantski Španiji. Info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na Božičnico v ponedeljek, 16. decembra, ob 19. uri v Ljudski dom v Križ.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled razstave »Woman front back« Miloša Zidariča in Marka Civardija v agri-turizmu v Praprotu, ki bo odprta do torka, 17. decembra, od 17. ure dalje.
UČENCI IN UČENKE COŠ F. VENTU-RINIJA bodo v torek, 17. decembra, obiskali družine za Tepežnico v Bor-štu in Zabrežcu v jutranjih urah in za Zivitore v Boljuncu v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah. Ob zaključku koledovanja, ob 15.45 bo šolski zbor s kratkim programom podal božična in novoletna voščila staršem in vaščanom sredi Gorice v Boljuncu (ob slabem vremenu na dvorišču bara SKD »F. Prešeren«). V Gročani bo koledovanje konec decembra po ustaljeni navadi.
OBČINA ZGONIK vabi v sredo, 18. decembra, ob 11. uri v novi del občinske stavbe na odprtje razstave Revi-stArt, ki so jo pripravili gojenci Socio-vzgojnega središča iz Sesljana.
POKLON JUBILANTU ADIJU DANE-VU - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na večer avtorskih samospevov Adija Daneva, ki bo v sredo, 18. de-
cembra, ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6.
ŠTUDENTSKA ZALOŽBA, Slovenski klub, Center za slovenščino ter jezikovna in prevajalska sekcija oddelka za pravne, jezikoslovne in prevajalske študije Univerze v Trstu vabijo na literarno srečanje s tržaškim besednim umetnikom Markom Sosičem, ki bo v sredo, 18. decembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Pogovor bosta vodili Darja Betocchi in Karin Marc Bratina.
BILA JE LUČ, BILA JE PESEM: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji MePZ Barkovlje, ZSKD in USCI FVG bo v četrtek, 19. decembra, ob 20. uri v Cerkvi Sv. Jerneja v Bar-kovljah. Nastopajo MePZ Barkovlje in Glasbena Kambrca (dir. Aleksandra Pertot) ter zbor Coro Tacer non pos-so - Trst (dir. Francesco Calandra).
OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami v četrtek, 19. decembra, ob 18. uri v ŠKC v Zgoniku Božičnico. Med 17.30 in 19.30 bosta potekala tudi knjižni in božični sejem. Vabljeni!
SPDT prireja tradicionalni društveni zaključni večer v četrtek, 19. decembra, ob 20. uri v dvorani K.R.D. Dom Briščki, ki bo v Briščikih. Vabljeni.
UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, malčki OV iz Škednja in od Sv. Ane ter učitelji in vzgojiteljice toplo vabijo na Božičnico, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 14. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Škednju. Na prireditvi bodo učenci in malčki izročili dobrodelno nabirko predstavnikom združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj.
OTROCI OV UBALDA VRABCA IN UČENCI OŠ TRUBARJA-KAJUHA vabijo na adventni koncert »Zvezde na nebu žare«, ki bo v petek, 20. decembra, ob 18.30 v Športnem Centru Zarja v Bazovici. Gostje koncerta: harmonikar Marko Manin s svojim ansamblom in z bivšimi člani Ansambla bratov Avsenik, solo pevka Tina Debevec, operna pevca Goran Ruzzier in Regina Parente z učenci, otroci vrtca in učenci osnovne šole iz Bazovice.
SKLAD M. ČUK, Proseška ul. 131/133 - Opčine, vabi na ogled skupne razstave »Kraška simfonija«, ki bo odprta do 20. decembra, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA vabi na Adventni koncert, ki bo v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah, v soboto, 21. decembra, ob 20.30.
POTOVANJE MED BOŽIČNIMI TRADICIJAMI koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji Zbora Tre valli - Tri doline, ZSKD in USCI FVG bo v soboto, 21. decembra, ob 20.30 v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika v San Giovanni al Natisone. Nastopajo Zbor Tre valli-Tri doline-Cravao, San Leonardo (dir. Maria Francesca Gus-setti), Zbor Lis vos dal Natison - San Giovanni al Natisone (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Coro liturgico parrocchiale di San Giovanni al Natisone (dir. Marta Sclauzero) in dijaki ter profesorji srednje šole z glasbeno učno smer »Albert Schweitzer« iz San Giovanni al Natisone.
MOŠKI GLASOVI V BOŽIČNIH PESMIH: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji MoPZ Tabor - Opčine, ZSKD in USCI FVG bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v Cerkvi Lurške Matere Božje na Fer-lugih. Nastopajo MoPZ Tabor - Op-čine (dir. David Zerjal), Barški oktet (dir. David Klodič) in MoPZ Štmaver (dir. Nadja Kovic).
Prispevki
Namesto cvetja na grob Davorina Križ-mančiča darujeta Bruna in Marijan Spetič 50,00 evrov za TPPZ Pinko To-mažič.
V spomin na ljubega sina Davorja Pečenka daruje mama Vera 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Trojice na Katinari.

sledi nam na
kuuibterju
8
Sobota, 14. decembra 2013
TRST
/
gledališče verdi - Posvet o varnosti v sektorju prireditev
Po smrti Francesca Pinne snujejo v Trstu model preventive
Pred dvema letoma je v tržaški športni palači Palatrieste le nekaj ur pred koncertom pevca Jovanottija umrl mladi domačin Francesco Pinna. Soudeležen je bil pri sestavljanju mogočnega odra, nanj in na njegove sodelavce iz različnih podjetij ter agencij pa je zgrmelo težko kovinsko odrsko ogrodje z opremo za ozvočenje, ki ga je pokopalo. V spomin na Pinno je bil včeraj v gledališču Verdi posvet o varnosti na področju koncertov in drugih prireditev, ki naj bi bil odskočna deska za pripravo vladnega odloka na to temo. Italija se med drugim pripravlja na svetovno razstavo Expo 2015 v Milanu, kjer bo morala biti varnost delavcev v ospredju.
Številni italijanski strokovnjaki so se pogovarjali o preventivi in primeru dobre prakse iz Trsta. Valentino Patussi, direktor oddelka za preventivo tržaškega zdravstvenega podjetja, je povedal, da tehniki in izvedenci vztrajno delajo, da bi izboljšali razmere. Spodbudila jih je ravno tragična nesreča v športni palači, saj nočejo, da bi se kaj takega pono-
Nesreča v tržaški športni palači Palatrieste
vilo. »V zadnjem letu smo preizkusili novo obliko sodelovanja med institucijami in novo mentaliteto,« je povedal Patussi. Zdrav-

PEKARNA
SLASCICARNA
V decembru smo odprti tudi ob nedeljah zjutraj

DUNAJSKA CESTA 3 • OPČINE • TEL. 040 213645
arhiv kroma
stveno podjetje uspešno sodeluje z deželnim uradom za delo, zavodom Inail in Občino Trst, z občinsko policijo (predvsem pri preverjanju varnosti na gradbiščih) in gasilci. »Zavod Inail se zelo trudi, izobražuje in informira delavce ter delodajalce, tudi v posebnih sektorjih, kot so kulturni in zabavni dogodki,« je med drugim povedala deželna direktorica Inaila Carmela Sidoti.
Danes ob 9. uri bo v športni palači na Čarboli dobrodelni odbojkarski turnir Memorial Francesco Pinna v priredbi združenja Calicanto onlus. Zbrana sredstva bodo na željo družine Pinna namenili bolnici Burlo Ga-rofolo, in sicer za nakup aparatur za intenzivno nego za novorojenčke.
Sodni postopek v zvezi s tržaško nesrečo pred Jovanottijevim koncertom je medtem še v začetni fazi. Prihodnja obravnava pred tržaško preiskovalno sodnico bo 24. januarja.
Praznični vikend na Opčinah
Na Opčinah se nadaljujejo božične pobude, ki jih prireja domače združenje Skupaj na Opčinah v sodelovanju s tržaško občinsko upravo ter s podporo vzhodnokraškega rajonskega sveta, ZKB in združenja Confcommercio. Danes in jutri bo od 9. do 19. ure po openskih pločnikih potekal sejem rabljenih predmetov in obrtniški trg. Danes bo od 9.30 dalje v Mednarodnem športnem centru zaživel t.i. Fitness day z brezplačnim prikazom telovadnih vaj. Na Nanoškem trgu in na Proseški ulici (ob jaslih) bodo otroci lahko dobili kokice in krofe. Jutri bodo trgovine odprte, najmlajše pa bo razveselil prihod božička na kočiji, ki se bo od 16. ure peljal po vasi in razdeljeval slaščice in bombone. Brez glasbe seveda ne gre, za kar bo jutri od 15. ure dalje poskrbela godba na pihala Viktor Parma iz Trebč (Mimohod se bo zaključil pri piceriji Al Cavallino Rosso na Dunajski cesti).
V	Križu danes Sladko božično voščilo
SKD Vesna prireja danes ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu prireditev z naslovom Sladko božično voščilo. Nastopajo glasbena skupina Gross-upi, mladi domači ustvarjalci in tekmovalci v izdelavi slaščic. Pri pobudi sodelujeta zahodnokraški sosvet in sklad Matej Lachi-Lah.
Solidarnostni božični koncert
V	cerkvi sv. Marije Velike bo drevi ob 20. uri božični koncert zbora I pic-coli cantori della citta' di Trieste ob spremljavi ansambla glasbene akademije iz Trsta. Večer prireja združenje Onorevoli colonnelli del Kentucky, prostovoljne prispevke pa dobo namenili združenju Agmen, ki pomaga družinam otrok z rakastimi obolenji.
Božični sejem še danes in jutri pri Banih
Pri društvu SKD Grad od Banov so se tudi letos odločili, da pripravijo božični sejem. Od včeraj do nedelje bo na ogled več ročno izdelanih božičnih okraskov in drugih izdelkov, ki so jih pripravile pridne in ustvarjalne vaš-čanke. Dolgi zimski večeri so namreč primerni za taka dela, še
posebno če človeka veseli, da nekaj ustvarja. V društvenih prostorih bodo razstavljale svoja dela Ester, Sonja, Tanja, Lida in Valentina.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 14. decembra 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Račun za zastonjska kosila
Darja Kocbek
Državljani Slovenije so več kot tri mesece po sprva napovedanem datumu ta četrtek le izvedeli, kako velika je luknja v bankah in koliko jim bo država vzela iz denarnic za zamašitev te luknje. Osem slovenskih bank, v katerih so tuji revizorji po naročilu bruseljske evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) opravili obremenilne teste, imajo 4,8 milijarde evrov premalo kapitala. Ta primanjkljaj je posledica posojil, ki jih banke ne morejo dobiti vrnjenih. Večino luknje jim bodo pokrili davkoplačevalci, saj je vlada za dokapitali-zacijo treh največjih (državnih) bank, Nove ljubljanske banke (NLB), Nove kreditne banke Maribor (NKBM) in Abanke Vipe že zagotovila dobre 3 milijarde evrov.
NLB bo dokapitalizirala z 1,5 milijarde evrov, NKBM z 870 milijoni evrov in Abanko Vipo s 591 milijoni evrov. Levosredinska vlada Alenke Bratušek je že takoj sprejela tudi sklep o prenosu slabih terjatev bank na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Tudi krediti bank, ki so jih bankirji v veliki meri podeljevali na lepe oči in mimo bančnih pravil, bodo torej preneseni na pleča davkoplačevalcev. Na to slabo banko bo prenesenih za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev treh največjih bank. Transakcij-ska vrednost prenosa teh terjatev bo 1,7 milijarde evrov. Za ta znesek bo slaba banka izdala obveznice z državnim poroštvom, kar pomeni, da se bo prištel k javnemu dolgu države.
Minister za finance Uroš Čufer pojasnjuje, da bo dokapitalizaciji bank in prenosu slabih terjatev na slabo banko sledila privatizacija. Država namerava svoj delež v NLB (ta zdaj znaša 77,5 odstotka, skupaj z držav-
nimi družbami pa okrog 90 odstotkov) zmanjšati na 25 odstotkov in eno delnico do leta 2017, celoten delež v NKBM pa prodati do leta 2016. Čufer ni izključil možnosti, da bi delež v NLB prodali v celoti, če bi v postopku privatizacije prišli do ugotovitve, da bi bilo delež bolj smiselno prodati v celoti in če bi se s tem strinjal tudi parlament.
Za preostalih pet bank, ki so jih tuji revizorji pregledali (Gorenjsko banko, Banko Celje, Unicredit, Raif-feisen in Hypo Alpe Adria), bo po besedah guvernerja Boštjana Jazbeca Banka Slovenije oddala ustrezno odredbo do konca junija 2014. Če primanjkljaja do takrat ne bodo pokrile, bo država zagotovila ustrezna kapitalska varovala ob polnem spoštovanju pravil državnih pomoči. Jazbec pričakuje, da jim bo primanjkljaj uspelo pokriti, saj gre za banke, ki trenutno sicer izpolnjujejo kapitalske zahteve, a bi utegnile do leta 2015 imeti primanjkljaj razpoložljivega kapitala. Sicer pa Slovenija po Jazbečevih besedah danes plačuje račun za vsa zastonjska kosila. Če se bo spremenilo lastništvo bank in če se bo zmanjšala vloga države kot lastnice bank, je »velika verjetnost, da je to ena zadnjih dokapitali-zacij na račun davkoplačevalcev«. Metodologija pregleda bank, ki je bila uporabljena v Sloveniji, bo prihodnje leto v večji meri uporabljena tudi za preglede bank v območju evra. Tudi izvajalec bo isti, poskuša davkoplačevalce potolažiti Jazbec.
Z objavo rezultatov pregleda se je zdaj končalo tudi ugibanje, ali bo Slovenija zaradi bančne luknje prisiljena prositi za mednarodno pomoč iz evropskega reševalnega sklada ESM. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je sporočil, da
je zdaj jasno, da lahko Slovenija svoj finančni sistem sanira brez finančne pomoči evropskih partnerjev. Tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je izrazil prepričanje, da bodo slovenske oblasti same ustrezno pokrile kapitalske potrebe bančnega sektorja.
Ekonomist in pravnik Mitja Kovač je za tiskovno agencijo STA dejal, da rezultati pregledov kažejo, da ima Slovenija dosti manjšo težave z bančnim sektorjem kot marsikatera druga država, med njimi Nizozemska, Velika Britanija, Irska, tudi ZDA. »Veseli me, da so se tisti s katastrofičnimi scenariji sedaj malo umirili,« je dejal.
Ekonomist in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je pričakoval nekoliko nižje številke. »To pomeni, da so skušali biti na varni strani, torej, da ne bi prišlo do podobnega scenarija kot na Irskem, kjer so podcenili možna tveganja,« je pojasnil. Da je strošek reševanja bank za Slovenijo zaenkrat obvladljiv, vendar pa je to šele prvi nujni korak k prestrukturiranju in ponovnem okrevanju gospodarstva, je ocenil ekonomist Jože Damijan. Prvi naslednji korak je finančno prestrukturiranje prezadolženih podjetij, ki jim bo treba odpisati dolgove, reprogramirati kredite in najti nove lastnike, ki jih bodo dokapitalizirali. Drugi korak je privatizacija bank, tretji pa zagon gospodarstva, pravi Damijan.
Davkoplačevalci po osamosvojitvi največji banki rešujejo že drugič. Tožilci in kriminalisti, ki že nekaj časa iščejo odgovorne za to, da so banke nasedle, so zlasti v NLB naleteli na velike težave pri pridobivanju dokumentov. Vse kaže, da kazenskih ovadb še dolgo ne bo, prav tako pa ni videti, da bi država pripravljala odškodninske tožbe proti nekdanjim članom nadzornih svetov in uprav svojih bank.
promet - Ne velja za prometnice v Istri in Dalmaciji
Na Hrvaškem zimska oprema obvezna vse do 15. aprila
Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je sporočilo, da je poslej na večini prometnic v državi v veljavi obveznost zimske opreme za vozila med 15. novembrom in 15. aprilom. Kazen za voznike, ki nimajo zimske opreme, je 700 kun oziroma 92 evrov.
Za razliko od Slovenije, kjer je zimska oprema za vsa motorna vozila ne glede na stanje na cestiščih obvezna od 15. novembra do 15. marca, je hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo 6. decembra določilo, da bodo na Hrvaškem ustrezne pnevmatike, verige za pogonska kolesa in podobna zimska oprema obvezni vse do sredine aprila.
V odloku o obvezni uporabi zimske opreme, ki je objavljen tudi na sple-
tni strani hrvaškega uradnega lista, so posebej našteli javne prometnice, kjer velja ta obveznost. Gre za vse celinske avtoceste na Hrvaškem, vključno z delom avtoceste Zagreb-Split med hrvaško prestolnico in Maslenico. Odlok velja tudi za vse državne ceste v notranjosti države.
Med njimi pa ni avtocest v Dalmaciji in v Istri ter lokalnih prometnic ob obali. Tako je npr. zimska oprema med 15. novembrom in 15. aprilom obvezna na državni cesti D1 od Gruškovja do Knina, medtem ko ni obvezna na isti prometnici od Knina do Splita. Sicer pa je tudi na cestah, ki niso uvrščene med »zimske«, potrebna zimska oprema, če je cestišče prekrito s snegom in ledom.
PISMA UREDNIŠTVU
Pod svobodnim soncem? Tožba novega zamejca
Še ne tako davno, a že skoraj nekoč, smo se Slovenci pod visokimi gorami počutili to, kar smo - zahodni Slovani.
Sedaj, ko ni več mej in smo Evropejci, se Slovenci vse bolj in bolj počutimo,
kar nismo nikoli bili -vzhodni zamejci.
Če pa niti povežemo konec s koncem, se zdi, da nikoli ne bo, kot je nekoč bilo: Ni več sveta -pod svobodnim soncem?
Nlfl
Radivoj Pahor, Renče
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Domači ljubljenec
Otroška sreča ima več obrazov: mamin poljub, očkova pohvala, priljubljena igračka, najboljši prijatelj in domača živalca, s katero odraščati. Otroci ljubijo živali. Imeti svojega domačega ljubljenčka, s katerim živiš in ki živi zate in brez katerega ne moreš živeti, je vse nekaj drugega kakor odraščati z televizijo in ob njej. Konec koncev televizijskih junakov ne moreš prijeti, božati in česati, ne moreš se pocrkljati z njimi, ne moreš z njimi tekati ali se igrati. Zaslon kaže le domišljijske pojave, brez pravega življenja, neresnične in take, ki jih ne moreš prav izkusiti, saj je to mogoče storiti le z vsemi čuti.
