J	kosamezna številka 1 Dia.
Štev. 146.
■g'jysm tmuBmsujm.'uijLiMjuur-wmr i ■■ ii i  i ■ i ! m^cBaae
^ Ljubljani, v f©relc 24. julifa 1923.
’t ■mihui	.js--5=a.-33g-j. aii.'Ti.jcjm	--.■■.■ jujf-.'ik.ix
Poštnina paviallrana;
Leto I
_________________—
I	izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke.	j Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213
Mesečna naročnina:	I	Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“.
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12<—, inozemstvo Din 20*— Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Po bitki.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
(Brzojavno — telefonsko poročilo.)
ap. Pariz, 22. julija.
_ Örijentsko vprašanje je pravzaprav kardinalno vprašanje Evrope. Rešili so ga že neštetokrat, a v Lausanni se je te igra ponovila. Rešitev je brezdvom' no samo provizorična. Podpis dokumenta, ki je v resnici Charta magna nove Turčije, se bo izvršil v torek, 24. t. m. Dovršili bodo zborovanje, ki mu ni primanjkovalo gledaliških scen, saj ni iz tega opazovanja izvzet niti svet »štirih« in »desetih«.
y Parizu so že od nekdaj imeli veliko smisla za počastitev junakov. Junak dneva je sedaj Izmet paša. Danes je minulo ravno tri tedne, odkar sem zaprosil malega, gibčnega gospoda z večnim smehljajem za kratek interview. Čudno. Predvsem se je ogradil turški diplomat pred vsakim resničnim novinarskim razgovorom. Bila ga je sama rezerva. Potem pa je kramljal z menoj o najrazličnejših vprašanjih, tudi o tistih, ki so me zanimala, tako da mu koncem koncev nisem imel postaviti nobenega vprašanja več. Ko je Izmed paša opazil mojo zadrego, mi je priporočil v svrho nadaljnih infromacij pomočnika Riza Nouri.
V krogih strokovnjakov je Izmet paša čislana in spoštovana osebnost... Nikdo ni dvomil, da bo on dobil »bitko v Lausanni« z eklatantno zmago za turško stvar. Kar je Turčija dosegla sedaj, pomeni nekak maksimum tega, kar more premagana država po svetovni vojni sploh doseči, četudi je sledila delna zmaga velikemu polomu. Turčija je dosegla v Lausanni toliko, da se smatra tudi nadalje kot evropska sila. Njena področja so danes bolj avtonomna kot kdaj poprej. Od danes naprej ni Turčija niti šahovska figura, niti sporno jabolko. V skrajnem kotu vzhodne Evrope je bil na mesto gnilega stebra zavit novi kanton, in sicer z vso silo. Če je Carigrad res os Ev-rupe, potem moramo reči, da je bilo zarjavelo železo zamenjano z masivnim jeklom.
Trden in dobro fundiran se zdi na prvi pogled novi mir, ali na drugi strani ne kaže zamolčati pomislekov, ki jih dviga Pariz proti novemu redu na bližnjem Vzhodu. Enostransko francosko stališče pravi sledeče: Ali je podana garancija, da se bodo pogajanja glede odplačevanja obrestnih kuponov v zlatu zaključila do meseca decembra v zadovoljivem zmislu? To vprašanje je eno najbolj kočljivih. Do tega datuma naj bi bile zasidrane v nevtraliziranem vodovju tri francoske bojne ladje, ena križarka in dve torpedovki. Z gotovostjo se lahko reče, da francoska zbornica te pogodbe ne bo poprej ratificirala, dokler ne bo rešeno vprašanje kuponov. Ako se to do decembra ne bi zgodilo, bi morale ladje odpluti v domovino hi s tem bi obenem zginila tudi možnost Pritiska na Turčijo.
Drugi vrelec novih težav je sebo-van v vprašanju koncesij. Pred ameri-Ško-turškim načelom odprtih _ vrat sta morali obe veliki koncesijski družbi Vickers-Armstrong in Rčgie gčnčrale des Chemins de fer kratkomalo kapitulirati. Turčija je dobila pravico, koncesije, ki so jih nudile te družbe, uporabiti Hidi kje drugje. Obe družbi lahko nastojite samo kot sokonkurentki. Ti družbi »a smatrate to dejstvo samo kot ne-tako formalnost, ki naj služi samo v » svrho, da se ustreže ameriškim svr-aam. Pri tem mislijo najbrže, da jim bodo v praksi pripadale vse koncesije brez kake konkurence. Zdi se pa, da hoče TurQja iz vseh teh koncesij izvleči Čim več koristi, na drugi strani Pa ne bi rada onemogočila mladega in upapolnega prijateljstva z Ameriko. Toda prišel bo trenutek, ko se bodo ti interesi zopet spopadli in tedaj je več kakor gotovo, da se bodo zainteresirane vlade postavile za svoje akcijske družbe.
Se hujšo politiko ptiča noja so v Lausanni uganjali s petrolejskim vprašanjem. Ameriška Standart Oil Company in angleška Turki sh Petroleum Company nista sklenili niti kompromisa. Kočljiva zadeva je bila kratkomalo odgođena na poznejši čas in Angliji se je le prevee mudilo, povdariti svoje negovanje preiio svojega zastopnika sir Rumboldta. Izjava je za las podobna protestu, s tem pa ostanejo vse britan--sk® «ihteve U y*teo po^tavLieae. Z
Veleizdaja zavzema vedno večji obseg. — Radič vodja. — Komorom! irani Orli? — Zveze 3 makedonsčv&sjuščimi m Italijani. — Italijanski vohun aretiran v Sloveniji.
ARETACIJA IN ESKORTA VOHUNOV V BEOGRAD. — URADNO POROČILO.
Zagreb 23. julija. (Z) O vohunski aferi Danice Androlič je izdalo policijsko ravnateljstvo sledeče poročilo: Dne 7. t. m. je bilo prijavljeno policiji, da se je v hotelu Zebić v Vlaški ulici pojavila ženska oseba, ki je nenadoma za. pustila hotel. Prijavila se je za Lidijo Krušnjak. Redarstvo je takoj izvršilo preiskavo na zaostali prtljagi in je našlo nekoliko spisov, ki so dali povod sumnji, da gre tu za špijonažo. Uvedlo se je, da se ona v resnici piše Danica Androlič. Pri zaslišanju je priznala, da je v vohunski službi neke tuje države. Na temelju njenih navedb in nekih drugih doznanih okolnosti so bile aretirane še sledeče osebe: Sulejman Abdagič, Junoš Omeragič, Edvard Mlinarič, Hil-debert Sirš, Franjo Ivanetič, Ivo Ha-melton in Josip Ulanovič. Nadalje je bilo na podlagi izpovedb ustanovljeno, da je bilo glavno torišče vohunskega delo. vanja Danice Androlič v Makedoniji in v Beogradu. Zaradi tega so bile včeraj Androlič in vse prej omenjene osebe izročene upravi mesta Beograda v nadaljnje postopanje. Istočasno se nada. ljujejo poizvedovanja glede na njihovo delovanje v Zagrebu. V interesu uspešne preiskave se ne more več objaviti o tem predmetu.
