61. Stnflfca.
miMmtiima — isu
Lll. lito.
^Sj^^L             ^^^h              ^^^B   ^^^h     ^^^H ^^^b       ^^^|                   ^^^^^^A ^^H        ^^^^^             '^^^H^^^F              ^^^B                           ^^^^^^A ^^H        ^^^^^^^|         ^^^H   ^^^V      ^^^h " ^^^|       ^^^h   ^^^H
.Slovenski Ntrođ* vo^a y* »oMli ■ klije faMfe Airtiu-Ogrske:                            aa NeafiUo:
Mio !eto tkuvi Mprej.   •   K ej-    afcM. »«,».,   .   .   .'  .   K «w kh leia       .         .... 30*—                            _^_
Mrt leti    .         •    ♦  .    • 15 —       a AacrthD tn m dmge defeie:
«ncsec    .         ....   5 50      «j» |^o mom)   ....   K 7(h-
VpmSanJem glede faMfsfto* w otj prdoU a odgo^ot dopisnica alt  snmnka. ■p——i*^ f'p-^l r""*t- '--nj  T—n«n»||i_inr itMMUM.
lisnati   ^   gtf^Mto   ao   oafmhttiBaai mm^mm   fa   ^u^   t ^^  ^^^^  ^mm
S4«aiBrok orator: tnkni po Ml, aVabnt po Uifa, Mtoat ao lOvta.
Analna (taak pnntej 30 tj^.porttJa mmtt (w* pntfv) ifvtatr)*.
fti vi^Oi taferdjah po dofmm.
aVaaaai    ^^B^^^al^^BsA    ^»al    a^niAlai    BBBnaBBahBaaKa^   at^^fl^h^    bbbbbbbbb*     -    —               ^.  —  —» — ^     ^BBBBBaaBB
novi aarpcBrai saj pmjrj« ■■««■• vvaaa bbbbt po MHKMIMb ^K
.Sloveaokl Ntrad- velja w fc|«M|aBl1
(NNRajcb bb oom  on cg m noću  pom«
C*> teto sapf«J   .   .   .   .   K 56— 1 čctrt lete nepce) .   .   .   .   K 1«*—
BBl  IBB1          .          •     •     •     .       .    M&        I  BB   IIH PH         *          •      •      •      •       IV    «9 ^™
Posamaina Itavilkavalja 30 vlnariev.
DopM M| «c tanMnJo. Rokoptef K aevraCaJo.
Današnje vesti.
Posebna brzojavna doročila »Slov. Naroda*.'
Ženevske brzojavke danes nišo prispele, hržčas radi kakšnega zadržka na mogl odnosno na po tu skozi Nem-Ško Avstriio.
Telefonska porodila    Slov. Naroda* h Zagreba.
ZBOROVANJE  HRVATSKIH IN2E-NIRjeV.
Zagreb, 11. marca. VČerai dopol-dne se ie vršilo zboro^anie hrvatskegaa inženirskega društva, na katerem se je rr.ed dnisim sklenilo pozvat! centralno vlado v Beogradu, naj osnuje za Hrvatsko in Slavonijo posebno poverjeništvo za j^vna dela in imenuje na vodilno me-sto strokovnjaka.
RADIĆ NA DELU.
Zagreb, 11. marca. Stepan Radić lc sklical za nedeljo dopoldne zborovanje svoje seljačke stranke, Zbralo se je pre-cejenje število kmetov ;n dru^h udele-žencev, policija pa je sliod prepoveđala. Zborovalci so nato odšM skupno na £rob nedavno umrlega dr. \nte Radija, brata Stepana Radića, kjer je hotel ta govoriti. Policija mu je pa rndi to prepovedala in govor prekinila, nakar so se demonstranti razšli.
Zagreb, 11. marca. Ker je Stepan Radić v nedeljo na pokoDaliŠču govoril in ?e izrazil o Dalmatiflcih. da so degpe-neririna rasa, ki ie izdala Hrvate, so se včeraj sestali na vseifcili^čti akidemiki in mnoffi be5ainci z zasedenili okrajev fer počeli demonstrirati proti Radiću. Na njegovi knjicrarni so sneli firmo ta cdšli. Med tem pa se je na Jetačičevem tru zbrala drucra gnipa^kateri so se pridružili socijalisti, ker se je naenkrat bleščal namesto firme nad knjisrarno napis:   »2ivel  Radić!  Socijalisti!«  Prišlo
je cio republikanskih in boljke viških de-ir»bnstraci|. Ko je ta dm?ra grupa prišla do vsetfcilišča, je padlo tamkal par stre-lov in so se akademiki umaknili na vseučilišče, nakar se je tuđi dra^a grupa razšla.
NADALJEVANJE   STAVKE   BANĆNTH URAD>fIKOV.
Zagreb, 11. marca. Ravnatelji za-irrebških denarnih za\'odov so imeli včeraj sejo, na kateri so sklenili, da ne ugode zahtevam bančnih aradnikov. Zato se stavka nadaljuje in so zagreb-Ske banke zaprte.
ZBOROVANJE  HRVATSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Zagreb. 11. irarca. V nedeljo dopoldne in popoldne se je vršll v Zagrebu občni zbor Hrvatske Sokolske Zveze. Na dnevnem redu fe bilo v'pra-šanje fuzije vseli treh juKoslovansIdh sokolskih zvez. V dališi debati, v kateri so prišla do izraza mnenja ekstremnih separatistov, ki sploh odklanjajo vsako fuzijo, so se čuli tuđi glasovi cen-tralistov, ki zahtevaio takoj^njo strni-tev vseh treh sokolskih zvez. Končno je bil sprejet predlojr. da se izbere pose-ben odbor, ki pre^tudira to vprašanje, zbere mnenja posameznih sokolskih društev in stavi potem prihoJniemu ob-čntmu zboru konkretne predlože. Pri volitvah je bil izvolien za predsednika Hrvatske Sokolske Zveze dr. Lav Mazu ra,  za  častnetra člana  pa  dr. Lazar
Car. __Proti izvolitvi dr. Lava Mazure :
je bil vložen protest in se je on zahvalil ; za izvolitcv, tako da bo treba novih vo-
Iitev.
Izvirna poročila »Slov. Narod**.
DR. CERVAR IN VERIFIKACUSKI ODSEK.
Beograd, 12. marca. Pred dnevi |e dospel v Beograd dr. Cervar, ki je vložil v svojem in v imenu nekatenh tovari se v protest pri narođnem predstavništvu, ker ni bil izvoljen v narodno predstavništvo, čeprav je bil aan Narodne^a Veča. VerifikaĆni odsek bo sklopal o Červarjevi pritožbi naknadno, ker je svoje poročflo na plcomn 2bor-rice že dogotovi!.
STAVKA BANCNIH URADNDCOV  SE NADALJUJC
Zagreb. 12. marca. Stavka bančnib tiradnikov se danes nadaljuje. Vsleđ stavke je morala tuđi borza ustaviti svoje ddovaoje.                                      ■
KAZENSKO      POSTOPANJE      PROTI
LMCUATORJEM IZGREDOV V
BOSNL
Sarajevo. 12. marca. Vlada name-rava uvesti kazensko postopanie proti vsem osebam. ki so aranžirale ali pod-piraJe izgrede v Bosni in Hercegovini po atentatu na Franca Ferdinanda in v prvem času vojske.
SPOR V JUOOSLOVANSKI ORGANIZACIJI V AMERIKL
Zagreb, 12. marca, Kakor poročajo iz \Vashins:tora. se je polavil v amerikanski jugoslovanski organizaciji, v kateri sta iserala do sedaj glavno vlogo dr. Hinkovič in don Grškovič. oster spor. Vodstvo te organizacije je nam-reč udarilo v republikansko smer ln se s tem postavilo v nasprotje z večino članov. Po raznih amerikanskih mestih se je že vršilo več protestnih shodov. ki so protestirali rroti pollttki dr. Hin-koviča in v sprejetih resolucijah povdar-jali, da amerik?.nsko-ju2:oslovansko narodno veče pod sedanjim vodstvom ni več predstavnik našega nareda v Ame-riki.
Porodila   Ifcbljans&ega   đopisnega   urada.
NAS REGENT V GLAVNEM MESTU.
LDU Beograd. 12. marca. Prebival-stvo prireia regentu Aleksandru povsod živahne ovacije, kjerkoli ga \idi.
MINISTRI PRI REGENTU.
LDU Beograd. 12. marca. Rejarent Aleksander ie včeraj sprejel v avdiien-ci nrnistrskega predsednika Stojana Prctića in min!?fra za notranje stvari Svetozarja Pribičevića.
ZGODOVINSKA   SEJA   NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
LDU Beograd. 12. marca. Verjetno ie. da bo prestoionaslednik Aleksander že na prihodnji seji. najbrže pojutriš-njem. prebral prestolni govor. Nato bo pa manifestiralo narodno predstavništvo v regentovi navzocnostt za ures-ničenje vseh naših narodnih Dravic. Vsi klubi bodo podali po svojih načelnikih tozadevno izjavo, narodnemu predstavništvu pa bo predložena naibrže skupna resolucija. Politični krogi pričakujejo to sejo z veliko napetostjo in Si tuđi pripl-sujejo veliko važnost (Glej naše posebno poroćilo.)
NAREDBA O SVOBODNI TRGOVINI.
LDU Beograd. 12. marca- VčerajŠ-nja številka >Službeni!i novin« prinaša naredbo namestnika prehranjevalnega ministrstva o regulaciji uvedbe svobod-ne trgovine. Ena izmed glavnih točk te naredbe določa, da je naistrožie prepo-vtdano kopicenie blaga z lame-iom, da se odtegne prometa in da se pozneje dosezao i njim višje cene. To velja tuđi za one špekulante, ki blago sicer ne prikrivajo, ki pa s prekomernimi ce-n;imi odbijajo kupce. KopJčenje blaga je dovoljeno pokrajinskim. obCinskim in krajevnim preskrbovalnim odborom. Radi kontrole predpisuje naredba, da morajo vse železniške ln paroplovne postaje 1. in 11. vsakega meseca poslati svoje izkaze.
ANTANTNA  KOMISIJA BO DOKA-ZALA, DA LAHI LA2EJO.
Nocoi prisoe v Ljubijano Antantna komisija, sestoječa iz štirih generalov, da preisče dogodke. ki so se baje vršili dne 12. februarja na kolodvoru z Zalogu.
PRESKRBA Z 2IVILL
LDU. Pariz, 11. marca. (CTU.) Prve pošiljatve živil iz Amerike, ki so že medpotoma, vsebujejo za ozemlje bivše avstro- ogrske ropnarhije žito, mast meso, čaj, kavo, riž ic drugo bla-go. rloover, katerega je Antanta imenovala diktatorjem živil za bivso Avstro - Ogrsko monarhua bo že pri-hodnje dni začel organizacijo svojeza dela in najprvo ustanovil amerikanske ekspoziture na Dunaju in v Budimpešti Reki. Trstu. Pragi in Ljubljani, od-koder se bo vršila razdetitev živil. ki so dospele v Reko oziroma v Trst. Na-dorobiio razpečjivo bodo priCell dne 1. aprila:
Nad brezdnom.
Iz Zagreba se je akcija prenesla k nam. Bančni uradniki stavkajo v Zagreba, v Ljubljani so podali ultimatum.
Iz takšnega gibanja se lahko porod ijo nedogledne težave. Abyssus abyssum provocat In vendar ne srne priti sedaj — gospodje obeh strank, ki ste tu udeleženi. pomislite to besedo: »Sedaj!« — ne srne priti do nobenih tr-zavic, ki bi preprečavale mirni redni razvoj v normalne razmere. Da je treba tuđi pomagati tam, kjer vlada pomanjkanje, je jasno, in jasno je, da se mora ugoditi užaljenemu socijalnemu ču tu ljudstva, zlasti onih slojev, ki so med vojno naj več trpeli.
Vsako mezdno gibanje, vsaka stavka je borba, toda ta borba mora biti civilna- Vršiti se mora brez t r m o-K 1 a v o s't i z obeh strani. Vlada, ki jo mnogi sicer kličejo po nepotrebnem na pomoČ. je tu poklicana, da pre-streže sunek. naperjen proti javnemu redu; da pokliče k sebi zastopnike organizacii obeh nasprotnih si strank« da ona vzame v roke nadalnie vodstvo pogajanj in jih dovede ugodnemu koncu. Zamujeno ie že toliko, da je došlo do ultimata. Do drujrih takšnih ostrin ne srne več priti. ali na začnemo z dru-žabnim razsulom in z neredom, ki je nepotreben. ker se da marsikaj urediti iz Iepa. in ki je § k o d'l j i v z czirom na notranji in zlasti na zunanji položai. Absolutna potreba jedinstva je danes ravno tako pereca, kakor v prvih dneh po prevratu, ako ne Se bolj, in tuđi socijalni bol1 se morajo umiriti v duhu medsebojne prijenljivosti in razumne pravičnosti. Rat iustitia, toda ne Dereat mundus.
Ultimat bančnih uradnikov oa ni nič druraja, nes:o ilustracija ali če ho-čete epizoda- Danes objavljamo drug klic vpijočejra v puščavi, klic supienta. Toda to so samo posamezni klici, ki jih ttskajo listi. Kaj na je s cefhn takorva-
nim srednjim stanom? Kako ie danes z
uradmstvoni?
Z Rlavo v pesek? Nič bi ne bilo usodenolneie za srednji stan, za na-predek naroda, za državno upravo, za interese javnejca miru in reda, in konČ-no za interese vseh onih skupin naroda, ki misliio demokratski In napredno ter cisto jusroslovanski — nič bi ne bilo usodneje. če odlašamo se dalje z re-^itviio vse?:a tTradniJSkejra vprašanja. Državni, narodni, sociiaini interesi, vsi zahtevaio. da prevzame mlada Jujro-slavita takoi v roke saniranje težke av-striiske dedščine sine beneflcio fnven-tarii in da osteura svoje meSČanstvo, osobito Trferi glavni del, uradnistvo.
Pomisliti treba, da se ie kmet med vojno popoinoma razdofžil. di im^ de-lavec mezde. kakor iih pred vojno ni saniai. da na so ostali prejemki nradni-štva še stari, dasiravno nima sicer boliših življen^kih nosrojev. kakor dela-\ ec. pač pa ima  drusre  štndije in nanj
stavijo druge zahteve. tuđi družabne. Samo sestavite si proračun rodbine 4 Klav brez poslov. in z najzmernejšim taksnim proračunom uradniške družine primerite njene prejemke. Kako pokriti deficit? Kako nabaviti obleko, obutev iu- solske knjige, skrbeti za zdravje itd. sedaj, ko ne more nobena družina §e deli »obraćati« starih oblek in krpati, kar gre po petletni vojni rabi samo na-razen?
Cujejo se Klasovi, da misliio tuđi že državni uradniki na stavko. N!č ni bolj napačno, nego takšna crožnja. ki eliminira vsak^ socijalno^olitično delo in izzove kontroverzo, ali je d r Ž a v -n e m u uradniku dovoljeoa zasebna strokovna borbena organizacija v isti meri in v iste svrhe, kakor zaseb-nc-mu uslužbencu? Ne, o stavki ne srne biri govora, tem več pa o socljalno-političnem del u. Demokratski klub v Beogradu je — jedini — izbral za to vprašajije, ki je kočliivo in perece, komisijo. Vsa uradniška društva naj bi mn takoj in brez vsakega odloga upo-slala materijal, spomenice, statistiko in svoje zahteve. To delo bo trajalo, ker se mora izjednačiti vse uradnistvo v ćeli državi in vseh njenih zgodovinskih sestavinah, to delo ie preračunjeno za dobo miru. ko bo tuđi valuta že urejena. — Za neposredno bodočnost pa imajo zopet skrbeti zacasic deželne vlade. Uradništvu se mora s katerimkoli palijativnim sredstvom pomagati hitro in uspeSno. Tuđi tu je JDS pripravljena prevzeti iniciativo in stopiti v stik z vsako organizacijo, tuđi nepotitično, (z jednim edinim pogoiem. da ne smejo te nepolitične organizacije izvest-nhn osebam služiti Ie kot sredstvo za bodoče politične eksperimente! To z ozirom ne samo na stranko, ampak predvsem tuđi na stremljenja uradni-štva samecra. ki morajo biti čista in res-na. če hočejo ime ti nspeha). TakŠna hitra pomoč bi n. pr. po mnenju pisca mogla obstošati v doklađah. labavnih prispevkih, zlasti pa v aprovi^Kiciji, v studijskih doklađah za đeco, v nabavi cenenih oblek odnosno blaga v inozemstvu za uradniške družme. v Izdelova-nju pohištva za uradnike (ti. pr. v be-gunskem taborfšču y Strnišču po nacrt« kaksnega umetnika arhitekta) itd^ da se zadovolji vsaj najnujneji potrebi in se uradniStvo obvaruje dolcrov, da dobi priliko zopet pričeti s sp^debnej-§im živlienjem in da se more vsaj od-dahniti In počakati neko potrebno dobo, da se uredi službena pragmatika za vso državo.
Tndi tu bi morala vlada, naša de-Želna vlada, inicijativno poseči vmes. Takšna inicijativa bi temu izmučenermi sloju pokazala, da je vsejedno Se kdo tu, ki se zani briga in od-Vrela bi mu rastoče neza'ipanje.
Uradniško vprašanje se ne da re-§iti čez noč ; težave so posleđica sta-rega režima in dolgotralnega uničeva-nja vseh dobrin, valute, gosno iarstva sploh. Toda to nas ne resi činjenice, da stojimo nad breznom.
Problem ie tu. ReŠitev mora priti hitro. —
(Razume se, da je naš list vedno pripravljen odpreti svoje predale diskusiji in raznim nacrtom ln nasvetom iz prizadetih krogov samih, za kojih glasilo se »Slov. Narod« od nekdaj smatra.)
Orlandov govor.
Govori državnikov o zunanji poli« tiki imajo v normalnih časih namen, da nič ne povejo, ali vsaj zamolčijo bi-stveno. Danes pa nišo normalni čaši, in še zlasti za Italija ne, kaj ti vojna ji ni zrahljala samo vezi gospodarskega življenja, ampak je vrgla tuđi mišljenje enega dela naroda v tak tir, ki ne vodi k imperijalizmu. Poleg tega je prišla v naravnost komično nasprotje z vso tradicijo svoje zgodovine zadnjih šestde-set let Ker je bila na bojiščih tepena, je dobila ob sklepu miru ne samo, kar je hotela, ampak, kar bi bila želela. Danes pa ie »zmagala«, aM recimo vsaj tepena ni bila, in grozi ji. da ne dobi niti tega, kar zahteva, kaj sele, kar bi si eventualno želela.
Ker gre ura proti dvanajsti in se je bati, da bo čez par tednov vsaka debata samo še — platonična, ie bik> zanimivo pričakovanje, na kako trdne noge se bo postavil italijanski premier v teh zadnjih trenotkih.
Na eni strani ie imel računati z im-periialistL ki jih ima vsaka država ne-kaj, a »zmagovita« mnogo, na drugi strani z boljševizmom, ki ga ne manjka več ali manj nfltjer, v Italiji pa ga je več kot preveč. Tn nimajo državnikt navadno pretežkesra staliŠČa, frazo na levo. poklon na desno ,eden misli, da je obveljalo njegovo stališče, drugi da njegovo, in nobeden nima priv ali oba«
Orlando pa ni imel Qsto natančno tega ne preveč neprijetnega stališča, kaj ti njemu ne gre za enkrat še, da bi samo vpraSal doma, koliko srne priue-sti. ampak treba ie najpreie dobiti, ali ćelo — vzeti. V zadnjem slučaju se zdi, da bi znalo padati število imperi-jalistov v razmerju kvadrata s težko-čami in raslo število boljševikov. Vendar se zadnje možnosti gospod mini-strski predsednik sploh ni dotakniL Omejil se je na diplomatsko pot doka-zovanja, kaj pripada Italiji — po pravici.
Tu se mi zdi, da je težišče njego-vep:a govora. Omenil je londonski pakt, četudi ni hotel dati otroku pravega imena: s tem so imperijalisti zadovoljeni, in če je pristavil, da ie pakt kompromis, je skušal zadovoljiti rudi drugo stran, češ, saj smo že takrat do-sti popjistili. To ie bilo za doma. Na zunaj je pa povedal. oziroma skušal dopovedati. da so italijanske zahteve pravične. Torej, kakor se vidi. gospod minister ni govoril, da bi informiraj, ampak da bi se informira!, kako stoji njegova stvar znotraj  in zunaj.
LISTEK. t Ivan Macher.
V torek, dne 11. t m^ je umri ravnatelj mestnega dekliškega liceja Ivan Macher. Macher je bil rojen v Škofji Loki 25. avgusta leta 1857^ študiral je gimnazijo v Ljubljani, vseučilišče na Dunaju, kjer je napravit izpit za srednje-šolskega učitelja in sicer iz prirod opisa kot glavnega, matematike in fizike kot stranskih predmetov. Supliral je na gimnazijah v Kranju in Trstu, leta 1891. je dobil profesorsko mesto na gimnaziji v Kotoru, od leta 1895. do 1906. je bil profesor na učiteljisču v Ljubljani, leta 1906. je bil imenovan za profesorja na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Dne 7. oktobra 1908 se mu je poverilo ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja.
2e začetkom letošnjega šolsk*ga leta se mu je poznalo, da trpi na budi že-lodčni bdezni, a vkljub velikim mukam je vodit zavod še do začetka januarja t U ko je zaprosll za trimesečni dopust Upal je, da ura bo mir prinese! racija, ki se * je pred štirimi tedni pođ-raciia, ki se ji je pred štirhn tedni nođ-vrgel, je sicer olajšala bolečinc, a zdravja ura ni mogla več vrnitL
Z Machcrjetn izgine iz naSesa Jav-nega živtjenfci zek> marljiv mož. Kot solnik se je pečal s spisovanjem Solskih koHC ti pnrodopisne strofe* ter Jadal,
rlMrodopis za meščanske sole I., II., III. stopnja«. »Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih sol«, »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol« in »Botaniko^ za višie razrede srednjih šol«. — Še pred boleznijo je prirejal novo izdajo »Prirodopisa živalstva«. — V »Izvestjih mestnega dekliškega liceja« so izšlc sledece Ma-cherjeve razpravc, oziroma članki: »Mestni dekliški licej« (I.). »I. mestna višja dekliška šola (IV.), »Varujte cvet-lice!« (VI.) ter toplo pisani nekrolog prof. Josipu Bercetu (VIII. in IX.).
Kot ravnatelj in učitelj se je odliko-val po izredni marljivosti in vestnosti. Naravnost občudovanja vredna je bila njegova skrb. da bi doseglo naše naj-višje žensko vzgojevališče idealno visino in da bi nam vzgojilo res pravo narodno žeustvo. In kako je bil ponosen na svoj zavod in kako ga je znat braniti proti nasprotnikom, ki jih je imel posebno v prejšniih vladah? — I učitelj-stvo, ki mu je bil odkrit ln dober voditelj in tovariš, i dijakmje in dijaki, ki jim je bU sicer strog, a pravičen učitelj, ga bodo ohranfli v dobrem spomlnu.
Drusrvenega življenja se je pridno udeleževal. Za časa svojega bivanja v Trstu je nastopal kot pevec v »Cital-nici«. Kakor mi je večkrat pripovedo-val, je bila sanj doba tržašicega službovanja najlepša njegovega življenja. — V Ljubljani pa se je oklem'l z vso vne-mo »Slovenskega planinskega društva«; bit om ie dolgoletni odbornik in
! pod predsednik. Ni je bilo nedelie, da ne bi bil posetil naših lepih gora, če že drugam ni mogel iti, na Smarno goro Je šel gotovo. Se na Vseh svetnikov dan je bil zadnjikrat gor. O počitnicah si ga lahko videl, kako je lastnoročno markiraj pota »Slov. plan. društva«. Tako ne izgubi »Slov. plan. društvo« jamo marljivega odbornika, temveč tuđi vne-tega turista. — Pri bivšem »Pisatclj-skem podpornem društvu« je bil tuđi odbornik.
Macher je bil pristna gorenjska duša; na zunaj malo trd, a dobrega srca in v družbi vedno prijeten. Bil ie na-vdušen Jugoslovan. S pravo mladeni-ško navdušenostjo mi je Izražal svojo veselje nad prevratom v naši domovini, ko sva se v novembru 1. I. po dolgem času zo»!>et sešla. Klanjati se ni znal, ostal je zvest svojim svobodomiselnim nazorom. Saj mi je pravH večkrat, da bi Ialiko daiegel kaj več, če bi mogel in znal prodati svoje nazore. Tako je ostal Ie profesor in začasm ravnatelj do svoje smrti.
Bil je skrben in vzoren soprog in oče. a tuđi zelo rahločuten siiuki je z ne-verjetno ljubeznijo ljubil in podpiral svoja pred nekaj leti umrlo mater.
Pred BožiČem je vložil prošnjo za vpokojitev, ki jo je resila sedaj narava sama ter ga sprejela k vecnemu počit-ku tam doli pri Sv. Križu.
Blag mu ostani spomin!
Dr. R.M*,
Stran 2.
-SLOVENSKI NAROD« te 12. muci Iil9.
61 • ttcv.
Boli   zasimM   od   Orlandovega J govora bodo komentarji o njem, zlasti j neitalijanski, ki jih bo z največjo paz-ljivostjo bral — gospod Orlando . . .
Due poti GNIsona.
Komu ni še v spomuiu. s kakim pompom se je naznanjal prihod W i 1-s o n a v Evrooo. bkorai vsak kilume-ter, ki sa je prepiul, so oznanjaU oa itiri strani sveta, Ko je stopU na celi-110, sprejemi, pozdravi, navduseni politični govori in odgovori, cvetje — en sam slavolok od obrežja do Versaiiie-sa. Potem pot v Italija Ditirainbi na Kvirinalu, obi&k pri papežu in trium-ialni povratek . . .
Pričeia se ie konferenca, VVilson sem, VV ilson tja, par dnL Ali začenjala .se je ^prememba, v ospredje sta stopila Clemenceau in Pichon, teorijo pa >e prevzei Bourgeois. In ko s>o sporo-ćili brzojavi* da se je vrnil \\ ilson v Ameriko, je bilo vse to tako brez em-iaze, v tako reportersko - sulioparnem tonu, da je vsak la&oi obćutil, da je po pustnem torku napoeila precej mač-kasta pepelnična sr eda, tuđi če ne bi bil zasledil v vodeno - nejasnih komu-nikejih konference, da so državniki si-cer radi poslušali njegove teorije v go-vorih. da pa nišo pripravljeni jih spre-meniti v prakso. Tako je šio nekaj časa dalje, po slepi ulici, dokler ni cb-čutil predsednik potreb, da se prepriča« ali govori v imenu svojega naroda, ali samo v svojem, in se odpeljal domov. To kaže, da ni samo dober psiholog, ampak da ima dober političen Instinkt
Dve možnosti sta se odpirali: ali se narod enodušno postavi za predsed-nikom in konferenca proti njemu, potem reče enostavno, gospod je, storite, kar hoćete, meni se je zdelo, da bi se dali j Vaši problemi naiboUe resiti tako, no, če pa ste Vi drugesra mnenja. Vi že veste — z Bogom! In ostal bi bil lepo doma. Bila pa je še drusa moznost: da rtamreč narod, ki ni nikdar prav v srcu odobrava! vmešavanja v evropske zadeve, kratkomalo odkloni vsako za-vezo, ki bi sledila iz tega vmešavanja in se zadovolji z reputacija da je resil kulturo pred barbarstvom. Kakor se vidi, je VVilson računa! s to možnostjo ia se je na njo pripravil.
Dokler je bil VVilson v Evropi,  so se  ameriški   časniki   letx>  ogibali  vsaki kritiki, kakor je dolžncst in disciplina, narodu, ki vodi svet. politiko.Vedeli so. da se predstavitelju   njih   politike   ne • srne pasti v hrbet, da se ne omaje nje- i govo stališče. Ko pa je izrekel VVilson 1 svoj prvi govor v Bostonu, kjer je sku- '• šal vplivati tuđi na Čisto člcveške last-nosti svojih državijanov, so se odprle zatvornice   ameriških   listov,   mislili   so si. zdaj si doma, zdaj ne rabimo pod- j Dirati tvojega stalisča. In poredali so, « eni ovita drugi odkrita da sta Ame- ! rika in Evropa  dva ločena svetova   in da ne morejo pojmiti, kako bi se mogla angažirati Amerika v  tako riskantnem ; podjetju z   nedoslednimi    posledicami. ; jkot je zveza narodov, ki je pač, če se i da uresničiti, samo v interesu Evrope. ; Tega mu  nišo  rekli  samo    časniki,   ki \ imajo v Ameriki večii  vpliv na  javno ; mnenje nego drugod.  istega naziranja j je bilo tuđi  mnogo članov    kongresa, ■ kjer ima predsednik   za   sedaj  većino ! na svoji strani, ki pa je prihodnjic  ne ! bo imel.                                                     j
Ali gre torej VVilson zato v Evro- J po, da prizna veČini korner ence, da ! odobrava njeno postopanje tuđi nje- ! gov narod in da torei srjrejme mnenic ! većine. To bi si cer ne bilo nemo^oče. \ a je vendar n:ilo verjefro, da b" mož j ■njegove energije tako hitro kapitulira!, j Boli veri etno je, da je smatral odpor ; doma samo kot izraz zdrave kritike, kl 1 opozarja na eventualne nevamosti, ne ( da bi si lastila zadnjo besedo, in da ga S ie kemferenca sama naDrosila. da se ] vrne, ker vse kaže, da se ji niti v rr> ; kah vedrto bolj mešojo in da postaja j nesigurna.                                                  |
Prihodnii drtevi obetajo, da ne I bodo brez zatimivosti.                J. J.     •
Nečloveško postopanje Ite-! lijanov z našimi ujetniki.