Otrok takoj opazi, kako pustolovska, življenjska in polna presenečenj je resnična živalca, da ima človeka rada in da jo človek lahko varuje in je zanjo odgovoren. Preko igre in predigre se živalca naveže na človeka, zaupa mu, mali človek pa živalci da vse svoje srce. Tudi če nekateri starši tega skoraj ne verjamejo in so prepričani, da živalca ne bi nikoli mogla zamenjati mamo ali očeta, sestro ali brata, kljub temu lahko pride med otrokom in živalco do takega tesnega prijateljstva, da se življenje obeh obogati s pričakovanji in naklonjenostjo.
Nekateri izvedenci za otroški razvoj so prepričani, da niso nikoli prej otroci tako zelo potrebovali domačo živalco kot v sodobnem času. Otroštvo v mestu pomeni predvsem biti zaprt med beton in ulice, naravo spoznavati zgolj iz druge roke, težko priti do igranja na prostem ... Ta način življenja ne doživlja naravnih ritmov ljubezni, spočetja, rojstva, odraščanja, odhajanja in smrti od blizu, pač pa jih zaznava le od daleč. Živalca, -papagaj ali psiček, morski prašiček ali muca -, zopet približa otroku vse te plati življenja, vodi ga znova in igraje vse bliže naravi in njenemu dogajanju. Izkušeni starši ter pedagogi in psihologi povedo, kako pomembna je za otroka živalca: štiriletnik nori s psičkom, petletnica se crklja z muco in ji na uho zaupa stvari, ki so zanjo zelo pomembne, šestletnik uči svojega pa-pagajčka novih besed ... Otrok in živalca celo drug drugega potrebujeta, saj oba morebiti izkušata stisko v sodobnem načinu življenja. Izvedenci menijo, da je danes duševna higiena še posebej ogrožena, to pa se vidi tako pri otrocih kot pri živalih, saj oboji potrebujejo zagovornika, ki jih bo ščitil pred poškodbami in jim pomagal, da se lahko razvijejo čim bolj naravno.
Otrok in živalca spoznata bližino, ki jo lahko nudita drug drugemu in prijateljski občutek. Drugače se počuti šolarček, ki se vrne iz šole v prazno stanovanje, ker sta pač oba starša še v službi ali pa oni, ki ga doma ljubeznivo pozdravi muc Miki in se mu pritisne ob nogo. V praznem stanovanju otroku drugo živo bitje pove, da je bil pričakovan in da ni sam.
Živalce oddajajo sporočilca o naklonjenosti, zadovoljstvu in crklja-nju, ki otroku polepšajo življenje. Raziskovalci na Inštitutu za psihologijo bonske univerze so ugotovili, da lahko živalca, razvedri otroku še tako nenavadno situacijo, denimo ko pride domov in ni nikogar, da bi lahko izpovedal in potožil svojo žalost in svoje dnevne težave, le listek: pizza, ki naj si jo odtali, je v zamrzovalni skrinji. Znanstvene raziskave so pokazale, da živalca lahko odsotnost staršev kompenzira in otroka potolaži.
Živalca kot član družine bogati dan za dnem družinsko življenje in zabava neverjetno število prijateljev, ko jim domači pripovedujejo, kaj je znova ušpičila njihova Numa ali storil navihani mucek Flik. Raziskovalci vedo povedati, da se v takih družinah za razliko od onih, ki nimajo domačih živali, veliko govori, saj je pri njih vedno nekaj novega, nenazadnje to, kar počenja domača živalca.
Domače živalce krepijo pozitivni razvoj. Vse več staršev se zaveda, da je domača živalca pomembna za otrokov razvoj, zlasti staršev, ki so sami odraščali z ljubljenčkom. Neka nemška raziskava med osnovnošolskimi otroki je pokazala, da se otroci, ki odraščajo z domačo živalco, bolj pozitivno razvijajo. Njihovi učitelji so izjavili, da so manj agresivni, se bolje razumejo s sošolci, njihovo socialno obnašanje je bolj izrazito in kažejo veliko več čuta odgovornosti; so duševno bolj uravnovešeni, bolj zadovoljni in tenkočutnejši. Otrok in živalca pri medsebojnem prilagajanju izkusita, razvijata in gojita med odraščanjem posebno vedenje v nekakšni vzajemni vzgoji.
Mama, hočem psička! in večno moledovanje in sitnarjenje ... Željo po domačem ljubljenčku je treba temeljito preučiti. Vsaka živalca je živo bitje s svojimi potrebami, občutki in zahtevami. Še posebej to velja za psa. Pes ni igrača. Zanj se mora odločiti vsa družina in pretehtati dejstvo, da se bo s psom družinsko življenje predruga-čilo. Pes potrebuje pozornost in skrb, otrok v predšolski dobi pa bi bil preobremenjen, če bi bil z psa sam odgovoren.
Že omenjena raziskava je pokazala, da 90 odstotkov družin, ki so se odločile za psa, gleda nanj kot na dobrodošlega sovzgojitelja, ki bo spodbudil otrokov čut odgovornosti in ga naučil socialnega vedenja. Otroci pa vidijo v svojem psu prijatelja, zaupnika in tolažnika.
Včasih starše skrbi ali bo sicer dobrodušen in ljubeznivo vzgojen pes kljub temu kaj storil otrokom. Izvedenci odgovarjajo, da je nevarnost, da bo otrok postal žrtev nesreče ali dobil poškodbe na poti iz šole domov večja, kakor da bi dobrodušen in dobro vzgojen pes med igro z zobmi uščipnil ali ga trdneje zgrabil z zobmi. Psi ljubijo in ščitijo svoje male prijatelje brezpogojno, pa vendar naj dojenčki in malčki nikoli ne ostanejo sami s psom!
Otroci varnost, ki jim jo daje pes zaslutijo in dobijo moč, mirnost in prednost. Pes pomaga otroku do stika z drugimi: kdor ima psa, je navadno priljubljen. Eden izmed sodobnih rizičnih faktorjev za otroka je dolgočasje: spijo, nimajo nobene volje, buljijo v televizor ... Vse to se lahko spremeni, ko dobijo psa. Raziskave so to potrdile. Otroci postanejo dejavnejši pri športu, se maj pritožujejo, da so osamljeni, niso v depresivnem stanju in se ne izolirajo od družbe. Most, ki ga otrok potrebuje za povezavo z drugimi, je lahko pes. Kdor ima otroke in psa ve, da mora dvojno vzgajati z veliko ljubezni in potrpljenja.
Morebiti se nekateri vprašujejo ali obstaja idealni pes za otroke. Izvedenci odgovarjajo, da je večina psov primernih, če jih vzamemo v družino, ko so še mladički, stari od osem do deset tednov, ki bodo odraščali z otroki. Posebej dobrovoljni pa so psi, ki so imeli dobro nastavitev že pri rejcu in skrbno vzgojo pri novem lastniku.
Ko pridejo v novi dom, morajo dobiti svoje stalno mesto (košaro, naslanjač, staro odejo ... ) Pomembno je, da gredo vsak dan na sprehod. Poleg prehrane in vode, povodca in skrbi zanj pa potrebuje pes še veliko ljubezni in nekaj časa, posvečenega njemu za igro, sprehod, česanje ... ter občasne veterinarske preglede, da bo čim bolj zdrav, kar bo dobro za vso družino. (jec)
1 0 Sobota, 14. decembra
2013
KULTURA
glasba - V Kulturnem domu v Novi Gorici
Avstrijska godalna tradicija z Godalnim kvartetom Mozarteum
Na decembrskem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica se je predstavil Godalni kvartet Mozarteum in nas popeljal na odkrivanje godalne tradicije Avstrije.
Godalni kvartet Mozarteum oziroma Mozarteum kvartet Salzburg beleži dolgo zgodovino. Začetki delovanja segajo v trideseta leta minulega stoletja, prvo uradno imenovanje in ustanovitev zasedbe pa sega v leto 1955, ko je takratni soustanovitelj in kasnejši predsednik Festivala Salzburg uradno osnoval to zasedbo. Pred petnajstimi leti pa so Mednarodna fundacija Mozarteum, Mozarteum orkester in Univerza Mozarteum podelili kvartetu, ki je takrat že deloval pod umetniškim vodstvom Markusa Tomasija, laskavi naziv Mozarteum in ga tako uvrstila med uradne sestave znotraj te ugledne inštitucije. V želji po iskanju drugačnih izvajalskih usmeritev, ki bi znani in cenjeni avstrijski godalni normativi, dodale več sodobnega izvajalskega pridiha, se je credo kvarteta v času delovanja preobrazil. V biografiji lah-
ko beremo, da izvajalska usmeritev kvarteta poskuša presegati začrtane inter-pretacijske meje, ki jih postavlja in brani združenje Mozarteum v smislu tradicije. Interpretacije kvarteta se tako kažejo kot neobremenjene pri iskanju bolj odprtega načina muziciranja. Kljub temu pa izvedbe zasedbe izhajajo iz ustaljenih (konvencionalnih) smernic avstrijske godalne tradicije, ki je prisotna in tudi jasno zaznavna v izrazu glasbe. Sodoben pristop k interpretaciji klasičnega repertoarja se izraža v posebnem slogu, ki je dokaj izstopajoč in vitalen ter prihaja v osredje zlasti v igri prvega violinista Markusa Tomasija. Izvedbe ostalih članov kvarteta so mehkejše in toplejše, med seboj so ostali trije člani veliko bolj ubrani, usklajeni in povezani.
Pri snovanju koncertnega repertoarja kvartet daje poseben poudarek skladbam Wolfganga Amadeusa Mozarta. Z izvedbami njegovih del si je utrdil mednarodni sloves. Za nastop na goriškem koncertu je vključil tudi v program Mozartov kvartet, in sicer v D-du-
Člani Godalnega kvarteta Mozarteum
kulturni dom nova gorica
ru, KV 575. Z izborom Godalnega kvarteta v Es-duru iz posthumnega opusa Franza Schuberta je zasedba zaokrožila prvi del programa v tehtno naravnano ponudbo godalnih kvartetov iz obsežne avstrijske glasbene zapuščine. Prvi del se je iskril v linijah klasicistične finosti in jas-nine prepojene z lahkotnim optimizmom. Z Godalnim kvartetom Iz mojega življenja Bedricha Smetane pa je kvartet pokazal veliko več slovanske vro-čekrvnosti, romantičnega čustvovanja, strasti in hrepenenja.
Mozarteum kvartet Salzburg se lahko pohvali z jasnim zvokom, premišljenim in transparentnim fraziranjem, ki izhaja iz posebnega občutka do natančne obdelave detajlov. Tako v klasicističnih kot v romantičnih delih je kvartet s svojimi izvajalskimi pristopi na jasen način izrazil pomen in vsebino skladb tako pa izbrusil estetsko povednost dveh različnih obdobji in podal dve različni glasbeni zgodbi na visokem umetniškem in poustvarjalnem nivoju.
Metka Sulic
predstavitev - Druga izdaja knjige del tržaškega fotografa
Fotografije Uga Borsattija
V njej prerez življenja šestih desetletij - Na srečanju govor o ohranitvi arhiva Maria Magajne
Knjiga, ki izpričuje avtorjevo strast za poklic, kateremu se posveča že 60 let, in prek objave fotografij in osebnih spominov nudi izostren in torej zanimiv pogled na vsakdanje življenje in dogodke, ki so se v Trstu in v okolici odvijali v drugi polovici preteklega stoletja. Gre za oceno, ki so jo ob drugi izdaji knjige Uga Borsattija z naslovom »Ugo e noi« prejšnji torek podali na predstavitvi, ki je potekala v prostorih Novinarskega krožka v Trstu.
Ugo Borsatti (1927) je priznan tržaški fotograf, ki je »naključno« pristal v svetu fotografije. Izšolal se je namreč za geometra in v prvih povojnih letih opravljal različne poklice ter začel s fotografiranjem najprej športnih prireditev, v prvi vrstni tekem nogometa in baseballa, za katerega so navdušenje v Trst prinesle ameriške čete. Kaj kmalu je ustanovil svoj fotografski studio, v katerem še vedno dela.
Borsattijeva knjiga vsebuje 186 fotografij, ki prikazujejo poklice, ki jih več nihče ne opravlja, praznovanja, navade, običaje, povojne manifestacije, ribiče med tunolovom, poglede na urbano okolje, ljudi v burji, začrtovanje nove meje, odhode anglo-ameriških vojakov s tržaške železniške postaje, prihod ber-saljerjev, kraške mlekarice, barkovljan-
sko nabrežje, tramvaje, športne prireditve in drugo.
Na srečanju je o zgodovinskem pomenu objavljenega gradiva spregovoril zgodovinar Roberto Spazzali, ki je izpostavil subjektivni značaj vsakega fotografskega posnetka ter menil, da se v dandanašnjem »s fotografijami bombardiranem« svetu izgublja čut opazovanja, še predvsem med mladimi. »Borsattijeve fotografije nam nudijo veliko informacij, ki jih velja po-
zorno opazovati in preučevati,« je poudaril.
O vsebini knjige je v Novinarskem krožku govoril tudi časnikar in fotograf Claudio Erne. V primerjavi s preteklostjo zahtevajo danes časopisi od fotografov, da jim pošiljajo vrsto zaporednih posnetkov, kar ima za posledico, da ima vsaka fotografija manjšo sporočilno moč. Na predstavitvi je tekla beseda tudi o nevarnosti razpršitve dragocenega fotografskega gradiva Maria Magajne. Skrb za fotografske arhive je tesno povezana z željo po ohranjevanju zgodovinskega spomina določenega kraja in skupnosti. Zanimivost predstavlja še dejstvo, da so tako kot v drugih italijanskih krajih in mestih tudi v Trstu po vojni izginile fotografije iz časa fašizma. Zelo malo fotografskih posnetkov je prišlo v javnost iz obdobja 1920-1945, saj so ob koncu vojne očitno nekateri poskrbeli za uničenje arhivov, ker niso hoteli, da bi fotografije dokazovale njihovo tesno povezanost s fašističnim režimom. Iz tega obdobja je v Trstu hranil bogat arhiv fotograf časopisa Il Piccolo, ki je umrl med bombardiranjem mesta 10. junija 1944. Njegov arhiv je potem prevzela mestna ustanova, ki naj bi prihodnje leto, ob 70-letnici avtorjeve smrti, objavila zbrano fotografsko gradivo. (Mch)
TOMIZZEV DUH
Ukrajina -prva Rusija
Milan Rakovac
Goran Vojnovic, izvrstni slovenski pisatelj, po materini strani ukrajinskega porekla (priimek Obleš-čuk), je obiskal dedkov domači kraj blizu Lvova na zahodu Ukrajine. Na vhodu v klub z glasbo in žurom človek vpraša: ste Rusi? Ne? OK, kar noter, slava Ukrajini! Slava Ukrajini! Takoj so tu kozarci z vodko in z opozorilom, če ste Rusi, je to strup, ki vas ubije ...Pred tridesetimi leti v veliki kijevski koncertni dvorani zagrebški zbor Ladarice poje romantično ukrajinsko pesem, ki so jo pripravile za veliko vzhodno turnejo: .»zeleno je žito za vasjo, dobri ljudje so za mizo ...«. Presenečen gledam občinstvo, ki ganjeno joče: pesem je bila v Sovjetski zvezi na indeksu, tako kot Vila Ve-lebita v Jugoslaviji ...
Z naklonjenostjo gledamo Ukrajince, ki se ponosno in nepopustljivo po ledenih trgih borijo za svoja prepričanja. Pomislim, kako se mi, pripadniki »majhnih« narodov pogosto užalimo, ko ugotovimo, kako malo o nas vedo v svetu. Koliko pa mi vemo o drugih? Tudi o velikih, kot so Ukrajinci (45,5 milijonov prebivalcev, 20 milijonov v diaspori), ki so danes v v srcu političnega orkana v Evropi. OK, zapopadli smo, da največji boksar sveta Volodimir (in ne Vladimir!) Kličko ni Rus, ker vemo, da je poslanec v ukrajinskem parlamentu. Toda razen Timošenkove in Janukoviča in pa znamenitih dolgonogih blondink, ki vladajo po modnih, estradnih in ostalih pistah, ne vem, koga sploh še poznamo. Tudi ko mislimo, da kaj vemo, pravzaprav ne vemo. Da so nekateri najslavnejših svetovnih umetnikov Ukrajinci, na primer Gogolj, Čajkovski, Repin, Babelj, Mevič, Dov-ženko .Tudi Andy Warhol (čeprav se zanj borijo tudi Slovaki) .
Zelo zanimiv narod: imenujejo jih Ukrajinci, pa tudi Rusini, Ru-teni (latinsko), Malorusi, Rusiči. Sami Ukrajinci sprejemajo rusko poimenovanje nacije, Ruse kličejo MO-SKALJI. »Bizarno« je tudi to, da je ruska državnost pravzaprav - ukrajinska. Kajti od 10. do konca 13. stoletja je bila Kijevska Rusija edina moderna država vzhodno od Karpatov in zahodno od Urala. Še ena podrobnost: skozi zgodovino se je za oblikovanje in ohranitev države Ukrajina vselej spopadala s Poljaki in ne z Rusi ali Nemci. Rusi so, kot vemo, sicer temeljito rusificirali vse, od dinastije Romanov do Staljina, in se naseljevali povsod, v Ukrajino, na Baltik, na Kavkaz, v Sibirijo .V novejši zgodovini je Poljska vladala Ukrajini vse do 18. stoletja, po 1. svetovni vojni pa je Poljska za zeleno mizo dobila skoraj celo zahodno Ukrajino. Ukrajinci so lebdeč narod,
saj imajo eno najštevilčnejši diaspor na svetu, statistično 18 milijonov, dejansko čez 20 milijonov ljudi. Samo u Rusiji jih je (priznanih) 4,3 milijona, v resnici okoli 7. Sledi Kazahstan z 2,4 milijona Ukrajincev, ZDA z 2 milijoni, Kanada z 1,3 milijona in s po pol milijona Belorusija, Brazilija, Moldavija, Poljska..,pa Grčija in Italija s po 350.000 in Argentina s 250.000...Tudi v naši bližini živijo, posebej v Slavoniji in Vojvodini. Tudi kultura in jezik sta skrajno zanimiva; od 45,5 milijonov Ukrajincev jih 32,4 milijonov govori ukrajinsko, ostali večinoma rusko (posebej v estradi in gospodarstvu, seveda zaradi velikanskega ruskega tržišča), celih 13 milijonov Ukrajincev pa govori suržik, mešanico ruščine in ukrajinščine.