Beograd, 23. julija. (Z) »Preporod« piše: Politični odsek zagrebških izdajalcev je širil svojo organizacijo zlasti v Južni Srbiji. Često so vojni od. delki pri zasledovanju odmetnikov ali bolgarskih komitašev izvršili slabo svojo nalogo, ker so imeli častnike, ki so na obmejnih krajih vzklikali:	»Živio
Bolgarska, živio Makedonija«. Večkrat so se dogajale dezertacije vojakov na Hrvaškem, za katerih begunstvo se je doznalo še le po nekoliko dneh. Zaradi-tega je potrebno, da se preiskava započne v Skoplju in nekaterih drugih mestih. Davi smo dobili tole brzojavko: Na podlagi poročil iz Zagreba in Beograda so uvedle tukajšnje vojaške oblasti preiskavo proti izvestnim častnikom, ki so znani kot separatisti. Pred. videvajo se aretacije nekaterih častnikov zaradi čimuspešnejše preiskave.
ARETIRANCI PREPELJANI V BEOGRAD.
Beograd, 23. julija. (Z) Davi ob 6. uri 20 minut so dospeli iz Zagreba z brzovlakom krivd, ki so obdolženi vohunstva, Spremljali so jih orožniki in vojaki zagrebške posadke. Pomočnik notranjega ministra Ranko Trifunovič in načelnik političnega oddelka mestne uprave beograjske Dušan Popovič se še nista povrnila iz Zagreba, kamor sta odpotovala pred par dnevi. Na beograjskem kolodvoru so aretirance pričakovali načelnilc političnega oddelka mestne uprave beograjske, poveljnik policijskih agentov, pisarji in agenti, s strani . notranjega ministrstva pa uradnik Stipič. Med sedmimi obtoženci se nahaja tudi ena ženska: Danica Androli-ceva, ki je zelo elegentno oblečena in nna pristrižene lase. Iz voza je stopila sama. Androličeva napravlja vtis, da prihaja v posebni misiji in ne kot aretiranka. Za njo je stopil iz vagona Abda-gic, spremljala sta ga dva vojaka. On je edini, ki je uidenjen. Tretji je znani napačni princ Siri. Med vohuni se nahaja tudi lastnik avtomobilne garaže v Zagrebu, Fulanovič. Na komisarijatu na beograjskem kolodvoru so najprej zaslišali Androličevo, potem pa pet drugih vohunov, dočim so sedmega odpeljali naravnost na upravo mesta Beograda. Tamkaj so jih posamezno pri-
drugimi besedami- Prišel bo čas, ko se bo borba za petrolej zopet obnovila, s tem pa bo orijentsko vprašanje kot interesni problem zasejalo novi razdor.
Končno še preobrat, ki se nanaša na Rusijo. Turška delegacija je že v drugi fazi pogajanj izrazila svoje obžalovanje nad dejstvom, da je morala stati ob strani sila, ki je pravzaprav ni mogoče izločiti pri rešitvi celokupnega problema. Težko je ugibati, po kateri krivdi. Že dejstvo san» na «M» d*.
vedli pred načelnika k zaslišanju. Zasli-šavanje bo trajalo danes ves dan.
ARETIRANCI V JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 23. julija. (B) Častniki in civilisti, ki so bili prijeti v vohunski aferi v Južni Srbiji v Debru, Štipu in Skoplju, bodo prepeljani v Beograd, kjer se bo vodila proti njim vsa razprava.
Beograd, 23. julija. (B) Danes dopoldne je zaslišal aretirance v zadevi vohunske afere, ki so bili prepeljani v Beograd, sam upravnik mesta Beograda, Manojlo Lazarevič.
IZJAVA POMOČNIKA ZUNANJEGA MINISTRA.
Beograd, 23. julija. (B) Pomočnik notranjega ministra Ranko T r i f u -n o vič se je povrnil danes ob 9. uri dopoldne iz Zagreba. Eno uro kasneje je sprejel novinarje in jim je podal sledečo izjavo:
»Gospodje, mislim, da boste razumeli, zakaj Vam ne morem dati nika-kih pojasnil o poteku preiskave v vohunski aferi v Zagrebu. Veste sami, da so bili obdolženi prepeljani v Beograd. To se je storilo zato, ker se smatra, da je v duhu procesnega prava, da se vodi preiskava v Beogradu. Veleizdaja še nd ugotovljena in še ni nikakor dokazana. Ne ve se nič pozitivnega. Vsa zadeva še visi v zraku. Prosim Vas, da ne zahtevate od mene ali od mojih organov podatkov in da ne ovirate preiskave, ki je, kakor mislim, v dobrem teku.«
ARETACIJA ITALIJANSKEGA VOHUNA NA RAKEKU.
Beograd, 23. julija. »Preporod« pravi, da je dosedanji potek preiskave dognal, da so v vohunsko zadevo v Zagrebu zapleteni razen Stjepana Radiča tudi veletržecPrpič, nadalje poslanca dr. Maček in dr. Krnjevič ter mnogo upokojenih, pa tudi aktivnih častnikov naše vojsk*. Zarota ni bila samo lokalna, ampak je v zvezi s poskusom prevrata v Južni Srbiji, kjer so večinoma delali makedonstvujušči. Med Zagrebom, Tirano in Sofijo je bila stalna zveza, kakor tudi s častnikom Ghlrlardl-jem, ki ie pobegnil v Italijo. Z Južno Srbijo je obstajala zveza po črti Bitolj, Skoplje, Sofija, Bjelovar, Virovitica, Osijek in Medjimurje. Včeraj je bilo v Debru prijetih več oseb. Ko so jih preiskali, so našli pri njih ponarejene ti-sočlirske bankovce. Storjeni so koraki, da se izmenjajo častniki po vsej državi in tudi premestitev čet. Giovanni Ca-pis je z italijanske strani vzdrževal zveze z našimi separatisti. Včeraj so ga prijeli na Rakeku in odvedli v Ljubljano. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel iti v Zagreb ali v kakšno drugo mesto, da bi stopil osebno z Radičem v stik in mu izrazi željo, da se z njim osebno sestane. Capis je živel na Krku in tvoril zvezo med Rimom, Tirano, Zagrebom in Reko. Zdi se, da je on pošiljal ponarejene italijanske tisočlirke, ki so se našle v Debru. Capisa odvedejo danes v Zagreb. On je dober znanec Andro-ličeve.