Vesti, ki prihajajo iz ujetniških ta-borov Oornie Italije, osvetjujejo v pravi luči vso pomanikljivost in korumpiranost italijanske vojaške uprave, ker si ne moremo misliti vlade, ki bi bila v perverznosti pritirala tako daleč, da bi za vedno organizirala, nmore tisoče in tisoče nesrečnih žrtev svetovne vojne, v prvi vrsti Jugoslovanov. Vesti, ki smo lih prejeli iz njerniških taborov, so veiodostojne, a to tembolj, ker nam jih prinašajo osebe, ki so z Ijubeznijo m dolgotrajno vojno privezane na »ma-ter« Italijo, ki nimajo narodno z Iialrja-ni nikakU' nasprotstev in niti najmanj-šega interesa, da bi razburjale svojce m prijatelje nesrečnih »TjeJnikov, s katero-feoli krvavo senzacijo. Dolgo časa smo ©dtešali s priobčanjem strašnih slik iz življenja naših ujetnikov v Italiji, ker nismo mogli verovati nosameznim vestern. Danes verao pozitivno, da so tta-Hiaoske oblasti pripravile Insoslovao-skim nfetnOcom ne tatoiišč. temveč pe-kel, v katerem jih počasi, a ?<>tovo mii-Cijo do smrtt Dolžnost Evrope je, ki se te s pravico zgražala nad germanskim barbarstvom in tevtonsldmi grozotanrt, da napravi tuđi v zavezniski Italiji red, ker obstnia danes jrrozno dclstvo, da ie 2Xs% vsch oietnlkoT podleglo oepopis-ffivrai mokam.                             .
Ujetniški tabori se nahajajo med Minciom in Tilmentom. Na zapadu je središče Verona s taborišči v mesti1 in ototid osobito t trdnjavi Brocoio, Ca-
stci S. Plctro in }ii2no od BN8te pfl I Mozzecane. Dalje na vzhodn ie drago I središče Padova in južno od tega me- I sta Conselve, ki je spojen % njo s oxko- \ tirno železnico.     Stevilna taborisča be nahajajo  na  progi  Vicenxa-Treviso-Vi- ; dem (Udine) in to na Piavl v Spresiano, • Susegani. Conofiiajiu, v SacUe In Ca- I sarsi. Glavna tabonšča za Jugoslovane 1 se nahajajo v  Bene tkah. Ta taborUCa ! so obdana z visokim i žičniml ograjanri in zelo strogo zastražena.   Jngoslovani so razdeljeni v oddelke »Cennria Na ! 300S. 1193, Il9r in 1198«. Vsi onU ki se nahajajo  v  »centuriji«,   pripadajo    »19. zoi.a di lavori, prigionieri di sruerra  di Mantua - Treviso«. Obiskovanie teh ta-borišč je stroso prepovedano, a  prt-stop je dovoljen samo v izjemnih sluča-jih s posebnim dovoijenjem. Kouečno Je dosti uietnikov tuđi na tržaškem ceradu. V jetniškem taborišču v Mozzecanah je Ie malo uietnikov. Prei jih je bilo mnogo tam, izmed njih  mnoso Ljubijanća-nov in Spodnještaiercev. Kake razmere so vladale tam, izhaja iz opisa ujetnika iktlijanske narodnosti, od katerega smo izvedcli sledeče: Prvih 13 dni nišo dobili v tem taborišču nobtne druc:e hrane ražen koščka kruha in vode. Ujetniki so strašno stradali. Nasproti temu tafco-r'šću je  bila  Daša  mnogobrojnih     kon!. od katerih jih ie dosti crniknilo. Mrcine konj  so  Ftalijani  pokopavili  po dnevu. a ponoći so jih ujetniki zopet Ukopavali in pekli meso na ognju, ki so si ga napravili iz dračja in slame, ker drvi nt bilo.    To, nekoliko osmojeoo meso, so ujetniki uživali, da so si uto! »žili glad. Vsled te hrane je mnogo vojakov obo-lelo in umrlo.      Vojaki so spavali  na mokri zemlji in v blatu pod šoton. Ste-vilo žrtev  bi  se moglo    uRotoviti    po ogromnem     improviziranem     pokopali-šču^ ki se nahaja pri taborišču.
V   Veroni,   kjer  so ujeiniki  name-šdeni   po  trdnjavah   in   v   tova«-nah     v rr:estu,  razmere  nišo  boliŠe.  U ud Je iz~ srledaio kot sence in tako apadli, da brat ne bi bil spozna! več brata. Italijanski častniki pravijo, da so to »Avstrilci« in da je treba z njimi na enak način posto-pati, kakor so Avstrijci postopafi z ita-lijanskimi  ujetniki.      Ako so  italijanski častniki tega .nnenja, si lahko napravimo jasno sliko o taborisčik V Veroni |e već taborov. Največii je v Forte IJro-colo in v Castel S. Pietro. "lani se nahaja  24.000  ujetnikov.  Velika  tibot&ča se   nahajajo   tuđi   ob   reki   Adiži   kjer spijo naši ujetniki po sotorili v blatu hi vodL  Na  Sv.  večer   191». je  naplavila voda vsa  taborišča,  da so morali vsi bežati in ostaviti one malenkosti, ki so jih imeli še seboi.
Iste razmere vladajo v drugih ta-horiščih v Conselve. Lance:i!ccn, Srre-sianu, Cone^lianu, Sussegani. SacHe hi v CasarsL Postopanje z ujetniki je nad-vse odurno.Vsi tožijo nad pomanjkanjem hrane. Za vsako malenkost jih pretepa-jo. V Mozzecane so bežali ujetniki po- ; nočl  iz taborišća  ter kradli  in jedli sn- j
j rovo zeleniavo. travo in lišile.      Gorje j onemu. ki Dobeene in pade zopet v ita-Hjan^ke  roke.  Enega  takega iiesrečni-ka so karabinerji ulovili, pretepli s pa-škinim kopitom in mu razmesanH roko. Nato so ga zaprli 10 dni v vlažno ječo, v  katera  je  dobival  nesrećnik  1/J  k*c j kruha na dan. a vode samo, ako je bila
! njegova straža dobrosrena.
V  Veroni se nahaja tuđi bolnišnica I za Jugoslovane, kjer vladajo ravnotako ! žalostne razmere in v kater! umira ra-; di nedostatnega negovanja in hrane  10 I do 15 oseb na dan.
!        Iz taborišča v Spressiann Je ubežalo I pred  kratkim  pet  ujetnikov.  Na  kolo-! dvoru so bili ulovljeni od stražnikov, ki j ! so Hh takoj na mestu začeli brezsrCno ; pietenati s tako silo, da ie trojica od ; njih podlegla. Izdan je bil ukaz, v kate- j ! rem  se  karabiner  ali  straznik    poobla- j I šča, da  nstreli  vsakejra  ujetnika,  ki  bi i ga srečal izven taborišća brez sprero* i ljanja »guardie«. l         Neki italijanski častnik je pripove-
•  doval  sledeči slučaj:      Na Piavi se |e I skrilo neki dan v kaverni 60 ttfetnikov, ' ki so hoteli ponoći zbežati. Noćna pa-
•  traija jih je zasledovala ter jih odkrila. ? Ko so begunci videli, da nt resitve, so : se ud ali ter začeti previti milosti. >Jaz i semt« je rekel častnik, nato dal oblitl ! kaverno z  bencinom  in  zažgati.      Vso j noč se je siišal jok in jecanje ter klicanje na pomoč v kaverni zaprtih ljud;. Dotični, ki nam je poveila! ta slučaj, pravi, da bi satansko lice tesra čas^nika, ki se je z junaštvom tesa dejanja hva-
I lisal, takoj spoznal.
l\l ne moremo ujrotovitf. ali sire v tem slučajn za deistvo ali pa za pro-duict bolne domišljije. ToOa deistva da italijanski častnik pripovc^uje take ćo-goc^e z bahaškim tonom. Je značilno za. razpoloženie proti našim ujetnikom.
Nikdo ne more tajiti, da se Je av-strijska vojaSka uprava težTco prejcre-S šila proti ujetnikom, In ravno mi Jujfo-slovani bi mogli pripovc Jovati krvave dogodke, o katerih se Ita1i?an«*m piti ne sanja. Toda naš narod je povsod posto-pal z ujetniki kat ttovek s človekom !n prebiva!stvu v Jugoslaviji se mora Italija zahvaliti, da se Je vrnilo veliko §te-vilo italijanskih ujetnikov iivlh in «lra-vh v domovino. Najbo!j$i dokaz n to fe. da so se italijanski ufetniki na dan osvobojenja santi okrasi!! z naSimi tro-bolnicami ter se dali razUCnim Narodom Svetom na razpolajfo. Samo na lzrecno zahtevo italijanske voja^ke oblasti smo iih modi pripraviti do tefia, da «0 se vrnili domov.
Apeliramo v hnemi čtovećanstva na vest Evrope, tn na ves kulturni svet da strašnemn trpinCen}o tn nepoptenlm mukam jugostovanskih ujetnikov v Italiji napravi konac* ker b) v natprotnem slučaju ne mofrti spreieti nikakm odgovornosti za posledice!
ObupancL
FN)d ten naslovom ie oW*^w *^^^ venec« 7. t m. tercoUiado« kl P^MJa v m nafnestnim aateikfli * ****_& bo slika popoinefe, naj podam *• nefcal primerov. .. Od 1913. tem v 4ržavtf službi, pet let z izprtom. Za tetog* imv rec sem prejel redao plaćo 363 kroa\ na daa torej dobrih U kron, kater« zasluži sedaj vsak postreiček prd ko v enl uri Ljubljanski bUtaiii dobe men-da 15 kroo dnevna MaaHa biivalca v Celju bale nese na leto 56.000 kron. Vcm za hlapca v Kočevta s 16 K. hrano in stanovanjem; moj oče zna iedva čitati, m ie imeJ na Hrvaikem 20 K m živež. Čitatelj, ki hodtt po belsra svetu. bo$ vedel za iepsc vsčiede, jaz ome-nira Ie, da se ie mol izprasani kolesa s 41etno suplenturo in 256 K na mesec sramoval priznati te prejemke v na-vzočnosti dosti mlajsth deklet z mJ-manj dvakrat toliko mezdo.
Moj nekđanli soSotec M. z maroro vleče pri rudniku do 500 K poleg jedaće in premojta; drugi satno z zrelostnim izritom steje manj mesecev službe ne-;:^ jaz, a mu dajefo 400 kroti; g. Neko-:u\ić je maturira! dve leti za mano, toaa jelede plače je v 8. razredu držav-n'M nastavlfencev! Splofno znani so T Ljubljani slučaji golobradcev s 4 do 6 razreJi srednjih Sol in messčnimi 400 di) 1200 K. Tovari? dr. jur. s stiriletno službo ima vsaj 464 K. Je-li čndno, da je sodrug dr. B. po parmesećnem ka-čurjevanju v Trstu oslabe! tako, da je moral tukai 14 dm ležati, predno so ga spe* mogle noge nositi. Kdo mi ne bo veTjel, da si je naš sotrpin R. na Tirol-skem pristradal jetikc\ pa zbo* ooe-moglosti ostal v Nemški AvstrUt kl mu bo dala v kratkem večni počitek?
Vest bi me pekla, ko bi kedaj komu svetoval, na zavesla v najslabši t J. profesorski stan. Skoda, ker je rajna dunajska vlada izdala fele 1915. naredbo, nai se siromašni dilaki odrivajo oc srednjih šol. O, studirati nikar preveč: Mofi naj^ibkeiSi sošolci orjejo najbolje v življenju, eden si je med volno kupu vilo! Kadar čuješ ime »suplent«, Izplju-ni. o potnik. Zakaj. če suplent potrebu-je ijlavnika, srara cei dan zanj; ako rabi noža, se obija ves božji dan za to ne-obbodno orodje. AH se obuvaš v rahla skrpucala Pollakove tovarne? Noben kTpač ti jih ne posije. »Filozofijo na kHn, smolo in dreto v roke«, pravi tyoi pentameter, prijatelj Zupančič, Zal, prepozno je priSlo moje izpreobmenje, drago je kakor ^prcobrnenle obleke, za katero računa krojač vsaj 200 kron. 2e urezan svršnik mi je sešil za 130 K in to z mojim sukancem. Po ^V«J»*: secih sem sam že trikrat priSivankal odpadniško podlogo.
352 kron! Kaj pa naiozli mol ma-nec ki mu v jeseni nišo marali nakazan pri viadi premoga, čes, da je saroce Moj znanec rahlejra zdravih ki se mu I je od kašlia vlila kri iz plinc i« ie zato
i kakor tuđi zastran bronhitis ter apicl-tis šolski invatid za celo leto? Kje nai bi vzet denar za predraga drya?^Bolnica mu je požrla v dveh tednih 250 K. skoro celo mesečno remuneracijo. Ako i pa na si nabavi novo obleko. bi moral i tlačaniti od maja do septembra, pri tem pa se krmiti s kobilicami in stanovati na drevesu.  Čestita bralKa. strmiš, da more eksistirati na okrc^li remlji var-čen akademik, ki potroši ves svoj oflci-jelni  honorar Ie  na stranskih udatkln. kot vsakdanjo »razpoložnmo«      VeJr" peli borno to dobo, a ne vpraSuj, kakj. Glavne dohođke smo si prlborili z nad-urami. s prečutim! nočmi, na rovašflv-; cev. Poznam mučence, kl uče po 40 «r I na teđen. Kakšen ic ta poklič, ki ne pre-življa niti na pol svojeg* mo2a;!   inai ! če bo katerikrat bolje, prestaiie^a nam J nihče ne nagradi            A. PeDcljak.
omiatn mliistia teraift nuto
u Snoskn ijitarti «m
Na   zborovanju   dne   9. februarja 1919 je uradništvo    denarnih zavoUov 1 sklenilo, vložiti ni uprave vseh denar-nih zavodov skupno prošnjo, da se zv*-šajo    uradni^rvu    službeni    prejemki. Uprave    pa se na to skupno   prošnjo nišo odzvale, vsled česar ie uradništvo na zborovaniu   dne 9. marca   skleailo ! naslednio resolucijo: !        SkupšCina uradniStva denarmli za-? vodov na Slovenskem jemlje na svojem ! zborovanju dne 9. marca 1919 v salo-I nu pri »Iliriji« z zadovoljstvom v ved-nost staliMe in sklep    odbora »Zveze jugoslovanskfli    hranilnic«   in    aeželne vlade v Ljubljani,   ki sta ga »vzele v seji dne 4, marca z ozirom na dne 9. februarja  1919 sprejetc resolucije uradniStva   denarnih    zavodov.    Skupscina konstatira,   da uprave denarnih »vodov v določenera roku, to je dne 7. trn, nišo odgovorile na sahtevc uraomstva, stavljene v označenih    resoluciiaiuB ■ česar    skupSčina    sklepa*   da   hocejo uprave denarnih zavodov trpki poiomu ! svojega uredništva,   njega »hteve te njega    skupen    nastop   omalovaževatL Skupščina stavi   upravam za *i»rel«tje zahtev končni rok do 13. marca 1919 pol 8. zlutrai. Ako oprave do teiajaaa sahtevam uradniStva trn ugoda pnene uradniStvo   ob 8. zivtral s stavko po vseb »avodih.    Zaeno sknpMm* ozna-čnie aahteve nradnlStvm. Izražeiie v fe-aoknciiah f dne 9. februarja  lo19kot mmtmum ter daje akcUskemu odbora polno   moč sa vsa   ladaline   ukren«. Uradništvo samo se a svoiinil upr«var ml n« srne dogovarati. Uradniitvo^ Harnih    zavodov   HubUanskih s# mo« dne 13L marca 1919   ob   poi ijBOTij zbrati    polnoitcvimo v vtHkl    dvora« hotela »Union«, da doM nadalina   na-, vodila. O teh skfepih skuplOn« *?<*>-i v#ste uprav« vseh    denarnih *»v°w
1__^»«-------•-----      . «1 , ^   ^M^MflA   MHk
pm gaicbuega oradntttva« aorodse nradniSke organizacije izveo Ljubljane mt odbori vseh slfokovMB ocuamiactj ddavstva,
Sokolstvo.
SUra AvstriJa |e fctvrtUa pcl ima svoj Mčrt do skrainostL V svezi s Nemćijo |e abijala in uničevaJa aenem-ske murode, njihovo Imetie, uničila Je I rodbinsko življenje, izmozgavaJa aai# I in aoaednje ozemlje, oocmogočila sa dolga leta mirni ia sdravi razvoj StvUe-nja. vselala ie v Ijadsko dušo seme ne-zadovoUnosti tn sovraštva* uničila med-seboino zaapanje ter učila ljudstvo lah-komiselnostit puaoćevaaia in nebrzda-nega življenja.
To oVdtrino smo prejeii od star* Avstrije in jo bridko občutimo — zlasti v prvih dnevth našega preporoda. Zato pa moramo predvsem korenito iztrebiti to narod uničujoče avstrijanstvo. Od nas samih je odvisno. v kaierem duhu oživimo in po kateri poti popeljemo v bojjso bodočnost — novo domovino.
Sokolsrvo prevzema pri tem delu najvažnejšo naloga Kakor prej Je tuđi sedaj še veliko botj treba narodu vzgo-je, ki mu jo da lahko samo Sokolsrvo, I Vojna je zadala življenski sili celega I iu^oslovanskega naroda tako težke rane, da bodo pretekla leta težkega in trudapolnega dela, predno se te zace-lijo. Ćeli narod se mora v svoji živ-ljenjski sili preporodid tn k delu z* preporod te Življenjske narodne sile je Sokolsrvo po svojem vzvišenem programu pred vsem poklicano.
Sokolska miscl znači težnje po te-lesnj in nravstveni povzdigi celega naroda. S podrobno vzgojo posameznikov hoće vzgojiti zdravo in krepko Uud-stva nepokvarjeno m odporno, sposobno v vsakem oziru za tekmo narodov. Zdravi in moćni posamezniki so pođlaga zdravim in moćnim rodbinairu zdrave in močne rodbine so podlaga zdravemu in močnemu narodu. V svojem bistvu obsega sokolska misel već misli, ki se vzajemno dopolniujejo. Ako ispustimo eno izmed njih, izgubi sokolska ideja ono idealno dovršenost in ni već prava sokolska misel. Sokolska misel je vzgoja in to: 1-) telesna, 2. nravst-vena, i) narodna in 4.) demokratska — te četvere misli zUte v eno samo neloč-Uivo celoto — so sokolska miseL
S telesno vzgojo delamo tek) zdravo, sflno in lepo. Pri tdesni vzgoii imam seveda v mislih predvsem sokolsko te~ lovadbo. Le redno gojena. vsestranska, po sokolskih načelih ureiena telovadba je tu odloćilna. V vsestranska skladno razvitem telesu bo nakopičila neizčrpno zalogo moči in sile, v močnem telesu bo pa tndi vzgoifla moćan, krepak in svoboden duh.
Jasno je, da mora biti telovadba v sokolskih društvih prva stvar, Izliodi-Sće in oporišće vsemu pocetin. iasno rudi tištim. W se jim zdi telovadba čisto lepa reć pa u vendar prtStevajo v Sokolstvu postransko vrednost.
Velikega pomena za telesno v*go-jo so pa tad! nekateri SporU tere fn sploh gibanje v prosti naravi Sokotstvo uvideva veliki potnen nekaterih vrst športa ter jih sprejema v sogtasiu s svojim programom in z moderninu nazori o mUdinski higijeni v svoj delovni nacrt
Takt takozvani športi ao: kopanje, nlavanje, veslanje« drsanje, smacanje, turistika brez bravuroznegm plezanja, gozdne igre, izleti, pešpotovanje in podobna Odklanja pa kot neprtmerne za narodovo vzgojo one Sporte* ki sru-žiio bol] zabavi in bravuri, kakor pa telesnl vzgoji kakor n. pr. lov. ribarenje, konjsko dirkanje, tenis in podobno. Napram tem športom sicer ne zavzcma sovražnega stališ^a, a jih ne go?L Rav-noisto stali£če zavzema napram Sportom, ki pospešujejo samo enostranski razvoj telesa.
Slov. Sokolstvo se }e na svojem sestankn dne 6. januarja 1919 izreklo za to, da ri niti orodna telovadba. i«iti kak poseben šport za vse Oaoo obveze*. Telesna vzgoja se nai prilagodi potrebam starosti, spola in drugim po-sebnostim raznih delov naroda, vsi Ćiani Sokola pa morajo biti obvezani osebno gojiti vsaj eno vrsto telesoih vaj po razSirjenem delovnem nacrtu, kakor je za nje primernejša in jun Ijub-ša. Za vse člane pa morajo biti obvezne proste in redovne vaje.
Iz telesne vzgoje, ki Je podlaga ▼sem, izvira predvsem nravstveiuL RazvUajoč v človeku moč. ničnno v njem vse strahopetne in suienjske last-nosti, gojimo v njem resnoba pokum-nost in ponos. V težnji obraniti si moč, duši clovek v sebi vsakrSne prenapeto-sti« podkapavajoče zdrav je in viačeče stl, podkopavajoće sdravje in vlaćeče mu življenju in s tem si brani tuđi jasnost mišljenja in moč volje, ki Ie naj-boti zavisna od zdravja.
Vzporedno s telesno vsgoio se mora razvijati zlasfi duSevna — ki ne srne zaostati na korist telesne. S samo telo-vadbo vzgojimo telovadce. akrobate — ne pa Sokole — kakor rudi samo z duševno vzgojo ne vzgojimo Sokolov. V zdravem telesu, zdrav duh! Ako Je duh se tako moćan tn svež, mora \en~ dar slednflč podleći botnenm, »Ubetnu telesu ter obnemore, nasprotno nioćoa krepko telo brez duha — oe pomeni nftć. Slovensko Sokolsrvo mora vzporedno s telesno vzgojo skrbeti za do-Sevno vsfojo« kar Je najota isobiaie-valnih odsekov. kl se morajo »stanoviti pri vseh dmitvih tu župah.
De dosele Sokolstvo tvoi mmntu ie naravna da mora s vseml moćmi dt-lati na ta da k sokolskeimi dela prt-ttgnt ivet narod. Dolžnost Sokolstva |e dvignitJ vsakega ter ga dati narodi, da kot njegov vreden sin vr^t tvoje doižnostt katere ie napram aarodu dol-ian itniavalt   SojM*at»o   Ia Kodska
senarodna uredba* obraCa se do vseh tanov hi iih dela brate. f>ovzdtga te-nnm in nravstventh muCi vsega na-Dda do njega popolne o^voboditve — > Ja naloga, to ona veiika miseU ki ie trte vse razločke itauov.
ls tega sledi ttdi u*** «tali§^e do omembnih ćasoviuli vprasanj. Sokol-km društva nišo poPtićna. Politično trankarstvo mora stati na stranU ajtl Sokolstvo je skjpna zadeva vse-in narod«. Sokolstvo fe nad strankami 1 služi vsemu naroda. Ravnotako ae očna razlike med kioji in stanovi
»Ohraniti ćeli njrod pri Isti sve-neti in ćflostl ki ne dopusća. da bi tarodi izumirali.« je naloga Sokolstva* i zahteva danes bolj kakor kdaj prej ►odelovanjc celega naroda. Stmiti se noramo v krepke vrste in izvršiti to reiiko naloga.
Pismo lz Kobvla.
Koćevsko Slovenstvo je napravilo ropet znaten korak naprej. Po Drobujl >o Narodncm Svetu, po politični orga-tizaciji, otvoritvi  slovenske petnuied-»e ljudske sole z n*ć 300 slovi-nskrnil >troci itd. ie prešlo sedaj na d r u 2 a b -10 polje. Gospod Pirković Je izvežhal x*selKn  pevski  zbor,    moćan    okrog 10 grl in ustanovil se ie Odbor slovcn-&kih  žena mesta Koćevje, ki je prire> lil dne 2. t m. v največjih kočevskih okalih, v pivovarni    prvo    slovensko veselico kot prvo javno drnžabno pri-editev kocevskih Slovencev, v najvećem stilu. Ob štirih poooldne Je prisu-nelo pred pivovarno kakfli 20 kočil na-Ifh Žena m deklet v narodnih noSah, na ^elu gospa Sajovičeva m Kajfeieva. pr-/a kot predsednica, druga kot blazaj-ličarka, ki so prevzele službo in vodstvo vse elegantna v avbah,   veselih ic, lahnih korakov. Za njimi dolg spre-fod kmetskih voz» okrašenih z zelenjem n cvetjem. na njih pa vrli Slovenci ko-!evske okolice iz Dolge vaši, Uvolda Itd., na njih ćelu godba in Sokoli na conjfh. Vse to se je ponukalo skozi me-sto Koćevje, kjer je bilo vse na nogah, ter ie od začuđenosti moglo komaj di-tiatL To ni bil sprevod na veselico, to Ie   bila   parada   organiziranih narodnih čet. sad pofletnega smo-trenega dela vrlih naših kočevskih podrobnih narodnih    delavcev in voditeljevi Vstajenja dani Cei sprevod ao sa-kljočili itevilni    vozovi in koćije vrlih naših Kostekev, ožflh Kajfezevih roja-kov ter Hrvatov in Hrvatic iz Broda tn okolice, vsi v pestrih narodnih nošah, Id se nišo strašili 30 km dolge poti, samo da se povesele svobode kocevskih Slovencev,  katerih bodriti  nišo nehaji tuđi v žaiostnih preteklih časih. Obiir-ne prvovarniške   dvorane,   okrasene s cvetjem, z zelenjem ter slikami regenta Aleksandra in Janeza Ev. Kreka, je na-polnil med tem DubHknm iz celega Ko-č^evskega, iz Ljubljane, Oorenjske, Oro-sopeli. VcL LaSČ, Dobrepofi itd. itd. Vse Ie bilo že zasedeno. toda vedno so še prOiajale nove tntme oavduSenjh in ve* setih lic oblegajoč blagajno kot obUub> Ucno dežek>.  Kar ni moglo sedeti. je stalo in kooećno napolnilo vse dvorane tako, da je bilo vsako gibanje narav-nost umetnost In ko nišo mogli već v dvorane, so šli v prvo    nadstropje, v privatno stanovanje in Sele, ko je bilo zasedeno tuđi to vse, so odstopall od blagajne v tihi nadi, da se bo ćez kako uro, ko odhaja vlak, že našel kak pro-storćek. da vsaj stojiš... Tedaj pa za-đoni krasna slovenska   pesem — vse umolkne, vse stremi, da se pririne  čim bhzje pevcem. Slovenska dežela se vU-je naprei polagano kot iuboreči potoček po dvoranah in čez giave neštetfli mno-žic, ki pa naraste v mogoCen midoumik, Id potegne vse pestre mnoSice za seboi v simionićni   vrtinec   bajne slovenske pesni... Ni se še poiegtl vfhar navdo-šenega ptoskanja* ko se že pojavi na odru  siavnostnl   govornik  prof.  Watal, ki v imenu damskega odbora pozdravi vse navzoće   prvikrat   na Kočevskcm na javni slovenski drnžabrt priredirvt da duška pomembnosti te^a đneva ter v  spretno izbranih  beseđah  slavi  slovensko pesem kot izraz poštene, idealne naše duše... Ni se še polegla aklamacija, že zaori iz 40 grl nova slovenska pesem, nato deklamacija, violinski solo od proi Birse, zopet pesem, godba itd. Vmes pa srećolov, orodaja jest-vin, petje, ples, šaljiva posta... vse v nepreglednem morju valujoćih ljudskih mas v treh velikih dvoranah... Kaj ta-kega še ni videlo Kočevje; pa vse dostojno, srećno, veselo in zadovoljno, da je enkrat samo med seboj. In brez kake strankarske,    ali stanovske   ali    druge ošabnostl; delavec advokat, kmet, profesor, obrtnik, uradnik, trgovec, vse se prisrćno pozdravila, si stiska roke. pc bratsko med seboi   kramlia in se pc bratsko zabava in veselL Zunanji gost« ie se tej prisrćnosti in Ijubeznjivi dm-žabnosti koćevskih Slovencev nišo mogli dovolj načuditi; žuljave in bele roke vsak je z vsak im kot brat z bratom. Te Je druZabna demokracija, tisto prisrčnc domaće ali vendar taktno m fino kram-ljanje in razmerje, za katero    vsakdc zavida kočevske Slovence, kdor zaide nted nje. In rudarjl s premogokopa, kako iino in taktno so se obnašali! Ko da so vzrasli vsi v dobri    meščansk hBH Navzlic tolikim množlcam. pe^tro-sti drufbe, stanov, svetovnfli nazlranj nUtJer nobene prlsiljenostt v občevanju vse enako, vse praznično In zidane volje: sare« pravi narodni praznik!
Temu primeren Je tud! flnanctjeln uspeh: nad 5000 K kosmatega, nai 4000 K ćistega doblćkal Se većjl pi moralni: kočavsko Slovenstvo Je doka zak>, da ni samo detavski in kmećk ampak tudl fe melcanski faktor Id se ga mora v zacrtani smeii ▼ naj \iliem driavnem In narodnem inttrasi kar najboU jaćitL
61. Ste*.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 12. mara 1919.
Str-n 3.
Čisti dobiček dobi pcv*x> dreStvo
▼  Kocevju, ki se osnuje te dni. Snnje se pa še nekaj drugega, nekaj vele-pomcrabneca — toda o tem pri-
noonjič!
Mi gremo naprej — mi strelci!
Znani kočevski hujskač in vsenemški zagnzenec Basilius Pregl, ki ga je od tajništva Slovenske kmetij-ske družbe odstavila Narodna vlada se meseca    novembra,    tajnikuje    Se
▼ cdno v Kočevju ter šunta naprej kot  v  posmeh   naši   vladi.   Možakar  je sedaj aranziral zase vse kočevske župane, ki so naredili baje posebno vlo-go na vlado, naj se sa pusti še nadalje lajati nad našimi Ijudmi. Je koroški renegat najslabše vrste in neče razumeti niti  besedice  slovenskega.    V  Kočevje je prišel s cnlico, danes ima blizu 100.000 kron premoženja. Zadnje čaše je hodil rtekje  po Nemški Avstriji in ima baje
▼  Gradcu že zasigurano službo. Kaj to-rej išče še pri nas? Opozarjamo našo vlado  na   tega  ptička   s   pripombo,   da naj   se  s  splošno  naredbo prepreci,  da privandrani tujci ne bodo z žulji naših Budi pridobljenega si premoženja    od-našali v Nemško Avstrijo, temveč naj se  ga vsaj  tretjma zasigura  za  vojne davke,   katere   so   povzročili   ba5   taki hujskačt    Različnih  zagovornikov vse-riemškega. železa. krvi in vislic kot so Pregl, Jaklitsch in Schadinger iti smo ze  do grla siti ter naj  se  že napravi enkrat red!