Ta hip bi bil rad v Ukrajini, ampak, tam je že Ervin H. M., čutim enako:
Zadnji kip voditelja Oktobrske revolucije Vladimirja Iljiča Lenina v Kijevu, je v nedeljo ponoči končal na tleh v razbitinah. Padel je kip, ker predsednik Viktor Janukovič noče odstopiti pod pritiskom opozicije. »Slava Ukrajini«, so vzklikali pripadniki ukrajinske nacionalistične stranke Svoboda, ki so granitnega kolosa z macolami razbijali na kose ... »Revolucija«, je kričala množica, Lesja Orobets pa je kimala. Vendar sama ni niti aktivistka, niti revolucionarka. Je poslanka v ukrajinskem parlamentu in poklicna političarka.
»Za nas to ni akademska razprava o lepoti politike,« je nervozno rekla. »Spremeniti moramo ustavo, sprejeti zakone, ki bodo onemogočili samodrštvo, ustanoviti mehanizme za implementacijo zakonov, vzpostaviti industrijske standarde, ekološke standarde in omejiti absolutno moč kombinacije petih ali šestih finančnih korporacij, ki imajo v lasti celo državo in njeno politiko.«
Ukrajina, pra-Rusija: z Rusijo ali z EU? Spominjam se kako so mi v osemdesetih Ukrajinci, ob vodki in boršču izrekali zdravico: »na Vzhod na Zahod ali na Ukrajinico?«. Ukrajina je ogromen most, letališče, če hočete, med zahodom in vzhodom Evrope. Tu je, združuje nas. O krizi v Ukrajini in ruski vlogi v njej mi je te dni na puljskem knjižnem sejmu ruska intelektualka navrgla: ». «oni« vsi najprej hitijo v ruski objem, potem pa nam obrnejo hrbet«. Gledam staro fotografijo tvorcev EU Adena-uerja, Schumanna in De Gasperija; v mislih so imeli Evropo od Atlantika do Urala. Morda utegne prav Ukrajina povezati Vzhod in Zahod. Če uspemo obvladati egoizme in osmi-slimo vsaj kakšno vizijo.
V Vatikanu bodo ponovno odprli antično nekropolo
VATIKAN - V začetku prihodnjega leta bodo v Vatikanu za javnost ponovno odprli antično nekropolo na Via Triumphalis. Leta 2003 odkrito grobišče so leta 2009 začasno zaprli zaradi arheoloških izkopavanj. Na grobišču, ki pokriva okoli 1000 kv. metrov površine, so našli sarkofage, mozaike, freske in grobne pridatke iz prvih stoletij. Grobišče v severovzhodnem delu Vatikana je poleg tistega pod baziliko sv. Petra, kjer je tudi grob svetega Petra, drugo antično grobišče na območju Vatikana.
Za Kolosej vstopnice tudi prek pametnih telefonov
RIM - Za obisk rimskega Koloseja je od srede vstopnice mogoče kupiti tudi prek pametnega telefona. S tem so želeli skrajšati vrste pred najbolj obiskano turistično znamenitostjo v večnem mestu. Obiskovalci, ki bodo vstopnico kupili prek pametnega telefona, bodo potrebovali le kreditno kartico. V Kolosej pa bodo vstopili na podlagi QR kode, saj ne bodo dobili papirnate vstopnice. Uvedba novega načina nakupa vstopnic se bo izkazala še posebej za koristno v poletnih mesecih, ko si Kolosej ogleda okoli 24.000 obiskovalcev dnevno. Strošek nakupa vstopnice preko pametnega telefona znaša en evro.
/
ITALIJA
Sobota, 14. decembra 2013
1 1
vlada - Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sprejel kopico pomembnih sklepov
Odlok o statusu otrok in gospodarski ukrepi
vladni odlok
Stranke ob javne
RIM - Politične stranke v Italiji ne bodo več deležne javnega financiranja, ampak le še zasebnega. Tako določa zakonski odlok, ki ga je včeraj sprejela vlada. Vladni ukrep je osvojil zakonsko besedilo, ki ga je pred tremi meseci sprejela poslanska zbornica z glasovi vseh strank, razen Gibanja petih zvezd, ki je glasovalo proti, ter Levice, ekologije in svobode, ki se je vzdržala. Odtlej je osnutek ležal v senatu, vlada pa je sklenila, da ga dokončno odobri, saj se je premier Let-ta v tem smislu obvezal že pred prvo zaupnico letošnjega aprila. S tem je vlada tudi odgovorila na dolgoletne zahteve javnosti, ki je vse bolj razočarana nad »koruptivno« in »prepla-čano« elito.
Reforma bo dokončno stopila v veljavo leta 2017. Dotlej bodo stranke še deležne javnega financiranja, vendar vsako leto v manjši meri. Po novem bodo smele fizične osebe strankam darovati do 300 tisoč evrov letno, pravne pa do 200 tisoč letno, za kar so predvideni razni davčni odbitki. Poleg tega bodo davkoplačevalci lahko 2 promila davkov na dohodke fizičnih oseb namenili izbrani politični stranki. Prispevke bodo lahko prejele politične stranke, ki so zastopane v evropskem ali nacionalnem parlamentu ali v deželnih svetih in katerih bilanca je overovljena od zunanjih revizorjev.
Ob vladni ukrep so se kritično obregnile opozicijske stranke, zlasti Gibanje petih zvezd, po oceni katerega gre za »prazno besedičenje«.
RIM - Poleg odloka o ukinitvi javnega financiranja političnih strank je vlada Enrica Lette včeraj sprejela vrsto drugih pomembnih ukrepov socialne in gospodarske narave.
Vsi otroci »zakoniti«
Vlada je odobrila zakonodajni odlok, ki dokončno ukinja sleherno razliko med »zakonitimi« in »nezakonitimi« otroki. Z vidika civilnega prava bodo odslej vsi otroci enakopravni, pa naj so rojeni v zakonu ali zunaj njega. V novi ureditvi poleg tega ne bo več govor o »starševski oblasti«, ampak o »starševski odgovornosti«, pri čemer bodo v večji meri zaščitene pravice in koristi mladoletnih. Zakonodajni odlok ne nazadnje priznava tudi drugim prednikom - poleg staršem - pravico, da vzdržujejo »pomembne odnose« z mladoletnimi. Gre v bistvu za priznanje dragocene vloge, ki jo pri vzgoji otrok igrajo zlasti stari starši.
Gospodarski ukrepi
Vlada je včeraj sprejela zakonski odlok in zakonski osnutek v okviru načrta »Destinacija Italija«. Gre v bistvu za paket spodbud za gospodarstvo, večinoma v obliki davčnih olajšav in olajšanih kreditov. Z nižjimi stroški energije naj bi zlasti mala in srednje velika podjetja skupno privarčevala okoli 850 milijonov evrov.
Davčnih olajšav in olajšanih kreditov bodo deležna predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z digitalizacijo. Mala in srednje velika podjetja bodo lahko izdajala tudi »mini obveznice« . Poleg tega so predvidene olajšave za najemanje in modernizacijo poslovnih prostorov v nekdanjih industrijskih območjih, kakršno je na primer nekdanja industrijska cona Marghera pri Benetkah.
Vlada je okrepila tudi ofenzivo proti sivi ekonomiji. Z novim letom bo-
Enrico Letta
ansa
do najemniki lahko najemnine poravnavali le še preko transakcijskega računa in nič več z gotovino. Okrepiti namerava tudi uporabo plačil preko ban-komatov, da bi tako še dodatno omejili uporabo gotovine in s tem možnosti za utajo dohodkov in davkov.
Vladni zakonski odlok med drugim uvaja mehanizem za obvezno znižanje zavarovalnih premij za avtomobile. Premije naj bi se povprečno znižale za sedem odstotkov za avtomobile, ki bodo opremljeni s črnimi skrinjicami, ki bodo olajšale ugotavljanje odgovornosti pri nesrečah, pa tudi preprečevale goljufije.
Zakonski odlok ne nazadnje uvaja 19-odstotni davčni odbitek za stroške pri nakupovanju knjig.
S&P Italiji znova zažugal
Bonitetna hiša Standard & Poors's (S&P) pa je včeraj potrdila oceno na dolgoročni dolg Italije BBB, a tudi negativne obete, kar pomeni, da obstaja tretjinska možnost za skorajšnje znižanje. Agencija je ob tem Italiji za prihodnji dve leti napovedala le šibko gospodarsko rast, kar je hladen tuš za premiera Letto.
Kot so pojasnili v S&P, bi se lahko za klestenje bonitetne ocene tretjega največjega gospodarstva v območju evra v prihodnjem letu dni odločili, če bodo ugotovili, da vlada ni sposobna uveljaviti politik za okrepitev gospodarske rasti in zajeziti javnega dolga.
Ob tem so napovedali, da bo italijansko gospodarstvo, ki je v tretjem četrtletju izšlo iz dveletne recesije, leta 2014 zabeležilo 0,4-, leta 2015 pa 0,9-odstotno rast. To je precej manj od sredinih napovedi premiera Lette. Predsednik italijanske vlade je namreč, tik preden mu je spodnji dom italijanskega parlamenta izglasoval zaupnico, napovedal, da se bo italijanski bruto domači proizvod (BDP) prihodnje leto okrepil za najmanj odstotek, do leta 2015 pa za dva odstotka.
Ocena bonitetne hiše pa ni le bolj pesimistična od ocene italijanske vlade, temveč tudi od ocen Evropske komisije ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki državi za leto 2014 napovedujeta med 0,6-in 0,7-odstotno rast, za leto 2015 pa med 1,1- in 1,4-odstotno rast. V Rimu so sicer prepričani, da mednarodne institucije pri svojih napovedih ne upoštevajo njihove politike za spodbujanje gospodarstva.
Kot so opozorili v S&P, bi lahko šibek nastop italijanskega gospodarstva italijanski vladi preprečil izpolnitev zavez, danih EU v zvezi z znižanjem javnega dolga. Ta je trenutno rekordno visok in presega 130 BDP. Če italijanske oblasti zastavljenih ciljev ne bodo dosegle, bi to lahko pripeljalo do nesoglasij z Brusljem, za Letto, ki se sooča z vse pogostejšimi uličnimi protesti jeznih in varčevanja naveličanih državljanov, pa bi to pomenilo nove težave.
Italijanski premier je sicer pred kratkim izrazil nestrinjanje z "evropskimi ajatolami, ki jim ni nikoli dovolj varčevanja.«
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Med »puntarji« gibanja Forconi tudi antisemiti
RIM - Gibanje Forconi bo prihodnjo sredo priredilo vsedržavni protest v Rimu. »Ne bo šlo za pohod, ampak za shod,« je včeraj pojasnil Mariano Ferro, eden izmed voditeljev gibanja, ki je tudi napovedal, da se bodo protesti po vsej državi nadaljevali vsaj do božiča.
Medtem so sprožile ostre kritike in široko zgražanje nekatere izjave, ki jih je v včerajšnjem intervjuju za dnevnik La Repubblica dal drugi voditelj gibanja, in sicer Andrea Zunino. Dejal je, da je Italija »sužnja bankirjev, kot so Rotschildi«, se spraševal, kako je mogoče, da so Judje med peterico ali šesterico najbogatejših ljudi na svetu, in zatrdil, da je njegov vzor Orbanova Madžarska.
Cuperlo bo predsednik Demokratske stranke
RIM - Gianni Cuperlo bo novi predsednik Demokratske stranke. Na to mesto ga bo predvidoma imenovala jutrišnja skupščina stranke, ki bo v skladu z rezultati primarnih volitev Mattea Renzija uradno proglasila za novega generalnega sekretarja. Cuperlu je predsedstvo ponudil Ren-zi, in sicer zato, da bi čim bolj zedi-nil stranko po delitvah na primarnih volitvah. Cuperlo je predlog najprej zavrnil, naposled pa ga je sprejel, vendar pod pogojem, da bo lahko vodil svojo strujo.
Renzi je medtem včeraj izrazil zadovoljstvo, da je vlada sprejela odlok o ukinitvi javnega financiranja političnih strank. »Ni moj namen vreči vlade, če bo dobro delala in sprejela že večkrat obljubljene reforme,« je dejal firenški župan.
Policijska akcija proti mafiji
TRAPANI - Agenti vseh rodov javne varnosti so včeraj v Trapaniju in okolici na Siciliji izvedli akcijo proti mafijskemu klanu, ki ga vodi zloglasni Matteo Messina Denaro, se pravi eden vodilnih kolovodij organiziranega kriminala. Agenti so aretirali okrog trideset ljudi, med temi De-narovo sestro Patrizio ter dva njegova nečaka, Francesca Guttadaura ter Maria Mattea. Notranji minister Angelino Alfano je akcijo pozdravil.
The Financial Times: Nove, mlade energije so v demokratičnih sistemih potrebne, toliko bolj v Italiji
Sergij Premru
Sicer ni Italijan, ima pa italijanske korenine, saj je potomec italijanskih izseljencev v Argentino, živi in deluje v drugi državi, ki pa je sredi Rima: priznanje, ki ga je revija Time dodelila papežu Frančišku kot osebnosti leta 2013, je zato pomembno tudi za Italijo in Bergogliov ugled meče pozitivno luč na Apeninski polotok. »Ljudski papež« je »novi glasnik vesti« ljudi po svetu, prevzel je ime »ponižnega svetnika« in pozval k spravi, piše v utemeljitvi visokega priznanja. »Prvi neevropski papež po 1200 letih« je že začel spreminjati Vatikan, kjer se spremembe navadno merijo v stoletjih, ugotavlja newyorški tednik. »V manj kot letu dni je papež Bergoglio naredil nekaj izjemnega: ni spremenil samo besed, spremenil je glasbo.«
Ostanimo kar na drugi strani Tibere. Španski El Confidencial pripisuje Cerkvi razkol v italijanski desnici. »Raz-poroko med Berlusconijem in napovedanim naslednikom Alfanom so pripravili pod kupolo sv. Petra,« piše dnevnik z Madrida. Točneje, »inteligentni in pre-
brisani« kardinal Camillo Ruini je podprl nastanek nove Alfanove stranke, da bi preprečil izničenje sredinske katoliške politične prisotnosti, ki jo je do nedavnega jamčil Berlusconi in ki je ni uspel udejanjiti centristični poskus Montija. Cerkev se ne namerava odpovedati svoji vlogi na italijanski politični sceni in upa, da bo prej ali slej spet nastala močna katoliška stranka po zgledu nekdanje Krščanske demokracije, meni španski konservativni dnevnik. »Vendar v Vatikanu veje nov veter«, ugotavlja dopisnik iz Rima, in ni rečeno, da bo celotna cerkvena hierarhija podprla tradicionalni pristop do italijanske politike.
»Palco italiano« to se pravi italijanski teater, piše La Folha de S. Paulo, ki ugotavlja, da je po svetu malo osebnosti, ki bi v taki meri poosebljale »neupoštevanje pravil, politično prestopništvo in nekaznovanost škandalov« kot nekdanji italijanski premier Berlusconi. Potem ko je izgubil parlamentarni mandat, ker so ga dokončno obsodili zaradi davčne goljufije -čakajo ga še drugi procesi, med katerimi
je najbolj osupljiv primer mladoletniške prostitucije - je Berlusconi priredil novo gledališko predstavo, na kateri se proglaša za žrtev državnega udara. Njegovi privrženci mu verjamejo in, čeprav njegova priljubljenost ni več ista kot pred časom, Berlusconi zna še vedno očarati znaten del italijanskih volilcev, piše brazilski časopis.
»La caída del Cavaliere« oz. vitezov padec je naslov perujskega dnevnika La República. »Potem, ko je 20 let krojil usodo Italije z metodami in načini, zaradi katerih bi zardel tudi najbolj populističen in predrzen politični voditelj v Latinski Ameriki, in to z obnašanjem, ki je bilo očitno pretirano in z edino ideologijo uspeha za vsako ceno, sedaj je Silvio Berlusconi postal ranljiv« piše časopis iz Lime. Tokrat je padel, in to kljub »debeli plasti ličila, ki prekriva zgubani obraz podoben izsušenemu pergamentu, in ga ne pomladi niti šminka, ki od vedno daje mrtvaški vtis voščenega kipa.«
Po februarskih volitvah, na katerih sta se pomerila 61-letni Bersani in 76-le-tni Berlusconi, je novi parlament izvolil
87-letnega Napolitana za drug predsedniški mandat. Gre za dokaz, da je italijanska politika doslej bila »igra starih«, ugotavlja The Financial Times. Sedaj pa je nastopila nova generacija: predsednik vlade Letta je star 47 let, njegov namestnik Alfano 43, pri 38 letih je župan iz Firenc Renzi prepričljivo zmagal na primarnih volitvah Demokratske stranke. Nove, mlade energije so potrebne v demokratičnih sistemih, toliko bolj v Italiji, kjer je v zadnjih dvajsetih letih ostarela vodilna elita pasivno spremljala gospodarski zaton države. Volilci so vedno bolj nezadovoljni s to neučinkovito gerontokra-cijo, kot je pokazal volilni uspeh Grillo-vega gibanja (pri 65 letih tudi sam Grillo ni rosno mlad ...). Generacijska prevetritev bo prispevala k prenovitvi ekonomske politike, ki je neuravnovešena v korist starejšega dela prebivalstva, saj gre preveč sredstev za pokojnine in premalo za socialno politiko, starejši zaposleni so preveč zajamčeni, premalo pa tisti, ki komaj stopajo na trg dela, davki na dohodke od dela so previsoki, premalo pa so obdav-
čene nepremičnine, ki so v glavnem last starejših. Ni rečeno, da bodo novi politični voditelji znali uveljaviti novo politiko, ko pa bi oblast ostala v rokah starejše generacije, bi se gotovo nadaljevala dosedanja negibnost. »Kljub negotovosti, je treba tvegati generacijsko prenovo. Od tega Italija nima kaj izgubiti in lahko pridobi veliko,« meni londonski finančni dnevnik.
»Novi tajnik Demokratske stranke se bo moral potruditi, da ne bo razočaral pričakovanj,« piše Le Temps. V času, ko je politika na slabem glasu, predstavlja izredna Renzijeva zmaga pravo revolucijo. Župan iz Firenc je pometel z dosedanjim strankinim vodstvom in imenoval novo tajništvo, v katerem so sami mladi in večina žensk. Renzi je najbolj prepričljiv odgovor Grillovi antipolitiki, piše švicarski dnevnik, saj predlaga vrsto temeljitih reform, od ukinitve javnega financiranja strank do zmanjšanja števila ministrstev in novega volilnega zakona. Predvsem pa mora preprečiti vrnitev k proporcionalnemu volilnemu sistemu, ki bi Italijo pri-vedel v paralizo.