STVARNI DOKAZI.
Beograd, 23. julija. (Z) »Preporod« piše v svoji drugi izdaji, da je popolnoma ugotovljena veleizdajniška namera zagrebških separatistov. Včeraj se je uvedia v Zagrebu orožniška organizacija, vsled česar se umakne iz Zagreba dosedanje redarstvo, ki se zamenja z državnim orožništvom. Nadalje so storjeni ukrepi, da ne pride do izgredov za slučaj aretacij poedinih uglednejših separatistov.
je bil v vprašanju morskih ožin sprejet in podpisan sporazum brez Rusije, sili k razmišljevanju. V tej točki, tako je dejal neki pariški politik, je opažati »epizodni značaj« konference in novega miru. Obnova Evrope se more razviti le po etapah. To nam najjasneje kaže lausannski mir, ki je to etapo de facto ustvaril Ali za večnost tud ona ni ustvarjena. Morda celo samo za nekaj časa. In vendar se oddahnemo, ko nam xyete nasproti nova fegftdfe »mir«.
»Preporod« javlja na drugem mestu, da je preiskava dognala, da se je pripravljal prevrat, ki naj bi imel za posledico izpremembo političnega stanja in sedanjega režima v državi. Nadalje se je konstatiralo vohunstvo in rušenje vojaške organizacije. Za vse to obstajajo stvarni dokazi. Bivši avstro - ogr. ski častniki, ki so dobivali od nas pokojnino in so bili nekaj časa tudi v na. ši vojski, potem pa odpuščeni ali pa upokojeni, se sedaj nahajajo v raznih industrijskih in trgovskih podjetjih, toda le pro forma. Večina od njih sploh nič ne dela. Vsi se bavijo s politiko in s tajno organizacijo, čakajoč na začetek upora, bodi si potom preko prevrata ali pa zelenega kadra. Eden glavnih voditeljev je bivši avstrijski častnik podpolkovnik Kvaternik in njegov pomočnik mornariški kapetan Mata-šič.
List pravi dalje, da je v zadevo vpleten razen barona Rukavine tudi grof Miroslav Kulmer.
DOKUMENTI VELEIZDAJE.
Beograd, 23. julija. (Z) Današnji »Preporod« prinaša obširno poročilo o vohunski aferi v Zagrebu in pravi, da je bil veletržec Prpič (intimus Radičev) eden najaktivnejših članov te vohunske organizacije in sovražnik edinstva in zelo bogat človek. Želel je postati minister hrvatske republike. Preiskava bi morala dognati, odkod izvira njegovo bogastvo. O bivšem avstro - ogrskem generalu Salls - Seevisu piše list, da je takoj odstopil kot predsednik organizacije bivših avstro - ogrskih častnikov, čim je zaznal, da so oblastva prišla na sled delovanju, ker je hotel na ta način odvaliti od sebe vsako odgovornost, dočim so ostali njegovi pomagači pol. kovnik Henneberg, podpolkovnik Kva-ternik, mornariški kapetan Matašič in drugi. Razen na Ciglani v baraki št. 6 so se sestajali tudi v Vrabcu. Teh sestankov se je udeleževal tuđi Stjepan Radič sam. Sklepi so se navadno delali ustno. Na te sestanke je očividno mislil Radič, ko je pretil: »Ko dam migljaj!« Pri vseh aretirancih, posebno pa pri častnikih so našli vojaške šifre in uradne dokumente, ki izvirajo iz poedinih vojaških poveljništev. Na podlagi teh listin so jih oblastva prijela.
PREKI SOD?
Beograd, 23. julija. (Z) Kakor poroča »Preporod«, je zahteval poveljnik zagrebške armije, ki je dal zapreti vse privce, v kolikor gre za vojaške zadeve, da se preiskava razširi tudi na politično udejstvovanje veleizdaje. Zato se je postavila vlada na stališče, da imajo civilna oblastva uvesti preiskavo v tem smislu. Poveljnik armije meni, da bi bilo treba proglasiti preki sod, da ne bi krivci pobegnili vsled pomoči civilnih oblaste v. Vlada še ni odgovorila na ta predlog armijskega poveljnika.
Zagreb, 3. julija. (Z) V Zagrebu so oblastva izvršila hišno preiskavo pri soprogi grofa Miroslava Kulmerja, ki jo je Danica Androličeva zapletla v afero. Preiskava pa je ostala brezuspešna. Androličeva je kasneje preklicala svoje izpovedbe na policiji, vsled česar je bil grof Kulmer izpuščen na svobodo. To je dalo povoda nekaterim listom, da so v vohunsko zadevo spravili tudi grofa Kulmerja, znano politično osebnost v Zagrebu. Nekaj časopisov je celo hotelo iz vse zadeve s tem gospodom kovati svoj politični kapital.
ZANIMIVA IZJAVA DR. ŠURMINA.
Zagreb, 23. julija. (Z) Vseučili-ški profesor dr. Š u r m i n objavlja v današnjem »Hrvatu« izjavo, v kateri pravi, da so vse časopisne vesti o njegovem zadnjem bivanju v Beogradu in o nekaterih političnih pregovorih, ki jih je baje imel v imenu hrvatske zajednice ali v imenu kakršnekoli druge skupine ali v svojem lastnem imenu, neresnične in neosnovane. Dr. Šurmin je prišel v Beograd v popolnoma osebni zadevi, vsled česar so brezpredmetne vse politične kombinacije, ki se delajo v zvezi z njegovim razgovorom z gosp.
Liufeo Jovanovičem,	L
ORLOVSKA ORGANIZACIJA RAZPUŠČENA?
Beograd, 23. julija. (Z) »Prepo rod« omenja, da je policija razpustili Koroščeve Orle, ki so se zadnje časi udeleževali separatistične in protidn žavne akcije, o čemer je preiskava pr) nesla dokaze.
STOJAN PROTIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 3. julija. (Z) G. Stojal Pro tič je dospel včeraj v Zagreb. Iz» javil je, da nima nikakih političnih ci Ijev, ampak da je le rekonvalescent. G Protič je, kakor se domneva, prekini svoje lečenje v Rogaški Slatini v svrhc| da se udeleži v Beogradu priprav svoji skupine za občinske volitve v Beogra! du. Objavil je hkrati, da tudi ne mori priti na kongres Jugoslovenskega no vinarskega udruženja v Ljubljano, či* gar predsednik je, ker bi moral tari mnogo govoriti in se udeleževati ban» ketov, česar pa ne more storiti zarad bolezni.