Stari avs t r i js ko-n em § k i V o 1 k s r a t je izdal parolo, da naj kar največ Nemcev ostane v Jugoslaviji ter se dokoplie do če le mogoče vplivnih tnest. Navzgor in javno naj se kaže vsakdo lojalnega. na tihem naj pa rovari in škodu i e, kjcr le more ter Caka »prevrata«. S tem da bo obenem z narodno, toda zanesljivo vsenemško organizacijo preprežen za Nemce najvaž-nejši del jugoslovanskega ozemlja, ki jo čakajo nad vse važne velepolitične naloge. Opozarjamo merodajne vladne krose na to nad vsak đvom vzvišeno Volksratovo smernico. ki jo že iahko tujdemo potrjeno v vseh panogah Jav-nega življenja in oprave tekom zadnjih šestih tednov; opozarjamo, da smrtni sovražniki Jugoslavije, zagrizeni Vse-nemcL, naenkrat skušaio ostati v Jugoslaviji ter si ta zagotoviti eksistenco, opozarjamo pa tuđi na pasivno resisten-co gotovih nad vse važnih industrijskih in drugih podjetij, ki iih vodijo Nemci.
Največja ovira miroega so-žitfa obeh narodnosti na Kočevskem so poleg par pisarčkov, prolesoriev in ju-ristov v Kočevju učitelji kočevske-ga pokoljenja. Ti ščujeio in zapeljujejo sicer trezno in mirno kočevsko prebi-valstvo ter ne bo prej mini in reda, dokler se ti ščuvači ne odpuste, eventualno posamezniki ako se tekom določe-nega roka nauče prej tako zaničevanega slovenskega jezika, prestavijo v sigurne neškodljive kraje.________________
Seitta reforme.
Tuđi šoia, stara šola, je doživela potres v svojih temeljlh, zato se pov-sod ćujejo glasovi o novi šolski reformi. In po vsej pravici rečeno, da je to naj važne jša reforma za vso našo bo-dočno&i. kaj ti kakršna vzcoja — tak narod. Zato se povsod oglašajo prvi šolniki z reformnimi nacrti. Pa to ni dovoU: treba je, da o tem izpregovori vsa javnost strokovnjaki so pokliča ni, da podado najprej svoje misli, toda vsa javnost ima pravico,"" da pri tem soodlo-čuje, da tuđi ona pove svoje misli glede bodoče sole. V tem osini smo mi v Jugoslaviji zadnji: drugod se je to že zgodilo. Na Ceškem je stvar vzela v roke vlada in je to vprašanje radikalno resila, Vsi odgojitelji so sli na delo, da ustvarijo novo solo na novi podlaci. Tuđi v Nemški Avstriji so že izvršili nekaj izprememb, ki jih zahteva čas. Pri nas pa ni čutiti, da bi se javnost zanimala za to važno vprašanje, da bi podala svoje želje glede šolske reforme. Nara se zdi, da bi bilo treba o tem javno govoriti. Kar se tiče ljudskega ozir. narodnega šolstva je storilo svojo dolžnost naše nar. učiteljstvo, ki je izdalo lep »Nacrt p reust'r ojitvc šolstva in narodne vzgojet. Sestavil ga je odsek »Zaveže jugoslov. učiteljstva za preustrojitev šoN.) Na-Črt je posvećen »v s e m ki so blage voljein pre'šinjeni odres-nične ljubezni do kulturno jake, gospodarsko neodvisne, socfjalno zgledno ureje-ne Jugoslavije.« To posvećenje nam podaja glavne smeri ^Nacrta«, ki zato ni našel milosti v očeh nekih naših pedagogov — zato pa je tembolj važno, da se z njim seznani širša iav-nost in pove svoje mnenje. Pri nacrtu so sodelovali: Pav. Flere, E. Gangl, J. Bankart in Marija Kmetova, »Nacrt« nam podaja: 1. Temeljna načela narodne vzgoje. 2. Ženska narodna v z g o j a, 3. Izvenšolske v z g oj-ne naprave. 4. Nacrt šolskega zakona in pripombe ozir. raz-
lago.                          .                    .
Nacrt je sestavljen jasno in pouuđ-no. Govori nam o cilju vzgoje in o namenu sole. Podaja nam vse modeme zahteve, ki so se uveljavljale pri kult narodih že pred vojno. Ljudsko šolstvo nai se imenuje »narodno«. Poleg red-nega ljudskega šolstva naj se osnuje t zv. »viSje nar. $ Q 1 s t v o« t. j. dosedanja »meščanska šola«. To sol-stvo naj se prikroji kraievnim potre-bam. Viš. narodna šola imej 4 razrede, ter so enakoveljavni z nižjo srednjo solo. zato naj se tuđi srednja šola reformira in sicer tako. da bo imela skupno nižjo srednjo Solo (prve 4 razrede) od octe sole počeoši pa se raz-deli srednja šola v realko, realno ffjm-
*a vprašanj« se doflka »Nacrt« le mimosrrede, kolikor se tiče nar. šolc. Zato bi bilo treba, da bi nacrt za ta del šolstva podali profesorji. Gotovo p* ie, da ima pri tem tuđi javnost svojo besedo. Po drugih dezdah se ta vprašanja rešujejo na javnih predavan jih oz. zborovanjih, kjer starši po-vedo svoje mnenje. Oglasili so se pa tuđi najbolj prizadeti — namreč diiaki sami. Po vseh večjih mestih so nastali ^dijaški sovjeti€. ki so Dodali svoje spomenice na vlado. Te dni se je isto zgodilo v Zagrebu, kjer se ie ustanovilo »Djačko vijeće«. Poverjenik je sprejel spomenico, kjer se zahteva ne-kaka dijaška samouprava. V Gradcu hi na Dunaju so se želje dijaštva upošte-vale: skušaio se je ugoditi vsemu. kar moremo smatrati za koristno vzgoji in soli. Naš »Nacrt« predvsem povdaria, da hočemo vzprojiti v nar. soli dobre-g a človeka. Srednja šola mora to ćo-broto vzgoiiti v značaj. Današnji disciplinarni red ni sestavljen v tem smislu. Po njem dosežemo ravno nasprot-no: da vzerojimo hinavce. Zato bi bilo treba v tem oziru temeliite reforme. Isto tako je treba odpraviti druge za-starele stvari, ki ne služiio niti vzgoji niti izobrazbi. O vsem tem bi bilo treba, da i7nregnvore tavno naši vzeoji-telji - profesorji, starši in — tuđi di!a-kl Pnostranska rešitev teh vorašanj bi ne bila v prid niti vzeoii, niti soli, niri vzgoiiteliem. niti mladini. Treba je to-rej čuti več zvonov.
Kar se tiče narodne Sole, naša iav-nost Iahko z mimo vestio spreime »Nacrt« našesra nar. učiteljstva. ker bomo do tem nacrtu dobili vzorno nar. Solo v pravem duhu in s pravim poukom. Mnogo težje pa je vprašanje srednjega šolstva, ki nujno rabi preustrojitve po duhu in obliki. Večinoma Čakamo v tem oziru odredb iz Beograda. Gotovo je, da bo prej ali slej od tam prišel eno-tcn nacrt reforme za našo srednjo solo. Toda medtem moramo mi sami pove-dati svoje želje, da se preustroji naše šolstvo primerno našim krajevnim in časovnim razmeram. Danes imamo šolstvo še popolnoma tako, kakor je bilo v stari Avstriji, edino učni jezik se je izpremenil in pa nekaj zgodovinskih laii je izginilo iz pouka. V drugih dveh delih naše bivše države, na Češkem in v Avstriji so izvršili reformo rudi v drugem oziru. Osvobodili so srednjo solo od zastarelih tradicij. Namesto straha in kazni je stopila samozavest in zaupanje. Priznati moramo vsi, da se je ravno v bivšem šolstvu najbolj kazal tuđi bivši sistem. Policajstvo je poniževalo solo, ki je bila predpodoba svoje države. Naša jugoslovanska srednja šola bodi izraz naše domovine. Iz nje nai izgine staro in nepotrebno avstrijstvo in naj zaveje nov duh. To je tem bolj potrebno, ker bi sicer bolj-ševištvo unicevalo našo sicer zdravo mladino. Zeleti bi bilo, da čim preje javno izpregovorimo: Kakšne srednje sole potrebujemo, kateri tip srednje sole bi bil za nas najbolj primeren in kako naj se preuredi naša srednja šola, da bomo iz nje dobivali oni zdravi, krepki in resni zarod, ki ga v bližnji bodočnosti potrebujemo.
Đr. LL
Južna železnlca.
Pred par dnevi je bil brzojav iz Beograda, da se mudi tam ravnatelj Južne železnice in prosi posojila, kl se mu bode dovolilo. ako Južna železnlca ustanovi za Jugoslavijo posebno ravnateljstvo s sedežem v Ljubljani. To železniško podjetje je tvorilo od svojega rojstva najbolj crno poglavje za Slovence; žajibog se po prevratu ni v bistvu še nič izboljšalo, kar je za nas ne samo žalostno ampak tndi sramotno, ker smo vendar samostojni in tvorimo samostojno državo vzlic vsem pomi-slekom in vetom, češ, saj še nišo naše meje določene.
Ne bodemo se spuščali v podrobnosti o razmerah, ki so vladale pred vojsko, pač pa je potrebno premotriti položaj, ki je nastal po prevratu. Ko je proglasilo Narodno veče v Zagrebu samostojnost prejšnjih avstrooarrskih ju-goslovanskih zemlja in ie novoustanov-Ijcna madžarska država dne 30. okt 1918 ustavila direkten prenod vlakov na Hrvatsko, je dan pozneje poverjenik Narodnega veča za promet g. Wilder odgovoril z istim or>žjem in prekinil istotako vsak direkten promet na Madžarsko. Posledica teh ukrepov in mo goče tuđi drugih zapletljajev je bila ustvaritev posebnega specijalne^d ko-misarijata za južnoželezniške proge na Hrvatskem. to ie Savski marof-Sisak; Barč-Pakrac. Terezovac - Suhopolje -Slatina in Bastaji - Končanica Zdenci.
Kaj se je zgodilo z našo slovensko južno železnico z naše strani? Prav za prav nič; podpisala se je neka takozvana pogodba, v kateri se je glavno ravnateljstvo na Dunaju zavezalo, da bode vodilo obrat naprej in se pri vseh personalnih vprašanjih ravnalo po na-vodilu in ukrepih naše »Narodne vlade« v Ljubljani. Povdarjamo izrecno, da ni naš nameti rekriminirati, ampak samo ugotoviti dejanski položaj in posledice, ki so potem nastale. Dejanski položaj je bil tik po prevratu naslednji: za par kilometrov južne železnice na Hrvat-skem poseben specijalni komisar s polno močio delati in ukrepati v imenu glavnega ravnatelja, za vse prose v Sloveniji pa obratno nađzorniStvo v Ljubljani — podrejeno v vseh ozirih ravnateljstvu na Dunajo, — torej za proge v Jugoslaviji — dva nnika v ro-kah gospode na Danajtt.
Konsekvence so se izvajale na vse strani a ne od nas. pač pa od tmSk na Donajn. Uprava na Domju okrepov na-
niti fih scdmj — ne! To ie sicer stvar vlade kot take, javnost ta celokupno naše gospodarstvo .norajo pa interesirati druge stvari ki so zeio važne. Prva Je internacionaliz jjja Južne železnice. Kdor ie pazno sledil raznim vestern đ»-najskih Ustov, bode pri^nal, da so ie v novembru 1918 prišle razne brzojavke redno v te liste, da hočejo avstrQ-j ski, madžarski, češki, poljski itd. indn-j sirijski krogi. da se nai več ja in v prometnem oziru r.auiđatneJSa proga na Jadran — Južna železnica ^- internacio-nalizira. V Švico so poslali cnega na|-boljših južnoželezniskih strokovnjakov dr. Fall-a. da vstooi y stik s francosld-mi akcionarji in imejitelji prioritet, se-veda za javnost v prvi vrsti radi pre-karnega položaja podjetja, ki z dohodki ne more kriti niti petine izdatkov; v resnici pa je ta mož prav gotovo sondira! teren v smisla dunajskih industrijskih in trgovskih krogov in upravnih svetnikov a la Pantz. Najbrže mu ni uspelo ne eno ne drugo :n potem je prišla na vrsto misera plebs — slovenska para. Sem v Liubljano so po no-vcm letu prišli od glavnega ravnateljstva odposlanci k Narodni vladi, da naj ta da predujem. govori se 30 milijonov, na račun kreditiranih vofaških trans-portov na južni železnici, ker teh trans-portov slavna Avstrija še ni plaćala. To dejstvo govori že dovolj samo zase, a z ulogo je po inf )-macijah v Ljubljani prosilo slavno glavno ravnateljstvo skupno vlado v Beogradu poravnanja računa kreditiranih vojaških transpor-tov sklicuje se na značaj podjetja, med-narodne zakone itd. Mi naj bi torej plaćali dolgove raznadle Avstrije. resili podjetje konkurza in noloma, a v zahvalo vodilni gospodie tega podjetja forsirajo z vso vnemo internacionalizacijo. Ti gospodje najstrastnejSe propagi-rajo. da se cela južna železn!ca interna-cionalizira, oni vidiio v tej resitvi edini sras podjetja v korist — nem^ke industrije in nemških mogotcev. Obenem up;«jo, da s tem obdrže se nadalje vodstvo podietia na Dunaju in s tem supremacijo Nemške Avstrije pri podjet-ju tuđi v bodoče. Kaj nam bi ta pnne-sla in kako bi uplivala na nas wf) pocar-ski razvoj, si Iahko vsafc pljJ stavi ja, ako pomisli, da bi bili medmroiini tarifi do in preko Dunaja ozlroma Bui!m-pešte kolikor mo^oče nizki, da bi nem-ška in madžarska industrija lažje ceneje dobavljala surovine in izvažala izdelke in uspešneje konkurirala, a da bi se vzdržalo ravnovesje med izdatki in dohodki. bi morali biti naši lokalni osebni in tovorni tarifi toliko viSJI. — torej bi naša domaća podietia in naSe potujoce občinsh-o plaćali profite — nemškim In madžarskim kanitalistom in industrij-cem. Najlepši dokaz, kako se da izže-mati, so doprinesli Madžari na Hrvatskem s svojo tarifarno politiko.
Druga rudi zelo važna zadeva je personalno vprašanje. Kakor povdarja-no, je glavno ravnateljstvo dalo pismeno obvezo, da se bode ravnalo po željan in ukrepih Narodne vlade pri vseh personalnih vprašanjih. Ni namen teh vrstic preiskavati. zakaj se ta obljuba ne izpolnjuje. navajamo samo dej-stva, ki so več ali manj znana. Glavno ravnateljsko se na vse kriplje brani prestaviti nemške razgrajaCe in stav-fcovce iz Maribora. Slovenske južnože-Iezničarje drže v Avstriji nazaj, pač pa hoće gospod prometni ravnatelj Prasch-niker eskamotirati najhujše renegate iz Avstrije v naše, seveda najlep§e — postaje. Na južnem Tirolskem je veliko slovenskih južnoželezničarjev. Veliko se jih je javilo v Jugoslavijo. Ker imajo Itiliiani vodst\ro v zasedenem ozemlju. ne puste nikomur, da bi se pres^H. Ce bi torej ti slovenski juznožsleznjčarji odšli — Italiiani so jfli hoteli pusoJ — bi ostalo premalo Nemcev, da bi vzdr-ževali obrat — in prišli bi italijanski železničarji — torej Skoda Nemcem. Da se to ne zgodi, so nemiki predstoj-niki slovenske uslužbence nalagali, da so slovenski železničarji v Jugoslaviji militarizirani in s tern dosegH. da so ti prošnje za Jugoslavijo umaknilL Glavno ravnateljstvo to nodpira — gotovo iz strogo objektivnega stališča! Ravnateljstvo ni teh ljudi vzlic vsem vposlanim izkazom reklamiralo — da se varuie Ncmce politične škode. Narodna vlada je zvišala državnoželezničarjem za Slo-venijo dijete hi draginjske doklade za delavce. Vzlic vsem intervencijam to ulogam g. glavni ravnatelj niti odgovora ne da — torej je fužnoželezničar v Sloveniji slabše plačan kot njegov tovariš na državni železnici. V začetku vojske ie uprava Južne želesnice pre-ganjala slovenske železnTCarje in jih le mnogo, ker so bili p. v.. odpustila. Sedaj odklanja brez v?ake motivacije zopetni sprejem. Evo slnčajev:
Nelvega oradnika so denuncirali; bil je p. v^ ravnateljstvo ga prestavi takoj na Gornje Štajersko in v septembru 1914 po triinesecni odpovedi brez vsake preiskave odpustL Reaktiviranja — ne pripozna — tndi na inter-venciir vlade ne. UradniSkega asptran-ta. Ki bi bil moral biti imenovan 1. jan. 1915 asistentom, se. ker ie bil iz Krasa kot p. v. na Tirolsko prestavijen, krat-komalo ' dpttsti. Po prevrata je dotični prišel cd vojakov in bfl od obr&tnega nadzoroištva v Ljubljani zooet prejet in đela sedaj samostojno ekseknrJvno službo, obenem je šla prošnja za reaktiviranje, — ravnateljstvo ga noće sprefeti, nm ne nakaze plače in na uloge sploh ne odgovori Fodaradniškega aspiranta so prestavili 1. 1914 iz ffoč pri Mariboru kot o. v. v Sp. Dravograd; tam mu nemški gostilnicarH nišo daB hrane; sirotnak je tedne m tedne delal 24nrao službo ob kruhu* prosO za premestitev. vsled slabe hrane na želođcn zbold hi v 14 dneh je bfl na cesti. Poten je bfl ves čas pri voiakfli; po prevrat« ita fe otirateo ludaoraiStvo ipicleiu hi dokler
s samo delavsko plaćo na eno postajo. Oospod Praschniker odgovori — ne; na tocadevne protiuloge — nobenega odgovora. Lanko bi se navedlo še nekai slnčajev. Mogoče bode kdo rekel — to ni mogoče! Kje je vlada, kij delajo slovenski železničarii, da ne naredi jo reda? Vlada ni kompetentna, ker imamo skupno železniško ministrstvo, takozvano poverjeništvo za promet ni ne tić ne miš. slovenski južnoželezničarji pa delajo 2!urno službo, da vzdrže obrat vzlic vsem hujskanjem plaćanih a^itatorjev. proklinjajo rnzmerc in ako se enega lepega dne zgodi, da tuđi oni odpovcdo delo — potem — bode vpitia nad izdajalci domovine.
V Beogradu se vrše sedaj posveto-vanja, narodno predstavništvo je zbra-no in bode oziroma mora o vseh vprašanjih naše domovine zavzeti odlcču-jočc stališče. Priznamo, da ni mo^oče ćez noć vpostaviti ravnateljstva tako vtlikega podietia kot je Južna železnica za Slovenijo. Oporekati tuđi nihče ne more, da je ta železnica pri nas edina prve vrste, v gospodarskem oziru edino odlocilne^a pomena za razvoj naše veletrgovine in veleindustrije in s tern gotovo v prvi vrsti poklicana. ali našemu vseobčemu bodočemn go-spodarskemu razmahu pnnašati ogromne dobičke ali pa nas Slovence gospodarsko popolnoma upropastiti. Slovenski uslužbenci so storili in storč svojo dolžnost od najvišjega do najnižjega, a proti vseobčemu dosedanjemu neraz-urnevanju obstoječih dejstcv ni inogoCe pri najboljši volji in najhujšemu naporu vseh sil — doseći dobrejsa nspsha. Narodno predstavništvo ima besedo, to naj brez ozira na desno in levo iznolni svojo dolžnost napram skupni domovini in izda ukrepe, ki so na mestu. Imamo nekak surogat poverjeništva za promet brez vsak;h pravic in kompetenc, — tuđi brez strokovnjakov. Ustanovi nai se takoj odsek železniškega ml-nistrstva v Ljubljani — samo s strokovniaki. ki bode res odgovarjal potrebi in bode na mestu! To je neob-hodno potrebno, ker onih par gospodov, ki sede v Beogradu v železniškem mi-nistrstvu. ne more imeti vpogleda v naSe razmere, ker teh razmer ne pozna jo. Naj se ne predbaciva zabavljanje in omalovaževanje. Ce smo stvarni m resni, si moramo priznati, da se srb-ske Se^znice ne morejo z našimi pri-merjati! S tem nikakor nočerno delatl ra7TX>ra. pač pa edino koristiti najvaž-neiši skupt>i zadevi — prometnemu vprašanju celega našega kraljestva! Za Južno železnico naj se takoi ustanovi že pred meseci zahtevano in ponovno od slovenskih iužnoželezni&trjev urgirano ravnateljstvo v Ljubltani. Se je čas, da prekrižamo račtme raznih — neoiških prijateljev naše Jugoslavije — a teg^i časa je bore malo. Zbrani so naši najboljši možje pod vodstvom obeh naših ministrov v Beogradu, veliko pričakuje naša domovina od njih — mogoče naj-veČ slovenski fužnoželezničarjL oni stan našega naroda, ki je bil pred in med vojsko najhuje teptan. Ti čakajo pravih ukrepov nestrpno, ker od teh je odvisna ne samo njih. ampak celega nareda bo-dočnost in blagostanje?_______Iv« D.
Josip Mfhelčič:
Ima pdflhfc ii^Jlriia, itit.
io eksport.
Trst, v marcu 1919.
Čakajo nas velikanske naloge tuđi na gospodarskem polju; naša dosedanja gospodarska šibkost je le povećala našo odvisnost Tuđi v bodoče ne bomo prišli do polne velja-ve, dokler se gospodarsko ne osa-mosvojimo, dokler ne bomo gospodarsko kolikor mogoče neodvisni od svojih moćnih in ljubosumnih sose-dov. — Naša domovina ie bogata na prirodnih silah, je obdarjena s kar najugocinejšo zemljepisno lego, na splošno — dani so vsi pogoji za gospodarski razvoj.
Premagati bomo morali še velike ovire, ker nam manjka predvsem narodno - gospodarsko naobraženih ljudi, zlasti naraščaja. Pozdravljati moramo zato peščico mož, ki so vzeli to naše vitalno vprašanje res-no v pretres.
Moj namen ni ob tej priliki, spu-ščati se v splošne probleme naše bodoče narodno - gospodarske politike. Omejiti se hočem na našo lesno produkcijo, na to aktivno postavko v našem gospodarstvu. Govoriti hočem danes samo o slovenskih deie-lah, sicer pa velja vse to v isti meri za vso našo domovino. Iskreno želim, da bi mogel vsaj nekaj koristiti s svojimi skromnlmi nasveti pri po-speševanju te stroke, ki naj jo dv.g-nemo z racijonalnim gospodarstvom do iste visine in popolnosti, da postane odločflna postavka y naši gospodarski btlancL Priznati moramo; naša lesna industrija in trgovina se niti od daleč ne da primerjati s trgovino v drugih deželah in nam tuđi ne prinaša takega bocrastva, kakor n. pr. Švedom ali pa Cehom m drugim narodom.
Predno podam nekai misli o naši lesni produkciji, industriji, obrti trgovini, eksporta in o organizaciji za najbližjo bođočnost, hočem na kratko govoriti o naši lastni krivdi, neglede na našo politično odvisnost in politične prepire, prenesene tn<fi v gospodarstvo.
Naši lesni, kakor tndi drugi pro> doMtttl oi tivovci siso ™k*~*tf do«
tigmia
sedaj prevelike podjetnesti in trgov-skega duha. Nočem trditi. da nišo bistroumni, ne, oni so prcveč konser-vativni, premalo ekspa; -;ivni in z malim zadovoljni. Pri na . so vkore-ninjeni šc predsodki o trgovini, češ, tu ni potreba posebnih zmožnosti in izobrazbe, a na.se dijaštvo se je po-svečalo rajši dr-i^ini bolj »jrospo-skim* pokiicem. Pozabiti ne smenuv da je improviziran trgovej i:arodncv-crospodarski minus. — Vti:š\ narodi, posebno Airšleži in Trancozji naj nam bodo v bedeče za vzgled. Tani se i;3svcčujo gospodarstvu in trgovini tuđi najsposobricjsi Ijudje, ki imajo svetovni vpllv in ki so pridobili narodu nepregledno bogastva. — Pri nedobro podkovanem trgovcu in producentu se seveda ekspan-zivnost in podietnost motrita s stali-§ča nezaupnosti.
V najbližji bodočnosti prideta posebno dva važna faktorja v po-$tev. To sta naše šolstvo in naša organizacija. Poskrbimo v bodoče za strokovno resnično naobražen nara-šcaj in za organizacijo s sposobnim, strokovno izvežbanim vodstvom, ki naj se zaveda važnosti narodno-gospodarskega in socialnega vpra-sanja našega naroda, z vodstvom, ki naj z dobrim! nasveti, predavanji in izvestji naobražuje svoje elane. Vse to bo najboljši jez proti infiltraciji rujcev v naše gospodarstvo. Tujci so izželi dosedaj veliko milijonov narodnega premoženja, kar sedaj Iahko vsaj deloma nekoliko popravimo z nacionaliziranjem tujih pod-jetij.
Skoro polovica naše - zemlje je pokrita z gozdovi. katerim pa na žalost nismo posvečali tište pozornosti kot po drugiji deželah. — Većina in najlepši gozdovi so v rokah nemških feudalcev kot fidejkomisi ali pa v rokah države in cerkvenega fonda. Le najmanjš! del je v posesti zaseb-nikov, ki pa so gospodarili z gozdovi večinoma res neracljonelno. Pozdravili bomo agrarno reformo in razla-stitev raznih veleposestev, fidejko-misov hi fondov; pri gozdovih pa moramo biti previdni, drugače bomo poznali v nekaj desetletjih gozd le Še kot luksus, kakor na Francoskem. Nemškem, Italiji itd. Ob priliki raz-lastitve priđe gozd pod državno oblast ali vsaj pod državno kontrolo, ker edino država Iahko ravna z gozdovi na najbolj racijonalen nač*n. Na ta način bomo tuđi dvignili naš lesni prirastek v nekaj letfli za približno 30 odstotkov.
Većina naših gozdov ima me-hak, in sicer smrekov, jelov, borov in mecesnov les. Izmed trdega lesa. oziroma listnatega drevja priđe največ v poštev bukev, manj hrast, javor, breza, topol, jelša itd. Za izdelo-vanie pohištva priđe Še t poštev orehov in čre§njev les tn v manj5i meri drugo sa dno drevje. (Krasne listnate gozdove ima Hrvatska bi Slavonija ter Bosna).
Naš letni lesni prirastek Je zna-šal v slovenskih deželah pred vojno približno 140 tisoč vagonov, in sicer 80 tisoč vagonov stavbnega (reza-nega in tesanega) ter 60 tisoč vagonov drv. (Vagon po 10 ton ali 20 ms). V nekaj letih bi se dal ta prirastek dvigniti za okroglo 40 tisoč vagonov.
Pod lesno industrijo in obrtjo razumem predvsem žage, M pride-lujejo rezan les, potem izdclovanje pohi§tva, posebej stolov, parketov, zabolev, sodov, železniSkih pragov, brzojavnih kolov, lesne volne, leso-vine, čreslovine, celuloze, žganje oglja, izdelovanje kopit, obročev, destilacija lesa (aceton), lesene šibice za vžigalice, lesnega lepila, lese-nih žrebljev (za črevlje), lesnega cementa itd.
Od vseh strok so najbolje zasto-pane žage, katerih število znaša v slovenskih deželah približno 2320, od teh je 40 večjih parnih žag. Izrezane-ga in tesanega lesa smo izvozili pred vojno okroj.lo 50 tisoč vagonov v vrednosti 4) milijonov kron. Sicer je to ena odločilnih postavk v naši gospodarski bilanci Zakaj nismo dobili več za ta les, dasi je bila njegova vrednost na svetovnem trgu mnogo večja, in koliko denarja je prišlo pri tem v tuje roke, omenjam boU spodaj.
Kakor je že razvidno iz števpa žag, so te po svoji ogromni večini male vodne žage v posesti manjšega producenta, obrtnika ali poljedelca, ki črpa iz njih največkrat le svoj po-Stranski zaslužek. Ta zasluŽek pa je pičel, ker so manjši producenti skoro popolnoma odvisni od tujih pre-kupcev, ki izkoriščajo njegrovo ne-vednost m nesposobnost za trgovanje. Ker je poleg vsega drugega ft-nancijelno slab in strokovno nena-obražen, so njegova tehniSka sredstva jako primitivna, zato se mu tako izdelovanje tuđi slabo rentira kljub velikim naporom in dolgemu delavnemu času. Kako bomo temu v bodoče odpomogti, posebno če bqnm> dvisnili   %   c^boMn     uai   •  '
Stran 4»
JBLOVEN3KI NAROD*, 6k 12 BMfonlMt.________
61 Itcv.
stvom lesni prfrasteic m fzdelovanje istega za 30 odstotkov? Predvsem moramo misliti na zboljšanje tehni-Skih sredstev, s katerimi se bo v krajšem času bolj ekonomsko izdelo-valo več in boljše. Ali ni bilo škoda, da se je naš les, ki je znan kot naj-boljši (posebno koroški, potem go-renjski in štajerski) tako površno ;in neekonomsko rezal. Po cenah ni prišel do veljave kot najboljši les na trgu. Ćutimo torej neobhodno potrebo po organizaciji, po skupnem vodstvu, ki naj tehniško in financijelno rpomaga manjšim producentom ter komercijelno vodi vso produkcijo.