1 2 Sobota, 14. decembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
ločnik - Prihodnje leto prvi sklop obnovitvenih del
V domu Culot bodo podvojili število mest
»Problem doma Angelo Culot je rešen.« Tako je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je na zadnjem zasedanju občinskega odbora predstavil sklep, na podlagi katerega bo lahko stekel postopek za obnovo doma za starostnike v Ločniku. V prvi sklop del, ki bo preprečil zaprtje ustanove, bodo vložili en milijon evrov. Obnovo bodo izpeljali s prispevkom, ki ga je goriški občini zagotovila dežela Furlanija-Julijska krajina. V nov finančni zakon bodo vključili 500.000 evrov, dodatnih 500.000 evrov pa bo občina prejela naknadno.
»Če ne bo zapletov, se bodo dela začela in tudi zaključila prihodnje leto, saj ne gre za posebno zahtevne ukrepe. Treba je prilagoditi stranišča in postaviti zunanje protipožarne stopnice: dela bodo potekala le na glavnem poslopju, ki gleda na Ulico Brigata Re. Med gradbenimi deli bodo oskrbovanci lahko ostali v domu,« je povedal župan Romo-li, ki je jeseni opozoril deželno upravo, da tvega ločniški dom zaprtje, če ga ne bodo takoj prilagodili protipožarnim predpisom, kot so po januarskem pregledu zahtevali gasilci.
»Novembra smo prejeli pismo, v katerem nam je deželna odbornica Maria Sandra Telesca zagotovila denarno pomoč dežele. Zatem so si stavbo doma Culot ogledali tehniki, ki so izdelali osnutek načrta del, po katerih bo v vsakem od treh nadstropij lahko bivalo do dvajset oskrbovancev, ki niso sposobni za samostojno življenje. Danes lahko v domu sprejmemo največ 32 ljudi, ki potrebujejo pomoč tudi pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, kar pomeni, da bomo kapaciteto podvojili,« je pojasnil župan, občinska odbornica Silvana Romano pa je pristavila, da samostojnih starostnikov v prihodnosti ne bodo več sprejemali. »Povpraševanja je vse manj. Danes jih imamo le sedem, saj dežela spodbuja samostojno bivanje starostnikov v domačem okolju, ko je to možno,« je razložila Romanova.
V treh stavbah doma Culot, ki je bil načrtovan za 127 oskrbovancev, živi danes 39 ljudi. Zanje ob uslužbencih občine skrbi zadruga Onda nova, ki ji je občina zaupala upravljanje ustanove pred nekaj leti. Pogodbo z zadrugo so podaljšali še za eno leto, nakar bo občina objavila nov razpis. »Z deželnim prispevkom bomo lahko varnostnim predpisom prilagodili le eno od treh stavb, v prihodnosti pa bomo na podlagi povpraševanja presodili, ali je smiselno obnoviti tudi ostali dve,« je zaključil Romoli. (Ale)
t . . ■■ - i
* "TP5
gorica - Občinski prispevki
Za kulturo na razpolago manj denarja kot lani
Goriška svetniška komisija za kulturo je na zadnjem zasedanju soglasno odobrila seznam projektov kulturnih društev, ki bodo deležni prispevkov za letošnje leto. »Prošnjo za razne projekte je vložilo 33 društev, sprejeli pa smo skoraj vse,« je povedal koordinator komisije Francesco Piscopo, ki pa je priznal, da so morali zaradi uravnoteženosti proračuna nekoliko znižali prispevke za društva, in sicer z lanskih 13.800 evrov na letošnjih 11.500 evrov, v seznam pa so letos vključili tudi projekte nekaterih združenj - SOS Rosa in Casa di Gio -, ki so posebno aktivna na področju sociale.
Med prejemniki prispevkov so seveda tudi nekatera slovenska dru-
štva in ustanove. Društvo Sabotin bo kot lani prejelo 200 evrov, Kulturni dom pa bo za festival Komigo prejel 500 evrov (lani 600). ZSKP bo za Cecilijanko dobil 300 evrov (lani 350), Skupina 75 pa 300 evrov (lani 400). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško bo za delovanje ženskega zbora dobilo 150 evrov, društvo Štandrež pa prejme 300 evrov. Zadrugi Maja so namenili 300 evrov za niz Across the Border, ničesar pa za letno delovanje, medtem ko bo center Emil Komel deležen 200 evrov. Isto vsoto prejme tudi zbor Lojze Bratuž, medtem ko bosta društvo Skultura 2001 in ZSKD, ki je lani prejela 200 evrov za pobudo Kapljice kulture, ostala praznih rok.
Načrt za dom Culot v Ločniku bumbaca
tržič - Somišljeniki gibanja Forconi prekinili protest
Vrnili so se na delo
Na Trgu Republike se v popoldanskih urah še vedno zbirajo ob svoji stojnici
Somišljeniki gibanja Forconi iz Tržiča so se včeraj vrnili na svoje delovno mesto. Po štirih dneh protesta so se odločili, da spet poprimejo za delo v ladjedelnici Fin-cantieri, kjer večina izmed njih dela pri pod-izvajalskih podjetjih. Nekateri protestniki so se sicer v ladjedelnico vrnili že v četrtek, saj se niso hoteli pridružiti stavki kovinarskega sindikata FIOM-CGIL. V četrtek se je nekaj protestnikov iz Tržiča na štirih avtomobilih odpravilo po avtocesti proti Benetkam, kjer so se pridružili tamkajšnjim pripadnikom gibanja Forconi. Ker so po avtocesti namerno vozili zelo počasi, so se za njimi ustvarile dolge kolone. Zanimivo je, da je bilo eno izmed štirih vozil povsem nov avtomobil tipa Audi A4, kar daje misliti, da
med protestniki niso bili le obupani delavci. Na Trgu Republike v Tržiču vsekakor še naprej stoji stojnica gibanja Forconi. Ob njej se ljudje zbirajo še zlasti popoldne; že v prejšnjih dneh se je protestnikom pridružilo tudi nekaj tržiških trgovcev, ki jih je predsednik tržiške zveze Ascom Paolo Bratina pozval, naj med 18. uro in 18.10 ugasnejo luči v trgovinah v znak žalovanja.
Protest se nadaljuje tudi pred goriškim županstvom: protestnikov ni veliko, več Go-ričanov pa jim je izreklo podporo. V minulih dneh jim je gostinec poklonil pico, drugi pa so jim plačali kavo v kavarni »Al Municipio«. Sinoči se je kakih dvajset protestnikov odpravilo na obhod mesta; spremljalo jih je več policistov.
Protestnik v prejšnjih dneh Bonaventura
Na hodniku kosijo otroci slovenske osnovne šole
Članek o gradnji novega slovenskega šolskega pola v Romjanu, ki je bil objavljen v včerajšnjem dnevniku, je vseboval netočno informacijo. »Na hodnikih šolske stavbe v Ulici Capi-tello kosijo otroci slovenske, ne pa italijanske osnovne šole. Naši po-strežniki morajo vsak dan postavljati mizice na hodnike in jih nato tudi pospravljati. Otroci morajo zaradi prostorske stiske jesti v dveh izmenah,« pojasnjujejo z Večstopenjske šole Doberdob, kjer upajo, da se bo gradnja novega šolskega poslopja čim prej zaključila.
Petinštirideset let mažoretk
Ta mesec mineva 45 let od prvega nastopa mažoretk v Novi Gorici. »Korakajoče deklice«, tako so jih sprva imenovali, so v rdečih uniformah s palicami v rokah skupaj z goriško godbo na pihala spremljale dedka Mraza po ulicah Nove Gorice. To je bil tudi prvi nastop mažoretk v Sloveniji. V počastitev spomina na ta dogodek so pri Twirling-mažoretnem društvu Nova Gorica, ki letos beleži deseti jubilej, pripravili slavnostno prireditev. Poimenovali so jo »45 palic goriških mažoretk«. Dogodek bo potekal danes ob 17. uri v športni dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Nastopila bodo twirling in mažoretna društva oz. skupine, katerih nastanek in razvoj je neposredno ali posredno povezan z goriškimi ma-žoretkami. Svoj pečat pa bodo dodali godbeniki Goriškega pihalnega orkestra Nova Gorica, ki mažoretke spremljajo od samega začetka. (km)
Božični koncert
Združenji darovalcev organov ADO in kostnega mozga ADMO skupaj z goriškimi krvodajalci prirejajo danes ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici božični koncert. Nastopili bodo gojenci glasbene šole GoMusic.
Volčja igra v centru Bratuž
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 16.30 v okviru lutkovnih popoldnevov predstava »Il gioco del lupo«, katere protagonisti so volkovi.
■ VIVI •	«V • I	I
Trziski praznični december
V	Tržiču stopajo v živo decembrske praznične prireditve. Danes ob 16. uri bo nastopila mestna godba na pihala, sledilo bo uradno odprtje ogrevanega šotora.
tržič - Včeraj v bolnišnici San Polo
Odprli sobo za okrevanje
V njej bodo nadzorovali vitalne parametre bolnikov, ki so komaj prestali kirurški poseg
V tržiški bolnišnici so včeraj slovesno predali namenu novo sobo za okrevanje (t.i. »recovery room«), v kateri bodo nudili oskrbo bolnikom, ki se prebujajo po anesteziji in kirurških posegih. Njena gradnja je stala 466.000 evrov; 261.000 evrov je bilo namenjenih gradbenim in inštalacijskim posegom, 205.000 evrov pa je šlo za opremo. Nova soba za okrevanje meri 58 kvadratnih metrov in razpolaga s štirimi ležišči. Iz organizacijskih razlogov je urejena v neposredni bližini operacijske dvorane. Namenjena je začasnemu sprejemu bolnika, ko po opravljenem kirurškem posegu nadzorujejo stanje njegovih vitalnih parametrov.
Včerajšnjega odprtja so se udeležili tržiška županja Silvia Altran, pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula. »Nedvomno sem zadovoljna, da smo v tržiški bolnišnici dobili sobo za okrevanje; po drugi strani sem zaskrbljena, ker je v deželnem finančnem načrtu prišlo do drastičnega reza sredstev; že res, da je treba znižati stroške, vendar nočemo nastradati edino mi,« je opozorila tržiška županja.
Nova soba za okrevanje
foto c. v.
tržič
Lokal ni dovolj donosen
Bar ob knjižnici je že spet zaprt
Bar ob tržiški občinski knjižnici je spet zaprt. Njegov mladi najemnik je zdržal manj kot eno leto; 23-letni univerzitetni študent Fabio Ambrosino se je pred dnevi s praznikom poslovil od svojih najzve-stejših strank, nato pa je lokal zaprl. K uspešnosti bara ni prispevala niti 33-letna izkušnja, ki jo na področju gostinstva ima Ambrosinova mama.
Bar je tako spet zaprt, kar kaže na to, da njegovo upravljanje ni ravno donosno, čeprav knjižnico vsak dan obiskuje veliko ljudi. Iz lanskih podatkov izhaja, da dnevno v
knjižnici naštejejo okrog 350 obiskovalcev, lani se jih je v celem letu nabralo kar 108.847; vpisanih je bilo 9784 ljudi, kar je za pet odstotkov več kot leta 2011.
Upravitelji bara plačujejo 500 evrov mesečne najemnine, vendar je treba povedati, da je lokal precej majhen in iz njega ni dostopa na notranje dvorišče. Občinska uprava bo zdaj morala premisliti, kako pripraviti nov razpis za oddajo bara v najem; ravno v teh dneh je v teku obnovitveni poseg na strehi knjižnice, kar bo občinsko upravo stalo 20.000 evrov.
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 14. decembra 2013 1 3
gorica - Vandalska akcija na zavodu Slataper
Izdali so jih krvni madeži
Štirje mladi preiskovani zaradi povzročitve škode - Eden izmed njih je mladoleten
Goriški policisti so izsledili vandale, ki so letos spomladi vlomili v višješolski zavod Scipio Slataper v Gorici. Po poročanju goriške kve-sture so kaznivega dejanja povzročitve škode osumljeni štirje mladi: eden izmed njih še ni polnoleten. Vandalsko dejanje se je zgodilo v noči med 12. in 13. majem letošnjega leta. Da je prišlo do vloma, je zgodaj zjutraj pred prihodom dijakov in profesorjev ugotovilo pomožno osebje. Vandali so vlomili skozi steklena stranska vrata v pritličju. Ob vratih so razbili tudi okno, nato pa so se odpravili v prvo nadstropje, kjer so se znesli nad opremo. Na hodniku in stopnicah so izpraznili nekaj gasilnih naprav, zato so bila tla popolnoma pobeljena z gasilnim prahom. V profesorski zbornici so s silo odprli omaro in iz nje ukradli sedem profesorskih registrov, pred odhodom pa so še popisali stene.
Mladi vandali so vlomili skozi vrata, ki gledajo na šolsko dvorišče in parkirišče. Iz Ulice Rismondo vrat ni videti, zato jih ni nihče opazil. Vandali pa so za sabo pustili sledi, ki so policistom oddelka Digos zelo pomagale pri preiskovalnem delu. Ko je razbil šipo, se je namreč eden izmed mladeničev ranil: pri vhodu in na hodniku so policisti drugega dne našli madeže krvi, ki so jih forenzi-ki analizirali. Policisti so medtem s pomočjo informacij, ki so jih zbrali v šolskem okolju, prišli do štirih osumljencev. Preiskali so njihova stanovanja in jim odvzeli vzorce sline. Le-te je strokovnjak, ki ga je ime-
Eden izmed mladih vandalov se je med vlomom v šolo ranil in za sabo pustil madeže krvi
bumbaca
novalo goriško sodišče, primerjal s krvjo, ki so jo policisti našli v šolski stavbi. Izkazalo se je, da je DNK enega izmed osumljencev sovpadal z DNK-jem vlomilca, ki se je ranil v šolskih prostorih. Preiskavo je ob goriškem tožilstvu koordiniralo tudi tržaško sodišče za mladoletne, saj eden izmed štirih vandalov ni še dopolnil osemnajstega leta.
Na zavodu Slataper so podobne neprijetne izkušnje že imeli v prejšnjih letih. Neznanci so v stavbo v Ulici Diaz, v kateri so zanetili po-
žar, vlomili v noči med prvim in drugim junijem 2011. V sejni sobi v prvem nadstropju, kjer potekajo roditeljski sestanki, so polili knjige z alkoholom, nato pa so prižgali ogenj. Požar se ni hitro razširil, kljub temu pa so vandali povzročili precejšnjo gmotno škodo. Ogenj je k sreči zajel le sejno sobo v prvem nadstropju šolskega poslopja, brez pravočasnega posega goriških gasilcev - na pomoč jih je poklicala občanka, ki je s ceste opazila dim -, pa bi bile posledice gotovo hujše. (Ale)
sabliči-doberdob - Dijaki zavoda Stefan in liceja Gregorčič
Odkrivali tri jezera
Sabliško, Prelostno in Doberdobsko jezero jim je razkazala izvedenka Iris Risegari
V okviru projekta Žive vode na zahodnem Krasu, ki ga je osnoval tržaški tehnični zavod Jožefa Stefa-na, so se prvi trije razredi omenjene šole v soboto, 19. oktobra, odpravili na Goriški Kras, da bi si ogledali in spoznali tamkajšnje izvire čiste vode.
Zbrali so se zgodaj zjutraj »pri Frančkotu«, kjer smo se jim pridružili še dijaki drugega razreda goriškega znanstvenega liceja Simona Gregorčiča. Izlet je vodila Iris Rise-gari, ki je območje v okolici Doberdoba in tamkajkšnje stoječe vode raziskala in jih opisala v svoji diplomski nalogi. Udeležence izleta je vodila po poti od Sabliškega preko Pre-lostnega do Doberdobskega presi-hajočega jezera. Dijaki smo njenim izvajanjem in razlagam lahko sledili tudi s pomočjo strokovnega gradiva, ki nam ga je pripravila že prej in ki nam ga je naš tehnik Edi Lut-man razmnožil. Med potjo nam je predavateljica razkazala številne izvire, kanale in močvirja, obrazložila je njihov nastanek in opisala, kako tako območje vpliva na živalstvo in rastlinstvo.
Najprej smo se ustavili pri Sa-bliškem jezeru, kjer smo si ogledali Sabliške izvire in t.i. brezna oziroma kotanje z vodo, ki so nastale zaradi bombnih udorov. Opazovali smo polja, ki jih jezero naravno poplavlja, in seveda jezero, ki se je sedaj spremenilo v močvirje. Z gospo Risegari smo odkrivali vsak izvir, ki ga je posebej poimenovala, nam razložila njegove značilnosti in spregovorila o živalih, ki so na tem ob-
močju živele nekoč ali tam živijo še danes. Zanimivo je, da so vse do sedemdesetih let v teh vodah živele vidre, kar pomeni, da je voda zelo čista. Nadalje je spregovorila o rastlinah, ki rastejo na tem območju. Njegova posebnost so drevesa, ki rastejo v močvirjih; takih je na svetu zelo malo, podobna so tistim z mangrovijami.
Udeleženci izleta smo spoznali, da so kraške vode v podzemlju med seboj povezane, zato se je zaradi nastajanja ali gradnje kanalov gladina vode ob izvirih znižala. Po poti nam je vodička pokazala tudi vodne požiralnike, ki se odpirajo v skalah, ne pa na dnu jezera ali močvirja.
Dijaki smo pod vodstvom profesorice Sare Čok z različnimi napravami in pripomočki analizirali vodo: izmerili smo njeno tempera-
turo, njen pH oziroma kislost vode, vsebnost nitritov in železa, količino bakra, fosfatov, cinka, ki jih ta voda vsebuje. Izkazalo se je, da je voda čista, vendar bolj onesnažena kot nekoč, saj teče danes tam zraven avtocesta. Izmerili smo tudi zvočno onesnaženost, ki jo povzroča njena bližina. Izkazalo se je, da so izmerjeni parametri v mejah koncentracije, ki jo predvideva zakon, sledile pa bodo še laboratorijske analize v šoli. Dijaki bodo izmerili gostoto in trdoto vode ter opravili mikrobiološki pregled za ugotavljanje pitnosti vzorčne vode.
Izlet se je zaključil ob Doberd-obskem jezeru, od koder smo se dijaki po prijetnem dopoldnevu vrnili domov.