Naša kraljevina ne podpiše pogodbe s Turčijo.
Beograd, 23. julija. (B) Po infop macijah, ki jih je dobil vaš dopisnik nj zanesljivem mestu, naša država n| bo podpisala mirovne pogodbe j Turčijo, ker so gotove gospodarsko» finančne klavzule protivne našim intep esom. V zmislu teh klavzul bi morali naša država prevzeti del turškega dol ga na račun Južne Srbije. Naša vladi je odločno zavrnila ta načrt, ker }< vprašanje združenja Južne Srbije v biv. šo Srbijo že rešeno z bukareškim h londonskim mirom L 1913.
Jusoslovemko-avstrij* ska konferenca v Mariboru.
Beograd, 23. julija. (B) Naši vlada je imenovala za delegata gg. F o» tiča, inšpektora direkcije carin in d? Vodopivca, bivšega finančnega nadsvetnika v Ljubljani, ki se imata set stati 3. avgusta t. 1. v Mariboru I avstrijskimi delegati zaradi sklenitvi potrebnih konvencij o obmejnem prot metu med našo kraljevino in Avstrija Znano je, da je obmejni promet v glav» nem že reguliran. Ostala pa so še ne» katera vprašanja nerešena, tako vprašanje o pašnikih, turistiki, električnili napravah, lovu, ribolovu itd. Te stvari bodo predmet dela te mešane komisije
Komunistični atentati v Bolgarski
Beograd, 23. julija. (B) Iz Sofij« poročajo: Dne 21. t. m. ob 1.20 ponoči se je zaletel pri kilometru 185 železni» ške proge Sofija—Vama pri postaji Asem brzi vlak v osebni vlak, ki jd prihajal iz Vame. Sunek je bil tako močan, da je bilo 50 oseb mrtvih, 80 pa ranjenih. Ni še ugotovljeno, kdo je kriV nesreče. Domnevajo, da so nesrečo poi vzročili komunistični železničarji ki sd hoteli ^ tem manifestirati svojo neza-t dovoljnost zaradi vladne akcije proti komunistom.
Isti dan se je dogodila druga želez» niška nesreča na progi Sofija—Čari» brod, ki pa ni zahtevala žrtev.
Današnle prireditve.
V Ljubljani:
Kino Matica: »Marija Tudor«.
Kino Ideal: »Karavana umirajočih«.
Kino Tivoli: »Otrok komedijanta«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani
Tekoči teden: Sušnik« Marten trg M IfofiSkJJwwvetska cesta.
Narodna skupščina.
Izročitev Sladiča sadilca.
Beograd, 23. julija. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 10. Otvoril jo je predsednik Jovanovič.
Po opravljenih formalnostih je naznanil predsednik, da je stopil na mesto odstopivšega člana zakonodajnega odbora posl. dr. Gjorgja Brankoviča demokrat Večeslav Wilder. Zbornica je vzela to sporočilo na znanje. Nato so se prečitale prošnje in pritožbe, ki so se odstopile zadevnemu odboru.
Tajnik Pero Kobasica je potem pre-čital poročilo zakonodajnega odbora o uradniškem zakonu. Predsednik Jovanovič je izjavil, da se bodo izpremembe spisale na stroju in razdelile poslancem. Tajnik Kobasica je potem naznanil, da je imunitetni odbor poslal svoje poročilo o izročitvi nekaterih poslancev sodišču z oddvojenim mišljenjem poslancev Mihailoviča in tovarišev ter klerikalcev. Zbornica je prejela tudi poročilo odbora za proučavanje zakonskega predloga o zavarovanju proti toči. Mi-nisler pravde je poslal dopis, s katerim zai eva, da se izroči poslanec Radič sodišču zaradi dejanj po §§ 92 in 104 kazenskega zakona. Muslimanski poslanci iz Južne Srbije so sporočili, da bodo za nekaj dni odsotni od sej zaradi baj-ramskega praznika. Jugoslovanska Matica iz Splita zahteva strogo izvedbo rapailske pogodbe. Društvo odvetnikov iz Ptuja je poslalo predstavko rtede ureditve imovinsko-pravnih za-’cv £ strani okrajnih sodišč In delavske rVr-nice v Beogradu glede konference delavskih zbornic o donošenju zakona o državnih železničarjih. Minister za poljedelstvo je potem odgovoril na neko vprašanje poslanca Popoviča.
Nato se je prečital dopis ministrskega predsednika o izvolitvi članov glavne kontrole. Državni svet je izvolil na svoji seji dva kandidata za predsednika in 14 kandidatov za člane glavne kontrole. Od teh kandidatov ima narodna skupščina izvoliti predsednika in sedem članov glavne kontrole.
Predsednik je nato odredil odmor desetih minut, da bi se mogla vlada sporazumeti o dnevnem redu. Ministri so na svoji seji sklenili, da se stavi na dnevni red vprašanje izročitve Stjepana Radiča sodišču. Zato se je sklenilo, da pridejo na dnevni red prihodnje seje sledeče točke: 1. razprava o poročilu zakonodajnga odbora o uradniškem zakonu, 2. izvolitev članov glavne kontrole in 3. razprava o poročilu odbora za proučavanje zakonskega predloga
hitre
glede zavarovanja proti toči in pomoči oškodovancem.
Seja se je zaključila ob 11. Prihodnja seja jutri dopoldne ob polu 10.
ČLANI GLAVNE Kf ’NTRDLF.
Beograd, 23. julija (B) Državni svet je predložil narodni skupščini seznam oseb, ki naj se izvolijo za čl?ne glavne kontrole. Za predsednika sta bi. la določena član glavne kontrole Milutin Popovič z 21 in Gjorgje Nestoro-vič s 15 glasovi, za člane pa so bili določeni v prvem glasovanju odvetnik Dušan Beljak z 22 glasovi, načelnik fi. nančnega ministrstva Hilarij Vodopivec z 22, pomočnik generalnega direktorja posrednih davkov Miloš Stojilkovič z 19, načelnik ministrstva za agrarno reformo Josip Ferlič z 19, generalni direktor posrednih davkov Nikola Ko-njevič, ravnatelj čekovnega urada v Ljubljani Jakob Vrečko s 15. načelnik finančnega ministrstva Milojko Vasovič s 14 in generalni direktor generalne direkcije carin Vašo Dimitrijevič s 14 glasovi. V drugem glasovanju sta bila do. ločena načelnik neposrednih davkov Milan Cenič s 14 glasovi Pri tretjem glasovanju je bil določen odvetnik Dragomir Nikolič s 15, v ožji volitvi pa sodnik v Beogradu Živan Mihailovič s 14 glasovi.