Seveda  imamo  superprodukcijo aeobdelanega   lesa,    to da    stremeti moramo za tem, da borno    iz vazali kolikor  mogoče malo neobdelanega blaga. Ne glede na jako važen pojav, da dobimo namreč za   obdelm    lej najmanj 20krat toliko kakor za ne-obdelanega, kar bi v zelo veliki rneri povećalo naše narodno bogastvo in bi dvigmilo blagostanje našega naro-;da, našega delavca,    ki bi si    iskal Ameriko v lastni domovini;  se mo-jramo tuđi zavarovati za slučaj slabe konjunkture  pri  neobdelanem    lesu, kar bi pomenilo v tem slučaju veliko krizo v našem gospodarstvu. — Tu-idi ruski in romunski gozdovi se čim-■dalje bolj intenzivno izkoriščajo. Ču-tili smo že  konkurenco,   a jo  borno jŠe težje občutili. Toda imamo nekaj, •kar nam daje prednost    pred   tema |dvema deželama;    imamo žc industrijo in obrt za izdelovanje finejših lesnih izdelkov, ki jo je treba lc raz-Sriti.   pospešiti,   dvigniti   rn    spopol-niti, ker dani so zato vsi pogofi. Tr-gov za naše blago imamo in jih borno imeli še veliko.    Tujci že vedo, zakaj nam    zavidajo   našo   ugodno lego.
Naša industrija in obrt za izde-iovanje pohištva je precej razvita in ni slaba. Gledati moramo, da si ustvarimo še specijelen svoj slo^ (precenjevanje tu jih slogov naj že enkrat rteha), da vzbudimo v našem podjetniku in delavcu umetniški čut m okus. Blago naj bo v vseh pogle-dih dovršeno in solidno, da si prido-bi na ta način kar naiboljši elas na svetovnem trgu, posebno v deže?ah. kamor nismo imeli dosedaj Še dosto-pa pod pritiskom razmer in bojkota proti nekdanji hromi Avstriii. Ne pozabimo, da so anerlezke in tranco-ske dežele najboljše odjemalke do-brega. dovršenega blaga, in vsled visoke splošne naobrazbe tuđi odje-malci z velikimi zahtevami. Slabi izdelki, izdelki v masah bodo v do-glednem času podlesrali konknrenci tndi vsled rastoče splošne izobrazbe občinstva, kar poveča čut za dovr-šenost in solidnost. — Pri izdelova-nju torej se ne smemo dati zapeljati po napačni teoriji — veliko blaga brez ozira na kvaliteto, ker ta teorija je tuđi narodno - gospodarsko na-pačna. Niti podjetnik, niti delavec ne zasluži dobro pri nesolidno izdela-nem, nedovršenem blagu. Prvi mora cene kolikor mogoče nizati, da ne podleže konkurenci gospodarsko močnejših sosedov, zato pa ne more dobro plačevati drugaga. Posledica vsega je v bedi živeći proletarijat in nezdrave socialne razmere v našem narodu. Živimo v novi dobi: roko na srce — blagostanje našega proletar-jata, našega naroda nam bodi vedno pred ocrni! V delavcu, ki živi v slabih razmerah, ne bomo vzbudili veselja do dela, ne bomo vzbudili produktivnih sil, ki so v našem narodu, ne bomo vzbudili v njem ambicij — pasiven delavec ie tud! gospodarski minus. — Tudt v narodu samem bomo imeli dobr2 odjemalce. ako mn izbolišamo življenske pogoje. Bi! bi že skrajen čas. da izgrinejo iz naših stanovanj tujo ponajveč neokusne draperije. — In naši umerniki, ali ne pridejo tuđi oni do boljsega kruha. ali ne bodo rudi oni igrali eno naj-važnejših vlog pri razviti in dovršs-jii industriji? Ni moj namen na tem mestu poudarjati še posebej, kaj po-meni razvoj nmetnosti za kulturo naroda.
Gledati bomo rnoratf. da t3ove-<*amo in pospešimo izdelovanje par-ketov, sodov. zabojev, kopit in lesne voine. Posvetiti bomo morali več pozornosti izdelovanju Iesovine, celuloze in čreslovine. Imamo sicer nekaj podjetij za re izdelke na naših tleh, ali ta so v tujih rokah, in naš narod je imel bore malo koristi od njih. Že obstoječa industrija naj priđe v narodno posest, a pospešitev naj se kar najbolj podpira in razsirf. Tuđi izdelovanje drobnarij, ki so bol] ali manj naša specijaliteta, naj se podpira- Skoro popolnoma neznani pa so pri nas gotovi izdelki, kot n. pr. destilacija lesa (aceton), kf igra v kemični industriji veliko vlo-go. lesno Iepilo (največ iz breze) žveplenke, leseni žreblji za črevlje in lesni cement Tuđi ti izdelki bi pri-našali narodu nove vire dohodkov, pri tem pa bi izkoristili tuđi zadnje Jttoe odpadke.
Splosno, razvoj naše lesne Indu* strije in obrti bo dvignil, poleg pametne narodno - gospodarske politike, blagostanje našega naroda do visoke stopinje. Nele, da imamo že v lastni državi veliko odjemalcev (Hrvatska, Slavonija, Dalmacija. Bosna, Hercegovina, Srbija itdj pred vrati so nam Južne dežele In orijent.
Kakor sem že otnenil, smo izva-žali letno iz slov. dežel okroglo 50 tisoč vagonov lesa. Ne glede na to, da tuđi tega nismo vsega sami obde-Iali, ker je odradel lep del dobićka v tuje roke, tujemu producentu, je ro-mala tuđi lepa svota šestih rrnUjonov kron skoro izključno v žepe tuiih prekupcev. Tem gotovo ni ležalo na srcu blagostanje našega naroda, na-sprotno, izkoriščali so njegovo zaup-lljivost in največkrat tuđi njegovo nesposobnost Tuđi temu moramo odpomoči, tuđi tukaj bo treba skupno nastopati, tuđi tu je neobhodno potrebna organizacija. Vse na§e blago spravimo v bodoče tuđi sami na trg? Poudarjal bi še enkrat, kar scrn Že omenil, gledati moramo namreč, da si osvojimo pri novih prijateljskih odnošajih z drugimi državami tuđi nova tržišča, kjer so nas pod starim, propalim režimom bojkotirali.
Kako naj torej izgleda ta več-krat omenjena organizacija, da se prvič resimo dosedanjega polovičar-stva in drugiČ, da posameznik ne izgubi preveč od svoje individualnosti, kar se pri modernem gospodarstvu dogaja v čimdalje večji meri pod pritiskom  naraščajoče  konkurence.
Svetoval bi zvezo vseh produ-centov in trgovcev z lesom in lesnl-rni izdelki, ki naj, kakor že omenje-no, i> sposobnim in tehnično verzira-nem vodstvom na čelu povspešuje produkcijo s tem. da deluje v svTho spopolnitve z nasveti in krediti. Pri strokah. ki so še manj razvite in jih moramo absolutno dvigniti in pospešiti, in kjer posameznik ne bi bil fi-nancijelno dovelj krepak, tam naj vzame zveza dotično stroko sama v roke in režijo.
Da se pa pri eksportu izognemo izkoriščanju s strani tujcev in med-sebojni nepotrebni konkurenci, in da izrabimo vse ugodnosti na svetovnem trgu, so neobhodno potrebne skupne prodajne centrale. V eksportnih središčih naj bodo centralna skladršća, v katera naj vsi producenti in trgovci oddajajo svoje blago. Tuđi za izvoz po kopnem naj skrbe te centrale, in sicer na ta način, da dirigirajo naravnost po obmejnfh stacijah transporte blaga. Na ta način bi ostal doma ves dobiček in bi s tem povečai narodno bogastvo in ž njim tuđi blagostanje ljudstva.
V podrobnosti uprave in konstitucije te namišljene zveze se za da-nes nočem spuščati — o tem ob drug^ priliki.
Živimo v času nagle evolucije, treba računati z novo razpredelbo moči in oblasti; tuđi nižji sloji bodo zahtevali z vso pravico večjih udobnosti. Tištim, direktno ali indirektno interesiranim, pa pripomnim, da ne dvomim najmanj, da si bodo v naj-bližjem času stali nasproti organiza-torično do zob oboroženi: producent, delavec in konsument. pojav, ki narodno gospodarsko ne bo napa-čen. Ideja starega liberalizma, ki za-govaria individuelnost posameznika, je začela propadati, dasfravno ima glavni delež pri dosedanjem gospo-darskem in socialnem razvoju člo-veštva. Preko starega liberalizma pa preldemo v novi liberalizem, moderni  liberalizem  —  demokratizenu
Houlnsbl pregled.
xNaprci« prioboiie prosrlas kluba sooiialnodemokrati^nili poslan c«v v Državnem veću delavskenm Imdetvn ▼ iu!ro>lovanflkih nokraiinah. Izraia. đa prva in poulavitna ie potreba po kar naihitreiši konsolidaciji nove države in čim bistre*Ši obnovi Erospođarskesra Siv-lienia- S te^a vidika smatra eodelova-nie v centralni vladi za 6e umestno Klub vidi v najfiirši demokratizaciti đr^ žavne ostave in vseh ^ p-uioe iavne uprave ter v ^im hitre iSem eklicania koeštitnante bliSnico do konsolidacije in naizanesliiveiši prodpoeof za nape-Sen bol delavskeira ra2xeda sa •ociialS-zem. za žlvlienie- Zahtevaio uvedbo republikanske oblike za državo, odkla-niaio pa n?ako nasilie in etoleč na sta-Hš^ti parlamentarne demokraciie pre-puieaio ureditev teea vpraćania sro-bodni odločitvi astavotvorne akvp* bčine*
»Tajtesposi« i velikim veseliem po-zdraviia vest o odprari blokade in © dnevnem doTOzn 3000 ton tivil iz inozemstva pa pravi: Ne samo nafto nso-do. marveč nsodo vse Evrope treba resiti sedai z modro politiko- Ako se po-ffrezneta Nemčiia in Nemfika Avstritm v boliSeviško anarhiio. kni caka wMm •ntentof Nikdar bi ne moda •praviti •adoT svoie zmace. narreć bi postavila na kocko vm pridobitve in bi m isro-čila boHfteTizmn* Ne tamo Clovefimn-stvo. ampak tuđi rasom to odloćtl njm r prid-
»Prisonke Nevine« piiefo. đa boce Italiia postati nova Nemeiia* Italita ie stremila in stremi za tem. đa bo ffo-spodarica Jađran^kesm noria. đa dobi klinč proti Sredosemakeom morim in na *^»^*>—«- Za floaDOđflftna ■*. JađnaaB. la
poireteia moča* mornariea in silna to\~ alca-Tn treba volaikih. stratelkib baa. tor«! prlataaiio in otokov la li ^ »• aamo t Dalmaeili. neco tuđi «rikl 0o-dekanes, ker trdi da ima inlereee tađi v Mali AriiL intereee. ko eo^TlIaRS prisaale ta& velevlasti, ki aeđal ođlo-caio o naodi narodov. malih in ocroie-nih- Italiia ho£e biti velevlast na morin in na snhem- Ho&e, da bo satvarf ala dve morli aedai ko se Wikon bori sa «vo-bodo morja. Ali ne preži nevarnost nove Nemdiie pod imenom I talile? Ako ententa vstreže italiianskim Kahteram. ustvari nehote nevarnost sa evetovni mir, za novo latinsko Nemčiio- Tako bi se vrnill v pređvoine čaše. samo da bi ei ti dve državi, bivši zaveznlcd proti ententi. zameniali uloe-o
»L'Osservators Triestiao« Ie prl-ob^il uradno vest. đa ie trtaSki ruver-ner dovolil nekemn Oblaku, da srne svoi priimek izpreminiti v Belffrano- 8ovi-nistična >Nazione< v Trsta pozdravila z navduSenlem italiianskesra Oblaka, trdeč zraven. da so duhovnikL ki so bili Slovenci, iznremenili mnosro italiian-skih priimkov- — Res ie ravno na-sprotno- Italilanski duhovniki v pri-raorskih deželah so izpremenili marsi-kak slovanski priimek. izpreminiali so iih nam po o kr- uradih. po šolah. sploa kier so moarli in lira dali itaiiiansko lice- Travan ie postal Travani Maran Marani. Batič Battiri. Ceian Ciani itd-Ker sedai izpreminiaio priimke v Tr-Btu. ie to iasen dokaz, da Trst niti z daleka ni tako italiianski kakor kriče ita« Hianski inmeriialisti. marveč da ie slo- ! vanska moč v Trstu trdna in obilna pa ie tuđi tako-le poitaliiančevanie ne bo zdrobilo-
»Slovenec« priob^uie pismo iz Đeo~ erada. ki sovori o poiitičnem položatn-Pravi da prvotni a Ie trenotni živah-no8ti v parlamentu ie sledila takoi mrtva sezona- V poslanskih krosih vlada velika nezn^ovolinost radi nedelav-nosti. h kateri io obsoten parlament vsled neuotovosti. kateri mandati eo ve-Havni. To nezađovolinoot zvišuie Se neznosna đra<rinia in tako se mnorih f!> narodnih predetavnikov. ki so priSli ooini idealizma in nailepših nacrtov. na tihem loteva domotožie- — Kdor misli na dom, nai ostane raiii doma. kdor boce delati v predstavništvo, vstrala ▼ Beogradu
>L*Adriatico Jneoslavo« se peca x* svoii druari stevilki s spevom sovra-stva Gabruel© D*Annnnzia- Pesnik D* Annnnzio eovori in poie proti Jueo-slovanom pa se spozablia tako daleč. da rabi >parole da osteria«. kakor nra ofi-ta list- Obširno ie obdelano vprasanie Reke, živahna ie polemika elede itali-ianstva >Jnliiske Benečiiec. spioh se list spretno in resno bori za nade pravice proti italiianski laži in grabeilii-vosti- >L'Adriatico Jueoslavo< izhaia v ZacTetm-
»Samouprava« ie prlobčila članek >Srbiia i Grčka c. kier posesra v bole v let ih 1912 in 101 o. govori o zve-sah. uspehih in razočaraniu T>a na pođlairi dosedaniih docodkov zaklinčuie: Ka-darfcoli sta bili sknpai Srbila in Grika. =ta imoli samo uspeh- To ie bilo leta 1913-. to ie bilo sedai v ieseni 1918-. ko ie bil boleareki duSmanin prlmerno haznien* Ml smo naiffloblie nverfenl. đa se bo ta politika tuđi nađalievala z obeh strani- NikakAna intriea tu ne bo mosrla niti naimanie škoditi-
PoliliSne vesti.
JAVEN SHOD JDS. NA VRHNIKL
= JDS. priredi v neddio 16. t. nx ob pol 3. popddne na Vrhniki javen po-Htičen shod. Na shodu poroča podjnred-sednik dcfcinc vlade dr. Gregor Zer-j a v o splo§nem poiitičnem položaja. — Shod se vrši na đvoriščn gostilnc Man-tiia«, v slučaju slabejra vremena pa v dvorani vThniSkejra »Kino«.
ITALIJA ODPOKLICE SVOJEGA ZASTOPNIKA  E  BEOGRADA,
(Izvirno poročilo »Siov. Naroda*.)
Beo*nuL 11. marca. Iz Pariza po-ročajo. đa je italijanska vlada sklenila, CMJooklicati svojejra zastoonika iz Beograda. (Doslei je zastooal Italijo v BeoifTađu ehargć d* affaires g. Ga-lante.)
VESTI O ODSTOPU KRALJA PETRA SE DEMENTIRAJO.
(izvirno poročOo »Stov. Naroda*J
Beograd. 11. marcsL Tz Pariza oo-ročajo, da orinaša!o Dariški listi vesti đa bo krali Peter takoj do slovesni otvoritvi Narođnejra oredstavniStva ođ-ložil krono. V krosrih na5e delcjracije se te vesti odiočno dementirajo kot prerane.
LJUBLJANSKI   INCIDENT  PRED MIROVNO   KONTERENCO.
(Izvirno poročUo *Stov. Narođa*J
Gene**, 11. marca. Ljubljanski »Incident« Se veđno vzbuja v krogth pariške konference veliko pozornost Na zahtevo Italije je bila poverfena zadc-va posebni Stirtčlanski komisiji, da lo orHšČe.
TUNANJEPOUnČNI    POLOŽAJ   SE JE ZA NAS POSLABSAL.
ffzvtrno pnročito »Slov. Narodđ*0
Geaev* U. marca. NaS zujaanjc-poĐUeni položaj je postal izređno težak. Pranciia tt fe postavila Dooolno-ma na stran Italije, ker Je znala italijanska diptomadia izređno spretno doseći tanctiin međ italijanskimi zahtevami proti Jugoslaviji ta francostdiai zahtevami proti Neniaii. Ancffia Je nam sicer prijazna, vezano se pa čađ Ie vedno po londonske« dogovoru. Le Amerika vztraja ▼ svoji obiekthroosti-Prt niti smo pridobili slasti s tem. km it Itaflia odbila nai oređlo* o razsodi-SCtL NaSa mirovna delegacija Je odlo-Sena dati Antanti ie nadaljne đokaaa, da ne zahtevamo ničesar tnjeca* amejk samo ta kar nam ere. Pređlacala bo zato plebiscit v vseh pokraHitah. ld so sporne med mmt hi ItaJtife Mall«M ■ui Sjajsji J& J^nsiBs^BL                              *
SEJE NARODNEOA PREDSTAVNIŠTVA,
divimo poročUo »Stav. Narođa*0
Beogiad. U. marca.   Jutri ob 10. dopoldne bo formalna seja Narođnecm predstavništva,   v kateri   bo pređlozU veriflkacUski odbor svoje poročUo. Po porocuu   se   bo razvila verifikadiska debata. Pričaknje se, da bo potekla hitro In mimo. Na četrtkovt seji bo izvo-lUo predstavništvo predsedstvo. Kompromisni pređsednik    profesor    Draža PavloviĆ bo izvoljen skoro zotovo so-idasno. Prvi podpređsednik bo Hrvat 12 Demokratskesa kluba. Klub je nominira] za to mesto dr. Rojca, ki je pa vsled bolehnosti ođklonll izvolitev. V poštev prideta sedai dr. Kukrić in dr. Mažn-ranić. Dru^i podpređsednik bo Stove-nec iz Juzoslovanskeea kluba dr. Jan-ković. Obenem bo izvoljenih 7 tajnikov Narođnesa predstavništva, in sicer od vsake večje   stranke po en tajnik.   V petek ne bo plenarne seje. ampak bodo imele seje posamezne stranke,   popol-due pa se bo vršila sefa načelnikov po* san eznih strank. — V soboto bo sk>-resna otvorltev Narodneca predstavni-itva  s   prestohmn   govorom   legenta Aleksandra. Takoj  po prestolnem  jro-voru bo izvoljen adresni odbor, ki bo izdelal odgovor    Narodnega predstavništva na resrentov kovot. NaČrt adrese bo predložen že poaedelikovi seli In bo tvoril podlazo za adresno    d/ato. Nnjno potrebno ie. đa se pokaže v tej debati popolna edinost v vprašanju državne ta narodne združirve. Debata se mora oribati v tem ozlru vseh nasprot-st**v.   Petkova   konferenca načelnikom strank bo sklepala o načina,   kako  se najlažje doseže ta cilj. Po adresni debati bo sprejelo   Narodno predstavništvo najbrže novi poslovnik, ker se je do5cdaj pokazalo, đa poslovnik srbske skupSčlne ne ođ^ovarja poveCantei po-trebam tako velike hi važne   korporacije, kakor je Narodno predstavništva Takoi po sprejetju poslovnika se bo vršila tajna seja Narodneza predstavništva, ki bo razpravliala o zunaniepou-tičnem *x>ložaju države SHS.   Na na-đaljnjem programu tekoče sesije so Se začasna ustava,    agrarna    reforma   in razna prehranjevalna vpraSanja.
DELOVANJE  DEMOKRATSKEOA KLUBA  U  VEMFIKACUSKEM
ODSEKU. (Irvtrno poročUo »Slov. Naroda*J
Đograđ, 11, marca. Verifikacija je prvi politični nspeh Demokratskega kluba. V obeh slučajih* v katerih je bil klub interesirali, je dosegel popoln uspeh, čeprav je imel samo tri zastop-nlke izmed 9 članov verifikacijskeica odbora. U vpraSanju s:lede jeastopnikov Vojvodine je prišlo skoro do đlrektne-ga spopada s staroradikalci. kl so pa v zadnjem hipu popustili, ko so uvideti, da je večina proti njem. Tako je prišlo do kompromisa glede Vojvodine, Vof-vodlna ima 24 mandatov, od teh je verificiranih 21, 3 mandati pa so ođstop-ljeni JDSw ki bo imenovala svoje člane naknadno. Vojvodina ima torej v na-rođnem predstavništvu 12 radikalcev, 4 socijaliste, 4 franjevce, 1 Ceho - Slovaka hi 3 demokiaie. Mandate teh treh demokratov Ie hotela uzurpirati staro-radikalna stranka, JDS pa Je dosegla popoln uspeh. Njen klub se torej pove-ča za nadaljnje tri člane, od 82 na 85.
Kraljevina
Srbov, Hrvato¥ In Slovence*.
Odstop Totesa arfatatrm. (Izvirao poročilo »Slov. Naroda«.) Beograd, 11. marca. Kakor Izve n*S ooročevalec bo vo|-ni minlstcr general RaSić, kl |e 2e đal) časa bolehen. v kratkem ođstopfl. MoieoSe je, đa bo Doda! svojo demisijo že tekom jtrtriSiijeca dneva.
tponenlca sloTemtdh profesorfev m-mČtmmm aioHtrstva. Beofrid, 11. marca. Slovenski profesori! so teročfl! naočne-nro ministru spomenico, v kateri zahtevaio tzenačenfe svojih plač s plačami drv^fli državnih uradnikov. Ma pređiofe naučite** ministra dr. Davlđovića je mtntstrskf svet sklenfU da ojrođ! tcj zthtevi in Izvede \z~ enačenje s tem, đa nakale profesorjen prl-merne dokfađe.
RMAtieno domovna.
KAKO SO OBORO2TLI   ŠTAJERSKI
NEMCI Ffy™Z^LeTro NA NASI
SEVERNI ME/I*
Točka XI. nocođbe. kl io ie ekleni* la đeielna vlada sa Slovenijo 0 ftaier-sko đeželno vlado, določa. da 1e ras-orožiti prebivalfltvo na, osemlin tned de> markafinlma Crtama na Staierakem- Po zraptimikn. ki 90 ra po razorofenin ee-Btavill obojestranskl saatopnlki dne 24-svefckna t- 1- v AnoSn. se 4« ođđalo ▼ HaJbenraimt 208 pnik f onrmo in rjri-bližno 14-000 naboter. v Soodnil PurM 425 t>uik % opremo In priblitno 11 no 12-000 BAboiev, ▼ Goeđorfa 301 Dn£ko 1 oprano in približno 32-000 nahoiev. 210 ročnih granat in 84 iarnlh nabofev. v Strnsent 1 fttroinico, 81 pnftk. pribili-no 2500 nabo1«T in 5D rodnih flrranjU, v Amofa 4 imate In v orožniSkem okcll-im Amot 3 pntt© !n 17 ročnih granat •kopaj teđsi 1 ^trotnico 972 i>a«k n^d 00000 nabofev. 947 roteih tranat in 84 ftarnili nabolev*
OTM5UVRKO   POOTOFAKJB   TTALI-JANOV Z VASm LjmSHL
UabU«a««L ki i* nbtial U krate-tk#*m taboriftč* nrioovađul«:
>Đm 21- đ«m£r% 191S. miiKo* M ođpe^fatt U Diva** domov vXtob-Uano. Potn«cra Hata nlsem im«l. V Lo-ntett ao me nrliell karablnerli, me *e-Mall v eakalnleo. kfer ee me telimo DretekaH- Pri neni ee naslt 734 K- Od ten wn**mj* mi vteU 700 K, nadalie dva> slale ureUna in evetrno nro. kltab Mm,Jm em proti fen« nafodloteeleB
fe godilo dragim sopotnJkom.   kaleite eo kneii Imovino in đrenlte- Potrdila o njetom đenarta nišo dali ne men*. ne dragim- PopleaH eo me natoneno in mi obljubili, da đobim vse to zopet naza> Po končani   prelskavi   so mene in ee nekatere druge vklenili v železne ▼e-rige ter na« odpeMali v neko   barako. kjjer smo CakaB na vlak.   S prvim vlakom eo nas potem vklenlene kot kake rasbotnike ođneliaU v Trst. Bilo nae ie neđ 90 oseb- V Trsta so nas i»el1ali 00 nekoga, nrađa in od tam brez veaken saalisania na postaio in ođ tam s viskom v Krmin. kier eo nas internirali v barakah- Z nami bo zelo slabo ravnali Barake so bile selo umasane. spali smo na tleb na slamL   ođ blata oneenaieni-U&i ie kar   mrgolelo-   Klfab   silnenm mraza nieo nič sakurili.    Dnevno   smo imeli   dolo&eni dve ori sa tsprshođ po dvoriSču- V vsaki barald nas ie spalo po 35— 40 oseb- Ves čas. odkar sem bil interniran v Krmino,   se   nismo   pto-obleklt ne umili- Cistega perila nismo dobili,   vode ie komai    sađostovsio zm ugafiati žeio- Nabaiali smo se v gro*-nem položain> Za brano smo dobivali: ziutrai skodelieo crne kave brez slad-koria in košček kruha, opolđne in »večer pa nekoliko   riia*   Ta hrana se ni niti enkrat spremenila- V baraki  ▼ kateri sem se nahalal, i« bilo naivefi Spođ. Staiercev. Tržacsnov in Gorenicev, vsi bo bili internirani vslod tega.   ker   so hoteli brez đovolienfa itt čer demarkacijsko crto* V tei baraki se i« nahaiai tuđi   neki Spođ   Štaiero s imenom Art* ton* (Priimka ne snamO    Ta ie ie đeli Časa   bolehal   in   27- februarla t 1- na ^iTp#7iyni slami umri- Ponoći so ga laSki voiaki odnesi! kot psa iz barake* Pustili so za trio vrata ođprta in to priliko sem porabil. da sem sbe£al*c Tako po-stopalo Italliani s nafiimi    nesreSnimi brati onkraf đemarkadiske firte- Toda sapomniio nai ei, da priđe dan plaHla sa vse krivica in trplienia, ki smo iib morali pretrpeti in še trpimo v la&ksm suženistvu!                                   P- P-
Ob^ineki saston v Kobariđu rtirm-ficen. Lahi so se dolsro čaBa trudili, đa bi pridobili Kobariđce popolnoma zase ter bi biM mogli vsklikniti >Caporetto e nostrax- Vae prillsovanie in dobrika-nie. trenotno groženie in namlsavanie. ni dalo zalelienega eađn ^n tako 1e končno obnpala laska okupaeiisks> oblast nad Kob&riđom in raspustila ob-fin&ki zastop ter postavila sa upravitelja občine grđega komisaria. Koba-rldd so dobri, previđnl. trđni Hudie. ki bodo tuđi >komisariiat< hladno pretrpali-
V Logatat ie okoli 12-000 laikera voiaitvsr 8eđa1 uvaialo v Logaten tuđi laske trgovine- Neki domaći trgoveo ie moral sprasniti svoie prostore in iib' đsti na razpolago Lahu- Otroke sililo z la&cino. s pomaranSand in riiem lim io hoceio vcepiti in z vzkliki >ewiva fl rc, evviva VI tali a !< Vol aStva ie povso-dl vse polno- Nekeora Ix>«ra£anu is bil r»adol v arostilni >«k< t>o nesreft na ne-kesra la&keea volaka* Radi teera Ie nastala velika preiskava in par ltudt priđe pred voiaško sodniio! — Take strsr rl da bi ostale nemafiosvane. ?
Slovonski ml
Protf eegsHnum. LDU Stoek-h'olm* U. marca. (Breržfcoo.) Rakor javifa »Tidniiis«, so te atrnlli Letond m LJtvand v eno tamo fronto proti boiiSe-vikom.
Prava sBka. LDU Prat a, 11. marca. (BrezŽlčno.) Nafnoveiie Stetje prebt-valstva na Moravskem kale v geloSnsni prtrastek čeho - s1ovaSke?a hi rmanjtanje nemškefta «v!Ja. V desetih mesflh so na-Md\ 129.000 (prej 75.000) Cehov in 75J50B Cpre) 132.000) Nemcev. V Bnm, Olormjcn ra Moravski Ostravi }e vefina prebivalttva češka, število čefkib đijakov se le več kut
podvojilo.                                                ___
Iiinđsko Stetie na Slova&css- UDV. Bratislava. 11. marca- (Don- kor- nr-i Dne 24- t- ra. prične na Slovaikcm Huđsko $tetie. pri katerem bode eođe-lovali čeftko - moravski učitelfl-
laueznBrt.
Slstssjno pesloSesle. LDU Braselt 11. marca. (Đrezžično.) Vsak đan prlđelo te na sleđ novim činom nemškef* štete-matičnert ropanla fn nnstoSeii)s belcijskih tn fr&ncosiđl! fažln ter tvomfe Osnovan Je bil ađ hoc nekak »konsorcij đetnoUranla«, kl te h podrobno bavfl z nacrti o zidanja in opravi velikih franeoskih in belgijskih fn£tn ter rniel zasnovan natančen inventar vseh rospodarsklh pripomočkov teh đveh itarodov. KonsorcO Ie bfl odgovoren nem-Ikemti voinemu minHsrrftvu. id mu Je po-đeifl veliko prhnledlev, međ đreftmi, da IzSrpa v svojo korist rarprodajo franco-skesa tn belcfjskeira materllala. Obstojal |e is veS koi 3000 članov. katerim se }e pfat* čevalo po kakovosti dela 25 do 50 mark dnevno. Ođ meseca do nieseca te lc mno» filo sistematično pustošenje tvornic, katera |e ođrefevai obf£a]no povelfnlk.