Dijaki II. razreda znanstvenega liceja Simon Gregorčič
štandrež - V ponedeljek predstavitev
Iz morja v ponev z Marjučo Offizia
Trideset let po prvi izdaji se med bralce vrača knjiga iz Morja v ponev Marjuče Offizia, v novi obliki, obogatena z novimi, za spremenjene okuse bolj dodelanimi recepti. Še vedno pa se predstavlja z istimi ribami našega morja, tudi s tistimi, na katere smo zaradi modnih trendov že skorajda pozabili. Knjiga pa ni le enostaven kuharski priročnik, saj bralcem, bolj in manj izkušenim kuharjem, ponuja veliko več: avtorica je vsaki ribi dodala opis, slovenska, italijanska, hrvaška, predvsem pa narečna imena, s katerimi jih poznamo v našem Primorju, saj ni dovolj, da znamo ribo primerno pripraviti - ribo moramo najprej prepoznati. Gre za malo enciklopedijo se-vernojadranskih rib in istočasno za odlično ribjo kuharico - dobro darilo za božične in novoletne praznike, med katerimi bodo ribje specialitete še kako dobrodošle.
Knjigo bodo v ponedeljek, 16. decembra, ob 20.30 predstavili na sedežu kulturnega društva Oton Župančič v domu Andrej Budal v Štandrežu. O knjigi bo spregovorila avtorica, Mar-juča Offizia, bivša kulturna urednica na deželnemu sedežu RAI v Trstu, izkušena kuharica in poznavateljica ribjih jedi. Knjiga Iz morja v ponev je nastala iz serije oddaj o ribah, ki jih je Mar-juča Offizia imela v osemdesetih letih, in je sad nadaljnjih poglobljenih raziskav na področju ihtiologije, ribiške tradicije na tržaški obali in krajevne kulinarike. Za obnovljeno izdajo je avtorica dodala veliko koristnih nasvetov v zvezi s čiščenjem rib in njihovo pripravo za kuho, posodobila je stare recepte glede na današnje okuse ter dodala veliko novih namigov in receptov. Velika prednost publikacije so tudi fotografije vseh rib. Tudi te so večinoma delo Marjuče Offizia, ki je, za potrebe knjige, v neki tržaški ribarnici postavila pravi fotografski studio. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
nova gorica
Gostijo
ameriške
študente
Univerza v Novi Gorici dva meseca gosti petnajst dodiplomskih študentov iz ameriškega Worcestrskega politehničnega inštituta (WPI) z Massachusettsa. V laboratorijih Univerze opravljajo raziskovalno delo. »Trije v laboratorijih za raziskave v okolju, dvanajst pa na biomedicini. Tu opravljajo raziskovalno delo, ki se šteje kot del študijskih obveznosti, ki jih imajo v ZDA, a jih opravijo tukaj,« pojasnjuje rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik. Na univerzi se nadejajo, da bi tovrstne letne izmenjave z omenjenim inštitutom postale stalnica. »Ko bosta programa bio-medicina in okolje bolj zaživela, računamo na to, da bi tudi naše študente pošiljali v ZDA na izmenjavo,« dodaja rektor.
Rezultate bodo gostujoči študentje zbrali v zaključnih poročilih, znanih kot »Major Qualifying Pro-jects«, s katerimi bodo zaključili svoj dodiplomski študij. Študentje so vključeni v raziskovalno delo pod vodstvom prof. dr. Urške Lavrenčič Štangar, prof. dr. Fernanda Fresna, prof. dr. Else Fabbretti in doc. dr. Giu-liette Pinato iz Univerze v Novi Gorici, ki obiskujoče spremljajo med se-demtedensko intenzivno raziskovalno izkušnjo. Z raziskavami so pričeli 25. oktobra, delajo na petih različnih projektih, svoje delo pa bodo zaključili 17. decembra, ko bodo javno predstavili svoje novo pridobljene rezultate. Omenjeni študentje so se minuli petek srečali tudi s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem med njegovim obiskom na Goriškem, kar je bila zanje velika čast. Zaupali so mu, da je bil njihov prvi vtis krasen, naslednji pa vetroven - od blizu so namreč občutili vipavsko burjo.
Zaključni dodiplomski raziskovalni projekti študentov z WPI v sodelovanju z UNG krepijo tudi povezovanje med profesorji z WPI in Univerzo v Novi Gorici. Sodelovanje med ustanovama sicer že vključuje organizacijo praktičnih poletnih šol ter pregledovanje in svetovanje pri učnih načrtih podiplomskih študijskih programov, mednarodne delavnice in skupne raziskovalne projekte, še pojasnjujejo na novogoriški univerzi. (km)

\j
ím
glasbena matica
\ 50 GLASBENIH \	SPOMINOV
F*
Osrednja slovesnost ob 50-letnici
iA "" ' "
Glasbene matice v Gorici
¥ 5 Vv
Danes, 14. decembra 2013 ob 20. uri Kulturni dom Gorica, ul.l. Brass 20
O)
\JJ
Večerje omogočil Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
14
Sobota, 14. decembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Kriminalisti prijeli šestčlansko združbo
Drogo prodajali tudi v Italijo
Novogoriški kriminalisti so po štirinajstmesečni preiskavi razkrili kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s prodajo drog na območju Slovenije, Italije in Hrvaške. Šest oseb je bilo prijetih v začetku decembra, pet jih je v priporu. »Na podlagi zbranih podatkov utemeljeno sumimo, da si je združba s prodajo kokaina pridobila najmanj 19.000 evrov, s prodajo heroina pa 51.000 evrov,« pojasnjuje Marino Pangos, vodja sektorja kriminalistične policije na novogoriški policijski upravi. Preiskava je potekala v sodelovanju z ljubljanskimi in mariborskimi in hrvaškimi kriminalisti, upravo kriminalistične policije in italijanskimi karabinjerji
Že prejšnji teden smo poročali o obsežni kriminalistični preiskavi, ki je poleg novogoriškega, zajemala tudi mariborsko in ljubljansko območje. Tam so delovale tri med seboj povezane kriminalne združbe, sodelovale pa so tudi z združbami iz tujine. Ukvarjale so se s pridobivanjem in predelavo drog, zlasti za namene ulične prodaje. V preiskavah so policisti skupaj zasegli 1.386 gramov heroina, 779 gramov kokaina - od tega 170 gramov v Italiji, dobrih 22 kilogramov konoplje, 830 gramov ekstazija v prahu, 52 gramov hašiša in 8,5 gramov amfetaminov. Po ocenah policije bi kriminalne združbe s preprodajo teh
drog na drobno zaslužile več kot 200.000 evrov. Po hišnih preiskavah je po zaslišanjih v priporu ostalo 18 osumljencev.
Ker je obsežna kriminalistična preiskava potekala tudi na območju novo-goriške policijske uprave, nas je zanimal predvsem ta del zgodbe. »V začetku leta smo zaznali, da so 17-, 20-, in 24-letnik, vsi so iz Nove Gorice oziroma okolice, prodali 4 grame kokaina in nekaj amfe-tamina. Med preprodajo slednjega smo jih januarja tudi prijeli. V Gorici pa je bil pri preprodaji 5 gramov kokaina prijet 31-letni državljan BiH, ki sicer prebiva na območju Nove Gorice. Ko smo pri njem opravili hišno preiskavo, smo zasegli 40 gramov kokaina in 52 gramov hašiša,« našteva šef novogoriških kriminalistov in poudarja, da so z italijanskimi karabinjerji pri omenjeni preiskavi, tako kot tudi sicer, zelo dobro sodelovali. Vse štiri so zaradi utemeljenega suma storitve petih kaznivih dejanj z naslova neupravičene proizvodnje in prometa z drogami ovadili novogoriškemu okrožnemu državnemu tožilstvu, ki je tudi usmerjalo celoten predkazenski postopek.
Kriminalisti pa so pozornost še vedno intenzivno usmerjali v tovrstna kazniva dejanja in na podlagi novih informacij sume utemeljili do te mere, da so bili, po obveščanju Okrožnega državne-
Marino Pangos
foto k.m.
ga tožilstva in posredno tudi Okrožnega sodišča, odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi. Na podlagi tega je bila v zaključni policijski akciji v začetku decembra odvzeta prostost še šestim osebam. Osumljene so, da so skupno zagrešile 20 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Gre za 42-letnika iz okolice Nove Gorice, 40-letnega državljana BiH, tudi ta že več let prebiva na območju Nove Gorice, 44-, 55-in 22-letne Ljubljančane in 31-letnika iz okolice Ljubljane. Eden od osumljenih je od drugih dveh drogo nabavljal v Ljubljani, ta jo je nato dobavljal
drugima dvema, ki sta preprodajala v Novi Gorici in Italiji. Preiskovalni sodnik je zoper pet oseb odredil pripor, šesti pa je bil izpuščen na prostost.
»V kazenski ovadbi jih utemeljeno sumimo, da so kot dobro organizirana združba zagotavljali in preprodajali razne vrste prepovedane droge kot so kokain, heroin, hašiš in amfetamin. Preprodaja-li so na območju Nove Gorice, Ljubljane, Maribora, Italije in Hrvaške,« pravi Pangos. Člani te združbe so prodali 1.037 gramov heroina, 217 gramov kokaina, kriminalisti pa so zasegli 912 gramov heroina, 147 gramov kokaina, 52 gramov hašiša in več gramov amfetami-na. Italijanski karabinjerji so v sodelovanju z novogoriškimi kriminalisti zasegli 66 gramov kokaina, hrvaški kriminalisti pa 115 gramov heroina. V zaključni policijski akciji, ki je potekala na goriškem in ljubljanskem območju, je sodelovalo več kot 100 kriminalistov, policistov posebne in specialne enote in policistov s psi, ki so izurjeni za iskanje drog. Opravili so 11 hišnih in pet osebnih preiskav ter pri tem poleg drog zasegli še večjo količino gotovine, telefonov, osebnih računalnikov in drugih predmetov, za katere sumijo, da so jih osumljenci uporabljali pri svojih nečednih poslih.
Katja Munih
ronke - Kulturno društvo deluje že petindvajset let
Jadro praznuje z glasilom
Slovesno so ga predstavili na ronškem županstvu - Društvenim članom številne čestitke za trud, ki ga vlagajo v ovrednotenje slovenske prisotnosti v Laškem
Društvo Jadro je praznovalo petindvajsetletnico delovanja z izdajo svojega petnajstega društvenega glasila. Predstavili so ga v prejšnjih dneh na ronškem županstvu, saj je glasilo izšlo ravno pod pokroviteljstvo ronške občine in goriške pokrajine. »Biti Slovenci v Ronkah in biti tu aktivni v slovenskem društvu
je skorajda junaško dejanje. Kjer je slovenska prisotnost večinska, se je zelo lahko proslavljati za Slovence, v Ronkah pa nedvomno predstavlja pomembno dodano vrednost, ki jo je ronška občinska uprava vedno znala primerno ovrednotiti,« je na predstavitvi glasila poudaril podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je pohvalil ronško občino tudi zato, ker je že pred leti začela izvajati določila o vidni dvoje-zičnosti. Gabrovec je pri tem opozoril, da je ravno pred kratkim dežela sprejela sklep o dodatnem uvajanju vidne dvojezičnosti, kar bo nedvomno koristilo k uveljavljanju slovenščine v javnosti.
Predstavitev glasila je uvedel društveni predsednik Karlo Mucci, v imenu ronške občinske uprave je prisotne nagovorila občinska odbor-nica Elena Cettul. Pohvalila je glasilo, ki je po njenih besedah zelo dobro oblikovano. Cettulova je tudi poudarila, da je slovenska narodna skupnost v Ronkah izredno aktivna, zato pa povsem upravičeno pričakuje odprtje novega slovenskega šolskega pola, pri gradnji katerega pa ne manjka težav. Odbornica je zagotovila, da bodo postopek in gradnjo speljali do konca kljub vsem zapletom, do katerih je doslej prišlo.
Na večeru je mladi flavtist Edi Zotti zaigral nekaj Bachovih skladb, po nagovorih Igorja Gabrovca in Elene Cettul je v imenu kulturnega društva Kremenjak iz Jamelj prijateljem iz društva Jadro čestital Jordan Radetič; prisotne je nato pozdravil še župnik Renzo Boscarol, nato pa je Mucci glasilo predstavil skupaj z društvenim odbornikom
Predstavitev glasila (desno); Gabrovec nagovarja predsednika Jadra Muccija in ostale udeležence večera (spodaj)
fotoc.v.
GORICA
Dežela bo preverjala možnost gradnje jezu
Deželna vlada bo januarja vzela pod drobnogled predlog o gradnji novega jezu na Soči, s katerim bi uravnavali dnevni pretok vode. To je včeraj deželna odbornica Sara Vito sporočila deželnemu svetniku stranke Forza Italia Rodolfu Zi-berni, ki je posledično umaknil svoj amandma k deželnemu finančnemu načrtu. V njem je Ziberna predlagal zagotovitev enega milijona evrov za načrtovanje novega jezu, ki je pa popolnoma nepotreben za deželnega odbornika SEL Alessia Grattona. »Na celi črti nasprotujem amandmaju, ki ga je glede gradnje novega jezu na Soči najprej vložil in nato umaknil Ziber-na,« pravi Gratton, po mnenju katerega je nov jez na Soči popolnoma nepotreben, saj je treba namesto gradnje novih rečnih pregrad doseči nov dogovor o izpustih vode. »Dežela mora sesti za pogajalsko mizo skupaj s Slovenijo, saj sega odgovor o izpustih vode štirideset let nazaj, danes pa so razmere popolnoma drugačne,« pravi Gratton, ki je prepričan, da je treba tudi bolje nadzorovati, kako na italijanski strani državne meje izkoriščajo vodo za namakanje in proizvodnjo elektrike.
GORICA
Romolijeva odpravnina naj gre v občinski sklad
Radikalci iz združenja »Traspa-renza e Partecipazione« bodo danes med 11. in 16. uro pod arkadami goriške hranilnice na Korzu Verdi zbirali podpise, s katerimi spodbujajo goriškega župana Etto-reja Romolija, naj odpravnino za svoj prejšnji županski mandat nameni občinskemu skladu za pomoč pri plačevanju najemnin, kot je prvi občan obljubil med volilno kampanjo. Radikalci zbirajo podpise tudi za peticijo, s katero zahtevajo več transparentnosti pri imenovanju nadomestnega člana upravnega sveta univerzitetnega konzorcija.
dol-jamlje - Sekcija VZPI-ANPI
Prihodnje leto odprtje partizanske knjižnice
Danes praznik včlanjevanja s pričetkom ob 15. uri
Oskarjem Beccio. Razne članke in pesmi so prebrali nekateri avtorji. Glasilo s 104 stranmi je posvečeno življenju in delu v Laškem; s svojimi prispevki in raznovrstnimi članki je sodelovalo 16 avtorjev. Skupno je v glasilu 26 člankov, šest poezij in preko 150 fotografij. Glasilo je tudi
tokrat posvečeno morju, pomorstvu, ribištvu in letalstvu, seveda je posebna pozornost namenjena številnim pobudam, ki so jih v Laškem izpeljali slovenski kulturni delavci. Za predstavitev so društvene klekljari-ce pripravile zanimivo razstavo svojih najnovejših idrijskih čipk.
Sredi novembra so se člani in prijatelji sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje zbrali v gostilni pri Miljotu pri Deveta-kih ob priložnosti vsakoletnega piknika. Sekciji so se pridružili še predsedniki kulturnih društev Kras in Kremenjak ter doberdobski župan Paolo Vizintin. Predsednici društev Katjuša Kosic in Bruna Visintin sta poudarili dolgoletno sodelovanje s sekcijo ter si zaželeli, da bi dobre odnose gojili še naprej. Župan je izpostavil ponos, da se lahko mudi v takšni sredi, ter dodal, da velika večina ciljev, za katere so se partizani borili, še ni doseženih. To pa zaradi tega, tako župan, ker živimo v sistemu zlaganih demokratov, ki ob vsakem koraku udejanjajo ali sprejemajo nazadnjaške in reakcionarne načrte na koži ljudstva. Tajnik sekcije Patrik Zulian se je zaustavil pri vlogi sekcije oz. zveze VZPI-ANPI kakor braniteljice italijanske usta-
ve. Poudaril je pomen temeljnega državnega dokumenta in podčrtal dejstvo, da italijanska ustava ne samo našteva svoboščine in pravice, marveč ob tem tudi obvezuje državni aparat, naj lajša ali zajamči njihovo koriščenje. Prisotni na pikniku so tudi nazdravili štirim prisotnim partizanom in aktivistkam, Lojzetu Legiši, Pepeju Croselliju, Mariji Kuk in Zeli Pahor. Predsednik sekcije Jordan Semolič je napovedal, da odborniki na sedežu sekcije v Jamljah urejujejo tematsko knjižnjico. Že več mesecev namreč zbirajo knjige z odporniško vsebino in pozivajo člane in prijatelje, naj jim prinesejo v varstvo čimveč takšnega čtiva, ki bo nato na razpolago bralcem. Projekt bo po predvidevanjih stekel tekom prihodnjega leta. Semolič je še povabil prisotne na praznik včlanje-vanja, ki bo na sedežu sekcije v Jamljah danes s pričetkom ob 15. uri.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 14. decembra 2013
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
Gledališče
Na goriškem poveljstvu so včeraj predstavili koledar
karabinjerjev za leto 2014. Izšel je v 1.300.000 izvodih in je posvečen 200-letnici ustanovitve karabinjerjev. »Ponosni smo, da je naše poveljstvo med prvimi predstavilo koledar,« je poudaril pokrajinski poveljnik Antonino Minutoli. Koledar je opremljen z umetniškimi risbami in fotografijami.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 14. decembra, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Necjarinkolo »Aljine poskočnice«. 15. decembra, ob 17. uri,
19.	in 21. decembra, ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell). 20. decembra, ob
20.	uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimo-neja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čeho-vega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo 19. decembra ob 20.45 »La vera storia di Traviata«, Corrado Augias ob klavirski spremljavi Giuseppeja Modugna; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 18. decembra, ob 21. uri »Aquiloni«, nastopa Paolo Poli; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 16. decembra, ob 21. uri gledališka predstava »L'impresario di Smirne« (Carlo Goldoni), nastopa Valentina Sperli, Roberto Valerio, Antonino Iuorio, Nicola Rignanese, Massimo Grigo, Federica Bern, Pierluigi Cicchetti, Chiara Degani, Peter Weyel; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 14. decembra, ob 16. uri iz niza »Piccoli palchi« na Trgu Ca-vour v Tržiču lutkovna predstava »Il miracolo della mula«, gledališka skupina Il Laborincolo iz Perugie. V sredo, 18. decembra, ob 20.45 iz niza »'900&oltre« koncert skupine Elias Quartet; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 2: 16.00 »Zoran, il mio ni-pote scemo«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Blue Jasmine«.