O tem predlogu bo narodna skupščina razpravljala jutri.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 23. julija. (B) Po seji narodne skupščine se je sestal radikalni klub in je razpravljal o volitvi članov glavne kontrole. Za predsednika glavne kontrole je določen kot kandidat radikalnega kluba g. Miloš Stojilkovič, za člane pa gg. Nikola Konjevič, Milojko Vasovič, Vašo Dimitrijevič in dr. Dušan Beljak, dočim se je glede gg. Ferliča, Krleže in Trickoviča prepustilo, da se "aknadno določijo.
Na seji so je razpravljalo tudi o sporih, ki ro nastali v nekaterih okrožjih pri zadnjih volitvah. Klub je sklenil, da o teh sporih odloča ožji odbor.
Potem so nekateri poslanci predlagali, naj bi sc zvišale poslanske dnevnice od 180 na 250 Din. Finančni minister dr. S*ojadinovič je izjavil, da za te izdatke nima kritja, nakar jc radikalni klub sklenil na predlog ministrskega predsednika Pašiča, da se to vprašanje zaenkrat ne začne.
Beograjsko pismo.
Od našega stalnega, političnega, dopisnika.
Skupščina je delala v zbornici In v odsekih, delal se je novi vojni zakon in uradniški zakon. Uradniški zakon se je obravnaval v odseku, kjer so se reševali oni oddelki, ki so bili poprej preskočeni, namreč oddelek o uradniških plačah in o razvrstitvi po katgorijah. Pri tem se je, pojavilo dvoje težav:
Od ene strani se je postavila zahteva, da se uradniške plače izenačijo z oficirskimi plačami V ta namen naj bi se sestavil poseben pododbor, ki bi tozadevno pregledal obe postavi ter izenačil plače. Še resnejši odpor se je pojavil od strani enega dela radikalni!! poslancev, zlasti kmečkega stanu, ki zahtevajo, da se zmanjšajo temeljne plače uradnikov pod ono svoto, ki Je določena v vladinem načrtu, zato pa povišali dodatke, tako, da bi bilo nazadnje vseeno. Ti poslanci so namreč mišljenja, da se dinar lahko popravi In potem bi bile plače prevelike. Zato naj se določijo plače, ki bi zadostovale tudi, ako se dinar popravi dokler pa stoji nizko, naj se določijo večje doklade.
Obravnavanje vojne postave je prineslo nekaj interesantnih momentov. Vojni minister je otvoril debato z obimnim in zelo interesantnim govorom,
? katerim je povdaril dobre strani novega vojnega zakona, ki po možnosti odgovarja željam prebivalstva ter mo-
.idm potrebam.
V splošni debati, ki se je potem pri-d. ::’, je imel v imenu jugoslovenskega : aba g. Škulj govor, v katerem je raz-U ol »pacifizem« svoje stranke. Njegov -.jvor je naredil med radikalci naj-:ugodnejši vtis, ter je še povečal prepad med Slovenci in radikalno stranko.
’ svojem govoru je praktično vzkliknil: Proč z militarizmom, proč z despotizmom, proč z diktaturo nekaterih.« Zahteval je, naj se odpravi vojaštvo in uvede »milica«, Srbija naj prva začne z razoroževanjem, vmes je pa tudi izjavil da slovenska ljudska stranka ni protidržavna.
Poslanec Škulj je dobil takoj od vojnega ministra silno krepak in jasen odgovor. Oospod minister je krepko zavrnil zahtevo po milici. Švica lahko izhaja s samo milico, ker nima niti enega nasprotnika. Mi imamo pa neprijatelje na vseh straneh, katerih se ne moremo obvarovati s pacifizmom in z milico. Z milico je pač tako, kakor z vaškimi ognjegasci in z veteranskim društvom, ljudske svečanosti, tombole
s sreče-
lovi in za pogrebne paraae so dobri, kadar pa gre za res, pridejo prepozno. Sicer je pa nekdanja slovenska narodna vlada naredila izkušnje z milico in v Ljubljani bi bili lahko tudi gospođu Škulju dali podatke. Vsak komandant narodne straže je samo po pojedinih porcijah vedel, koliko vojakov ima pod sabo. Ce je pa bilo treba kaj narediti, je od svojega milicarja dobil precej nečeden odgovor. Ali je mogoče pričakovati, da bi taka «narodna straža«, ki je pred tolpo nemških hajmverovcev tekla kot zajci, pred resnim nasprotnikom obstala? Z milicami so se vojskovali razni vladarji v srednjih vekih in zgodovina pravi, da so take najemniške čate edno bile mirnim domačinom mnogo nevarnejše, kakor pa sovražniku. Proti organiziranim armadam se pa milice nikdar niso mogle boriti z uspehom. Sicer je pa milica tuda vedno mnogo dražja, kakor pa redna vojska.
V prvem delu svojega govora je gospod Škulj jako široko deklamiral o pacifizmu. Trdil je, da je izkustvo svetovne vojne pokazalo, da je militarizem zanič in da je pacifizem najpametnejša stvar. Tako lekcijo so v svetovni vojni res dobili Nemci, ki so bili tepeni in je njihov militarizem šel v franže. Ker je njihov militarizem uničen, bi radi, da bi še drugi zmagonosni narodi, izgubili svojo silo. Toda zmagoviti narodi, na primer Francozi in Srbi so dobili o vojski ravno nasprotno »izkustvo«. Uvideli so, da se imajo militarizmu zahvaliti, da niso bili iztrebljenci, in zdaj so prepričani, da jih more samo militarizem obvarovati da ne padejo. S Šku-Ijevim govorom in odgovorom ministra sta zadeli druga ob drugo dve nasprotni orijentaciji:	orijentacija centralnih
držav in antante, premaganih in prema-govalcev, premagano avstrijakanstvo in zmagonosno srbstvo. »Pucifist« more biti nekoliko »prfrknjeni« idealist, ab. straktni teoretičar, umetnik na gosli, a ne človek, ki hoče urejevati »kraljestvo tega sveta«. Zgodovina priča, da je še vsaka država propadla, katero je pričel razjedati pacifizem.