Rup^iia. LDU. CHIhmo. 11- mareft-fCTTJO Pranrfla in Italiia »ta ee bale 7wdinili elerie teritoriialnih «ahtcv Vsai tako trdi oarUki koneetKmd«nt II-sta >86Oftl6«. Italiia ne bo napravllala nobenib teikoč fr&neofikim sahtevam* Tuđi Anerlila in Fronciia sta prišli do sporazuma- Kakor >Secolcx nadaMe poroSa. orii>ravHaio domaji lletl itali-iansko občinstvo. đa se ho^e Italiia odreci skupini otokov međ Kreto fn Malo Asiio. to 1* Dodftkanem- Ta dioška skupina bo prioadU (irMii*
Akaae - Lomine. LDU* Strae-boure. IX* marca- fBreržičnoO Povodom vsaditve >Drevesa svobodo« Ie bilo ta v nedelfo veliko slavie. katsrera se ?• udeležilo skorai ves prebivalstvo ie okolice. PrtsoBtvovMi so slavtu tuđi okrainl uoraviteli Blaisot In namestnfk nove1fnio^e?a penerala Hifsehaneria. kanlt^n J*ubv*
Nemfilfi se rimrofl. LTH7* Pari« 11* marea- fDun- kor. ursđ> Natrlifi volnf svet 4e v veeralinil nelt ih> 1xt«-Iflftiih mariala Foehu definitivno ekie-nil rasoroiitev N«>mči1e NemČila ume imeti samo 100000 mol. kl se rekrutl-ralo sa dobo 12 let: obđriaH ftme tuđi rrimerno Itevilo tonov. stroini^ tn puSk katerih Iterilo 1e tndf đolo^ne-Netnciift mora orm«HH svMe voitSke calore In ne raie VmeH nobene voltie Bornfiriee- Tuđi *me oKdrfati nekai le-tajL* Vm Jgjggjlal j>a_ te   strelivo.^ Jđ
61. Stev.
•SLOVENSKI NAKULT dne u marci 1919.
Stran St
tL Potem le Toini svet vredil zadevo i malim! državami in BktoniL da smelo te poslati ▼ finančno komisijo 6, v gospodarsko komisiio p« 7 zastopnikov-V sređo in detrtek se bode razpravifa-lo o vprašaniih vzhodnih in zahodnih mei Nemeiie iii v eoboto vprašania od-čkodnine-___________
Mirovnu honferenca.
Za kog* bodo torei širila? LDU-Geneva.^ 11- marca. (OTU.) Glasom porocil iz Pariza ie bil poavetovalni pporod deeotorice y zadniih đnevih ze-
10  obsežen ter »e ie posebno   bavil    o preitnii avstro - ocrski monarhiii* Opu-stitev blokad in napovedb obsežnih do-rozov živil se no tiče celokupne bivše monarhije,  temvoc samo  Nemške  Av-. triie-  2ivila bodo proereeivno    odpo-slana, čim so ee aliiranci prenričali. da 1H>do živila razđeliena im> niihovi volii m da bodo izpolnievali določeni način t Taeevanja- Razmotri va ee rudi modali-ieia posojila Kem&ki Avstriii. katero bi moralo biti zajamčeno z neoremičnina-mi- laici i at iva tecra xa NemŠko Avstriio loiiko vaineca sklepa izhaia baie    od Wilsona in  Llovd Georsreia-    Clemen-ceau 8e proti vsakpmn pričakovaniu ni nrotivil predlocru- Naiostreie in naidalie ?e ie npirala T tali i a, ki se ie sele udala iritiFku druirih velesil-
Vprašanie vietnikov. LDU- Dunai. 11. marca (Dnn- kor- urad-i Maršal Foeh ie nemški komisiii za premirle iztavil. da bodo težko bolni in težko ranjeni nem£ki voini vietnlki lahko od--li dotnov« Nato ie na proSnfo nemSko-avstriiskesra urada za vietniške zadere v Bernu, švicarska zvezna vlada na novo pooblastila svoio poslaništvo ▼ Parim, da nai pri frafieoski vladi in-tprv^nira radi repatrnaeiie težko bolnih in ranlenih Avstr© - ocrskih viet-nikov- Z isto proSm'o 8e 1e obrnil nem-ško - avstriiski urad za vietniSk© zade-ve na amerikansko poslaniStvo- Obve-sčenie italiiapske vlade o izvršeni po-vrnitvi častnikov. ki so b ili v voinem vietnlštvu ie možno samo potom Rde-čeea križa-
Posoli bodo lavlieni- LDU- Corih. 11- marca. (CTTJ-) Is Pariza se poroea >Corriera đella Sera«: Aliirancd bodo fine 1&- t. m. označili Nemčiii in v zad-ntem tednu meeeca raarca Avstro - Offr-^ki poroie, ki nai pripravliaio pmđ-mirno dobo«
Ali bo kal ir t*t?*f LT>TJ. Rotter-dam, 11 marca- (CTU.> Glasom >Dallr Telesnraphc ie od°ek desetorice v Parizu ponndil Italiii mandat, da zasede in HT>ravlia Armeniio-
Iz flvslriie, Madjarcke, Hemčije, Turske.
"Po raskem vzorco- LDU. Berlin. 11- marca- (CTU) Eakor ie berlinski raeSČanski odsek n^otoviL ie pri vče-raiiniih špartakovskib izeredih v Berlinu izembilo 1^ ci vi 1 isto v svoie živ-liente- VčeraiSnii daa so šteli ▼ Ucb-lenborfru kot žrtve 5x>artakovslcili nmo-rov 240 civilnih oseb. Okoli S40 hig ie težko DOfikodovanih,  15 pa popolnoina
7>odrtih-
aroviliio. LDTJ. Gradec 11- marca- fDun« kor nradO Pod predsjedništvom dežel-nesra crlavaria dr- ▼- Kasna 1« bila da-nes 12 eeia provizoricne đeželne zbornice* Deželni plavar Ie pred vsem dal izraza ogorčenosti in srloboki žalosti nad krvoprelitiem, katero eo  pov«ro^i-
11   Čeboslovaki    na    Kemško     Češkem* Potem ie omenli o oporih    v    okrailh Radioni in Cmurekn. ki 00    poeiedice iacroslovan8keca pritiska- Dež^lna vlada in deželnl svet sta sleikoprei sa to. da se v očierled dosovora. ki ie bil skle-nien v Mariboru,    pridriuieta   vse na-dalinie energične korake ▼ odstranitev 7>rotipravneca   za«eden1a  na    Snodniem Staierskem    ležečeea k    Nemški    Avstriii pripadaioče&ra ozemlia in da    f»e bodeta Drizadevala,  da se omoffoii  ta-mošnienn   prebivalstvu  pravico   samo-odločbe. kar bi ee v prvi vrsti    mofflo doseći simo notom zasedenia sporneea ozemlia od kake nevtralne ententne države-   D^želni   elavar   ie   po+em   OTner>il doerođke.    ki    bo se 20- in 22  fehruar-ia dosraiali v Gradcu ter oiiffoeal 00-c-etie   tal.ozvanih   komtinistov.   kl   s©  v vsem svojem bistvu ne razločnie mnoero od Špat^kovcev« Na vprasanie poelan-ca Wastiana.    kai    mipli  vlada RtoHti. da se v zaeedenih kraiih Spodnie Sta-iergke i^volilo poklicani   zaetopniki  v narodno eknpščino. ie ođffovoril dezel-ni glavar, da se 1e deželna vlada fflede teh   treh mandatov v volHnlh  okrafib Srednie in Spodnie Staierske že stopila r stik x državnim svetom- Smatra izvo-litev poslancev   za te okrale   za   zeto važne, že s ozirom na mirovna poea-fania*
Rnzsiel
Kdo P» 90 mvmormv nrirediteHi te konferenoe? LDU- Bern. 10- marca. švicarska brzoiavna agentura poroda: Mednarodna konferenca ea ivezo na* rodov ie v popoidanski seli raspraviia-la o obseca t© Bveae- Poroc*evalec komf-sile te predloail reeoluciio. kler se na-proSaio poeamesnl član i ki podni frjji« pogodbo, nai uri sestavlianiu porođbe sodelulelo vsi narodt ki prihaialo ▼ poštev koi elani svese narođoT« Nadali« zahteva resoloeiia. na1 bi xve«a obfff-eala vse narode ?n nai se prima tuoi zidovflkemu narodu, ki b! se narodno organizira] na demokratični podlnan. pravica do pristopa k everf ..■•rod^ Izraza se želia. da ee dovoll nroeld stolici, sodelovati Dri areri narodov-Države zveze narodov ee moraio obvezati, da ne bodo sklepale med sabo ali s tretiTmi driavami dotfovorov. kl n*> sprotuleio zvezi narodov to pravl«jBi držav. prinadaloćih everf narodov- Ob-veznti se morajo. da bodo vse svoie t>o-irodbe objavile se pred ratifikarfio-Tnine porodbe so prenoveđane*_____
Spominjaite se zaklada „Slov. sokolske zveze".
! MWt intl mm i mom
nmMItfn n m smtki mali
ilMal
PB« te nam: »Cta se Ie ustanovflo za poštoe orade ca ts« slovensko orera-lje poitno ravnatcijstvo ▼ Ljubljani, fc Je zagledalo pozorno oko prtauno vrlih as* sm »narođtilakov«, katert tmajo meoda sa dan 24 ur preveč časa, vse pol no napak in nedostatkov pri tej poStnl upravi. Ni dneva, da bi ne dobilo poStno aivnatellstvo cd kap »plamtecih« protestov, da se Se zme-raj ni izvršilo in popravilo teju ali oncjft, ne i2ide skoro nobena fitevifka marsikate-reea slovenskeca lista, v katerem bi ne bU objavljen, — zgol) U asrodneca navdu-Jenja seveda — vočji mli manju članek, v kojetn polasa člankar slovenski poštni upravi na srce, naj se veodar enkrat že zcane, )i daje kajpak dobro mišljene na-svete in ]o po potrebi tuđi okrtači zaradi nje počasnosti v poslovanju in njene splo-šne okostenelosti.
Tem kritikastrom velja sledeče pojasnilo:
Nanovo ustanovljeno ravnateljstvo v Ljubljani je imelo izprva na razpolaco — gle), čitaj in poslušaj — Šest praznili sob v bivSi nemški Soli na Vrtači. Ni imcJo niti naiprtmitlvneiSih stolov, mir, omar itd^ 1c polacoTna si Je deloma lzposodllo, deloma nakupilo neka) oradnesra pohlStva. k)er se ie močio pa: sploh kaj dobiti, ka I ti vsi ljubljanski mlrarji so imeli na predaj Ie bore malo uradnefta mobllijarja. Našel sf laiiko uradnika. kateri ie imei sicer svo) tintnik, ne oa mlze: potem oa dniKejra, kateri je fmel ravnilo, a manjkalo mu !e stota in drujdh nradnlh potreb*Čin. Pesnič-no,   pa   hidi   žafostno   In   smelno?
Uradno ty*!5tvo se \e slcer narottK toda fcer Je pn'Ma v Litibliano cHa vrsta nradov Iz Nem^ke Avstrije in za sedai <<ć Ttalnanov easedenfh pokrafin, kateri so tuđi naročin rase m!2, stolov Itd., doseđa) §e ni izeotovljeno.
V   šestih   sobah     je   bilo    nastanjenih vseh    osetn    oddeTVo-r   oo5tne   direkcije   z ekonomatom,   z    oddeTld   sa    preoisovanje, primerjanje, notem za cvidenco ta 2 regi-straturo vred.
Prijetno poslovanje v toh omejenih nrostorih ba< ni bilo, zlasti 5e tM>mi<lite. da je te) dlrekciH podrejenih 2e približno 380 ooStnih večiih in manjih uradov, ter okroK 500 nabiralnic z naimanj 5000 osobia.
Ker nam trraSko ooštno ravnatelistvo za Spodnještajerske poStne urade ni ho-telo izročitl prav nobenih spisov in isto-taJco ni hotela vposlatt za Korosl&o poštna direkcija v Celovcu, leži za kranjske post-ne urade ves materijal ie v Trstu, bilo je delo in io ie tuđi sedaj neverjetno telav-no. Priđe na priroer poštai preme5£enec k referentu Žn se prttožuje, da se mu tega in ooega ie ni izplmčaJo. Od kod pa naj ve referent, da je ta poštni organ v tem mli ottem činovnem razredu, da Una toliko in toliko otrok itd-, koliko plače, draginjske dokla-de mu toraj pristoja, ko vendar direkcija nima nobenih poda tko v. Koliko hiinih eo-spodarjev me je prišlo opominjat v pisar-no osuneno, sli pa so se javili pismeno, zakaj jun ne amkMimmo stanarine, ko vendar vetna, da je v njihovi hiii nastanjen poitni urad. — Odkod pa. ko vendar naše poiao  ravnateljstvo    at  razpolmja  niti  s
eno pogodbo, niti z« ta, niti z« odo!? Ako Je baxa že ztrajena, da se x lahkoto zidati, toda kier spion niCesai ni, kjer je treba pri tako veUkanskem ustroju skrbeti za vse od peresa do hUe, dei« najbrže ni iala. —
Dasiravno Je dobilo poitno ravnateljstvo pozneje aekal već prostorov. ne za-dostujejo tudl ti, kajti delo aniraj bolj la boU naraiča.
Da vedo najti tuđi tuld posamezne odđelke pofttneca ravnateljstva, evo Vam podatka:
a)    gospoda   vlijega  ravnatelja   pisama, personalni   odde-lek (I), pomožfli uradi Jn kurznl oddeltk (IV) so nastanjeni v Lmsarjevi
b)     Računski    oddelek     (VII) nafdefi v ljudski    soli oa Vrtači;    tstotam cddelek za prcsUv« (VIII) itd.
c)   Čekovni nrad Je nastanjen v prltliČJu  in  v    L nadstropju  v  Bethovnovi ulici it 7 (prej oemika gimnazija).
d)   V istem  poslopju v  II.  nadstropju boi naset ođdelek    za    promet    in obrat (II) in pa oddelek sa ekonomične »deve (V)   kakor  tndi  oddelek   za  komi-sarie.
t) Tehnlčnl oddelek (VI) oddelek za brzojav In telefon (IH) ter računski ođdelek za telefon pa se nahajajo v drugom nadstropjn glavne
poite.
f) Poitna stroaovna računska oddef-ka sta za sedaj v drogem nadstropju II. objekta belgijske volaanlce.
k) Ekonomat (oddelka za vre*-notnlce tti tlskoviot) naldei v Tonhatie.
h) Ravno tam boi tndi naiel shrit-Jevalni urad.
I) Gradivo za brrojav In telefon Imamo shranjeno deloma na kex-li«u »gostima pri tevn«, Mar. Ter. cesta 5u 16. deloma
J) v protastantskem immflčn.
Kako zdo olajlnfe nrndovanje ta trra-Jcvna odđanenost od oddelka do odđelfca, potem poslovanje v poedlnfh sobah. k(er sedi po 6, 8 da ćelo 10 nradiriltor m nrad-nic v enl sobU predstavlja si oač lahko vsakdo. Ako pHdei po opravkfh glede pošt-nlh zadev k poltnemn ravnatelistvn v LJnb-ijano, bodi pripravljan na odsotnost z doma vsaj sa nokaj dni Ko ti zgradimo svoje lastao poslooje — npan v dogledne« časa - bo U bofjlt,
CUeđt nekaterfh    prHoib na sledeče:
V  vseh slovenskih časoolsfh smo raz-rtsalt nateča) za kovaška hi kotarska defa (popravljanje poitnih vozov): za Izdelnvan-f» pečatnfkov, nadah«   nrarska ter teatarska dela. — Oglatli st )tft tnilkia obrt itk ga kolartko deto.
Kdo bo naenterat mmravil morebttl tekom tedna dH stotine m stotine ooftnfh vozov m Jfn preolesiml. d^ se inkrtje nlm čtfio - nirt*mt batvj? Kdo poltiit naMraV nfke? Kdj bo popitvif gotovo vtč ko 1000 pcStnfh torti za pisniorcle? Kdo bo po-ertvfl Doline tteMfte nre» Kdo bo tadetal na tftooijoiton\ ma4nft ptčaftov. He 6V bfmo m Iftooe ow*iili drogov ca bmofav? Tz katerega -»oka se ne Jajtfe skrvenniđ đobavftefit?
Rinor iv nutnoni ni fnarsoiie enTon* nke g <»nt a Uattjrta Uto H, MflMtit. giakanlo H rtvittlH;st*rr> anUtnfm mrtćfm. rtj dafo Miuadoma   od^tranflf nemikt def I betođlm te peAittr. doMer star iafmlMb I
.^^^^^^^^bAW      nndn^^nnnn^nnnnnnnnflnnnnt        enn\^na^n1^nnnnna^^^nnni    ^M^a^g^Afa^^^^   I
in delavsMli moči itd ni nogoče napraviti s- iioslovetibkjl] rti:2ii.|«ov. Ker so batU ha Dinaju   graiiivd na   nupolago   Ie ga
r-t'eset ^ciatrikcv, daL> smo vsaj za naj-voineJSe poitt f*a!ir*v.il slovenske pečate, ki pa se iun šj nišo vroĆilt U radom pa, kateri Se nUo dati od: tramii nemSkega be-scdHa Iz dwlt?\čr,Vi oeZatalkov, smo vmo-
v'i sapoveiili. di    to store nemudome. __
Marsikateri rr^tr.i urad »a bo Se to raj moral imetl napref samc^crnSk! pečat, dokler «c nam ne poMtCi dobiti dObavitelja - gra. ve; ja.
»Telefon slabo funkciionira«. Dobro, moderno Kanalizirajte Ljubljana, potlaVaj-te ulice In ceste, dajte potrebno gradivo, strokovnjaško Izurjeno osobfe in derar, pa se napravilo kabeljni in napravi avto-matična telefonska centrala: na vsakl ljubljanski pošti se napravi — kakor bo v nekaj dneh izvrieno na pošti na Dubljanskem Južnem kolodvoru — javna sovorilnica, na večiih rrKih napravijo avtom. telefonske postafe itd.. Itd.
Prepričan sem, da bi dobila tuđi bela Ljubljana v kratkem ČasO drugo lice, ko bi ime! Rospod župin na razpolas:o dovolj delavnfh močf, pradiva in denarja.
Na ravnateL'^rvo orfspe pritožba. Če5, drmlsnica fe Drišla naslovniku prepozno v rokev — Ljubi moi! PreoričaJ se na svoie oci kako delo imaio poStnl nameSčencl v ambulanci. Poštni voz vozi tik za stroiem: s:usra in maje se vse, delati pa moralo Ijud-ie 00 12 ur in £«z z mr2H?no na«dost}o. da l^delaio materiial nd oostaie do nostafe. AJco se prezre pri tisočerth pismih. doplsni-
cah Itd. k^^'^na dooisnfca. se Se menda svet ne bo podrl. Rlasrovolite pomi«;Htl VI mal-kontentnl \)uć\e. da Je bilo toliko in toliko rnferodnih poStnih nameščencev odslovlje-nlh, da je brio treba premcstlti već sto poStnih uslužbcnc«v na Spodnje štajersko in Koroško. da toraj v ambulancah vozi rudi dostl po^tneRa osobja. kateremu ne-dostaja potrebne rutine. Končno pa še naj naveden posebno valen faktor za točno poslovanje v ambulancah. — Ni električne ali plinove razsvetljave, manjka parafina, nimamo petroleja. — V temi pa ne vidi tuđi poštni uradnik čitati naslovov adresa-tov. — Ambulance bodo toraj odslej morale voziti Ie z vlaki, ki voztjo podnevu. — Dajte ml pa petroleja ali druge s ▼ e 6 a v e, in položaj se takoj spremenf.
»Vrednotnlc ne dobim nfkjer«, se mi-toži ffospod pri poštnem ravnateljstvu. Kako mu naj Jih dam, ko pa vendar nimamo v Jugoslaviji podjetja, ki bi nam Hh moulo napraviti v zadostnem Stevtlu. — Več mili-jonov kron bi že država lahko zaslužila« ako bi mogli natiskati in izdati toliko znamk. kolikor jih zahtevajo stranke, zla-srl filatelisti. — Iz dna srca ml Je žal, da zgubl naša uprava toliko dobička; toda po-magaj si, ako si morei!
»Tiskovine itevilka toliko fn toliko priman jkuje«, poroca ln brzojavi poStnl urad. Kako Ti jih naj pošijem, ko pa nam vse ljubljanske tiskarne, katere so preobložene z drugim defom, ne more j o sproti na praviti dovolj ti-s k o v I n,
»Uradni list poštnega ravnateljstva« ne izhaja redno«, udrfhne A po ooStnl direkciji v časniku. Seveda saj ga ne more piavočasno  natisniti  tiskarna,  ker  ima  pre-
več drugega dela. — »Zveza s poStno hra-nitnico na Dunaju st Je pretrgala, čekovni
urad za Slovenijo pa Se. zmlraj ne posluje-zarohnf mozak v fta^nflm: Oa se ie denaraa
zveza s to hranilnlco pretrgala, bilo je brezdvomno potrebno; menda mi ni treba Se navajati razlogov. — Će pa Čekovni urad ni takoj že s 1. febrnarjem 1919 začet s poslovanjem, Ima to že tuđi svoje vrroke.
Pogodbo z gospodom dr. Eggerjem sem lahko Sele sklenIL ko se je pripeljal lastnik hlie, v kateri Je nastanjen sedaj čekovni urad, iz Beljaka oziroma Gradca v Ljubljano. Ker je trebalo raznih prezidav in popravkov, zidar j i, slikar] I, mlzarjl, kl luča vn i čar jl in drugi rokodeld pa tuđi ne morejo kar čez noč izvršiti vseh popravO, zakasnili smo se z začetkom poslovanja. Sicer pa tuđi ni bilo takoj na razpolago potrebnih tiskovin in drugih pripravnih po-trebščin, katere smo prejeli sele te dni.
Kakor vse druge oblasti in ie brezdvomno v večji meri, mora se torej boriti z raznim] zaprekaml poitna uprava. — Prepričan pa sem, da borno prav kmalu spravili vse v red s pomočjo slcer slabo pla-čanega, že na pol sestradanega in slabo oblečenega, toda skrajno marljive&u vest-nega, vztrajnega in v narodno silo zaved-ncs:a poStn&ga osobja v Jugoslaviji — ako nam gredo seveda na roko tuđi oblasti in občlnstvo in nam bodo potrebni dobavite-Iji na razpolaco.
Ako bo delalo razveo tega vse naše razumnlStvo ¥ napre] v resnici smotreno In vzalemno v vseh oanogah in strokah Iz IJubeznl do naroda in stroke (ne tri osebe pa že Stirt stranke), bo prlnesel sleherni dobro mislečl čtovek kamenček k zgradbl naše svete Jugoslavije, ne bo ne Ie podpi-ral. ampak građli In bo nam vsem vsor nai obmeJnJ general vojvoda Maister, uredili si bodemo kmalu razmere in rekli:
»Olej bratec xle! sestrica, tudl na najtn prag Je končno prisljalo zlato solnee*.
Iz iRtstncgt SolskCBt sveta.
IZ  ME8TNBGA  9OLSKEGA  9TETA.
O zadnii redni seli mestneea &of-=keera sveta, ki ee ie vršila v poDede-Hek. dno 34- februarta 1919. smo rrojeli to-le obveetilo- Predaedoik uroirlaai aklepćnost in otvori eeio» ZaitUnikir osrlasl bietvene knrenciie is predned-stva in pove, kako so bile re*e*io, kar eo vsame na znan ie« ZaDienik xadni« redne eele a dne 19- decembra odobri se orem urovora* Na gnaate se vzame. da \e obfinski svet v mestni bolski svet odooslal kot svoie zastoonike občineke evetovalce: Anton Liko«aiia, dr- Joei-pa PiDestoftcheria. dr* Karla Trilleria I11 Raeta PostoslemSka, kot ni;b na-tnealnike pa oofiineko fvetovalce Aleksandra Hiidovernlka, Jakoba Smoleia. Rngelberta Franchettila in Simona Prmprotniksv Na snanie so vaame porodio o dnevnih gaveti&in sa revna £ol-sko mladino trn teto 1918 in sklone eo igraći gahvalo nUh vndr*walc«ni: mestni obćinl. deielni rladi u Slov^ni-!•, poverieniitv« sa soeliaJno skrb in kotfiiBiti sa gfjteno vodstvo te Mkvida-cijo deielne oprave. Viiii iolski »vH fe nanrosttt dm prersanie voditeliici dbevnib isntfliiis II- opalni de*ftd Mi ln p* t Sp. mm ▼ staraš w**hrih nMteHie. Celotno porofilo 1e predio«-U vislemn solskemu svetu- Porobili e dobrodelnl akdii ^dobave brespUdne •(Svi rsmlni ^ialjgi otrokosi   rsMe
obhaiankam rrabHaruskili Hndskih sci v iolskem letu 1917/18 vzame se na znanje in ee pređlofti višiemu šolnkemn sveta- Izreka ee sa tpzadevno Teledrjg. no podporo mestni obcinL deielii vladi sa Slovenijo. veletovarnaiiu K- Pol-lakn in komisiii za za^asno voddtvo in likvidaciio deželne uprave naitonlei-ša sahvala- Poročilo o dobrodeloi akciji dobave brozr>lačne oblekt* otrokom — sirotam liublianskih lludskih Sol v eol-skem letu 1916 19 vzaipe se na manje in se ima predložiti vi&iemu ^olskemu averu- Na tei tako vrlo v&Đeli akciji — obdarovanih ie bilo nad 100 strot — izreci ie dostoino zahvalo odboru >Slovenske ?a društva zaklada za *'oia$ke vdove in sirote ter za varstvo otrok in za oskrbo mladinec in pa T>overi«?ni5tvu za socijalno skrb: prvemu za dobavo, drujremu za inicijativo in Dosrodova-nie. Proftnio zakasne očiteMr--^ ■*p»!«al;:"h ročnih del na I- mestni dek1i?ki foli v Li uh Ha ni. Marile Meškove ^a stalno nameščenje ie predložiti višierau šol-skemu svetu s prtooročilom. da ii v smislu nove naredbe z dne 14- februar-ia 1918. St- 361 (uradni list St- II) ufirodi« Več nrošeni tukaišniesa u^iteli-stva za dalifie dopuste ie zasiiAavši mestni fizikat višiemu šolskemu evetu priporočilno predložiti z nas vetom, da ee iim ugodi- Pripoznaio ge doppele petletnice in eicer: katehetu Anton Ca-<Iežu III-, nadzorniku K. Simonu VI-. aČiteHiei Marti Maierievi I- orovizoma in učiteliu Andreiu Ranetu FV- — Na znanie se vzameta porobili o presnovi r.eznŠkesra liudskeca Solstva- Zakliucili sta so vsled narobila poverfeniStva ra uk in bojročastie dne 15 februaria 11*19 zasebna deška trirazrednica nenwk»*ira šolskosra društva in pa zasebna dekli-ška Štirirazredniea Iinb1ianske?a nem-škeea čolskefra kuratoriia, ker ništa imeli pravice iavnosti deželne vlnde za Sloveniio (uradni list 109/XV Niih razredi eo se s 16- februariem 1913 itrilclo-pili kot manišinfika deška. oziroma kot manišinska dekligka 6ola II- mestni de-ski in pa I- mestni dekliSki ioli pr»d skupnim vodstvom teh Sol- BivSe učitelisko os oble se ie dalo vzdrževalcemn La di-Bpoziciio Za novi raanišinski ^oli eo pa imenovani, kot zakasni učitelii, oziroma kot zaČaene u^itelii^** H -ioer: 7.a deško golo: izprasan n^iteliski kandidat in bivši začasni uči teli na fi^en^ki deski osemrazrednid Ivan Kunst. lz-praSan učiteliski kandidat Albin Božt-ianrič ter izprašana učitelii ca in bivša suplentka na I- mestni de^ki li'idpki Šoii Ana KoSca: za deklisko bo\~>: za-oaftni učiteliici Leopoldina Kumnova in Olca Knezova in euplentka Litidinila Slanovčeva — vse tri iz II- mestne deške sole in snplentka Liudmila Ce-lestinova is V. mestne de&ke sole- Na meeto Kampove in Knezove oriđeta na II* mestno deško solo kot za&vro.-i ufi-telia izDradana učiteliska kandidata Viliem Menard in Aloizii KresaU na mesto suolentke Ljuđmile Slanovčcve pa snplentka Mari i a Petelinova m V* mestne deške Sole Izprasana učiteliska kandidatka in biv&a suplentka zavoda >Sacre ooeure< ▼ Pressbauma pri Du-naia. Verena Josi nova. ki ie izeubila ondi službo kot Juroslovanka imenule se pa proti naknadnemu pritrđilu vifie-n Solskesra evetm za brezplačno s-a-nlentko na I. mestni     dek^?'i   *oli   x>i\
Sv- Jakobu v oduomoč voditeliici te Sole katera Steie sedai po ĐiikloT>itvi manfftinske dekliske sole 34 oddelkov s 1100 uJenkami- Prošnii voditeliev I mestne deške liudske Sole in na £isen-ske deške osemrazrednice za disrtenTa-ciio od razrednoga pouka in privolilo nadomestne ucne moći se nredVižita nriporočilno višiemu iolskemti ?v€tu* Prošnio Josip ine Kal ino ve stalne učitelii ce na I* meetni dekliški soli pri Sv- Jakobu, za vštetie prei Joslnženih let — prosilka ie službovanje ^roi čf*R prekini 1 a — v pokoinino. 1e priporočil-no predložiti višiemu ?nkk«>^'j svHu z nasvetom. da se ii ucodi- Ko zarđani kar poiasni še neko interno 7adevo administrativne vsebine zr1rlinri t rc ]-sednik sejo zahvalivši zbornike na udeležbi-
PohralinshB in dnevne vesti.
— Izredna Javna sefa flubljanskega občlnskeca sveta bo Jutri v Cetrtek dne 13. marca 1919 ob 6. zvecer v mestni dvorani. Na dnevnem redu sta finanćne-s:a odseka ooročili: 1.) o dopisu župa-riovem jrlede povi^anja đrajiriniske do-kladc vst?m mc$tnim uslužbencem za dobo petih mesecev, počenSl od 1. marca. počensM od 1. marca 1919; 2.) o ponovni ponudbi upravitetjstva kneza Auersnersra irlede prodale travnlkov v Rakovi jetši ter stavbišča nekdanjega Knežietra dvorca.