Dvorana 3: 16.30 »Il segreto di Bab-bo Natale«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »In solitario«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.40 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug« (digital 3D). Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.15 »Un fantastico via vai«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »Blue Jasmine«; 21.45 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
Dvorana 5: 16.30 »Il segreto di Bab-bo Natale«; 18.00 - 20.15 - 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Cattivissimo me 2«.
fl Razstave
DOBRODELNA LIKOVNA PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIKI ZA KARITAS je na ogled v galeriji Ars na Travniku v Gorici po urniku odprtja knjigarne.
RE MOREU razstavlja svoja dela v gostilni Stella d'oro na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici; razstava bo na ogled do 30. decembra.
V	DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šempe-trski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000).
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra.
V	PALAČI LOCATELLI v Krminu je na ogled razstava figurativnih umetnin Barbare Zian z naslovom »colore-emozione-stile«; do 5. januarja, od petka do nedelje 16.00-19.00; vstop prost.
ZDRUŽENJE AMICI DELLARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don
nova gorica
Zapele bodo štiri mlade Američanke
V novogoriškem Kulturnem domu bodo danes ob 20.15 nastopile štiri mlade ameriške pevke, združene v skupino 4Love Gospel Quartet. Članice prihajajo iz različnih glasbenih okolij; čeprav imajo zelo raznolike izkušnje v številnih glasbenih žanrih, jih združuje strast do ustvarjanja gospel glasbe v vseh njenih oblikah. Koncert je del Go-gospel pobude, ki nastaja v sodelovanju dveh kulturnih domov z obeh strani nekdanje meje: Kulturnega doma iz Nove Gorice in Kulturnega doma iz Gorice. Vstopnina za današnji koncert znaša 15 evrov, znižana 12. (km)
~M Koncerti
torek 17. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani ic-gorizia.net.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v sredo, 18. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani icgorizia.net.
@ Izleti
Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.3021.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
RAZSTAVA »120 X 120 MEDANA ART 2013«, ki predstavlja dela udeležencev dveh letošnjih mednarodnih likovnih kolonij v Medani je na ogled v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici v organizaciji kulturnega društva Ethos v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici; do 15. decembra od torka do nedelje 10.00-17.00; vstop prost.
V	GALERIJI KNJIŽNEGA ANTIKVARIATA LEG ANTIQUA na Verdijevem korzu 67 v Gorici bo do 6. januarja 2014 na ogled dvajset risb futurista Tullia Cralija v različnih tehnikah, ki so v Gorici prvič razstavljene.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 18. decembra na ogled razstava slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico.
RAZSTAVA »PAOLO CACCIA DOMI-NIONI. Un artista sul fronte di guer-ra« bo na ogled do 6. januarja 2014: v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici (od torka do sobote 10.30-13.00, 17.00-20.00, ob nedeljah 11.00-13.00, 17.00-20.00 - vodeni ogledi ob nedeljah ob 18. uri); v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju št. 13 (od torka do nedelje 9.00-19.00); v prostorih goriške Pre-fekture na Travniku v Gorici (vsak dan 10.00-18.00); v palači Lantieri v Gorici (ob nedeljah 11.00-18.00 in po domeni, tel. 335-6750946 - vodeni ogledi ob nedeljah ob 16.30), na železniški postaji v Redipulji (vsak dan 10.0012.30, zaprto 25. in 26. decembra in 1. januarja 2014); v kasarni Berghinz v Ul. S. Rocco 180 v Vidmu s predhodno najavo po tel. 0432-231584. Več na www.mostracacciadominioni.org.
SPDG organizira ob 70. obletnici ustanovitve IX. Korpusa pohod od Lokev do Gorenje Trebuše (in nazaj). Odhod iz Gorice na Lokve v petek, 20. decembra, ob 18.30 prenočevanje v Domu na Lazni, v soboto 21. decembra, ob 7. uri odhod z Lazne v G. Trebu-šo. Zaradi rezervacije prenočišča je zaželjena čimprej predhodna prijava po tel. 339-7047196 in na naslov bo-ris@spdg.eu.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK prireja enodnevni izlet na Zoncolan za ljubitelje zimskih športov. Odhodi iz Trebč, z Opčin, iz Proseka in Devina. V primeru zadostnega števila vpisov je možen tudi odhod iz Gorice in Ja-melj; informacije in vpisovanje po tel. 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.treb-ce@gmail.com.
23 Obvestila
GLASBENA MATICA GORICA prireja osrednjo slovesnost ob praznovanju 50-letnice danes, 14. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici.
TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT učencev SCGV Emil Komel bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v ponedeljek, 16. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani ic-gorizia.net.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
vabi starše petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v soboto, 28. decembra, v Pineti pri Grade-žu v restavraciji Hotel Ai Pini. Informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). Obvezno na račun 20 evrov.
DRUŽBA ROGOS prireja vsakoletno božično tržnico rokodelskih izdelkov in krajevnih pridelkov v nedeljo, 15. decembra, v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu od 10. do 18. ure.
KD DANICA prireja v četrtek, 19. decembra, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu tečaj za pripravo božičnih namiznih vencev in okraskov; nujne prijave in informacije do srede, 18. decembra, po tel. 339-7484533 (Dolores).
H Prireditve
AŠZ OLYMPIA Gorica vabi na telovadno božičnico v četrtek, 19. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice športne ritmične gimnastike, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia.
OK VAL prireja božični nastop v torek, 17. decembra, ob 16.30 v štandreški telovadnici. Nastopili bodo otroci, ki vadijo telovadbo, mikro in mini odbojko tako v Štandrežu kot v Doberdobu.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FA-RI (Strada Colombara, 11) je vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov s teleskopi; več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost.
CORMÔNSLIBRI 2013 z naslovom »Giù la maschera: realtà e finzione« poteka do 15. decembra v Krminu; več na www.cormonslibri.it.
SCGV EMIL KOMEL vabi na tradicionalni božični nastop, ki bo letos v cerkvi Sv. Ivana v Gorici v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri. Splet božičnih melodij bodo stkali učenci malega godalnega orkestra, skupina kitar, zbor učencev tečajev nauka o glasbi, ansambel harf in mladinski zbor Emil Komel. Glasbene točke bodo povezovali člani dramske skupine O'Kla-pa iz Gorice.
PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA bo potekal v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri v cerkvi v Štandrežu. Sledila bo družabnost na trgu pred cerkvijo.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi v ponedeljek, 16. decembra, ob 19. uri v dom Andrej Budal v Štandrežu na predstavitev knjige Marjuče Offizia »Iz morja v ponev«. Priložnost za spoznanje koristnih nasvetov za pripravo in kuho rib, novi recepti za današnje okuse.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 16. decembra, med 16.30 in 18. uro božično srečanje, ki ga bo vodil Valter Lauri.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na prireditev ob 50-letnici smrti Alojzija Filipiča, goriškega duhovnika in botanika, v torek, 17. decembra, ob 20. uri. Sodelovali bodo Anton Harej, Franc Kralj, Irena Breščak, Tambura-ški orkester Danica Dobravlje in moški pevski zbor Lipa Ravnica.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v sredo, 18. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II).
AŠZ DOM obvešča, da bo božična akademija v četrtek, 19. decembra, ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopali bodo otroci športnega vrtca, skupini All Stars Cheer, Stardust Elite Cheer ter otroci minibasketa in under 12 košarke športnega združenja Dom.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Marijinimi sestrami čudodelne svetinje vabi na srečanje »Na kavi s knjigo« v četrtek, 19. decembra, ob 10. uri. Predstojnica goriških Marijinih sester, sestra Andželika bo predstavila dvojezično publikacijo »Marijine sestre čudodelne svetinje - Goriška skupnost«. Kavo ponudi Primo Aroma.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu.
V	OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« potekajo srečanja: vsak torek med 17. in 18. uro srečanja s spro-stilnimi tehnikami z zdravnikom Fla-viom Komaulijem; vsak četrtek med 16.30 in 18. uro yoga s Floridio San-toro in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami; vsak petek med 18. uro in 19.30 medita-cijska srečanja s Sereno Ferletti. 11. februarja 2014 in 15. aprila 2014 med 18.15 in 20.30 bo Flavia Donadoni vodila »ženski krog - il cerchio delle donne«. Srečanja bodo potekala v prostorih dnevnega centra v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici; vstop prost.
S Poslovni oglasi
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj.
Tel. 00386-70426768
0 Mali oglasi
PRODAJAM otroške smuči 100 cm in pancerje št. 30 za skupno 40 evrov; tel. 320-2161383.
Pogrebi
DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Er-manno Brajnik (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 12.00, Augusta Brandolin vd. Silvestri v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču.
DANES V FOLJANU: 11.00, Evi Marcella Marega por. Capoti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 11.50, Angela Bianca Dell'Andrea vd. Dell'Oli-vo s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev.
1 2 Sobota, 14. decembra 2013
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Formula 1: Sutil bo vozil Sauber
BERLIN - Nemški dirkač formule 1 Adrian Sutil bo v naslednji sezoni vozil za švicarsko ekipo Sauber. Iz moštva sicer še niso uradno potrdili prestopa, a so v taboru dirkača sporočili, da so dosegli dogovor. »Zelo se veselim, da smo se dogovorili. Čeprav sem si zelo želel, da bi šlo hitreje, so nazadnje pogovori trajali kar dolgo,« je sporočil Sutil. Nemški dirkač je tako hitro našel zamenjavo za izgubljeni sedež pri Force Indii, kjer ga je pred dnevi zamenjal Mehičan Sergio Perez.
mé Za Jordanove čevlje 104.765 dolarjev
LOS ANGELES - Za par čevljev, ki ga je v finalu lige NBA leta 1997 nosil sloviti Michael Jordan, so na dražbi iztržili kar 104.765 dolarjev ameriških dolarjev (približno 76.333 evrov). Gre za znamenite črno-rdeče čevlje, z Jordanovim podpisom in številko 23 na peti, torej številko, ki jo je nosil na majici moštva Chicago Bulls. Jordan je čevlje nosil v peti tekmi finalne serije proti Utah Jazz, ko je igral kljub povišani vročini in z znaki virusnega gastroenteritisa.
nogomet - Športni direktor Maribora Zlatko Zahovic po uspehu v evropski ligi
»Milijoni? Ne, ugled!«
MARIBOR - Nogometašem Maribora je v četrtek zvečer uspela zgodovinska zmaga. Ne samo, da so doma v šestem, zadnjem krogu skupinskega dela evropske lige premagali Wigan, prvič so se namreč uvrstili v spomladanski del tega drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi. Pomagal jim je tudi Rubin iz Kazana, ki je v gosteh premagal belgijski Zulte Wa-regem. Mariborčanom je tokrat uspelo to, česar si nihče ni upal napovedovati.
Prvič se jim je uspelo prebiti iz skupinskega dela evropske lige, prvič bodo pre-zimili v tem tekmovanju. Klub je naredil točno to, kar je moral, po načrtih se je razpletlo tudi na drugi tekmi, veselje po tekmi je bilo zato nepopisno.
Klub se je sicer v začetku sezone znašel v nezavidljivem položaju, nepričakovano se je za novo sredino odločil dolgoletni trener Darko Milanič, ki je odšel v Sturm, hitro je bilo treba najti novega stratega, vendar Ante Čačič ni bil kos izzivom. Športni direktor Zlatko Zahovič je pripeljal nekdanjega igralca vijoličastih Anteja Šimundžo in krivulja uspehov se je znova obrnila navzgor. Ekipi je uspelo v relativno kratkem času skupnega dela v tretji sezoni napredovati iz skupinskega dela evropske lige. Skrbi so zdaj pozabljene, strokovni kader pa si ne dovoli pretirane evforije.
»Zelo mirno sem doživljal ključne trenutke tekme, saj sem vedel, da se to preprosto mora zgoditi. Danes je rojstni dan NK Maribor, danes je vijolična zmaga, zdaj bo tudi zima vijolična,« je po uspehu mirno razložil Zahovič. Tvorec velikih uspehov ekipe v zadnjih letih je na hitro prehodil obdobje šestih let, odkar je dejaven v klubu: »To je točno to, kar je v glavah po zadnjem v žvižgu. Klub je šel po dolgi poti od leta 2007, šel od velikega finančnega minusa, od petega mesta v prvenstvu, do prvega pokala, superpoka-la, državnega naslova, evropske lige, to je vse, kar gre zdaj skozi glavo.«
Uspehe pripisuje dolgoletnemu načrtnemu delu, ne pozablja pa, da so za uspeh v največji meri zaslužni igralci. »Mislim, pa naj mi drugi klubi ne zamerijo, da mi malo več analiziramo svoje in nasprotnikove igre. Vedeli smo, da bo Rubin zmagal, če bomo le mi naredili svoje. Res se ti mora vse poklopiti, čestitam fantom, strokovnemu vodstvu in vsem v klubu. To ni samo dosežek za zgodovino, še mi ne verjamemo povsem, kaj šele ostali,« je povedal Zahovič.
Milijoni ga ne skrbijo. Sinočnji preboj v spomladanski del je vreden milijon evrov, zmaga nad Wiganom 200.000 evrov, NK Maribor je prestal stresni test. »Bolj kot finančna injekcija je tukaj pomemben ugled, koeficient, prestiž, ne samo Maribora, ampak celotnega slovenskega nogometa. Zdaj moramo biti previdni, brez nekih emocij, nadaljevati moramo načrtno delo, sploh kar se financ tiče. Tveganja se ob denarju prehitro pojavijo. Delati moramo naprej, igralci namesto dve uri po tri ure, mi ne samo 24 ur na dan, pač pa 25,« je povedal športni direktor, ki je Maribor dokončno potrdil kot nogometno mesto.
Nekoč je veljalo, da vijolice cvetijo spomladi, zdaj cvetijo že jeseni in pozimi. »S temi uspehi smo nekdanji rek spremenili, zdaj bomo spomladi dozoreli. Potrebnega
bo veliko dela, spomladi bomo dozoreli, saj zdaj cvetimo že jeseni. Moštvo je pripravljeno, imamo okrepitve, pišemo zgodovino, uspelo nam je nekajfantastičnega, treba je čestitati tistim, ki so najbolj pomembni, to je igralcem,« je dejal Zahovič.
»Zavedati se moramo tega, da ima stroka vedno prav, igral bo tisti, katerega bo določila stroka. Zdaj smo dobili potrdilo o tem. Ante je zelo perspektiven trener, ki dela načrtno. Ne dela samo za se-
danjost, ampak tudi za prihodnost. Tisti, ki dela samo za sedanjost, dela samo zase, ne za ekipo. Vsako leto vidimo napredek, ta bo v prihodnje še večji, tudi pričakovanja nas in javnosti. Delo, delo, načrtno delo, brez nekih velikih finančnih vložkov, ki bi lahko ogrozili naš obstoj. Rezultati bodo šli vedno v plus in minus, to je naša pot. Letvico smo postavili zelo visoko, a na koncu bomo torto še zmeraj odpirali mi,« je zaključil Zahovič. (STA)
pomoč - Filipini
Fifa bo
odvezala
mošnjiček
ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza Fifa se je prav v času, ki ga zaznamuje božični duh obdarovanj, odločila razvezati moš-njiček ter pomagati s smrtonosnim tajfunom prizadetim Filipinom. Ob izgubi človeških življenj je tajfun v grozljivem opustošenju 8. novembra do tal porušil 200 mest in vasi, v opustošenju pa ni prizanesel niti nogometnim igriščem. Fifa se je zato odločila, da bo filipinski nogometni zvezi podarila milijon ameriških dolarjev za obnovo v tajfunu uničene nogometne infrastrukture. »Fifina gesta nas je zelo ganila, saj mednarodna nogometna družina ni pozabila na nas ter je pokazala veliko solidarnost ter da je skupaj z našim narodom v teh težkih trenutkih,« je bil do solza ganjen predsednik filipinske zveze Mariano Araneta.
plavanje - EP
Dugonjicu
evropski
bron
HERNING - Slovenski plavalec Damir Dugonjič je drugi dan evropskega plavalnega prvenstva v 25-metr-skih bazenih v Herningu osvojil tretje mesto na 100 metrov prsno. Dugonjič je plaval 57,24 in s tem dosegel nov državni rekord. Naslov evropskega prvaka je osvojil Madžar Daniel Gyurta (57,08), drugi pa je bil Nemec Marco Koch (57,14). Dugonjič je v polfinalu s 57,58 dosegel drugi izid, takrat je bil le dve stotinki sekunde slabši od Gyurte. Na razdalji 400 m mešano je Italijan Federico Turrini dosegel tretje mesto (4:03,94). Zmagal je Madžar David Verraszto (4:03,48). Slovenski plavalci Robert Žbogar, Damir Dugonjič, Nastja Go-vejšek in Tjaša Pintar so na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih na Danskem osvojili deseto mesto v mešani štafeti 4x50 metrov s časom 1:41,52. Prvaki so Postali Rusi, ki so z 1:37,63 postavili nov svetovni rekord, drugi so bili Nemci, tretji pa Čehi.
BIATLON - Ruski biatlonci so zmagovalci štafetne preizkušnje na 4 x 7,5 kilometra v francoskem Annecyju na tretji postaji svetovnega pokala. Drugi so bili Nemci, ki so zaostali le 0,3 sekunde, do tretjega mesta so se prebili Avstrijci (+ 26,8). Slovenci v postavi Simon Kočevar, Klemen Bauer, Janez Marič in Jakov Fak so zaostali 3:37,8 minute in bili 11.
ZMAGA IN NAPREDOVANJE MILANA - Evroliga: Milano - Bro-se Baskets 74:73 (Milano je napredoval v Top 16), Real Madrid - Strasbourg 79:66, Galatasaray - Zielona Gora 76:57, Kuban - Panathinaikos 63:82, Kiev -Nanterre 97:87.