Šktiljeva pesem je torej izvaja v »skupščini zelo neprijazen odmev in je I takoj dobila krepak odgovor. V svojem govoru je celo zakrivil neke netaknosti — milo rečeno — ki so morale vsacega Srba globoko zadeti. Tako n. pr. je napadel ruskega carja Nikolaja II., ter mu očital nedoslednost, češ. da je 1. 1903
sklical mirovni kongres, 1. 1914 pa prijel za meč in da je vsled tega postal žrtev neumevanja razmer. — Ta izraz vsebuje prikrito grožnjo našemu vladarju, da se tudi njemu lahko tako zgodi, kot ruskemu. Dalje vsebuje indirektno odobravanje, da so boljševik! ubili carja. Ruski car je potemtakem postal samo žrtev svoje nedoslednosti in neumnosti. Naj bi pustil, da 1. 1914 Nemci pomandrajo Srbijo, pa bi bil lahko še sedaj živ in noben nemški agent, judovski boljševik, bi se ga ne bil dotaknil. Gospod poslanec morda ni tako daleč mislil, morda je samo pobral frazo, katero je nekje slišal, toda tako se le razumelo na srbski strani in naredilo je zelo mučen utisk. Treba si je predstaviti, kako je ves srbski narod trepetal dotičnega usodepolnega trenutka, ko se je šlo za »biti ali ne biti« celega naroda iti kako1 neizrečeno je odleglo, ko je takratni prestolonaslednik Aleksander javil, da je ruski car obljubil svojo pomoč. Srbski narod smatra carja Nikolaja kot mučenika zvestobe, a poslanec Škulj vrže javno v zbornici trditev, da je samo žrtev svoje nedoslednosti in neumnosti! Poleg tega je v tem stavku še ena velika zgodovinska neresnica. Znano ja namreč, da 1. 1913 od carja Nikolaja sklicana mirovna konferenca ni uspela edino radi tega, ker Nemci niso marali razoroženja. Torej bi se k večjemu o Nemcih moglo reči, da so žrtev »nepoznavanja razmer«.
Od nasprotnih strani so neprestano leteli na govornika ostri medklici ki so govornika spominjali, da je ta antimili-tarizem zelo mlad. Začel se je šele, ko ja propadel militarizem centralnih držav. Zakaj niso propovedniki sedanjega antimilitarizma bili antimilitaristi pred vojno in med vojno? Potem bi se vsaj moglo reči, da je to doslednost in prepričanje. Ako pa ljudje, ki so bili še nedavno hudi militaristi, začenjajo pridigati pacifizem, ne more nikdö verjeti v iskrenost tacega izpreobrnenja. Ako bi dva človeka šla kvartat, ter bi eden izgubil, potem pa začel razlagati: kvarta-nje je. slaba in neumna stvar. Jaz sem sedaj načeloma proti kvartanju. Bodi, kakor da nisva kvartala, ter daj nazaj, kar si dobil — se mu bo vsak smejal. Tako dela tudi pridigovanje sedanih pacifistov pri Srbih samo ta vtisk, da so jezni, ker je srbski militarizem premagal avstrijskega, ter ga uničil.
Pri glasovanju koncem splošne debate je bil zakonsk načrt sprejet z glasovi demokratov, radikalcev, zemljo-radnikov, proti glasovom slovenske liudske stranke in enega socijalista. Slovenska ljudska stranka se je pri tej priliki postavila na izrazito protimilitari-stično stališče, kar more imeti znatne posledice. S takim nastopom se ne doseže nič, pač pa postane položaj Slovencev še težji. To bo lahko občutil marsikateri Slovenec, ki bo moral k vojakom. Po takih nastopih ni čudno, če si bodo Srbi predstavljali, da je celo slovensko ozračje zastrupljeno od pacifizma. Francozi so med vojno pacifizem imenovali »defetizem« in so vsacega defetista kaznovali s smrtjo, in to jih je rešilo. Ako bi bil tudi Kerenski tako delal, bi bilo vojne že 1. 1917 konec in Rusija bi ne bila doživela bolj-ševiških grozot. Na Nemškem ni nikomur niti na misel prišlo, da bi bil pacifist in so duševno bolezen imeli za druge. V Avstriji so vsacega, kdor je sploh mogel priti na sum pacifizma, internirali. Sedaj, po vojni, sicer ni potreba v naši kraljevini tako ostrih nastopov, gotovo je pa, da niti vojaška, nti civilna oblastva ne morejo rada gle. dati antimOitaristične propagande.
Za enkrat ni pacifizem nobena nevarnost za državo, ker Srbi nimajo zanj nobenega smisla in znajo, da morejo samo z orožjem obdržati, kar so z orožjem dobili, pač pa je lahko nevaren za Slovence.
Odklonjen dr. Wiüanov predlog ¥ rimski zbornici.
Ri m, 23. julija. (K) Iz razprav o volilni reformi v zbornici je še poročati: Poslanec dr. Wilfan se je zavzemal za to, da se kandidatne liste v volilnem okrožju zložijo, da tako tujejezični prebivalci v Trentinu in Furlaniji bolj pridejo do veljave. Ko je govoril o kršitvah pravic, ga je dešnica viharno prekinila. Poslanec Vicini je omenil da zakon pozna le italijanske držav. Ijane, ne pa aiogenih. Zakon nudi opo-
ro za to, da se je mogoče volitev udeležiti redno z lastnimi listami, vsled česar je predlog dr. Wlifana odveč. Državni tajnik Acerbo se je strinjal s temi izvajanji, nakar je bil Wilfanov predlog odklonjen. Končno je bila, kakor smo že javili, volilna reforma v tajnem glasovanju z večino 100 glasov sprejeta in zbornica odgodena. Senat bo razpravljal o volilni reformi najbrže še-le na jesen.
IfaSijsnska jeza.
Pred par dnevi je objavila »Idea Na-zionale« članek, v katerem obravnava to vprašanje. Med drugim pravi ta list sledeče:
»Objavili smo to vest, ki se ie pojavila takoj po poročilu o prodaji Wrangelovih ladij kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tej zadevi je bilo sklenjeno tudi posojilo, ki ga je te dni odobrila francoska zbornica. Mi smo že večkrat govorili o pomenu tega kredita, ravno tako smo se tudi bavili z govorom g. Polncareja, ki je utemeljeval to posojilo z opozorilom na Madžarsko in Bolgarsko, ki sta sovražnici današnje kraljevine SHS. Francoski general Le Ronde pa ni bil v Kotoru zato, da inspirira strateške meje napram Madžarski in Bolgarski, kajti s Kotora se vidi naravnost v Italijo...