Odlikovanje đr» Fraa Znpanea* Beoprađ. 11- marca BivSi predstoi-nik zđravstvenega odjeka v Liubliani. zdravnik dr» Fr- Župane 1e ob prilfkf svote vnokoittve odlikovan z redom Sv. Save TTI. etOTmie-
Imenovanja. Glavnim n&iteliem so imenovani vadniški učitelii na držav-nem moškem nSitelUMa v LinbUanf erar- Ivan Krulec Viktor Jaklie in Josip Pavčio-
PronMvirala Ie dne 28- februaria 1919 na dunatakem vseučilišču arosr>a Ana dr* Zalokarleva, za doktoria me-didne
So4ni ispit 8ta napravila avskul-tanta ez- dr- Franc Suhadolnik in dr-Jože Bavdek-
Ciieenle- Viiii Sol«k1 svet ie odnu-ttil iz šolske službe na favnlh lindukib in meićanfikih lolah v ozemliu deželne vlade v Lfubliani Mihaelo Meiak. na-mestno učiteliico v Slovenski Bistrici in Ožbalta llefaka. stalne« ućitelia v St- Marti n« na PohoHu.
UrađBi 1W- Izftla ie stevilka Si. od 11- marca> Prlnaša tekst prehođnih odredeb za pripravo agrarne reforme, kl 1lh fe ministrski svet sklenil na pređior ministra za sodalno polltlko-Nadalie se ▼ tsi Stevilki obiavHene naredbe o razpnsto obMnskih ođborov in imenovanin sosvetov. o sestavi đeiel-nesra zdravstvene^a sveta, o uvozu ea* sopisla te sovralnih držav in dnure naredbe. rnsarltM itd.
OdmHsai ToiaJri posor! ProSnfe odpu^enih volakov radi odškodnine za ttmbHeno civilno obleko. katera 1e bila. SideflasTio oddana pristoinim vola->fldna antandURSsna\ 0S) maf naanasjcsj ttnmV
liaio dopoloilnenra poveKstvn v LttnS' liauo. Ambroiev trs 7 (in ne veo inten-danci dravske divizilske oblasti), katar ro bo v uaprei tozadevne pro&nie rese valo-
Inteiiteliem hrabrostnih srstisf ss) dodatno k žo oblavHenemu pozlvn «le-de priiave za enkratno odpravnlno nar znEuia, da ee imaio v voiaftkem orada v Mestnem domu v LiubHani 1 dotlcni-mi leiritiinaciiaini prilaviti samo oni kl se nahaiaio v civilnem rasmeriu in sta-nuieio v mesta Liubliani- Priiave ak* tivno služečih voiakov se ne spreiema-io. ker ie zanie merodatno ▼ vseh amde-vah niih voiaško povelistvo. Tak poriv eo dobila vsa okraina ^lavarstva po Sloveniii. torei ie nepotrebno, da prt-haiaio liudie po tozadevne infonnaolis) z dežele v Liubliano
Slovenska Sokolska Zve«a sačrte izdniati svoie erlasilo >Sokol«. ki isMe že 15- t- m. Pozivi!amo vse brate in sestre, da ee čim preie naroče na list- Nar ročnina stane na leto 12 K- Dopise ln naročnino pe nai odr>ošlie na nasiOT: Slovenska Sokolska Zveza t LtinbHanl-
Slovenska Sokolska Zveza. Sela is-obraževalneera in casnikarskeea odeš-ka se vrši v petek ob 8- zvecer t Naroor nem domu v prostorib S- 8  Z«
Vpokoiencem državne ielemfee. n pokoinin iz penziiskeea in provizilske-era zaklada bivših avstriisklh državnih železnie še nišo dobili od ravnateljstva za prosre državno-železniSke družbe na Dunaiu, kateremu te bilo poverleno likvidovanie in nakazovanie teh pre-skrbin potom bivše c- kr- poStne hra-uilnice in kler iih ie Đodnigano ravnar telistvo opetovano ureriralo. bo odslef izplačevalo ravnateljstvo želernlc kra* Hestva Srbov. Hrvatov in Slovencev v T.iubliani te pokoinine od IO marca 1919 naprei po tukaišnl po&tni hranil-nici. ker Ie pokraiinska vlada sedat do-volila za ta ukrerj potrebni kredit-
ProSnia malih oosestnikoT in re-kodelcev- Kmetie. ki imaio mlade prsr šičke, neznosno odiraio po deželi ko-čarie in rokodelce- Za mladica zahteva-io po 300 do 400 K. Vsled tecra bo ostala več i na revnih poseetnikov brea svini. ker ie nemoeroce. da bi si iih moeli nabaviti po tei ceni sedai. ko ie ni zaslužka in ie prenehala voi pod-pora* Vsled teea prosiio merodaino oblast nai pre^krbi dohod mladih pu1-skov od kake druee strani ter iih po primerni ceni razđeli — kakor preift-nia leta — potom občinskih zastopni-kov- DrugaČe bo v prihodniosti Žalost*' no živlienie. ko bodo ostali brez zabele-
Za beirnnee- Besruncem. ki se vra-čaio v svoi domaći kral ali se vsled u radne odredbe seliio drueam. izdaiaio okraina slavarstva. politične eksoosi~ ture. posredovalnica za beaunce v Liubliani in uprava besurtskecra tabo-rišca v Strni&ču leeitiroacile sa prosto vožnio in sicer za osebe, kakor tuđi za prtliaeo. Opozariamo beeunc«. da mora vsakdo. kdor se ne izkaže s tako le-firitimacilo. eam plaćati vožnio. ter daš se mu U stroškl pozneie ne povrneio*
Javnim oradom in ob$instvm v nrra-ževanie!     Javnim   blarainam   đohaiaio' pocrosto po postnih   nakazni cah in po-ložnicah razni zneskL v mnoarih elučsr; iih z nepopolnim    naslovom    in    bresij označbe. na kai 9» nanaia dotično plači 10-   Vsg urade kakor tudl občinatvo: se prosi, da v izorib nepotrebnemu po-| izvedovamu pri vsald denarnl pošiliaVJ vi navedelo    nataneni    naslov dotične] blaealne (n- pr  finančna, deželna blar eraina. Liubliana)  ali ce ie nlafiilo na-menieno blacraini blvseea deselnesra 00V* bora    >deželna    blaaraina.     Liubliana, dvorac,   in da vsikdar na nakazuicah, odnosno    položnicah    napiielo    namen plači 1 a in morebiti tudl Stev- dopisa- ter oblast, ki ie to plaMIo odredila-
Podnora liablfanaki pjetoreoMkf Stadu- Beograd. 11* marca* Ministr-pki svet ie dovolil poelovanie metereo-lofike štadie v Liubliani in votiral v te nnnjene 80^XX) K-
Zaplemba blarajne biviesa votno« poStne^a orada 198- Povelistvo. četa« zavod. Narodni mve^t ali posamesnik. kateremu 1e kai znano o zaplembi bla-eajne. mesečneffa obračuna in inveur tarja bivšeca vojno - poStne«a urada Stev- 198. nai zanesljivo lavi kar mu ie znano. Volaški iutendanci sa Sloveniio v Liubliani'
Čebelanki sbod se vrli v nedelio. dne 16. marca 1919 ob 2- popcldne v Grahovem v soli- Cebelaril eerkni&kera in ložke?a sodne^a okraia! Vdeležite se shoda eotovo vsi! Ustanoviti morar mo podružnico cebelarskeffa društva« nicer ne dobinio več nlkakecra sladkor-ia za pitanie*
Spomenica o pe^avieL Zdravstveni oddelek deželne vi'-rla za Sloveniio Ut te dni potom okrainih fflavarstev te mestni h macistratov vsem zdravnik om rasposlal spomenico o pecaviei. kl 1o to po Jochmannu in lastnih izknftniah se-stavil dr- Mirko Cernič- Ker nišo snan«; vsa imena zdravnlkov. posebno onih« ki so se v voiaikl ^lnfbi, se zdravnlki. ki spomenice ne bi dobili, naorotalo. 4s> iaviio svoi naslov potom dopisnice zdravstvenomu oddelkn deželne vlade v Liubliani*
Zveaa v Karlove« aa braovlake WL 1001a in 1002a* Nova vpeliana brsorla^ ka St- 1001a in 1002a med Zacrebom in Reko ne vozita redno v&ak dan, amoak samo dvakrat na teđen in sicer: Tlak žt- 1001a (odhod iz Karlovca v Zacreb ob 5. uri 51 minut popoldne) vozi sano) vsald ponedeliek in cetrtek. vlak st, 1002a prihod iz Zagreba v Karlovac ob 9- uri 15 minut dopoldne) pa eamo vsar ko sredo in soboto- Z brzovlakom U« 1001a ima zvezo v Karlovcu dolenlakl vlak št* 2213. odhod U Llubltane ob 8> uri dopoldne. prihod v Zacreb ob & uri 49 minut popoldne; z brzovlakom M> 1009a ima v Karlovcu zvezo dolenlakl vlak St- 227&3216: odhod ta Zagreba ob 8- uri 15- min- đop* prihod v Liubliano glavni kolodvor ob i- uri 80 minut popoldne in pa vlak Št 2211. odhod ta Liubliane ob 11* ori 40 minut nonotiL prihod v Reko ob 1. uri 45 minut po-* poldne.
Fraaeoeko-siovenskm sianmliasili ilce v nalem crlasovir- Ponudbe nm ■*» samo francosko-slovenske oncaninnjnl ■ ie t Liubliani, Narodni dom-
»Glasbena Ifatiea«- Pevska vala SS3 vrti v četrtek, dne 1B* t- m- v vwnM dvorani ob 8. zvecer. Ker 00 aainmjB važne stvari na programu, profan* polno*ievUne ndelefbe! — Odbor*
Stran 6.
r
.SLOVENSKI NAROD*, OM 12. mmKM. 1919
61. stev.
Sultani.
.. ^ »Stndbovi«- Liubliana, je safei f*to sgsčna, da ima dvoie Kledališč in Jafcko neli oporo od drame- To ni samo a tehaične strani dragoceno deistvo. Ptilostiost posečania eledalisča se ie wwTo|Ua« Da so pri >Strahoviht zeva-le ramo lota od praznote. ie ialostno Sa snačllno sa današnje kinematograf* efce daše- Pa ie eno: Eonsordi mora itoanrično poakrbeti za to. da savlada v arladaliftfe disciplina. Ako ie drnsod — Nr PrajdL na Dnnain itd- — določen za-eottfc. na H8- uro. tedai tuđi začneio ob vai vrt točno- Ker ie Ltabliana maniše inesto. se nikakor ne srne biti vsled tega dorolieno. da bi se nade dame sipale oad po otvoritvi predstave nafboli y dvorana, eelo v parter- Nekateri so ori-ftli nekako proti konca prvega deiaoia. teini pa ni bilo vea čas- To ie pomaol-. jasanje reenega nmevania igre; druscod inoraio taki li adi e kratkomalo nočakati do konca deiania znnai ako bo žarnu-dili; tukai pa se ie ćelo gledališki sluga sprehaial med deianiem po parter i a ter zakasnelim pridno delil mesta- Kn-krat, dvakrat nai se začne točno, vstop ioed igro nai ee ne dovoli prihodriuč im bodo ljndie Že prišli, ako i lm ie igre nar- Za lepe blnze pa zadostuie bio-Ka&lia-io nekateri menda iz trmoglavo-sti. ker se drngi braniio s eikaniera-Ubog pa ie ieralec in ubog ie r>os1u£a-leo> Se o >di1aškem< parterm. Mislim. da prodaiaio >diiašk&< stoii5fi&. dokler se kdo oglasi: drnea&e bi ne mogla nastati taka meča- Suvaniu in conotanin pa ni potem ne konca ne kraia- Tuđi tu-'kal mora biti stevilo mest omeieno. ka- ' kor povsod draerod in mir bo nastal- V preelodkiL .pa ee nai imreialo diiačke predstave, da priđe tndi mladina v ele-dališče! In za tište, ki so prišli k >Srra-hovom< da bi ee smeiali — neko občin-stvo preži namreč samo na to — ie edina rešitev bio; čeznu se tlačilo eem-
kai?-------d-
Repertoar Narodneea jrlMbdiSČa* Dramsko gledalište* V eredo. 12- t* m* ob J48l zvečer >• • • ulica štev. il6< nrađnifcka predstava izv**n abone-menta. V četrtek. 13- t m- H- Tbsena >Strahovi« za abonement >C<- V petek. 14 t- n> ostane gledalište zanrto- V soboto. 15. t- n> ob  M8- zvečer >Revo-
lucijska svatba< izven aboneroenta- — V nedelio, 16- t- m- ob K8 zvečer >Re-vo hi ci teka svatbac za abonement >A<-— Operno eledališče- V sredo, 12* t- m. ob K3- popoldne >Mam«:elle Nitouche« isrven abonementa za dežela-ne- V četriek. 13- t. m- ob M8 zvečer >Bohem©< za abonement >A<- V petek. 14- t- m- ostane erledališče zadrto- V soboto. 15- t. m- ob K8- zrvečer »Slovačka prinoeekar^ za abonement >Ac — V nedelio. 16- V m, ob S8- zvečer >Slovacka padnc'^kre i^ven rN^nernepta-
ClemenceaMi v L]oblJanL Do si ej smo BOI prepojeni z nemštvom, posfhmal pa nam bo kreniti v bol] zapadno smer. Naše razumniStvo se Je tem lažjo vđajalo tcv-ttmstvu. ker sn-io bfĐ z nj!m v neposredni svezi. Malo te£)e polde spočetka s franco-JSno, že radi razdalie. Obolestranske pod-Jetnosti bo treba v svrho zbliževanja, zla-isti pa bo morala krava k Jaslim (sit venia), lako boce prežvečftf veliko duSevno zalogo |«d Caotlene de Ste Eulalie đo Đarbtisso-tvtjgt Le PetL Zastran Francozov smo lah* 9dd zađovol|nl v tem oziraj y. |prek večer smo doživell že drugi nastoo rojakov ob crrrsnde nation. Dočim ie bila Drva doool-danka v eledlščn svečano - sijajna, se je zdeU soočnja priredltev skromna, iJa norda bolj koristna v nekem pogleda. Po~ teta vseočU15ke«a profesor)« Jomarda Iz Bordeanza na niesovi poti v Zagreb pred mani ko dvakrat stoglavo mno2ico v Na-rodnem domu, Je brez dvoma vpifvala vzpođbadno na začetnika. Govor se Je nam-reč suka! o prezaanem predmeta, f. Cle-raenceania. Spričo počasnega tempa so ma prisotidki doka] zvesto sledili. Predavatelj }e v kratkih, jasnih potezah orisa! velikeza sodotmika po flzlčni in moralni strani, inedTScn] pa pondarĐ zaslnce mladostneza stmrčka za srečen izid svetovne borbe. Oeorce Ctemencean Ie bfl tišti. Id Je po-spelfl nalveč odobritev splošne Metne vojaSke tlnfbe. Po L 1914. smo %z spremili po strelnm tarkih, kler Je oblskoval z ena-ko Unbeznjivostjo častnlke, kakor moštvo. Nadziral ie njih posel vse đo najbolj opas-nfh mest Postavi! vojni minister Je hodil neovirano med. sloveče >poflusc (kosmatl, to le vojald), posebno pa se Je do podrobnosti posreVival osebno z eenerall. Ko H Švaba nazrmadil strahovitih divtzil za od-loCflno prebltje, ni Clemencean lzgubil za-npanja, mmrveC vedno dobrovotten in do-broditSeii delal nm vse kriplle, da prestreie udarce tai tako resi dom in svet Spričo srofe prfletnosU le pravraprav dosecei vse, kar le Mnrtnlkn dano na zemlji: brez sebičnosti se trudi za svojce, osobito mu Je na srca bodočnost opustošenih krajev. Prl-Oobllca fo ta »najmlaisi mož Francfje« ko raalokdo, donmfi »poflns« so sa vsele] na-tdul—o pozdravljali, enako tndi An^ieii fcatere le Batovarjal v sladld britanSčint..
Po Bavdttscnem plošku |e irprožil Ičrepko besedo Se sostov sodnig (oba čast-gflea v kroj«) hi podcrta! nank. Id ga izla-
« b nmmem^t^t ođMae taalttelj^ pravične bitnosti ta KoaCal b tellani m prospefa n procvit Jalnemu plemenu tlo-vanskemn. — P. 5. V sploftni blacoc nai bi se pristop ob sličnih prUikah omocočil vsa-komnr. kl je zmotea In te zanima.   A. D,
DruStvene vesti in priredite,
DmStvo poiterieT ta voiteik o4-pravnikov obojeca »pola *a  sloveaako
ozemlie. posivlia načelnike rasrednib i»oštnih nradov iz Štajerske, Koroake in neelane izKraniske. da priiaviioavoi pristop k stanovski orsanizadii* Uape-hi, ki so se dosegli, so vidni znak veli-kanske moči oreanizaciie- Le v skup-nosti ie moć in sila- Vsakdo, ki se ni član. nai pri i a vi evoi pristop po dopisnici tainištvu društva Liubliana 4-
»Sokol* v Slov- Bistrici priredi po 41etnem odmoru zopet v nedelio. 16-findea t- 1- ob H3- uri popoldne v Narodnom domu občni zbor, v katerem bo erovoril brat Albert Planer o doseda-njem delovaniu in dr. Ireolič iz Maribora o zffodovini in nalosrah Sokolstva* Po zborovaniu pa ie prosta zabava s petiem in žal i ivo posto- >SokoU bo imel ravno po spodniestaierskib mestih. kier ie doslei eospodoval tuii živeli, izvršiti oerromno preporodno delo. zato prosimo vse rodoliube iz meeta in okolice, da pridno acitiraio za časno ude; ležbo vseh Slovencev posebno pa nai priđe mladina*
»Glasbeno društvo« v Zajtorfn ob Savi ponovi v nedelio 16- susca ob 3-uri popoldne v Sokolskem domu operet-ko enodeianko >Potepuh pred sodniio« ter Jak- Alešovca veseloiero v enem deianiu >Eno uro doktore- Sodeluie, kakor vedno društveni sekstet na lok* Vabimo domačine in okoličane. če ei hočeio privosčiti par ur neprisiliene zabave- da posetiio k) prireditev- Cisti dohodek are. kakor običaino pri dra-matičnih prireditvah. za Sokolski dom.
Gospođnntuti
ZA REDNO IN PROTI ZAKOTKI TRGOVINI-
Dobili smo in priobčnjemo neizpre-meniono: Treovci pozor! proč z veriž-no kupčijo: V zadnjem času kroži po deželi okoli polno krošniariev. tako-sva n ih >Hauzirariev< adittstir&nih ■ kosi in nahrbtniki. kateri so pecalo a prodajo raznega manufaktumesra bla-sra. sokanca. mila. tobaka. franaka, kave. vžisralic čaia. kvasa itd* Vgak hlapec potepnh in lenuh se danes že peča s trgovaniem. bolie rečeno % veri žno kapčiio- Treovec na deželi ne dobi iz tovarae ne vžicralic. ne franeka. kvasa itd-. ali pa v prav maihni amoii-ni, med tem ko ti krošniarii take stvari n- pr. kvas po deželi po neeramno ode-ruskih eenah razpečavaio ter zahtevaio za kar. % ke kvasa 30—40 K. vžiealic maihno škatliico 1 K itd- Kie torei taki liudie blasro dobivaio? — Trrz- društva se pozivliaio. da posvetilo vbo pozor-noet na taka trg* stann nasprottiio^a in škodliiva deiania. skraini ča« ie te, da se tako veriženie strorzo saslednie in korenito zatre, dolžnost trcroveev pa le. da se take elemente takoi prime in ova-di naibližii orožniSki postait brez-dvomno ti liudie nišo upravičeni in nimalo nikakih oblastvenib dovolieni za izvrsevanie teb poelov. prišlo se bo na tak način tuđi do marsikatoreca nkra-denesa blaga, našo vlado pa prosimo. da ukaže orožniskim postaiam, da se taki veriiarii polove, ter uniči ^akotne kupčiie. le na tak način se uunore priti zopet enkrat do tako ieline poštene in reelne kupčiie- JueosfovitBski listi se naprošaio. da ta članak pona-tisneio-
Svobodna tnrovina v inozn—ilf? LDU- BaseL 11- marca- fDun- kor- nx-> >Basler Nacbriebten< poročaio is Londona, da 1e iz Basla dospela londonski borzi vest. da ie baselska borza napo-vedala svobodno treovino sa meeec *\pril
Sviearski eksport prične- U>tJ-Bern. 11 marca- (T>un* kor- nrad-> Švicarska brzoiavna airentnra doznava is dobro poučene ntrani. da se bodo na{-brže že v dveb tednih zmanisale eks-portne ovire slede švicarske inđnstri-ie. morebiti pa tndi popolnoma poneba-le- Formalnosti tranzita proti seveni se bodo Se te dni olaiPtale«_______________
Vremensko poroSlo.
■Utaa  ■■!  ^^^^i^^  t^l^bV                  fa^^aH  aaaJU  fjf^A  VfM   ^^m
w19Tmm ■■■ TIMVjCrB  ••»•                   WMmi  Bim  *■*■■   fOT   ^^M
g |vtija>  vmm   ^g |_______________
11  2. pop. 74^4 ( 13*2      sL jt?v.       jasno .   9. zv. 741-5    8*1    brezvetr.        .
12   7. zj.   740*3     0-3      si js.       megla
Padavina v 24 orah mm 0*0, zjotraj slana. — Srednja vCcraiSna temperatura 7*4*, normalna 3tP. — Vremenska napoved za Jutri: Les«, mkm, ••■laiasfkt frcan.
NainoieiSa poroOta.
Ozvimo parom* »Sfev. Nmrodmm}
INTERVENCIJA   PODPREDSEDNDU
DEMOKIUTSKEOA   KLUBA    POSL.
GOSP. ADOLFA R0NDCARJA V ZA-
DEVI   ZtROVSKB   ODČINE.
Beocrad, 11. marca. Podpredset-nfle DemokratskeKa kluba, poslanec Adolf Ribnikar. ie interveniraj včeraj pri notranjem ministra Svetozarju Pri-bičeviću v zadevi občinskef a odbora v Zireh. Ribnikar ie vložil protest proti nostopanju ljubljanske deželne vlade ter zahtevaL da se zadeva nemudoma preišče in se odstrani dosedanji občin-ski odbor.
Potočtta llubllansktga  koršsp*m4*nčmšt*
POLO2AJ NA SEVERNI MEJL
LDU poroča 12. marca dopotdne iz urađnega vira: 10. trn. so med 8. in 9. uro zvečer Nemci nstrelili nekolikjkrat iz pusk na naše postojanke pri Želczni-škem mostu, ju^ovzhodno pri Dulah. Naši nišo odgovorili. U. t m. je letel ncmški aeroplan preko Velikjvca tu metal letake. To je bilo približno ob II. dopddne. Okoli 7*30 popoldne so pričdi Nemci streljati iz puSk na naše mostiŠČe pri Dulah. Naši so bili primorani odgovoriti, pri Čemer se Je nzvH ogenj na obeh straneh teifa odseka. Med 8-30 in 9-30 so Nemci izstrelili 9 strelov iz topov. Naše topništvo ni odgovorilo. S tem postopanlem so Nemci zopet kršili premirie.
TRBOVELJSKI  RUDNIK POD DRŽAVNIM  NADZORSTVOM.
Ljubljanski doo. nrad poroča dne U. marca iz uradne^a vira: Vsled za-hteve delavstva Trboveljske premoico-kopne družbe, kakor tuđi ker obstoia sum. da družbina uprava sistematično znlžuje produkcijo premojra, ie danes vladna komisija pod vodstvom pod-predsednika dežetne vlade dr. Zeriava ob sodelovanju poverjenika za socijalno skrbstvo Prepeluha ter rudarskejra nadsvernika Plrnata na Hca mesta v TrbovUah zaslISala delavstvo ttr si ogledala delavska stanovanja bi dnevni premofiTokop. PremosovnUrJ Trboveljske družbe so se z današnjim dnem stavili pod državno nadzorstvo. davna razprava, kjer bosta zasfisani obe stranki, bo v Ljubljani dne 20. t. m* nakar bo vlada mogla skletritl konene ukrepe glede Trbovdiske premogokop« ne družbe.
Telefonska poroČBa 2 Dunafa*.
ZNANI  OGRSU POUTTK PRINC WIN. DISCHORATZ     USTANOVTL     V     SvKI
NOVO KORESPONDENCa ThamU U. marca. Znani ogrskl polrflk Lnđvfli prtac WbiA9Clisrfts le ■staaovfl v
»Agence Centrale« « akdfsklai Ispitalo« 600.000 frankov. Tt frorespondeiica sa) đe-la proti fHtklopItvI NeuiSke Avstrije k Nen* čifl In tM »ekako podosacvsko federadlo. To vest oriiMHSa daniska pohticaa korespo^-denet v dolgem iTudnltat v katerero raz-pravila o namenA hi cflPh teca ocrdceca ooMtfka.
CCPI SE BODO   UPCLCŽILJ   vsen TD-LTTCV NA NI2JC AVSTRfJSKEMt. f>wMt 11.    marca-    Ce!ko - slovaSd nairdnl svet za Mile AvstrUsko ie Izda! v vseh ^eSklh večernfh TistA okne. v Vateril pozMla Čehe, da prKno z hrtensfvnb« dolom   X&   pi I|>I AT*6   VOil^CV   V   otlfMjSkl   OoSlI—
$M svet hi za vse korporadle «a Hlzle Avstrflskem. Za vse te korporacije bodo Cehf posttvfll svoje lastne kandidate.
FRANCOSKO WNCNJC PROTI PRIKLO-PTTVT   NCMSKE   AVSTFIJr! K NEMClJI.
Benu 11. marca. Od tiaacoaicc strani se dela z v&enl mofiml proti prtkRHUftvi NemSke Avstrije k NemCIJl ta se obela, da na] priđe NemSka Avsfrlta pod protektorat Zveze aarodov, vsled eesar M doseiU velike gospodarske ■rodnosti te pa vsaj delno oprostttev voine odSkodnlne.
ITALLA  ZAIITEVA POPOLNO RA1ORO-
mrv svojm sosedov.
LiRMft, 11. marca. »SeoeokH poroea, da Je Italija pri obnovi preirirfa sahtevala, da se vsi aletil smeđi ob melah nooolnoiiia razoro2e hi sicer zafo. da bo roA ttaHlaa-ska armada lahko demoMRzIrana. T«di se hoće s tem doseel tr\ da M bfla Jfjf»lav1|a vsled popotneffa raeorofet4a primorana se podvreSI sodbi paffSke koafarenca.
BRFZPOSFLNOST   Pf    POffANJKA NJE DBLAVC?EV NA DTJNAJU-
Dual 11* marea Na Dun^ln narasta hrezpffselnoat n& dne do ±*e- 1*3 sedai te brezDoaelii^H nad 15OO00 lfnđi oboieira soola. od katerih dobi 13O-00C o»eb nodDore. kl maAaio aedai te nađ
10 airneMr km ma Me*. KIM M veliki br—po—tnostj    pm vlada, veliko pomaaikanfo deUvaib moei,    tako,  da niti aama dmialika   meatna ohJUna oe more dobiti sa svoto delo doveli delav-cev-    >8UhrbUtt< poroča. da, kiiab te om. da d'-Mraio Jnr.afakl oe«tni d^lavc i>la*e 1800 K mmmĆDo sa oeeho. d»uiai-dd meetni občini mi moroče dobili doveli delavoev sa tlakovanie eeot-
KAJ BO Z NAftmr DLJAKI NA DU-NAJU.
IHuuii 11* marca- Dnnaiska vlada ae bo Sele po Veliki noći Do*vetovala ali ae bodo dopustili na dnnalsce riso-ke fiole diiaki nenemške narndnosti ali ne-
NAVUALCEM CFN SE O DREČE
VOLILNA PRAVICA Dnnaf 11- marca- Jutri bo DrMVv žil uoaebni odsek narodni skaD^ini predior sa volilno loformo. v katerem ae sahteva. da se onim. ki so se bavili s veri žno trgovino in z navilinimn cen. odvzame sa srotovo dobo voli Ina pravica, za vse iavre rastope-
2RTVE   ZADNJfR NFMIROV V BE-ROf.rVU-
BeHin. 1L marca« TJeti rvoro^Alo. da ie bilo pri sadnilh boiih ^ Berolinn usmrćenih v mesta samem 18> civil rob oeeb. v predmestiu I iehtenbere pr ?40 civilnih oiieb- 340 hi* le težko noSkc^o-vamih. 18 Da ponolnoma norndenih. Skoda, ki le nastala vc)©d zadnuh bo-lev. se eeni na 60 vrillionov mark-
SULTAN ODPOTOVAL IZ CARI-ORVDA.
Carik. 11 marca- Listi poro<A^>. dm ie pred par dnevi satmstil saitan t vsemi norotd Carigrad in se preselil v Malo Azilo-______________________
Aoroviraciia.