NOGOMET - B-liga: Reggina -Siena 0:2.
sobotni športni smerokaz
Žreb, smučarji in košarka
V ponedeljek bo znano, proti kateri ekipi bosta igrala Maribor in Milan - Oči uprte tudi v bele strmine v St. Moritzu
NA KAVČU ... »ŽREB LIGE PRVAKOV« - Italija bo prvič, odkar so uvedli nov sistem tekmovanja (to se pravi od sezone 1999/2000), imela le enega predstavnika v osmini finala lige prvakov. Dodaten znak krize italijanskega nogometa; in najbrž bo edini preživeli ekipi Milanu v osmini finala res trda predla, saj bo moral igrati proti enemu od zmagovalcev skupin. In lahkih (oziroma lažjih) nasprotnikov enostavno ni. Nasprotnik Milana bo znan v ponedeljek ob 12. uri, ko se bo v Nyonu začel žreb osmih parov (tekme osmine finala od 18. februarja do 19. marca). Bobna sta sledeča: zmagovalci skupin - Manchester U. (Ang), Real Madrid (Špa), PSG (Fra), Bayern München (Nem), Chelsea (ANG), Borussia Dortmund (Nem), Atletico Madrid (Špa), Barcelona (Špa); Drugouvrščeni - Bayer (Nem), Galatasaray (Tur), Olympiacos (Grč), Manchester C. (Ang), Schalke 04 (Nem), Arsenal (Ang), Zenit (Rus), Milan (Ita).
Ob 13. uri bo sledil žreb parov šestnajstine finala (tekme bodo 20. in 27. februarja) evropske lige, kjer so obratno kar štiri italijanske ekipe, po dve v vsakem bobnu - Napoli in Fiorentina v prvem, Juventus in Lazio v drugem. A ne gre pozabiti niti na Maribor, kateremu je uspel senzacionalni preboj med najboljših 32. Štajerci bodo v drugem bobnu. Nosilci - AZ Alkmaar, Basel,
Benfica, Eintracht Frankfurt, Fiorenti-na, Genk, Ludogorets, Olympique Lyon, Napoli, Rubin Kazan, Salzburg, Sevilla, Shakhtar Donetsk, Tottenham, Trab-zonspo, Valencia. Drugi boben - Ajax, Anji, Betis, Chornomorets, Dnipro, Dynamo Kyiv, Esbjerg, Juventus, Lazio, Maccabi Tel-Aviv, Maribor, PAOK, Porto, Slovan Liberec, Swansea, Plzen.
Alternativa 1 - Pri Juventusu si po izločitvi iz lige prvakov ližejo rane, v 16. krogu domačega prvenstva pa iščejo na domači tekmi proti Sassuolu osmo zaporedno zmago, ki bi lahko omogočila črnobelim beg pred tekmeci. Konec tedna bosta namreč na sporedu kar dva zanimiva dvoboja med zasledovalci stare dame. Gre za jutrišnji in ponedeljkov večerni obračun. Jutri ob 20.45 bo tretjeuvrščeni Napoli gostil Inter. Trener Walter Mazzarri se vrača pod Vezuv, kjer je dosegel zelo vidne rezultate, tokrat pa bo poskušal svojemu staremu delodajalcu predsedniku De Lau-rentiisu zadati poraz, ki bi najbrž za Neapeljčane pomenil konec sanj o naslovu. V ponedeljek (ravno tako ob 20.45) bo trda predla Romi, ki bo morala na gostovanje k edinemu preživelemu italijanskemu predstavniku v ligi prvakov, to se pravi Milanu. Garcijevo moštvo, edina še nepremagana ekipa v letošnji sezoni, mora ciljati na celoten izkupiček, če želi ohraniti stik z vodilnim Juventusom.
Alternativa 2 - Alpski smučarji se po severnoameriški turneji selijo v Evropo, moški v Francijo (Val D'Isere), ženske pa v Švico (St. Moritz). Za moški del svetovnega pokala program predvideva danes (prvi spust ob 10. uri) veleslalom, medtem ko bodo jutri (prvi spust ob 9.30) končno na delu še slalo-misti. V ženski konkurenci bo danes na vrsti superveleslalom (s pričetkom ob 11.30), medtem ko bo jutri na sporedu veleslalom (prvi spust ob 10.30)
NA IZLET ... »KRKA - UNION OLIMPIJA« - V letošnji t.i. jadranski li-
Slovenska smučarka Tina Maze
ansa
gi (točneje liga ABA) se slovenskima ekipama ne piše dobro. Tako Krka kot Union Olimpija sta na spodnjem delu razpredelnice. Po enajstih odigranih krogih so Novomeščani zbrali osem točk, Ljubljančani pa še dve točki manj in s Širokim Brijegom delijo zadnje mesto. Danes ob 19. uri bo v Novem mestu slovenski derbi. Čeprav so za pobiralce stav rahlo v prednosti domači košarkarji, se je zadnje tedne bolje godilo Olimpiji. Ljubljanski košarkarji so namreč zmagali zadnji dve tekmi lige Aba, medtem ko so igralci Krke obratno v zadnjih dveh nastopih dvakrat zapustili igrišče sklonjenih glav.
(SKORAJ) PEŠ NA TEKMO ... »ŽENSKA A2-LIGA: INTERCLUB - SGT« - V Žavljah bo danes (s pričetkom ob 20.30) na sporedu povratni derbi v ženski košarkarski A2-ligi med domačim Querciambiente in tržaškim Calligari-som SGT. Gre za dvoboj med vodilnima ekipama prvenstva, saj tako Milj-čanke kot Tržačanke delijo po desetih odigranih krogih (gre sicer za tretji krog povratnega dela, saj je v skupini sedem ekip) prvo mesto z ekipama iz Vicenze in Vidma. Domače igralke kujejo maščevanje, saj je na prvi tekmi (nekoliko nepričakovano) prevladala agresivna obramba Tržaškega SGT. Za Cergolo-vo in soigralke je zmaga imperativ, saj je SGT v povratnem delu že miroval in ima trenutno tekmo manj. (I.F.)
/	ŠPORT
Torek, 17. decembra 2013
17
NOGOMETAŠI VESNE TUDI ... ZGORAJ BREZ
Pri ŠD Vesna iz Križa so se tudi letos odločili, da sestavijo koledar o katerem smo že poročali v torkovi Športni prilogi. Fotograf Boris Prinčič, avtor koledarja, nam je posodil še nekaj dodatnih fotografij, ki jih na koledarju ne boste videli, saj zanje ni bilo prostora. Nogometaši Vesne so se v kriškem vaškem jedru slikali tudi ... zgoraj brez (na sliki levo Krža-na Minej Purič in Albert Ker-pan v vaški pralnici). Slike si lahko ogledate v fotogaleriji na naši spletni strani www.primorski.eu
košarka - Jadran Franco v državni diviziji C
Proti staremu znancu
Lažje poškodbe Bana, Slavca in Ridolfija - Trener Andrea Mura je vsekakor optimist
Jadran Franco bo drevi v openski telovadnici Polisportive gostil starega znanca, ekipo Virtus iz Padove. »V zadnjih sezonah so bile tekme proti Padovi vedno izenačene in razburljive. Mogoče bo tudi tokrat tako,« je sprva povedal trener Jadrana Andrea Mura, ki je priznal, da ja-dranovci med tednom niso trenirali, kot bi bili morali. »To predvsem zaradi lažjih poškodb. Zaradi poškodbe gležnja je še vedno treniral posebej Borut Ban. V torek je močan udarec v mišico utrpel Christian Slavec. Že v ponedeljek, na tekmi mladincev, pa tudi Martin Ridolfi. Upam, da bomo vsaj na zadnjem drevišnjem (si-nočnjem op. av.) treningu popolni,« je včeraj popoldne dejal Jadranov trener. Pri gostih je kar nekaj igralcev, na katere bodo morali nocoj paziti. »Nevarni so predvsem zunanji košarkarji Gasparello, Salnato, Busca in Schiavon. Mogoče bo zaradi poškodbe odsoten center Mancini. Ne glede na to, igrati moramo stoodstotno zbrano«.
PO TEKMI BODO NAZDRAVILI -Vodstvo Jadrana vabi po tekmi vse člane, navijače in simpatizerje, da bodo skupno nazdravili z ekipo in odborniki na prihajajoče praznike in se tako na najlepši način poslovili od starega leta. Jadran bo v letošnjem sončnem letu igral še eno tekmo, in sicer v nedeljo, 22. decembra, v Ar-zignanu. Prvenstvo državne divizije C se bo nato nadaljevalo v soboto, 4. januarja, ko bo Jadran na Opčinah ob 18.00 gostil Montebelluno.
Nastop mladega Martina Ridolfija (na sliki z žogo, v ozadju Peter Franco) je pod vprašajem, saj se je poškodoval na ponedeljkovi tekmi mladincev
arhiv
D-liga: Kontovel pri Briščikih favorit, Sokol šele v četrtek
V deželni košarkarski D-ligi bo Kontovel trenerja Marka Švaba danes v telovadnici Ervatti pri Briščikih gostil tržaški Santos. Tržačani imajo štiri točke manj na lestvici, tako da so »plavi« vsaj na papirju favoriti. Švab in njegovi varovanci seveda ciljajo na dve novi točki. Nabrežinski Sokol ta konec tedna ne bo igral. Zaostalo tekmo proti videmskemu Cbu bodo varovanci trenerja La-zarevskega igrali v četrtek ob 21.00.
POLET NE GRE V FORLI
Polet Kwins v današnjem krogu A2-lige hokeja na rolerjih ne bo igral. Gostovanje v For-liju proti ekipi Sanbenedetto odpade, ker so se sodniki odločili, da bodo stavkali. »To ni dobra novica, ker bomo morali v Forli mogoče med tednom,« je dejal Poletov igralec in odbornik Samo Ko-korovec. O stavki so šušljali v četrtek, potrdili pa so jo včeraj popoldne.
košarka - C-liga
Bor Radenska mora prekiniti črno serijo
V dvanajstem krogu deželne C-lige bo Bor Radenska (4 točke) igral danes ob 18.30 doma proti ekipi Roraigrande, ki zaseda z dvema osvojenima točkama zadnje mesto na lestvici. Sodnika bosta Pellicani in Rossi z Goriškega. Por-denončani so zelo mlada ekipa in so v zadnjem času v vzponu, saj so zmagali v Tržiču in bili še na več drugih tekmah na pragu uspeha. Nosilci igre so ameriška zunanja igralca Ward in McGhee, krili Ci-man in Fabbro ter visoki Bovolen-ta, Pivetta in Rizzetto. Kakorkoli že, Oberdanovi fantje morajo po petih zaporednih porazih in spodbudnem nastopu iz Gorice le spet prebiti led in vknjižiti prepotrebni točki. Predvidoma bodo nastopili kompletni, četudi sta zaradi poškodb Babich in Madonia trenirala manj kot ostali. Po tem srečanju bodo pred prazniki borovci igrali ponovno že v sredo proti Don Bos-cu in v petek proti Codroipu.
BREG IN DOM ZMAGALA -Deželna C-liga: Cervignano -Breg 57:59 (23:8, 32:24, 38:43); najboljši strelci: Grimaldi 22, Semec in Gori 13).
Promocijska liga: Dom -TntBasket 62:54 (Abrami 18, G. Zavadlav 10).
odbojka - V B2- in C-ligi
Danes v ospredju Olympia, jutri pa Sloga Tabor in Zalet
V	državni B2-ligi bo Sloga Tabor Televita, po pomembni zmagi v gosteh proti Loreggii, jutri v telovadnici v Repnu gostila na papirju močno Ravenno, ki zaseda mesta v zgornjem delu lestvice. Ekipa iz Romagne pa igra zelo nihajoče. »Letos so že večkrat igrali tie break,« je poudaril kapetan slogašev Ambrož Peterlin, ki zelo dobro pozna vse nasprotnikove odbojkarje: »Podajalec Bendandi je še lani igral v najvišji A1-ligi. Do pred kratkim je bil drugi podajalec Cunea. Nato imajo zelo solidnega centra. Na krilu igra izkušeni Andreatta, ki je športno dozorel pri tridentinskem Itasu. Čaka nas zahtevna naloga. Igrati moramo zbrano in zelo borbeno, saj bomo samo tako lahko dosegli kako točko.« Trener-igralec Gregor Jerončič ne bo imel težav s postavo. »Vsi smo zdravi, skrbi me samo trener Jerončič, ki je zaradi bolečin v mečni mišici preskočil dva treninga. Upamo, da bo jutri vse v redu,« je še dodal Peterlin.
Pomembno tekmo bo jutri igral tudi Zalet v ženski deželni C-ligi. Zaletovke bodo gostovale v goriškem Pala-Bigotu proti domači ekipi Millenium. »Goričanke so solidna ekipa. Igra sloni na Safranovi, hčerki Svetlane, ki je v štabu mladinskih reprezentanc Rusije. Pri Milleniumu igra tudi nekdanja igralka Govolleyja Isabel Mania, ki pa je lažje poškodovana. Če bomo natančno sprejemali in ser-virali, potem ne bomo imeli težav,« je prepričan trener Edy Bosich, ki bo imel na razpolago vse svoje varovanke. V moški C-ligi bo združena ekipa Olympie igrala pomembno tekmo proti Morteglianu. Trener Fabrizio Marchesini, ki bo imel na razpolago vse fante, računa na nove točke. Združena ekipa Soče pa bo gostovala pri Villi. V moški D-ligi bo Sloga Tabor na Opčinah igrala proti Volleybasu.
V	goriški skupini prve ženske divizije bo v goriškem Kulturnem domu na sporedu slovenski derbi med Go-volleyjem in Sočo.
Veseli december bo za slovenski nogomet v Italiji še bolj prazničen, če bodo v nedeljo zmagale vse tri ekipe naših društev (Kras-Vesna-Breg), ki se borijo za vrh lestvice. V elitni ligi bo repenski Kras v zadnjem krogu prvega dela prvenstva gostil trdoživi Tolmezzo. Pred razdelitvijo »panetonov« (krasovci bodo sicer nazdravili v sredo zvečer v repenski telovadnici) čaka kapetana Kneževiča in soigralce petindevetdeset minut hudega napora, saj bodo skušali gostje na tržaškem gostovanju iztrgati vsaj točko. Pri Krasu ne bo diskvalificiranega Tončija Žlo-garja. Nekaj težav je med tednom imel tudi kapetan Radenko Kneževič, ki je treniral šele včeraj. Na nedeljski tekmi je namreč prejel močan udarec v mišico. Jutri pa bo na razpolago trenerju Zupanu.
V promocijski ligi bo Vesna v gosteh igrala proti solidni Torviscosi, ki ima pet točk zaostanka za vodilnimi »plavimi«. Zanuttigovi fantje odhajajo na gostovanje optimisti, čeprav ne bo Božičiča, pod vprašajem je tudi nastop Muiesana. »Na zadnji tekmi 2013 bomo skušali dati vse od sebe. Domov moramo odnesti vsaj točko«, je dejal športni vodja Vesne Paolo Soavi. Za Vesno je med tednom podpisal napadalec Nicola Venturini, ki je pred leti že oblekel dres kriškega društva (igral je tudi pri Krasu). Venturini je doslej igral pri Lu-mignaccu. Drugouvrščeni Zaule bo jutri gostoval v Špetru Slovenovem pri Valnatisone-ju. Štandreška Juventina bo v zadnjem krogu prvega dela igrala doma proti tržaški ekipi Trieste Calcio. Na štandreški zelenici bo zno-
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eu ¡¡S
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
fl
Domači šport Danes
Sobota, 14. decembra 2013 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Virtus Padova
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Rorai
DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel
-	Santos
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 20.00 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia - Mortegliano; 20.30 v Villi Vicentini: Villa - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje
MOŠKA D-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Volleybas
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Govolley - Soča Picerija Frnažar; 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Olympia
UNDER 15 MOŠKI - 20.00 v Pordenonu: WilVolley
-	Sloga Tabor
UNDER 14 - 17.30 v Nabrežini: Sokol - Altura NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI (pokal) - 17.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Kras
Jutri
nogomet - Zadnji krog prvega dela
Trojica K-V-B za vrh
Kras bo v Repnu gostil Tolmezzo - Zanimivo tudi v Štandrežu - Venturini se vrača v Križ
va zanimivo, saj imajo Tržačani le točko več na lestvici. Juventina bo pred koncem leta igrala še eno tekmo. V nedeljo, 22. decembra (ob 15.00), bodo rdeče-beli v polfinalu državnega pokala na domačem igrišču gostili Zaule.
V	1. amaterski ligi bo Breg na tržaškem igrišču Ferrini skušal ohraniti prvo mesto na lestvici. Ponziana spada letos med slabše ekipe v skupini C. Nogometaši Brega pa jih ne smejo podcenjevati. Na težko gostovanje odhajajo igralci Sovodenj. Na tekmi v gosteh proti Marianu, ki zaseda tretje mesto na lestvici, so favoriti gostitelji. Belo-modri pa skorajda že krvavo potrebujejo točke, tako da bi se še malo oddaljili od spodnjega dela lestvice. Na papirju lahko delo pa naj bi imel jutri Primorec, ki bo v Trebčah gostil zadnjeuvrščeni Be-gliano. Tri točke so za rdeče imperativ. Dodati moramo še, da bo imel trener Biloslavo kar nekaj težav s postavo.
V	2. AL Zarja še ni uspela »vzleteti«. Tudi v zaostalem srečanju v sredo proti San Can-zianu (1:1) so prišle na dan stare napake. Obrambna vrsta si vsakič privošči »kiks«, ki ga rdeči drago plačajo. Jutri bodo varovanci trenerja Pocecca gostili Centro Sedio, ki zaseda mesta na sredini lestvice. Ekipa iz Manzana ima šest točk manj od zarjanov.
V	3. AL bo Mladost v Doberdobu gostila Opicino. Primorje pa bo na domači Rouni igralo proti Staranzanu. Obe moštvi bosta nato znova igrali še v sredo. V zaostali tekmi bo ekipa doberdobskega društva gostila Villano-vo, Primorje pa Poggio. Gaja bo v jutrišnjem zadnjem krogu prvega dela prosta.
Nedelja, 15. decembra 2013 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Tolmezzo
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Trieste Calcio; 14.30 v Torviscosi: Torviscosa - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Begliano; 14.30 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Breg; 14.30 v Marianu: Mariano - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Centro Sedia
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku: Primorje
-	Staranzano; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Opicina
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Ronkah: Ronchi
-	Kras
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Juventina: 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Aquileia
NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - San Canzian; 10.30 v Koprivnem: Isontina - Juventina
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Ravenna
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Gorici, Palabigot: Millenium - Zalet
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Roiano Greta Barcola UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Fari: Millenium - Soča Lokanda Devetak
NAVIJAŠTVO
NOVOLETNI PLESNI FESTIVAL - 16.00 v telovadnici Ervatti pri Briščikih (organizator Cheerdance Millenium)
□ Obvestila
AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki bodo v deželi. Informacije na tel.: 3470473606. SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 040 2032151 (Alternativa Sport) in 335 8180449 (Erika)
AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 16.00 v telovadnici Ervatti pri Briščikih.