Kar se tiče vojnih ladij samih, moramo predvsem pripomniti, da te ladje niso francoska last. Poleg tega' prepoveduje čl. 18. washingtonske konvencije prodajo vojnih ladij. Italija je odbila že mnogo povoljnih ponudb, ker se je točno držala omenjene konvencije, pa tudi Anglija se ni pregrešila proti tej pogodbi, dasiravno Ima več tiso-čev ladij na prodaj.
Nam se dozdeva, sklepa omenjeni list, da se je treba pri prodaji teh vojnih ladij spomniti eksistence čl 18. washingtonske konvencije.
Konferenca v Sinaji.
^laia vlada m Bolgarska. — Sascrožitev Maa-žarsk©. — Dr. Eanaš zastopnik Male aparate pri Hrisš&vu narodov.
Beograd, 23. julija. (B) Vaš dopisnik doznava fz merodajnega vira sledeče važne posameznosti o konferenci v Sinaji. Včeraj je dal minister za zunanje posle dr. Ninčič ministrskemu svetu potrebna pojasnila glede konference v Sinaji. Dr. Ninčič je poudarjal, da se bo na konferenci Male antante poleg drugih vprašanj pretresalo tudi vprašanje zadržanja Male antante napram Bolgarski. Ministrski svet se je strinjal z ministrom zunanjih poslov, da Mala antanta mora, ako bi bolgarska vlada kršila mirovno pogodbo, podvzeti proti Bolgarski energične mere in pre-sije, ter da sa mora posebno paziti na gibanje bolgarske vojske, kakor tudi na to, da ra izvede popolna razorožitev Bolgarska, kakor je to predvideno v mirovni pogodbi.	/
Za tem ie ministrski svet dolgo razpravljal o bolgarski komitaški akciji v našem delu Macedonije. O tem so bile dane našemu ministru za zunanje zadeve potrebne instrukcije, da spravi to vprašanje pred konferenco v Sinaji, kjer se naj podvzamejo skupni koraki da se zagotovi varnost v Južni Srbiji.
Kar se tiče Madžarske, se je tudi razpravljalo na ministrskem svetu. Na-
ša vlada stoji na stališču, da mora biti Mdžarska razorožena v skladu z določili mirovne pogodbe in da se vsa madžarska revanžna društva razpuste. Sodi se, da bodo na konferenci v Sinaji sprejeti sklepi v tem smislu.
Kar se tiče člana Antante v Društvu narodov, je dr. Ninčič izjavil, da ne sprejme kandidature in da vsled tega dr. Beneš prihaja v poštev za člana Male antante v svetu Društva narodov.
Vaš dopisnik je doznal dalje o tem predmetu, da je imel dr. Ninčič danes zelo dolg razgovor z ministrskim predsednikom Pašičem. Dopisnik je izvedel iz zanesljivega vira, da bo na konferenci dr. Beneš obširno govoril o uspehu svojega potovanja v London, Pariz in Bruselj, in da bo obrazložil mišljenja češkoslovaške vlade o reparacijskem vprašanju, kar se tiče vprašanja vstopa Poljske, Grške in Albanije v Malo antanto, se bo o tem razpravljalo z ministri zainteresiranih držav. A zelo verjetno je, da se bo to vprašanje difinitivno rešilo o priliki sestanka našega in romun skega kralja v Bratislavi, ki bo 20. avgusta t 1. in katerega se bodo udeležili ministri zunanjih poslov Male antant®, Grške in predstavnik Albanije.
Rudarska stavka v Sloveniji.
USPEŠNA INTERVENCIJA ZASTOPNIKOV NRS.
Beograd, 23. julija. (BK) Danes dopoldne jo sprejel minister za rude in šume g. dr. Milan S r s k i č trboveljskega občinskega gerenta g. M. Korena in tajnika trboveljsko krajevne organizacij"' NRS g. Fr. B o g v e j a , ki sta intervenirala v korist stavkujo-čih r**Kjer. Na podlagi te intervencije je odredil g, minister, da se sestavi po-
sebna komisija, ki odpotuje v Ljubljano k pogajanjem. G,, minister je izjavil, da želi vlada mirno rešitev spora in za-l^aljitev upravičenih mezdnih zahtev r^arjev.
Beograd. 23. julija. fBK.) V zadevi stavke rudarjev so intervenirali tudi klerikalni poslanci, toda njih inter, vencija je bila brezuspešna.
Podpirajte
Jugoslovensko Matico!
Emil Stefanovič:
Rydarp v stavki,
V četrtek, dne 19. julija ob 6. uri zvečer je izbruhnila po vseh revirjih Trboveljske premogok. družbe stavka.
Interesantno iz psihološkega stališča je to, da je zastavkalo 10.000 rudarjev popolnoma spontano brez vsakih velikih predpriprav, kakor je to v vseh stavkah v manjših in večjih podjetjih v navadi. To spontanost razumemo pa samo tedaj, ako poznamo psiho našega rudarja, ako poznamo smisel bednega delavca za organizacijsko delo, njegovo visoko gospodarsko politično na. obrazbo in zlasti, kar je tudi najvažnejše, bedo in mizemo življenje kopalca črnega diamanta, ki tvega vsak dan svoje življenje v temnih brezdanjih ro. vih, da preskrbi z mizerno plačo sebe in svojo družino.
Kateri pošten in socijalno čuteč človek ne bo stal na strani silnih borcev v boju proti podjetniku izkoriščevalcu, ki vsled svoje nesposobnosti ali pa tudi vsled prevelike dobičkaželjnosti ne more zadostiti osnovnim potrebam člo. veka, ki tvega življenje za njegov dobiček, kakor tudi za celokupno državo.
Borba, ki so jo podvzeli rudarji napram Trb. prem. družbi bo težka in kruta, in navdaja nas, ki poznamo toč. no celokupno situacijo, trdovratnost podjetnika, kakor tudi nekatere druge temne strani, — tiha bojazen, da je bila stvar mogoče le preuranjena in premalo temeljito zamišljena.
Ali ako se je boj začel, ne smejo ru. darji poznati nobenih ovir, temveč morajo stopiti kompaktno energično in odločno skupaj, da ta boj tudi dostojno dokončajo. V to svrho je potrebno, da se ne silijo poedine organizacije s svojimi strankarskimi zahrbtnimi cilji naprej ter na ta način ne dajo prilike niti vladi niti podjetniku, da on izkorišča eventuelno iz tega nastali razcep v svoje dobro. Potrebno je, da se rudar pokaže dostojen v svoji veliki borbi, da se izogiblje vsakih konfliktov z žen-darmerijo, da opusti popolnoma alkohol, da se ne dotika, dasi v sili, poljskih pridelkov okoliškega kmeta ali svojega sotrpina, da podpira drug druzega v borbi, tako da bo celokupna jugoslo-venska javnost v ponosom zrla na dostojno borbo svojega delavstva.