4- Prodala »oke. Na vaako mo&M iskaznico se dobi do vžtete aobote Id t'»lkc bele moko am pedva. kilo-Itraai stane 4 krone bćt vin-
+ Novi knSni in »oeni mmCrt ča prodajo kruna in m«>ke velim tele od nedelie 16- marca d&l1e» Đo aobote 16. •> m. 99 prodaia moka 6m na stare atevil-ke> Novi nacrt ae razobefli ori va**h krufimlh komisiiah ter ori prodaialeih kruha in moke-
-h Dr«atv» gaatitjiiih aiadaft^t Isi mrmiml« v LfcMiaai poriva one lfnb-Hanfike elane, ki so se oriiavili im oble-ke, dm se takoi sclaae v drttiUenl pisani, da praimelo nakasaioo. Obenem •• aporoem flanom. da ae rasdelhiie almdkor in mieer prideio nm vreto ćiani od st. 480 mmlie. bivmloči v Linbtlani-Vaak čUn dobi 2 k«. kv atane IS KL firem članak© iitlraaanim mm ne dobi alad-koria. Kdor cm do 15- ^ nv ne odvmmme. cm kmsneie ne dobi*
t Prodala soB. Stnukaai se vnovfc ■aroča. da takal lnpilo soi kl se |o dobt ma vsak prvi edrezek sladkorme itkamtee pol kflocrama, ker se bode mm drugi odre-
sa pol MtogimeM sgjl.^
r ■npoomja vzi£aBjc ni sjmflkofne is* kaosoa. Ha vsak dragi o4rtstk sladkorae Itkttaiee sa mare se dobi po tm »vitok <ls) škađlk) vfteaBc; savitek stane 1 krono 60 vim. Levi dri slad-iGOTBJk kart se bbots> straniraai vinlll radi prodale sladkofia. Na it 22 se dobe ▼«-saUce v L okraj«; ma ft 42 bi 43 v UL okraju; aa st. 68 v V. okraja; na it 10 bi » v VL okrale! ma ostale itevilke pa v tfetaei emrajm« kjer se dobi slmdkBc* VHga-Hce ae prodajajo le v aledeClb trgo-vlaah: V L okraja: Na tt L 2 fc 5 pri Oistrttu, Polianste cesta; mm it 3 bi 4 pri ZirkeJbadn, PoUaaska cesta; aa it. • ta 7 pri Vrhove«, Polianska eeata; aa št. m> • bi 2* pit RaeebekarK Pred UnOte. —
V  1L ekraj«: Nm it 11« U bi 13 pri TauSarJ«, Stari trg; aa it 1< 15 ta 16 pri 2etmvvt Sr. Florjasa uH^a; na it 17 ta 19 pri Zorca, $v. PlorllSBa alicai na it 18 pri Jerančlčm, Sv. Florlirnaa olica;    ma it 20 pri Derzajm, Sv. PlorUama uttca; aa st 21 ta 33 pti KavčsS«. Sv. Flociiasa ttllca; aa WL 31 * ta 27 pri Škribico.  Sv. Fteflama amca.
~.y HL jak raj a: Na *L M pri Sottgu Pred kuejvisdoe; ma it 26 ta 29 prt Teaee-tele« Oradaika «Bca; am it 3i ta 31 pri Je-leBnL Co|s0va cesta; mm it 33» 34 ta » pri Štetaerlm, Opekarska cesta; oa st 32, 36 ta 37 prt Pecka, Opekarska cesta; am it 38 ta 3» pri Vrtecrnte: mm it 40, 41. 42 ta 43 pri Jeiađam, Iteska cesta.
YIV. okrali: Na It 44 pri Jesets, Rtaska cesta; mm it 45 ta 47 pri Leskov-en - Modemi; aa it 48 ta 4» pri Meflet Tr-iaška cesta: na it 46 ta 50 pri Jemcm, Tr-
V  V. okrajm:   ^ta it 94 ta 68 pri ZoraSm, Kolodvorska mUca; sm it 98 ta 60 pri StBptd. Sodea nllca; aa it 51, 55 ta 56 pri Šalim, Marile Terezfle cesta; mm it 52 ta 97 prt Zorcm* Dimalska cesta; sa it 59* 61 ta 62 pri Kbam, MOdošIceva cesta; aa it 63 ta 64 prt Krivico, Dnmmjska cesta.
V  VL okrali: Na it 10 ta 67 pri Jermsjra. Poljamska cesta; mm it 53,65 ta
74 pri CesmovarHu Kolodrorska oftea; em
it 66 prt Mendšceriu Ant, Sy, Petra cesta: mm it 71 ta 72 prt JerSetn. Sv. Petra cesta; mm St 69, 70 In 95 pri Tomažu Meo-dogerliL
V  VIL o k r a I a: Na St 75. 76 ta 77 pri Slmoaclcti. Spodnla Slika: na št 78. 79 ta 80 prt Glavicu, Spodoja SiSkm; na it 81« 82 ta 83 prt Pintartn, Spodnja Ši$ka; na St 84^5  ta  86 pri  Pretnarju. Soodnja  SUka; aa it 87. 88, 89 ta 90 prt Mlakarjn. Spodnja SUka; na it 9U 92 in 93 prt Jebačinu,
V   VOL ekrafn: Na it 94 pri šara-bomu ZaloSka cesta; na St 96 in 97 pri Šu£-Rlkn,   ZaloSka cesta;    na St 96 ta 101 prt Zonnann, Vodmat; na It 99» 100 hi 102 pri Šarabonn,    Martinova   cesta;    na St 103, 104 105.  106.  107,  108 ta 109    prt Mcncto-gerin Stefano Martinova cesta.
V  IX. okrajo: Na St 110 pri Cešno-varfn; na St 111 in 112 nrt Klemencn; na St  113 in  114 prt Marencetn.
V   X. okr a) u: Na st 115» 116, 117 bi  119 prt  Jelncnfleo, Rofna dolina; na St 118, 120. 121, 122 ta 123 prt Đartfon, Pozna dolina; na St 124,  125, 126, 127 in  12S nri Robežniku, VIC; na St  130, 131.  132 in  133 prt Marnu.   Vlč;   na St 134 135 In 136 prt JelaSnu, VK.  -Po konCanl proda]! se     mora     naznanltl      ostanek ▼ žicalic___________________________
Poizvedbe.
Našla se le na Vodnikovem trtm torbica z denarlem in klinci* Dobi se v Kanmovi ulici št- 14-
Posivf Podpisana, vijnđno nroslm, da ae takoi oglasi bivši narednik «• Dolene, kateri ie slniil 1- 1914- do 4-decembra pri Landstorm * Baon st. 29. 5* Feld Kompagnie v Srbiii. voina pošta 306- Isto se prosi tuđi *. Maieria. eetovodia pri isti kompaniii. ki ie bil ori paden mojega moža Ivana Kregar-ia pole«, na boinem polin radi sodnii-akeca postopania. Vsi atroSki se rade velie povrneio- — Đon Krscer. Drav-lie 81 pri Ltubltani-
Isambil mm ie mlad ri&v pelftek- Prosi ae cm vrniti na Vi* - Gline* St- 74 nasproti eerkve-
Iiffnbil sem od kovača v Naklem do Podbrezta rumeno usniato denarni-00 s 10 bankovci po 1000 K. oSieoaaj-nimi v obeini Kovor pri Tržicu In r pripisano številko 124. dalie en tisocak Ži&roean v obeini Krize, torei skupni okoli 12-000 K- Opozaiiaio so zlaeti se. trgovci, gostiliiiSarii. hranilnioe. poli-ciia, sandarmeriia- Kdor ie denar nadel ali pomore do niega, dobi 1500 K nagrade* Joief Bodlai. Sv- Neia, pošta Triii. Gorenisko.
Ingnbtl se ie zlat nhan % rdečo ko-rak> od Kolodvorske nHce cee Mestni trg po Wolfovi vlid do >Slovensko Matioo«' Pofiten naiđiteli nai ga odda nri npravnidtvn >Slav. Naroda« proti nagradi-
Keo ve kal? Kdo od v*a£a>1oclh mm niskih vietnikov ve kat o moiem einn Karoln Tanko, kl ie sadniikrat pisal 5-avgnsta 1917. is Omakega v 8ibirifi. nai blagovoli eporociti niegovemit ooetn na naslov: Fraa Tanko. Karlovaka cesta 12 v Linbliani.
Zgnbfl se fe lovrirl pes 6- t- m. Je precei visok, bel e sivimi Ustuni. 2 lett star. Kdor pove. kie se nahaia. dobi visoke nagrade- Obveetila nai ee po-Hieio na: 81avko PlemelL sivinosdraT-nOc Bled-
Isgmeila- se ie Sofersko isoiieera-k>. v katerem se nahaia slika- Prosi se poitonega naiditeHa, da to odpoSHe na naslov, kateri se nahaia v spriCevalu-
ImM se ie selen beleteik s 545 knmaaii hi rmdtm od tvrdke Taazher od Reslieve ceste do Sv* Petra ceste proti FranAflcanom v soboto svecer od 7* do K8- nre- Poiten nafateli nai odda denar ▼ nmatnJetvoi y8\trr- Karodax: proti nagradi-
Isgabila se le v petek stotral med 8- do 9- uro na poti od TranSe. Sex Meetni trg. Iingerfevo nlieo. deisld drerro-red. trg. Sv. Petra cesto do Dinke ulice crna baržunasta pompadura z večio svoto denaria in ve5 kHucl- Ker 1e oee-ba. ki ie izgubila, revna sfaskinia fal denar ni bil nien. prosi se. da odđa nai-điteli nompađnro proti nagradi v uprar-ništvu >Slov* Naroda« ali pa ▼ TIItuM nliei gl/TT- levio.
Obvestilo.
V četrtek. dne IS- t- nv plesna; vala ob' &• svecer v veliki dvorani >Narod-nega domax sa obiskovaloe nedeliaklh vedernfli plesnih val*
Uradnioa. uradnJlri ter eaataiiive tok&iSnie garnisiie — dobrodošli-
V  petek. dne 14. t> nv plesna vala ob 8» svecer v veliki dvorani >Narod-nega đon&c*
Pleaalke. pleaalei preianie oetkove plesne vale ter po niih vneHani gostie — dobrodošli-                   B Rozmajb
Izdejatell ta odgovorni eredeik:
Valentin Kopitar. Lastntna ta tisk »Narodne UsJurve«.
Slevemske ptoffnske drmltve namanja, da ]e pre-mitral njegov mnogoletni odbornik in načelnikov na-mestnik
loanjnacher
Od nstanovitve društva bil nn je svest sotrudnik in voditelj svoje delo je posvetil mentrndljivo vnemo razvoju našega planiostva, do zadnjih trenntkov je žrvd le rt lepo bodočnost naših krasnih gorskih krajin.
Obranjen ma bodi čtsten spomin.
V LJUĐUANA, dne 12. marca 1919.
Tnfi aa prostorije sa kanceUrHa. late IIJB B Prasci Stari trg 4.             2975
pe na Otjs   liiafcsiH.  Sisakv  lestrsis.
Tamb 9 vto ? ****** 7*^?
MBsvsjpi Sv smbi Naslev nove ■pfsv. Sknr. Naroda.__________         lm
Mm umili na Legs it 31 pri W mBSn Vrhoffi, ereat se da v eajem. VeC se peisve ea eBscafc
IMI^bI biIhU ***** >MW stol,
iHIBel sHBHi aulo ssbliees okna, vnrta.  vest ja jrasy Je  ■apgodsj  pri
•S^SaBjBBBl  BSBvVSJSjBJB   eWBHM  W aflBlBt*
ift______              »?y
Isfasj sMb^ u ** Ml* *i 9** UM efMJP, spajala sissism
BJS^   ^&w^9   BWwB^^^^B %    V^RV^ffHBSK    ^f
!■- ef iMsisleisi Hl Sj£? icesttte kveeesfie, ea pat ifetiit aieeta. m hr*. Poao^bc poa tp.|y w
s^jMB^^^^^^gB^pmgm       fl^a^s^an^PsafeavssBi    ^    ^ft *"
Mm posteifa a omara za peno. K Ogleda ee: Vasjem mllee Mn.tB/LwmMmr.___________Mio
opr. Slov. Narosa.                            39SS
BU p» Snafs) obWfcct> pofwafBa ta pe-
ruo. Naslov peve apcavssBMa jstt^f, Mawde'.______________________3MS
IletfMsttSs rlsva,  at se s££
la^M     ^fe   fc^ri.   V^s^^B^M*   ajasjaVa    CaSJlS
giLV^                  aoea
IHilZeM)sl   okrofiTSoSSBa ■iza iz trdega lesa st preda, Hasjov
Ufe (WD em«w v dobresi stas*. sTpeceai pt^aln. NeđsUt se prees skore nova tesara sa Is« (Blsfcastm) s Mlriafti preaaM a P**«*****! okovi
Mđ fliisvevsie sa sveSUesCsnsu ajascJ* gatie ali ^eQe tguspudajstie, Vk etio-ikin posteii s »odreci, en veCJl broš
aVtf^flAsMk^ssfc   s^sa   ^SHtjflftrtn^sjsajši   ansn^ ^a^saesaisn    av^kB^BBssr
ltj    Bj9^**J*"J^^V^*/     B^SJ     B^B^avnS^BaBBB    BBBBl    **^"^*^*'fl    e»^BaSjBBSJ
asdLveC sasliceih ItaeissIdB) ta^nejni-
CBlBi ■VBDHC BjBI BIBSSSSSS^  vSSi^BSSMlB OB
MM&8 svHOTt sakmsko zrcalo, K R bUgaJna t dr. Wng it IML 30»
fctjjMfatl * «** tafcpj stataie^ mmmmm Ml gospoda.   Naslov pove
opf. smmt> Racooa.                             2^9)s
Bbbj ^riafJaftl a 'UtanUanit vfle v
■HBvB] BasjpsiBMasj ^ouSj aoHafl. Ponudbe
■LltTL___________________2973
hBafcaasi aas%9 • priamas sslsfco Is-■JKIUP Bil ohfatbe, pastenfli star-§ew, spremate v at torama kasđttov ta •tas^iei.fcaesjisesLviJeiUaat 2978
MasJ-aesesl proel aafaedH 2000 K mm **Jae*JI peoti povniitvi v dvth yedh 2200 kren.   Pomidbe na npr«,
■fajaj taoderao opravo sajadHao sobo, aw*J*M savtset prepiosje ta asodroee. Ponvdbe ped •JteMcr* na npr. Slov Naroda.                                             2976
ker it itae dosta, st ttktj prses. Opra-ipa Jt pd Itfdkl P.ll 0aerv Uassjiat,
a^L^^^^^f^ ^^ae^^M. * JLa M *BBa^BHBBBvai aiaai BBfl^BdsVaw ^^^—  BipSBPBBB _                  ^^^^lt
'^***^*™^*^^W                                                             %                                          ^SBPB^B1
«ife  trn In  ^ »etror, st proda II UH Bit pit    laktta     KafCUU
Bglh a ženske InsjaJhro se tpicjne
■BTB^BuHBB BBBfJ    %?     BTaTiBaiSeB^BBABMffft^BkBBfal     BBlfisl^Btal     ^BS\^a^^        **.
w**e^af*aasj   t   eWlBni*f/¥A   ?*tf*j**Jsl  a¥Wwe   •e
________________2S06__________
Maj Crna ženska obteka, nova mor-K narska   blnza,   plsK. povrsiu iopka za »-10 letnesa defka.   Naslov pove apia¥aHtw .Stov. Narodi*.   2»
■asafne aaU ****. oaiiaje takoi In & ■MH Hl mogočt s posebnim vbo-doau (Orsotnost od daa). NasloT v upravni5tvn .Slov. Naroda".           2999
fami Msjaalii • bele    savese,    rdeća UH MM.   posteljna  pokrivala (keperte). Naslov pete upr. SL Nar. 2972
W H TO 11 ItPft njealh. Usta. Ceni. ponodbt am paMal pndal »L Itt, LJaMJtaa._________^^ r            2974
MaaJU toiiljtat MUt m aaat sm-N*|l sit (itvztaHt tesoike) stat arvsvrsta* blag« kasaje trg. sped. ia kos. daU iratta „lrtlasj iaaijili caata ti v vsaki mnoltal po najvil)ib detveli y^mli %tt as be Inoevnle aaaaekat*
61. šttv.
.SLOVENSKI NAROD", dne 1?. marca   1919.
Stran 7.
I C||1|<| ****** *° **pe fcopufe po —ififBjHi I SuUC cenah tvrdka Fraac Hale se. Krasi. I            ___________2703_____________
ffrflfn ^00 ■"—ilui od w*km fn Sita IIEUS proda najvttjemu poasdsilm Mita« Kmnja, lejiajt pet Bifceka.         2923
li Krtimfcf asjatpi it HL             289?
fhfflalfc ** "•* rodbino, dobro ohra-
ilSSuHI njen, m proda. ftUtatki cesta Ste*, II. U stas*.                               2838
fajb krasne izdttave. te tako] moda DIĆI, Ogleda te prt tvrđki Wlsjia Ljabljaaa, Kolodvorska ■!. 2*.            2753
LepA mtifii to. wss? £
irre se SlaMa-GrcfartiČera aliea itev. 11.
srtttlcii ietas.__________________2695
me a itilnkti ESSSZfftei
nagradi. Posudbe pod ,lBstr*ktor* na opravo ,S1. Naroda*._____________29 6
ntMnLmffiF 3—G ps- ^20 Tottov'za
UC&IIU*lBlfl9l   vTtilni   tok   kvol   Andrej Krč far, stroja« Blzarstvo, Viiaurje-St. Vid _______________2684_______________
m amnala lodna tffl.
na sptlna soba.  Naslov pove uprav
SIov. Naroda.                                  2906
Preilnita in Hn i Trflti
i'če u grad boljšega delavca, ki se ♦udi razume na vrt in domaća defa fer razume nemško.                       2848
Sprejn! a MeM "»■$&•
izobrazbo, v dobro idoćo trgovino pod dofcrimi nogoji. Ponudbe pod „Vetima praksa SStT1* na opr. SL Nar.          2S67
imw »tami iurjBarflTi
ra obleko ▼ hiSo. Dobra meScanska hrana Vpnia s« pri g- J. Sckv Sod-na ulica St 2. IL nadstr.                2960
RnfiFnt fflhn *lst0» s^10. rezervlra-R?JEL[1D MDOf no ne preoddaljeno cd belgijske vojaSrlee, Isče oficir. — Ponudbe pod »Rezervirano 2968« na opr. Stov. Naroda.                           2966
V B?|pffl u mm fnofina sR laka!
ta obit na prometnem kraju v mestu tli na deželi. Naslov pove opr. Stov.
Naroda                                             2318
ftfbrhnik oženjen, s 17 letno hcerko UdflltilllB, prevzame takoj kako službo svoje stroke. Pisma ie prosi na JoHJ SoptsHč pstts« leSeet 2alec ari Četi«.___________________________3527
Drfifhfalta   P*™   mo*i   z  veCIetniml rlBlUinla, tenričevali ntesanesfrokr teli SBtsta. Nattori  lahko tndi  ko bUgajntčarka. Dopisi pod »Prl«*©*i/23ir na upr. Stov  Naroda.                     2 19
listmja Asa Siah-Pflatnif,
Fioriacatui «Hca 28/i.  serejema In
iočm> frvrSujc vsa rnodistovski defa po mjnižjib cenab.                             2894
$wla Mn penitnfno vsake vrste lula JOJU, debelo ia »klanje, ka-kor tuđi za pitme. ter svela iafea za valjenj« od lepe Štajerske pasme, raz-poSiljam. Zahtpva te eenik! Radatt Itr-rattt, potta KnieTd pri LJattmers,   2fM
stvom, se želi v srrho Zenitre seina-rtiti z Izobraienim Jueoslovanom. Srbi iraajo prednost. Dopisi se pro»jjo na npr. Slov. Nar. pod Jto\ftn/tmm
rWnSSnSiHH^^rŠ
ronoldanske ure f46t) mlad gospod s hn»m nastopom. — Ponudbe noć .Popoldaaske nrc/2792* na uprav. Slov. Naroda.                                             2792
Iflflfl hm rnmMLtn dot>*' kdor mi Pre~ ItlUO l| IleDiP skrbi   sunovanie
x eno ali dvema sobama )n kuhinjo za obitelj 3 o-eb. Pismene ponudbe pod „Tfaei kf afetB«^a/2^<ft* na uprav.
SI. Nar.                                             2805
■mfaliM n noiti« diktatična deta ■HUl3!!JB U ySSH. (Sevčlk. Mazas. Krcjtzer itd) zameniam za Dvofak: Slovanski plesi, Humorenske itd za gosli in klavir. Ponodbe na Tone StUil ir. Vrbnika.                                               2845
ftaitOTanifl s 4 tepinti sobami In elek-aiuUUiailiG trlčno mz^vetljavo, na pri-jasnem Kraju v sredini mesta, samt)* Bjsaa proti minjlemu x 2 aJi 3 sobami in električno razsvetljavo. Ponudbe na upr. Si. Nar. pod .Sredina mesta 3SS8\______________________2880
frtrmini th*\ s slovensko tastmo in rlMJiU illfl veliko vi no pisavo ae po c^nl proda pri SploŠni zavarovalm posredovalnici, Gledali^ka ul. 7/Tll. fui-ca pri slovenskim gledališta «rad* ne ure od 9—II dop. 3—6 pop.)   2*94
U; * m alaBiivttatfi * đvema sobama IliŽ 8 H3I0T31JB v mestu ati okolici. Kdor ga odda, dob* 20» K »n ee-kaj kg slanfne za nagrado. Išče se tudt
^iioa raca trta Lpi^e ^i-
ir.ciiio nagradi. Ponudbe pod »Staaa-»zaje- poSta* totelt. lJcblJaBa.        2^51
finih* ii?« tajnik poiojilnice, ki Je imlJK ml bll 20 let pn istem zavodu Je u&tanovnik Sokola ter doteo-leten tajnik. Je Ujmk odsekt JOS gas. društva ter gastlske Cape. Je vadite ij malcga narafiCaja 70 na Itevilu tei iiubljenec otrok. Med vojsko je bn liubljenec moltva kakor častnikov ter po preobratu kot Čast nam. v pol* kovni pisarni art po I ka Bil ie vedno vesten v vteh oairib ter ištm tiufbe zgolj iz dejstva, ker z mesečno plaCo K 2 >0-— n« more živeti pri danainjtb ra?.neiah. postraoskin ttalb p«f tko boet iado*tit> Va«m drutabalm dol-tnostim, katare se od mtfa sahtfva, ne more opravljat-, prositi pa Is go rajnih dtjtttv noč«. lm«J )t ponuKM kiasna mesta meseca grudna, jiti ven-4ar m »abtevo »arodn«g« tv«U »i «pteJcl Fofiudb« na »pravaUltv SL £»mJ    I^bm^U aaaaa%iHaa«
ajajavFa   avav^ai   aaJ^OTKI^Hala^av   BBSaVaWv4PVW  A
i« ztček    Izve   se ▼ Sa.   iMkL KaaMiaaa al it 130. g, »aattfc^^   9904
nHaP m boks It ST. Pol?« aTcT Itvtta caata g. adttejt %, fig.   aoS
lZBii(^kLS.<1i%L(X:
fVtattb                                              9Sft4
JlLiH   UaVafU   CVerthdaMrtci)  m JaMl   ■4HjI|  prodt. Vrf m teve aa MtM cetti m ■. aaditr.iem. 2858 II   (4 Ottavel  tvrdke T. Koty-
Natlftv pevt upr. Si Nat.              3016
f aTim •Pf*luit B tlaatila, klfvtev IQ Uli »Uto. «aH«Akl tro t  b*o-tim te proda večja množina stare dn-kattt ptoCtvine.                              2861
mm «Bk s^iriKSi
pi^5*2^^ Hrtllaaa«,   Woilo*a
«!*•• aV. •,                                      2860
Hi Jamfenc kakovottj, 40 0 rraSčobc ■BI, na debelo in droboo. Trgovci, na-fočite 5 kg za poskuSno pri Lađ. Dot^nc« St FetertU cesta It g.                     2855
Natabarira ***• >ivta>« v r<oš:e.n n
UfllBUInJ dobri gosti Ini Gre tuđi »o debelo. — Pisma odda" poiut lete<* LJtialjaaa f4 .Poiteaa »§«\           2Sud
Rfiftihli vza™«™  v najem ali na ra-UDilllil čun  na  dobro  id"tem kraiu bod i si na  Gorenjakem alt  Štajerakem Pismene ponudbe na upi    Sit)venske-ga Naroda pod .OtreaJU/1797*.
lanittM k orostjstojeZ kurnlk 2 m lUIinnUj JC Slrok, 3 m dol?, leten, s popoii.o notranjo opremo O^teda se na l:cn mesta. StreMka ollca, Fr. Past, testrskl BMjster. Ljabljaaa.                3001
IIJBU pm\\B vanje   pri Satoant ra vara)valad  posr^alovrnlnlat   «i«4a Utka   «!!•*   T/Hl.   Uradne  ure  od 9.—11. dop, ta a—6. pop.               .993
Bltlft sposoben, enervifen, dobn» rOUlI, prlporocen, m lito. Listine In prepisi izpriCeval ter zahteve g^ede place, sa i se donosi jejo aa nastov: Ceaeorta totaraa, TrbevUe.              2888
Brinai ■faam samo katerl 2e dobro BllfUI URU dela, se sprejme u-koj poddobfimpogojem. Napitnina iako dobra. TakojŠnJe oonudbe na slov. brivnico PrasH trtaki taca, If. 137 Zagreb.                                                   .913
Ruti« imfeo? ki £"&.,<%
si okrogel ali rezan. Cene za les n»lc-žen v v^Ton se ruj naznanijo na V. SCAONETTI, parna žiga xa dri. kolodvorom, Ljubljana.                         2048
Fm iH dn mtblovaoi ali nemebto-LIO III III vani sobi v sredini me stt tSCe trgovec (rodom C*r) sa sebe in svojo s« nrogo Pla^a podogovoru. Ces). ponadbe pod .Cta/HtS* sa oor SI. Nar.                                         2622
Heointn mfinar ali mllurtia a Uu
zm v kmečki vod«! mlin. Plača po du-govoni. Ponodbe na Jaaeta Levfea, ••-sestifkt sjtlia ia lage v žeitffr ari Prt-gtrtd a. Otkijt nt, UHk^ Kraijsto
UfA* M približno STOO komadov o rflDd R do 7 ai dolgtti drogor za hmeMeve nasade, kl so na oaied pri fj. Avtoarai Jbi** v Ftmfv, k|er m doHio tuđi V9* droga tozadevna pa* asrula                                                285'
f Mftlhn ' '4 Pk>§^ ^katlah kg po K 4 * 0
rani« .,    „   ,:\:,52o
llfjj (mizaraid v vrečab) K 8-- iz 119 sklad §ča v Ma ribom nadi Inrr. dnitba sa »rMiet p«tr«leja a «. ut **-eVaialea: \U*Uu                             2S52
Rila 13 Ilfidl v bll2inl Jczcra kjcr se UH U IIBII, Je tarrSevala trgovinska obrt, trdno sldafia, z leptm vrtom, ^e zaradi dražinskih raimer ia tt (00 k'on p> oda* Pismene ponudbe pod .BteoTzill*   na   aprav   Mov.    Narodi
tlantarii ln ptač0» ev  tjdi hftl10
ttfflltflRJC nudim sposobni kmetski fensici an di užini, kt bi ml osfcrbovala majhno po:estvo v nredmesffu Pismene "onudbe pod .Drtttaa/tt8«" na apravniitvo Slov. Naroda.            28 6
fftvlbfVjl BMaMb dob€r in nnesljiv IBflJBIrl pUKUl detavec iUt «eia
ori  mojs'ru kjer bi bila tudt zadostna Hrana, nsiraje v Ljub >anl ali v bliflnt Pismene ponudbe z ndvedbo plaCe ^d „O^rUaa/Jttir* na opr. «b»o*. Naroda"
Hire iffl. te^'Btt 'X0 iaf?r
za DOkopaliUem Sv. Kt itota, •• #)«• datO za več let v najem. lnte c tnti na] a« tglasiio v cedeljo od 1—3 pop. v gostilni Uaipert LUMja«*. Keladvvnaa li. ah            ____________2m
favafna frnharim sparne   ČastnISka •PlelDB UDnil obednica stov »lan pvlka v  etibeiku.  Pogoii:   mtacCna plača 200 kron,  prosta hrana in stanovanje ttr 14 dnevni odpovedui rok Pismene   posudbe   je vposlati  do 17. t m. gaci imtoovani obednid.      29a;
Pnl^iKnKHnnifeav:
karfiola agoda^a, §ptaa€a aa#e*ka ip|na£a s»a»fDaika, ohrovt .Veitut«, solaU kraljica najnika, rožat kapos, kumara artd nje. Vprasati Je pri liakt Rtcfettfjau Ljitljast, Tegelaa aL t.   2990
a i l«JM Za opekarno Mita Ljubi)«* lUĐIHl m se   iste prldeo, posttji
slufbo •ftfcfbftite Znati ssori piaajtf, razumeti M ***• M VM kjatlisju dela. hna prosto stanovante. Piednost imaio oni, kt »e raiMDtjo tndl nm •pekarska dela. Ustnoroeno pisanej>o-nudba ******** IM^L^-^J^M^
tO   DO^P   snjSlapa^av^npB*      J^^V^SaV ^pv^PaVaOT ^Pn>   ^s^aT^^Bk
Wfsafj ia hrenovke |#) ■aprajiai Uli Poisvo st: PUJmiH c it _____________3864
Ini i kU Kuniif pnfiH.
PoMttdb« na poMni pradal 37.          2032
Dfbn kftii •• f"*^ r*o ns>i ceni. pc-
a¥3ll itJI a«d0t pod Titi* aa uvr. .SL Naroda*.                 ^^      2037
Bfb^ katero M pomagalo tud pri go-KlC apodinatv«, a« sprejme  aa na-takarico na deželi. Plač« po dogovoiu Ponodbe pod .,Hatarka/lP»- na uprav Slovcnskega Naroda.                    2955
Hill lIlUKi,     dna, pošten i, &e
•erofVM rri odlični druži nj proti dobri   plači    Nastop  takoj.  Ponudbe ta-
koj na Franji Jafcil Urltfac        29 9
OliiiNzaMejtpilii
Nasov puve upravali.vn SlovenskeKA Naroda.________________________2SW
Ili-r «81»
i^zrošilia točno rroti predplačilu tr-Z    ina    Karte    Ivatr,    B«ai|lc«
_____________1068_______________
ličani sa 1. aTfmst I* 1«
stanovanje
2 sob in prtnadkl. Mirna stranka 2 oseb VaSoot** Kopitar« upravnik Slovcnskega Naroda«
St 56
Lase-
strižnik
Komad °«— in 3 65 K   Xa»ttv»«tt
TOltkt ceafk s v* boo t00# all-
ksmt kr« cplaćao.           ?49
B. Lnas MariHar   M. 74.
Vino
fcflo« rJooo fnr 4#^1 toanawralo#Ot
6r»o,  l«fmla>»v tttT lai tt«S amtl
afCUUI JI1IB, t'vMis«*, FloH#n-
ska vllca 3«.         2889
milo 7pfonl?