ŠD SOKOL bo v sredo, 18. decembra, s pričetkom ob 18.00 priredil v nabreŽinski telovadnici tradicionalno božičnico, na kateri bodo vsi otroci in mladinci, ki vadijo v raznih društvenih ekipah, pokazali česa so se doslej naučili. Nastopil bo tudi nabrežinski šolski pevski zbor, večer pa bo povezoval priznani »showman« Evgen Ban.
Primorski dnevnik ste tudi vi!
Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom.
Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili.
Tokrat je fotografijo prispeval Mitja Tretjak
100 odtenkov vsakdana
Vsak dan, zgodaj zjutraj, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik!
_naročniška akcija 2014
Celoletna naročnina: 230 €; to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost plačila naročnine v dveh obrokih (2 x120 €)
- za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko.
Če se za naročnino odločite takoj, boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno do konca leta 2013.
Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku dnevnika brez dodatnih stroškov.	lahko objavljali brezplačno.
Primorski
"	dnevnik
info:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
(Zadruga
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 14. decembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Rai Parlamento Setteregioni 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.10 Telethon 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Reportaža: Easy Driver 14.30 Talk Show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua imma-gine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Superbrain - Le supermenti 23.40 Telethon
Rai Due
^ Rai Tre
7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Film: Gio-ventu perduta 9.10 Film: Il ferroviere 11.00 Tg Regione - BellItalia 11.30 Tg Re-gione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational - Tv Talk 16.50 Rai Player 16.55 Telethon 17.50 Serija: Un caso per due 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Film: The Code (krim.) 23.40 Un giorno in pretura
u Rete 4
6.15 Media Shopping 7.05 Film: Valeria medico legale 9.10 Nan.: Carabinieri 10.15 Show: Accademia del benessere 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot - Il Natale di Poirot 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
21.30 Film: Gli spietati (i. C. Eastwood)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 9.40 Le storie di Melaverde 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija:
Happy Endings 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza
21.10 Film: Il paradiso all'improvvi-so (rom., It.) 23.15 Aktualno
O Italia 1
7.00 Risanke 8.35 Dok.: Voyager Factory 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.35 Serija: Il nostro amico Charly 11.15 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.05 Telethon 14.30 L'indice verde 14.50 Serija: Squadra omicidi Istanbul 17.10 Sereno Va-riabile 18.05 Rai Sport 90° Minuto 18.55 Telethon Studio Centrale 20.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.00 Nan.: Body of Proof 23.00 Športna rubrika
La 7
^ Tele 4
Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.55 Žarišče 12.40 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.05 18.10 Tedenski pregled 16.10 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.50 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.50 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Trača
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 Biker Explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Ethnopolis 2008 21.00 Folkest 2009 22.15 Pogovor z... 22.45 „Q"
6.55 Nan.: I maghi di Waverly 7.45 Nan.: Hannah Montana 8.40 Nan.: Glee 10.30 Nad.: Gossip Girl 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee 16.05 Film: Tiger Team - Der Berg der 1000 Drachen 17.55 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.25 Film: Un allenatore in palla (kom.) 21.10 Film: Megamind (anim.) 23.00 Film: Mars attacks! (zf., r. T. Burton, i. D. DeVito, J. Nicholson)
Tv Primorka
11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Dok. film: Fenomen Bruno Groning, 3. del 19.00 Predstavljamo: Pater Damaz 19.30 Rad igram nogomet 19.50 Pravljica 20.00 Grad-nikovi večeri 2013 21.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer
pop Pop TV
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Coffee Break 11.30 Nad.: Adventure Inc. 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.30 Nan.: Due South 18.10 Nan.: Il commissa-rio Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Lontano dal paradiso (dram.) 23.20 Film: Indagine su un cittadi-no al di sopra di ogni sospetto (dram.)
7.00 Risane in otr. serije 10.15 Nan.: Zoey 10110.45 Film: Klub bralcev Jane Austen 12.45 Serija: Mentalist 13.40 Serija: Kamp razvajencev 14.40 Serija: Petične nosečnice 15.35 Serija: Najlepše okrašena hiša 16.35 Film: Kuharski super junak 18.15 Nan.: Pozor, priden pes 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Vid in Pero šov 23.00 Film: Moulin rouge (dram., i. N. Kidman)
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 17.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confarti-gianato 20.00 Rubrika: La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta
|r Slovenija 1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.40 Film: Ko Božiček pade z neba 12.25 Odd.: Moja soba 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Dok. odd.: Drobne stvari 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Po stopinjah Marca Pola 18.35 0.00 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Zaigraj še enkrat, sam. 23.05 Nad.: Luther
(t Slovenija 2
7.25 Podoba podobe 8.00 Osmi dan 8.30 Polnočni klub 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (m), 1. vožnja 10.50 Športna odd.: Zima je zakon 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (ž), prenos 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (m), 2. vožnja, prenos 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (m), prenos 15.40 Biatlon: svetovni pokal: sprint (ž), pon. 16.25 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos 18.40 Biatlon: svetovni pokal, sprint (m), pon. 20.10 Film: Veliki diktator (kom., r. in i. C. Chaplin) 22.10 Film: Pobič (kom., r. in i. C. Chaplin) 23.00 Aritmični koncerti
6.00 Risanke 7.45 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 8.15 Serija: Igrače za velike 8.50 Serija: Mladi zdravniki 9.15 Serija: Zakladi s podstrešja 10.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Čarovnije Crissa Angela 13.10 Film: Božična kralja 14.50 Film: Cirkus pod vodo 16.35 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Svet - Povečava 18.35 Serija: Nepraktični šaljivci 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Škrat 21.45 Film: Godzila
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena J.B.P. Moliere: Šola za žene - radijska komedija, režija Adrijan Rustja; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-
Sobota, 14. decembra LA 7, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Lontano dal paradiso
ZDA 2002
Režija: Todd Haynes Igrajo: Julianne Moore, Dennis Quaid, Patricia Clarkson
Začetek petdesetih let Cathy in njen mož Frank sta na videz srečen par. Živita v prijetni četrti v Connecti-cutu, imata lepo hišo ter dva srečna in zdrava otroka. Medtem ko Frank uspeva službi, Cathy skrbi za dom in družino. Toda Cathy čuti, da z njenim zakonom nekaj ni v redu. Frank ostaja do poznih večernih ur v pisarni, preživlja vedno manj časa z družino in popiva. Ko mu nekega večera na delo odnese večerjo, odkrije nekaj šokantnega - njen mož se poljublja z drugim moškim. Frank gre na zdravljenje k psihiatru. Cathy skuša ohraniti optimizem in dobro voljo, a se zave, da nima nikogar, s katerim bi se lahko pogovorila. Po spletu naključij se zaplete v pogovor s temnopoltim vrtnarjem Raymondom Deaganom. Njegova razgledanost in sočutje jo privlačita. Njuno druženje pa v mestu sproži val govoric. Whitakerjevim grozi, da bodo njihove skrivnosti prišle na plan.
cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Sobota, 14. decembra 2013
VREME, SVET
/
V spodnji nižini in ob morju bodo zjutraj verjetne meglice, megla ali nizka oblačnost, ki se bodo ponekod lahko zadrževale tudi čez dan. Tam bodo temperature sorazmerno nižje. Zjutraj se bo na širšem območju pojavljala slana. V zgornji nižini in v hribih bo pa jasno ali le zmerno oblačno.
Pretežno jasno bo. Po nižinah v notranjosti Slovenije ter v Slovenski Istri se bo ponekod tudi ves dan zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo od 0 do 3, drugod od 4 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C.
TRBIŽ O
-4/5
CEDADo
-2/11
CELOVEC
°-2/4
KRANJSKA G.
O-6/5
O TRŽIČ
-3/7
KRANJ O
S. GRADEC
O -2/6
CELJE
-4/7 O
LJUBLJANA
O 0/6
GORIC. N. GORICA GORICA o 3/12 2/12 O " -3/12
POSTOJNA
O -5/10
N. MESTO
-3/7 O
K ^-■-TskM AS
\J portoroz o	MB«Ha
^^	-1/11	/	o. ^	'
Jutri se bo nadaljevalo stabilno vreme s pretežno jasnim nebom. Po nižinah bodo možne meglice ali megla.
V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme. Zjutraj se bo verjetno pojavljala slana. V zgornji nižini in v hribih bo v glavnem jasno do zmerno oblačno vreme.
TOLMEC
O -3/11
CELOVEC
°-2/4
S. GRADEC
O -2/6
TRBIŽ O
-6/6
KRANJSKA G.
O-7/5
CEDADo VIDEMO -1/11 -2/12
O TRŽIČ
-4/7
KRANJO
CELJE
-3/8 O
GORICA oN G0RICA
3/12 O ■
LJUBLJANA
o 0/6
2/12
N. MESTO
-2/6 O
POSTOJNA
O -3/9
KOČEVJE
' > ČRNOMELJ O
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo bodo vremen-g sko občutljivi imeli manjše vremensko po-5 gojene težave.
Danes: ob 1.11 najnižje -12 cm, ob 7.19 najvišje 42 cm, ob 14.14 najnižje -53 o	cm, ob 20.35 najvišje 25 cm.
2 Jutri: ob 1.52 najnižje -14 cm, ob 7.54 naj'	višje 43 cm, ob 14.45 najnižje -57 cm, ob 21.07 najvišje 29 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
££ Na Zlebeh...........100
Vogel..................50
gg Kranjska Gora.........40
cc Krvavec...............50
Cerkno................30
Rogla..................50
REKA
5/14
JUTRI
1i
Piancavallo.....'.......50
Forni di Sopra.........80
Zoncolan..............80
Trbiž .................100
Osojščica..............60
Mokrine...............90
UKRAJINA - Medtem ko so se protesti zaradi odložitve sporazuma z EU nadaljevali
Prvi pogovori med opozicijo in oblastmi niso obrodili rezultatov
KIJEV - Prvo srečanje ukrajinskega predsednika Viktorja Janukovi-ča z voditelji opozicije po treh tednih protivladnih protestov zaradi umika podpisa pridružitvenega sporazuma z EU je včeraj minilo brez konkretnih rezultatov.
Na okrogli mizi, ki je trajala več kot dve uri in pol, je Janukovič zavrnil zahteve opozicije po odstopu vlade. Kot je poudaril, je vlado moč odstaviti samo z izglasovanjem nezaupnice v parlamentu, kar pa se na glasovanju 3. decembra ni zgodilo.
Vodja opozicijske stranke Udar Vitalij Kličko je opozoril Janukoviča, da bi nasilje nad protestniki lahko imelo katastrofalne posledice zanj in za državo. "Vemo, da obstajajo načrti o reševanju razmer s silo," ga je opozoril bivši boksarski prvak, ki je sedel nasproti Janukoviča. Poudaril je še, da je osebno odgovoren za dogajanje v državi. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, pa ga Kličko ni pozval k odstopu, kar je sicer ena glavnih zahtev opozicije.
Okrogle mize, ki so jo na internetu prenašali v živo, sta se udeležila tudi vodja nacionalistične stranke Svoboda Oleg Tjagnibok in vodja stranke zaprte bivše premierke Julije Timošenko, Ar-senij Jacenjuk, premier Mikola Azarov ter cerkveni in študentski voditelji.
Janukovič je pred okroglo mizo obljubil amnestijo za aretirane protestnike, kar je ena od glavnih zahtev opozicije. Poudaril je, da je treba konflikt končati, so sporočili iz predsedstva. Sodišče v Kijevu je medtem včeraj izpustilo devet protestnikov, ki jih je aretirala policija 30. novembra med spopadi med protestniki in policijo.
Janukovič je na okrogli mizi napovedal, da bo odstavil ali celo odpustil tiste, ki so sodelovali pri oblikovanju sporazuma z EU, saj po njegovih besedah krši nacionalne interese države, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Premier Azarov je nato pojasnjeval, da bi v primeru podpisa sporazuma država utrpela veliko gospodarsko škodo. Janukovič je še zagotovil, da se Ukrajina ni odpovedala približevanju EU. Izrazil je tudi pripravljenost najti pot, ki bi dala Ukrajincem upanje, da lahko premagajo tovrstne krize.
Opozicija je kljub temu vztrajala, da to ni dovolj, in zahtevala odstop vlade premiera Azarova. "Ta vlada je kri-
Vodja opozicijske stranke Udar Kličko na okrogli mizi s predsednikom Janukovičem
va za politično in gospodarsko krizo," je dejal Jacenjuk na okrogli mizi in vztrajal, da bi predsednik moral kaz-
novati policiste, ki so pretepali protestnike. Opozicija sicer načrtuje nove množične proteste v nedeljo.
Okroglo mizo je organiziral bivši ukrajinski predsednik Leonid Krav-čuk, ki je skupaj z bivšima predsednikoma Leonidom Kučmo in Viktorjem Juščenkom minuli teden skušal posredovati med vlado in protestniki. Pobudo je včeraj podprl tudi vpliven najbogatejši Ukrajinec Rinat Ah-metov. V prvem odzivu od začetka protestov je strani pozval k pogovorom in obsodil sredino nasilje policije nad protestniki.
Ahmetov tako kot Janukovič prihaja iz mesta Doneck, je pa protestni-kom njegova televizija že dala besedo. To je po ocenah poznavalcev pomemben znak v državi, kjer imajo različni finančni "klani" pomemben vpliv.
Na kijevskem Trgu neodvisnosti se je medtem po poročanju lokalnih medijev včeraj zbralo okoli 15.000 pro-testnikov. Območje, ki ga zasedajo, so razširili izven trga s postavitvijo novih šotorov, pri tem pa niso naleteli na odpor policije. Na trgu je sicer noč preživelo 4000 protestnikov. (STA)
Ameriški kongres na poti do potrditve proračuna
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 332 glasovi za in 94 proti potrdil dogovor proračunskih pogajalcev obeh domov in obeh strank, s čimer so se ZDA izognile nevarnosti ponovne proračunske blokade v sredini januarja prihodnjega leta. Dogovor mora potrditi še senat, ki bo to storil prihodnji teden. Za oživitev upanja na bolj normalno delo kongresa v prihodnjem letu je bil potreben spopad med republikanci, v katerem so zmagali tisti, ki veljajo za zmernejše, na čelu s predsednikom predstavniškega doma Johnom Boehnerjem, doslej talcem gibanja čajanke in drugih skrajnežev, ki jih, odkar je ameriški predsednik Barack Obama, ni zanimal noben kompromis, pač pa so vztrajali na ideološkem prepričanju, da lahko republikanci glasujejo le za to, kar je docela v skladu z njihovo konservativno filozofijo.
severna koreJa - Jang Song Thaek naj bi bil »izdajalec«
Mladi diktator Kim Jong Un dal usmrtiti strica in mentorja
PJONGJANG/SEUL - Nekdanjega mentorja in strica severnokorejskega voditelja Kim Jong Una, Jang Song Thaeka so usmrtili, je včeraj poročala severnokorejska tiskovna agencija KCNA. Janga so usmrtili zaradi domnevnega poskusa strmoglavljenja države. "Je izdajalec države za vse čase in slabši od psa," je poročala KCNA.
KCNA je poročala, da je bil Jang Song Thaek usmrčen zaradi poskusa strmoglavljenja države z vsemi mogočimi intrigami in zaničevanja vrednimi metodami.
Jang Song Thaek je bil v preteklosti nečakov mentor in oblast v senci, pred dnevi pa so ga zaradi, kot so navedli, kaznivih dejanj, odstavili z vseh položajev, ki jih je zasedal. Obtožili so ga med drugim, da je oviral državno proizvodnjo železa, gnojil in vinalona, sintetičnega vlakna, ki ga izdelujejo v Severni Koreji.
Jang Song Thaek
ansa
Zagovornika reform po vzoru Kitajske so prav tako obtožili, da je ženskar, narkoman in podkupljiv. Analitiki vidijo v tem poskus utrjevanja popolne oblasti mladega diktatorja Kim Jong Una.
Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Patrick Ventrell je dejal, da Bela hiša nima razloga, da bi dvomila v poročilo uradne tiskovne agencije, čeprav ga ne more neodvisno potrditi. "Če bo poročilo potrjeno, je to še en primer izjemne brutalnosti režima Severne Koreje," je dejal.
Ventrell je dejal, da ZDA dogajanje spremljajo in se posvetujejo z zavezniki in partnerji v regiji.
Južna Koreja pa se je že odzvala na usmrtitev in izrazila zaskrbljenost. "Vlada je zaskrbljena nad zadnjimi dogodki v Severni Koreji in pozorno spremlja dogajanje," je sporočilo južnokorejsko ministrstvo za združitev. Dodali so, da je Južna Koreja pripravljena "na vse morebitne" scenarije v prihodnosti in je v tesnih stikih z zavezniki. (STA)
Znani že prvi ministri nove nemške vlade
BERLIN - V novi nemški vladi bo Wolfgang Schäuble še vedno finančni minister, predsednik socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel bo novi "super minister" za gospodarstvo in energijo, vodja poslanske skupine SPD v bunde-stagu Frank-Walter Steinmeier pa bo znova zunanji minister, poročajo nemški mediji.
Imena ministrov prihodnje vlade velike koalicije med SPD in krščanskimi demokrati (CDU/CSU) razen kanclerke Angele Merkel uradno še niso bila znana, tudi zato, ker se še čaka na odločitev članov socialdemokratov, ali sklenitev velike koalicije sploh podpirajo. Odločali so se po pošti, odločitev pa naj bi bila objavljena danes. Najpozneje v nedeljo naj bi bila znana tudi porazdelitev ministrskih resorjev med strankami in imena novih ministrov.
Kerry: Pogovori z Iranom se bodo kmalu nadaljevali
JERUZALEM - Ameriški zunanji minister John Kerry je ob koncu obiska v Jeruzalemu izrazil pričakovanje, da se bodo pogovori z Iranom glede jedrskega programa nadaljevali kmalu, čeprav je Teheran zaradi zaostrovanja ameriških sankcij napovedal umik s pogajanj. Optimističen je tudi, da bo že do aprila prišlo do mirovnega dogovora med Palestinci in Izraelom.