1 kilogram K IO- Pri naredbi 1 SWrin)1ce okoli 3 in pol kg K 35-franko Po povzetio po9ilja aavod ia ekspott M. Makar, Zagrta*. t6^ PHrivf tka aL S Ml Obenem z naroCbo je po-slati polovico Iznosa.
U raznašalcev
se spreime.
glasiti se |e f „Nar. tiskani".
NoinneiftvTste torbiil
.zpošiljam vsako množino In vsake vehko^tr franko vsako felezaiSko postajo A K 2-SO kilogram, v  balonih a UO kg netro.
LepekorlJiene svetlljke
iz čistega cinka, sesalnl sistem, a vsikovrstnimi   gorilnlki   at  K  £•"—.
felita izldn nrHinll iMu
•4 K I*— aapref.   se dobi   v trgovini
Karl Stria, Maribor ob Drafi.
Pozor!           Pozor!
V večjem industrijskem kraio na Gorenjskem, ki ima veli-kanski pomen za državo SMS je naprodaj                      2944
ndiipea lii!a
t gostilniik. prostori, ležeCa tik kolodvora. Pojasnila daje
H. Breme, Ceanarjeira ulica 12
JIDRIJA"
Mirodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter
potrekttii.
LjB-Psi MBiipn IL 1
Unrltt ***** JWU-. fr»i»i
BMM. IMmcstito tetaka. ?««•■•* stila teatatMf« w**. „M/M FM-SEKM atJMile sredstvo m acfrra-ijepoiti. rntataleM Mra fraistn pr«U Ml}em — farfJail ia «*a»c ^redatra im fcjfgcnringirt >jK>^—
|l||b nmo stnmje«, tvrdke MOller, Pa4av m MWaH«a»a caata $A.      2790
MfĐosendorffr) hi rame note so naprodaj.  tldtfsaa ateaa ftev. t
a»ti» amaaj.___________[J737
ttfllalihl iWc SOĐO * posebnim vho<fom DUICalU Ponndbe pod .0s«tal|eaa/^«V ni ayafp tega Usta,                        2885
1% » uioutnjH kitota * "T
sDiiCevali za vrliko gospodinfstvo. — Ponodbe na posestvo Ttttji ttttc. »t-i » ta4«ailje.                                     2^91
Toaletni sapun
veoma Fna, ptrfumfma roba, nije ratnf
proizvod, prekrasno adjustlrano, oko 200
tuceta brzo za prodati.
B.   JONKER,   ZagMb,
F*trta|sk« s, m. Btiitr. 3886
Karbid
najRne|§e vrste razpo51l|a na drobna in debelo,  po  *elo nizki  ceni tvrđko
Breznik & Fritsch
trgovina a t«l«i«iB«i v Lta%l|mJ, t*. r*)Cra cttta ai. 17.   ul/
MAST
Gospodar, kl mi đa stanovanje 2 sob in pilpadni, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg ma »ti. Ponudbe na opr Slov. Naroda pod  .Mast".
Vedno velika zaloga
4O%  ruma, 4O%  slivov-
ke namicnegaioljai, mati-
afaljnovv imziii,   s*Ua tet»
kave pri tvrdki      3831
CEIliaAK  «1  VAL,  Ljubljana, Yo«nlk«)T trf a«
Brošura
Za bolezen so toplice, za Hubezen ]ih pa ni.
^^m    «e dobi V    Ksa
Jbrotai knjiganritfjnbljanL
Cena s poStnlno 3 K.
~     Modistka
Pavla OortBt - Mrak
Sp. Slika, tik a>*. kolo-dvora. Kolodvor« c. 2O8,
se prlporo^a eeni. damam in tvrd kam,
sprejema vsa v to stroko   apadajoCa
dela, hitro ia pocenl.
IfSiMTofl
■gamtii|n#   fceiMtavloitl    >>••»•
Karlovac (Hrvatska)
Zaatopat vo a
Nitrovica (Srem) i Beograd
preporu^afe se prosp trgovcima sa dc
bavu n?rnlcet kukuruza   braSna, masti
itd  uz raipopotmje uvjete.
Pile žage
orodie
za Tse svrhe t na jbol jši kakovosti
priporoia
Odon Koutny,
ipavilalia tmavl«a|afc^Tilaa Ja tthtitftUi patrebsoJa,
Urt1?M, KoMfBKfa Bi. 37.
[SElEIIfl
I    priporete    I
SIB1DV.1
I     UUBUANA.    1
MM ve£ sobnih sflk, ircala, porti crtan, atekltnfna itd.   Me^tni trg 34, U. Mdatr^ dop. 10—12.      2949
hattn ali m :i.^^r.r
Ce»*f    ponodbe  pros«   Fraajo S. larva!
St Mat pri Rtvea šesta.               2W)2
Ibji s iiml iiBit! tu mti
•• prota]«. — Pouve st v LJittlaal. Pt! aaika ceste HA, iesa«.                2625
Ce  mogoče  tuđi  nekaj orrlov semlje zraven.  Ponudbe na uoravntStvo Slov Naroda pod .Gostllia CelJe/SS27".
|*^aj raj posestvo z gostilno v Br?ži-LLs IE ah žrtven Ie tuđi lahko neki) ora'ov lemtif Ponudbe na upav
Slov  "ar. pod f Ptscatr« s gvstiiao Brt-
IH vagcatf svega ama i.X 1.
drobno   in   debelo   dne 10    11.   (n  12
iScs  po zrvlani ceni. Fruc Bod lij Straije pri Kamstki,                          251 -i
RBlIiPnJGil stresno  oueko  na   Spod.
Staje skem   se i|"e    Strokovnjak   ima
"»•-ednost.     Naslov    pove   upravnUtvo
»lov   Ni rod a.___________________29 1
flnvlifl stara l^ let- po^fena, pridna, UcallUi bol ših starSev zdeZele, zmo!-na siovenšCine in nemščine v Jeziku i pisavi, želi vstopiti kot tifenka v trgovino z meSanim blagom. Naslov P0VA _u.PIiYl .?'°Y.  ^Lr.°Al________2922
Zs najboegakraja. It :£l IT^
'•rhek vox z dvema sedeZama ln s sedežem za kofija2at nov ali star, verdar v dobrem stanju. Ponudbe na predilnico in tkalnico v TrZiču.   284^
frtr3T veli nemščine In slovenSčine, llluttl, sjo spro|mo proti dobremu plačltu na posestvu blizu Celja. Ponudbe s aptičevali o dosedaniih služ-bah. naj se pofljeio trgovcu lobert Zapfger t Celja, Oo$»osia il. 1.     2854
7iaSl3 HBfjWi se bo oddaiala na dro-Liiua  UtfUI   bno  ln  debelo dne 7
tn 8. suića v Menp5u pri Kamniku s njvov^rne. Ta opeka je zelo dobra .n m >čna, se bo dajala po nižji ceni Fnic BodlaJ. Straaje pri Kamiika.   2613
Ldinijll UDUII Ponudbe z navedbo po-gojev in dosedanjega službovanja naj se vlo'e do 15. t m. pri aprav. .Slovenakega Naroda" pod .Proste steMvaaJe/zTSt". 27M
Mališi losffi ako so sortirano sabrani, ■Cdll l03]t, se plačajo 10 K čez dnevno ceno. Kateri hoče pojasnila kaVo nai bodo meSani lasje nabrani oi* nakupljeni, da zaslnži pri kili 10 K več. naj vpra5a pri tvrdki Itub Ma-r*vl »reparaef ja te trgtviaa s tatati v hica pri Cei]«.                               2743
%jVa«aiSia?A lx mo£neS* Impregnira-VlO»Q nega paofrnatega prediva ta 50 kg vseblne 32X1 ^ cm ali 50XM era cena 4 90 K. Nadalje siam-niake 128X^00 cm, cena 39— K po-§ilia po poitnem povzetja Lađftvik Ttolt, Ptiplit pri ttgito.            2872
llanrf Mil° .DOB« v zabojcldh a rilOl! 10 kg se razpoSlja za K 30 pri od j em u 6 zaboj'kov a K 28, pn od'emu 12 zabojčkov a K 26, prosto poštnine, ali prosto postaja. — Dalje nudi 200 — 250 Htrov mUvovk« a K 6 ter približno 10 hektov vermuta. — Naprodaj  je  radi  težak   voz   s
nopolnoma novo okovano dlro. — A. BviUa. IJabUaaa, KarlovSka ceste   Ia.
_______________2744______________
Trn hroihiii nnftmi  ki se ^e ^71111
Htf. IZIUBIII gBIm od vojakov ter slažboval kot I. moC v večji trgovini z mešanlm blagom na drobno in dc belo pii vinski kupčiji, trgovini z Iga-niem fn deZelnlmi pridelki. 2e!i sluf-t>e, najrale prevzame agenturo za vsa v trg stroko spadajoče predmete. — Cenj. ponudbe pod .TrgOTSka iz?eZbaa 2371V                                                2871
1 aifnhlH     (Gleitschutrdecken)
4  ifliPlaiU 710X90 na  prodaj.   Naslov pove upr. Slov. Naroda.       2da7
Pruda se Bttal raHifutn piiitn
2883
Tđ aitmfflhil Jlafin 935 x 115
■# kvol. Pismene ponudbe na tprav. Slov. Naroda pod .>»H/itt*,       2800
KUb se sprejme pri bol H dmttnl at UIjIjA stanovanje in brano. Električna lač na razpolago. KJe, pove ttpravniitvo .SI. Naroda*.                                     Ž7tS
■<iMhia laka «v«n*- » hrano **« ««••• ■IIBLBH SU!  fi a skromntml zahte-
vami. Ponudbe x navedbo zahtevicov se prosijo pod »Skrvaif uateTt/19«-
na upr. SU Nar.                               3863
ffitthl tfsfll  anterikaniken sestara.
Pllilll IUU|f jako dobro ohranlcn, ae »roda. —   Ogleda  se  lahko v plsa ni.
V/oifova iHea H 11 poleg trgovine s s> meni, od 4 do 5. ure pop.       2*g
Vnurl nnTarl 12 vozov novih vsake Hulili BfllBI! vrste ln bukovih meter-skih drv, 5 vagonov in 2 vagona bw koVe*a ojr,IU laaam ai«proa1a|. Aatesi Jafcoalal. k«va£ v Ka€evJ^                281S
^oprečne^a prerezka V zalog! takoj na prodat. Vprafanla ni montažni od-delpk zadruge za elekMčno industrijo v Mariboru.  Edmunda  Schmlda   ul. 8.
SniBBiiiErrssJiH^
kuhinjama in kletio ter hfev. Delav« nica soda vode skupaj z obratom v obsežnem mesta. Naslov pove uprav«
5 lov. Naroda.                                   2901
Irfliar o^"'*"« volaiC'«« prost, z IIIHfli9 znanjem slovenskega in nem-Hkega iezika se iSče za takojSnji na-stop. PlaCilnl zahtevki, stamst ln sorf-čevala na saroaa Haekler, SosteaJ, J«t#-aiaTlja.                                               2874
Einafttnpna 15a ^e:°ffi^.
oripravna zlasti zm gosUlnlSko obrt. go samorfa za hi!o z vrtom, tudl v Liubljani. Ponudbe pod •Ea«aa4str*»*a 2tn* na upr. SI. Nar.___________2884
pjhIo. trnu mu mnlr. ft-
nilB II HOit dribno po dnevalb cenah Lrvdovlt Oeitperst), Tafila, ¥•-raldisako Topila«, fcolfifiy Br-vatalio.____________________M^
BHIBniHDJi, znanlem slovensktga in nemikega ter po možnosti lalkega jezika, strojepisja, slovenske in aemfke steno-grafije 15č> vežje podjetje. Ponndbe pod .Koresposđe«tniJa/f78S* na apfavaiatvo .Slovenskega Naroda*.                    27»
Mnitft Vnin in pođplati te ceno proda-IBlU lOltt ja P.oda te tuđi nov, foto aparat ln več pioSC 13X18 in toj veliko dragih fotografskih »tvari kakor kopirni papir, svttlljkt ttd. Tim se prodt dobro obranjen ttrtikl TtnV( cefc ln nova knhinfska ura. Ogkda se pri J. Rahztetn Sp. šlikm, Polukat ulica 388.                                      29»
taftu pnrijni "l'đ£UT» £
govski sotrudnik, zacasno provizoriCttt, orožnik, želi z svrho fenltve snanjia s gospodično ali mlado vdovo. Pogoh: nekaj tiso£ kron premofenjt aN da d laatnica kake trgovine. Samo reane po^, nudbe, Ce mogoce s sliko, đo 11 &, na upr. SI. Nar. pod ,T>g««al sttrUijfr 2875* vposlati.                                  2875
tom ptnibaf ^'.jrr^
42 let rCetudi s par otroki), kJ ima kako Dodjetje ali posestvo, potrebuje 36 letnega vsestransko izobraženega moža. Ker je dotični priv. uradnik v !epem kraju z dobro plačo, pa vzarae tuđi drugo, če tuđi brtz posestva. — Ponudbe če mogoče s sliko, ki se takoj vme, pod Šifro „Zsataj/2842** na upr. Slov. Naroda.   Anonimno   pefhr
Fotograf Hop nabseber !ZT^i
Poleg Križevniftka oerkve«
*ontM. tk«plna}. PorrrvtL Basgt«4nioo. SaJ««. Fon4a»f p« vsakf aOlaU. MagrotiBO slUio zm porc»l«n Itd. ftjr SUho a« logitlamael|a> ______________________v 14 arak.   -Wm                              1930
~~ Ha medo se preda Klika vila --
s fmnl stsno\ranli, % velikim telo doblčktnosnlm sadnlm vrtom, v najteptl lafi, s krasnim razgledom. Vila se proda z vso opremo, kakor: pohtftvo, knhlnteb posodes servis itd. ali tudl brez nje. Natan^nl podatki pod „tor«*!*** llll^
na uprav niStvo Slovenskega Naroda.                             6933
Modni salon za dame in gospode
V. Pfundner, Kranj (Goreiusko)
se priporoca za izddovanj« najfinejiih damskih oblek, bluz, koatnmov, plaičtv* kakor tndi najfinejšlh moSIdh oblek. povrinlkov itd. Točna in hitra poaireiha. _______________________________Ctno nisko.__________________________2582
Podružnica nCROATIAn
gozdne industrijske del. d-              Marije Terezije cesta 2.
l»r*in.!at!TnlinaMiiligbiiUHlc»,<ni,iiliiiltpoMiwUillhcwah.
^       Priporočam se za--------
S0BH0SL1KARSKA DELA
ob toCal izntitvi hi nMialk ctmb. — Spnicnam tad! urotila $ Mele.
f tu« aab*«*, E|b>1|w, BiMika Mtta Um U.
Stran 8.
!
„SLOVENSKI  NARUCT a ne 12. nuiCa 1919.
Ol. MBV*
Prima - Bosanske slhre - Prima!
•3UI1I" tra> tat*, te testis. dal. iialaa. ta prodaja dokler je zalofa, pnrovratne botanike attve IK5--M kg    Oddajajo se le no ćete vreće po
kg 8a Vreče je prmeati seboj.________________2962
Kupujem Sllhe gobe in dobre vrele.
I*aia|aai kremu sa ftavl|a v kovinittih dozih. pol doze po K 15.-četa doza po K 28. ~ sa tucat Cevlje z lestnimi in osnjatlml podplarJ, tržne torbice itd  Izvntno letošnie in laosko   viao in razno domače ftfjaafa
g«y *!■ RAIiTyž Kranj, *~^j
^IfPffclfP IfanllirO ■^•traataokBiaMlltkt JVCUJKC KaillJIlC vito sredstvo proti* pro-tavalh orf nas 1 svim boleštinu itladea. Usljed njihove djelatnosti i ugodnog ni^orkog teki Jesu već v Se od od stotine godina najobljubljenije djetičko domače sredstvo. Podražuje tek, jačaju želudac, posoešuju probavu, ublažuje grčeve, razredjuju sokove i uredjuju stoicu. Odstranjuju aaačalsv poa>aia| aa •»•■ mAani«, igaravica i ostale ieiataeae tegobe.              1664
Prav« sa aatao sa  »Satvator' aaarkoaa.
_________1HMMOL Jalntor lekana I toitrija lwl JriaHftt ft Z.
Ha privatni ofilii legat t Maribora
at priCno f. aprila 1919 novi tetajt za sUnogra Ijo (slovensko in nemSko) artrojapls}*) (slovensko In nem§ko) pravopisi« v zv?H s trgovaklm •plsjem, raditnatvo v zvezt z navadnim knjigovodstvom, lopopl-ajav alovaajakl In nemškl jezik. V nadalieva nerc tečaiu za slo««n-a£lfto se bo poufevala slovnlea In kortspondenca. — Natančn jsa pojasnila v prlvatnem učili &ču Legat, Maribor, Vetrinjaka «1 17, L nadatr. —   Prospekt raitonj                            2961
Zaloga pohlstva In tapet
5: ERNST ZELENKA, ^
ohUatvcao MMpwtm«*mai Uv«4«aM
Šolska oUca S           KABIBim       Gosposka »Uca 25
priporoča svojo bogato ralogo najraznovrstnejšega pohlStva: spalnih. jedilnih sob klubnih ga mi tur, diva nov, otoman, Zime za madrace Itd.          2236
MaJvoSJa Ublra.    Interne ceat.    Solidna postreiba
SpecIjalBa trpiia nr, zlato iDlirilj aulo?
F. Čuden Sin
muli glint pit ? Ijlji.
Mesarske Hnke
latioega Iz4el&a laia v z*iogJ ttrCiia
KAROLUSAR.Hariborn.D.
Grajoka ulioa #tev. 28.
— Tovarna vsakovrstnih tehtnic. —
Cene zmerne.   —   Popravila točno  in  ceno.
4W.
Pie tpa ii gremdajalii f
Nudim po maksimalni eeni tndi sleđeče blago: poper cdi ia smletf kumeno ogrsko in levanttasko, toaletoo milo inozemskih tvornic, pravo kolinsko cikorijo, |nW/1, jako dober, kremo za čerlic, cigaretne stročnice, rii, ka5o, kocke za Joho ta gol jal Mkodije (drogve) od prte in v kartonih po 130 zavojčkov, eaa de Co~ logne, prave frdncoske pudre, pravi orig. ruski čaj .Royal", odprto in v zavojčkih.
__Nadalje moje proizvode .Milica" n. pr.: kava s slađkorjem .Mitka*, lužina im
pranje perlla „Milka", vantljni  sladkor ttM»lka"f praSok za pecivo „MUka",   toa-
letno milo „Milka" Ia ostalo Specerljsko-kolonljalno blago.  —   Priporočamo   oso-
to4m svojim stalnim narocnikofli požuriti se, dokler trija zatoga.   Pozor 1  Milo zm
perUo paketi 5 kg franko vsak kraj Jugoslavije 22 K.
hljC TiW tmiia pmiruđa jaka" im. Htafiten i 1
Bar MODNI SALON -ajaj
Z. GORJANC & KOHP.
l^mm ifUfA     MBSTNI TRO a*    aJUMJUtlA ariaarKa ccaj. aaavai ▼€»• laacra aajaiiijlai srOeaai
= klobukov in iepic —=
SarejeauJ« aa aaaravlla, katera ac httft hi ceat Istr-iQa kat* ac ta« a>rsair«Jai|«>|« slaajialhL
FaarMM N awatp4v taCM) H MsiaBa>
wm~ Hoom salom tag
^BpBBBaaaaf   aaawa^^^^p^pa<                                ^Bwaaaaa^B?   aaaaaa^apai aavaaaf                          ^ajaa^av
Mati [ i RozI Fabng Bari u"
Mat hi wlam
Gozdna industrijska dmU d.
»CROATIA«
v Zagreba je otvorila svojo
podružnico w Ljubljani, Marije Terezije cesta 2.
Bendn a bencol
kupim takoi.
ff. fltflto, rtražH Bar m, LjnOm Brti ceu fti. II.
GiBieiil n innie prilike!
ter sf narobite im poskušnjo eden, dva ali ve£ koaov dobrega pralaega mHa. 20% ali 30% v kosih po 100 gr  ali 200 gr.                                                1825
20% oralno milo komad K —'40 via. 30%     .       .         .       .   -40   .   ta K 1-90 3&—40»/, toaletno.           .        •   >50
poštni zavitek 5 kg  20* „  pralnega  mila  Iranko   povzetfe K 22*70 5    .   30«/0         ...               .             32-70
BazpoSilia: tndka JANKO PINTflB, Sp. Stfta. Ljobllaia.
Prostovollna lovno dražbo.
¥ aotopto. asa 15. auru, •• t. mri isaalaTai< se boda prodajali na Sv.  Petra cesti St  2, n  nad^tiopie, desno, sledeCi predmeti.
komplote« mfnmm ma spataio lm \*4Bmm sofe*, potof toga raiao drage aiabOile. «• v aat^#l|ioai itaala. HadaLj*  rasa«  podob#9  •kf7fr|l9  arattt]Mb   ***•**•
Iglate ta 4rm§m.
Kupd se vabi|o.
I)m ia tima, prtsije ii mniii! ■ KVAS (germ) I Najbaijše navodilo (recept), kako se napravi dober kvas (Scbnell- H Hefe) poceni. — izdelote se labko vaaka aiaofifta. — Plati w •                                                                                                                                                                                                        plaCila K 8. po povzetju poMlja navodila                        -f_^
Tovarna §t 18. v Kozjem, Sp. Štajersko. ^
Prostouoljno javno dražbo
MBjB   V^^Br^BB^Bia^^Bm   bIbb^   aKHBj^BBK^a    a^ft^BT    BSaaa^B.     ■Ba^BaaBBi^B   Ba^Baj   ai^   BalaTaL    aaaaiB^aaaaaaaaHBa^a    a^raVa^feiBiBaM  aVkai aa^aa*    va aw^iaBp   ^^^ a   ^arv^^v^^^as     aa^aa>     ^■^^a^^aa     v^^p^^^^^^^^v   ^bf^^    ••    ^ai^v ^    .aB^a^^pv^B^^^^B^aaiaaai     ^v av ^B^aaaaa   aa^av
lep vinograd,
čez dva orala,  lezi  eno  uro od  KrSkega pod obCino Leskovac ¥ VolovnOca,
kjer raste eno naibotiMb vin na Kranjske«, kar se tanko tati dan vsak dral-
benec prepriCa. — Izklicna cena 20.000 K.
Kota   Ka€|aaf   »■■■■!■!■■ v Mapaiaaiaig«,  jtalaiakai  pudilalta,
Pndila tank u Mm Stajerskea
se vrit po sledecem prof^ama: 17. ia 18. t m. iafaterijske barake Celje; 20. in 21. t m. konjsko taborišče Sv. Peter v Sav. dolini; 22. t at. Prafterako; 26. ia 27. t m. Šmartno ob Paki, okr. glav. Slov. Gradec; 28. t bl Sv. Ftorijan, okr. glav. Slov. Gradec; 31. t n. Ljutomer; 1. ta 2. IV. Borefi; 4. ta 5. IV. Radiona; 8. IV. Brezice; 9. ta 10. IV. Zidani most; 11. In 12. skladNHe Gračnica otoč. Loka pri Zid. mostu.
Ker pridejo pri prodaji batak v prvi vrsri |avaa podjetia, obcaae ta goapo-darji, kateri potreboJejo barake za svoja podjetja itd. v poite>, se pa prelnpce-va'd, priporocara v zsdevi barak uložiti proanje aa okrajao gUvarsrvo dottcnega okraja,  katero bode Balpotrebaejse pri prodaji v prvi vrst! upoMe¥alo.   Pričetek
prodaje vsak dan ob 8. ari zjatnj.                               3006
Topnl&ko poveljstvo Celje.
^^^JRazpis.       __
uradnika za signalno službo
fnaprave z nemoćnim elektr. tokomV kameri razpola« z veOetao ttrokova. prakso. Pravilno koikovane proSnje, opremljene z dosaaill o starati, o dofiseulh Studijah na tehničnl visoki ioll, ali pa na vtfji obrtfri ŠoB, o dtogalnl aspoaob-Ijenostl Inoff sedanjem slnlbovaajn oaj se viole pri podpinnem nvaald)atvii do konca tega meseca,
■iitistoffisivo —ohraćaila}
Železnice krdievstvi smo, Hrvata i floraaca
Ravnateljstvo LJaMjana.            3953
St. 778M-19                                                            .                            MM
Odredba.
BI3P& «wm a zirirtte HtttaR.
■uh^_ >_ ^^^_^_^ ^^■^^^^^^^a^ssai v s^BBajaaBaal aotiaaada
liratalka s se4etMi v U*qu&
WLf    ^^^fUfl    aaA*afea\aaBMaakB^ak   aB^^8a^^JaW    — , ^m ■ fj a ■ ^ar^asaT 01 visu p*w*wmMW9 posjBBiB oaaacacesKcv.
Preiskave te sa prvo teto boaorirajo aa vsak pria-r pinbrj ao pre-teka leta pa bi se honorar dosmvorao pavsalkal Sroiba |t pec»ab<ai Ia se saott oboieatraaito cetrtJetaa udaofedaH____________
rooiuvc je vsaaio oa sjanca laana w •» ■» y^m^m ■■■^■mj»ii * LjgbljaDi.
PettM sa anafavma rafaalaHatts,
*-               W   a^^BalBBBBBaBBBL    &■■■■¥    aBaV   'TaaBBBaaaam   alBaBBBBBar
•                                                                      W   aBaBBjjBBBBBBjBBjBaj)   ajBBjpB>   a^av   aaaaaa^a^Bt    - -
Njive in travniki
a aaiaaa draJModdaU aa več let   Drafba ae bo w«a v iatHiat lt« f. Sa.
aaaaaaaaajb                                              2971
Pozor, npnolzocile In tvornice!
Qvbb: avtajska mast moka, sir, prisni Hptavskl itd^ v koHkor se dobe tevouiha
- dobavila« ceao. K«pa|em vse iadastriSsfce rekotnpeniacJJtke predaete. Proalec
a bMuJa*— ta pltaifar pooadbe ta oferie.
IORIMC       Velika Klkiada QtaqyfcfldiHla)               Banat
!! Nizarji, pozor!!
ipone,  nasadne normalne aa k oknom, omara« Itd. vseh  vrst v vseb ftevflkah 10 zelo ugodni cenl ter v vsakl mnoflni se dobe pri AafaaTa Bakarni v St TI«« ari lattola^ Ia a|fja »»oaražalai ▼ »aUftlal pri koiodvra. 2831
Tovarna klavirjev    ^6
M. ROPAS, Celie,
priporota MHhieiSe Mavlne hi planine. Edlna jugoslovanska tvrdka.
Slavnemo obđastva v mestn Ia aa deieli vijadno sporoćam, da tem. rrnfvti m iz vojne, zooet zacel izvrievatl svojo vrtaiaraka obrt Sprejemam rta v svojo stroko spadajoca dela ter se posebno priporocam v napravo ta nego-ranje privatnih vrtov.                                                                                       2196
Iz lattne drevesnke imam aa razpolago vec^o maožtoo rnaega sapatti-■ofm fjraasB a. raftaatfta aaaalita sa raocfli vrtefta alasalk, ipanskega »oaaja (PHeder). iaaalaj« pjtftiga f aaalija, tar eepUeaih viaeCih ta Aioglih laassav*
aV   OCaUtaHaai   a^MSuTVaTviJCfll
ANTON FEHANT,
asaetal ta trsjovsld vrsasc, _______________________________* MaaHaai. AaabroAav hf atar, t.
Vii nUegi M.
tbaolveat nKtarske ide« z aaaspjotetao prafesa« vesc alsveaaHPfija« aeaailECSja ta
2eli premembe meata.
Cesdeae ponadbe pod afPvaaaaaj la vajaV aa ftAaeaaaa aaaaattatla Ai*
aaaaavasB aiiaiBaaaaavB ^vaaaaj^^aaa^B «^nar a^ av aiaaaa^ro                   «■ §^
Majmodarnaga barva, prttiranak denaria.
rRLI    I    aaaRaflaf    aaaaHL    valHHal    aal    ■BrlsaBL     aflaataaS    OHaJHL    Baaflsl    I    9PMVVa(aawB    PSaatL
aa\ .^asssMk. ^aaa              aVBjak a«maaa\ ^aamBa  aaa              ^a^aa^aa^BB^BBBK^Bfe •   aa^k^aa^ajaKaa^a«^B)aMa   m^kmAk    ska\      ^pj
kMaajto     Ba^Vaff      B^Bm^Barsiaa       vafvaaraMi 1 s*^naaaaasBi aaaaaa a*» a*
■■■■■■BalslBl ■ ■■■■■■■■■■■■■
Prva Jugoslavenska vinara
Vikhr Ktttk i top L i W
!asti se p. n- mušterijama do znanja stavili, da sa 1. aprilom otvara nm ovdanjem tržiata
podružnica sa podumom i poslovnicom pod npr.
i laHi limaa 1 Ji. Mn odi k. H. W liahit).
■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■
^^^|                                   kaj taatm veaao v aaloal;                                    Bama
■ poblitvo, bmbU tos, aarvano, ■
|| I ome. Mtldit. aUe, Male, obdata a oMeko nstrdnlkc MOo)-  \ \\ I vaCKarn Hevttu, sada^e taaam vedao vrMhi latogo
tedl pohiatva fac trdaga laaa.
FMponta«                                   9ST4
trgovina   potiistva
Vide Bratovi
U*MJ«niN      (Kolizej).      Ljubljana.
Došla
prwovrstna   vozna   kolosa
M ■ Kaibli! ■ MM ■ Kbiis
avafT   a ffffaaapaavaiatlatab  li  Ba prinartla
lafinAa*II    If4?%lff       •Kdfttam trctflaa s str. stran Ia kalati ■9paaa%l|    W^m%    ■intUjann,   aaana ajNaa at. f.