Narodna radikalna stranka stoji v smislu svojega programa na stališču,
da ie predvsem potrebno se zavzemati za malega človeka, delavca in kmeta, zato bomo mi opravičeno borbo delavstva proti Trb. prem. družbi podpirali z vsemi nam dovoljenimi zakonitimi sredstvi, in želimo, da se boj uspešno konča v dobrobit delavstva, kakor tu« di države.
Zapiski.
NEKAJ GNILEGA JE V DEŽELI RADKALSKI.
(Odgovor: »Jutru«.)
»Vse propada, samo demokratska stranka narašča.« (»Jutro«).
Gospodje, vi ne razumete najosnovnejših pojmov življenja, vi zamenjujete za. konsko življenje s politiko.
Politika ima vzvišeno nalogo urediti gospodarsko, socijalno in kulturno življenje v državi. V smislu modernega naziranja In duha časa je neobhodno potrebno, da sodeluje celokupni narod v rešavanju teh vprašanj — torej je tudi potrebno, da se vsa naspiotna naziranja stvarne, kakor tudi osebne politike razčistijo javno potom mirne, dostojne in objektivne debate, ker nikakor ni zdravo, da se obravnavajo sporna vprašanja tajno potom Intrig In zahrbtnosti.
Zvesti temu osnovnemu principu smo razčistili zadevo predsedstva našega kočevskega sreza z glavnim tajništvom.
Razčiščenje ie rodilo še trdnejše prijateljstvo in ožle vezi za skupno delovanje v dobrobit našega celokupnega delavnega ljudstva.
Zakonsko življenje je politiki popolnoma nasproten pejm, ker predstavlja najintimnejšo vez med dvema človekoma različnega spola.
Po našem danes še merodajnem naziranju nima nikdo pravice niti se vmešavati v te intimne odnešaje, niti jih razdirati. Naši »Jutrovci« razumejo ta dva pojma ravno nasprotno, politiko imajo za zakonsko življenje in zakon za politiko.
Vprašanje sporov z dr. Tavčarjem in dr. Ravniharjem, ki so spadali v politiko, so obravnavali tajno, prikrito in zahrbtno z intrigami toliko časa, da so stranko razbili. Vprašanje najintimnejših zadev g. Peska, dr. Kreka in drugih pa so obravnavali pred celokupno javnostjo.
Vidite, to je razlika demokratsko in ra-dikalsko mentaliteto.
Mi gradimo potom medsebojnega raz-čiščenja in sporazumevanja, vi razbijate potom intrig in zahrbtnosti.
Mi imamo hvala Bogu, zdrav in odkrit humor, ki je'podlaga zdravega razvoja javnega življenja, vi imate patološko - kriml-nelno tmurno ambicijoznost, ki bazira na umazanih spletkah.
Gospodje, vi ste še slabi ne samo v pravilnem razumevanju življenja, temveč tudi v njegovih osnovnih pojmih, ali bo že
bolje, morate pač pridno čitati »Jutranje Novosti.« — S,
Nečuveno postopanje avstr, oblasti na koroški državni meji.
V	smislu odločbe razmejitvene komisije so vas Libeliče prevzele naše oblasti dne 1. oktobra 1922 1. Nekaj dni poprej so prišli prebivalci sosedne avstrijske vasi Potoče s konji in vozovi v Libeliče ter so ob asistenci takrat še nemške žandarmerije odpeljali od tod preko meje 1. brizgalnico na lastnem vozu in zraven spadajoči voz cevi; 2. le-Stvo na lastnem vozu in drugo požarno orodje; 3. vso opremo enega šolskega razreda z lončeno pečjo vred, ter vse važnejše uradne šolske spise. Razen tega so pobili 48 šip na šolskih oknih, ter odnesli 29. septembra 1922 iz šolskega poslopja tudi še 8 zunanjih oknic. Konečno so si prilastili in odpeljali vso opravo in uradne spise občinske pisarne.
Brizgalnica je bila last libeliških posest «likov in ne občine, ker je bila nabavljena samo s prispevki vaščanov. To je bilo sosednim občanom natančno znano in je lastnino libeliških vaščanov na brizgalni sosedni avstrijski župan Lovrenc Barth, pd. Ma-0č v Potočah, izrečno priznal.
Dne 30. septembra 1922 je zastopstvo naše občine v navzočnosti našega in avstrijskega odposlanca lastnino na brizgalni Imenom Libeličanov uveljavljalo, a nemška komisija ni hotela o tem razpravljati.
Da se popravi storjeno nasilje Avstrijcev, in ker mirnim potom ni bilo pričakovati povrnitve požarnega orodja zakonitim lastnikom, so segli Libeličani po vsem opra vičeno po samopomoči, ter v noči na 9. junija 1923 skrivaj pripeljali brizgalno z ostalo opremo čez mejo nazaj v Libeliče. Niso se pri tem poslužili nikakega nasilja, razun da so bili primorani odpreti zatvorjena vrata novega gasilnega doma v Potočah.
Dasi avstrijska vlada ve, da je pravica na naši strani in da so Libeličani šli samo po svojo lastnino, se sedaj maščuje na ta način, da po svojih žandarjih aretira vsakega Libellčana, ki pride, poslužujoč se dopustnega obmejnega prometa na njihovo Stran.
V	nedeljo dne 15. t m. so aretirali posestnika Oleška v Gorčah, v Labudu (La-evam.nd), kamor je prišel za svojo ženo k zdravniku po zdravila. Odvedli so ga na okrajno sodnijo v Pliberk in ga pridržali v zaporu, dasi ni imel pri akciji radi brizgalne nikakega opravka. Šele na osebno intervencijo njegove žene Roze Oleško pri državnem pravdništvu v Celovcu in po položitvi kavcije 5000 Din in 19.000 a. K. so ga izpustili 20. t. nt. na svobodo.
Dne 20. julija 1923 popoldne ob 1. uri so znova aretirali sinova libeliškega posestnika in trgovca Petra Ringa, Petra in Antona Ringa, ki sta prišla z legitimacijami na V Avstriji ležečo RingoVo njivo, da bi postavila požeto rž v kope. Odvedli so ju dan nato istotako na sodnijo v Pliberk, dasi tudi onadva nista bila pri rešitvi brizgalne adeležena.
Obstoja nevarnost ,da zasledujejo avstrijske oblasti namen, da vsakega našega državljana, ki pride četudi z legitimacijo Čez mejo, kot osumljenca radi odpeljanja brizgalne, ter ga pridrže tako dolgo v zaporu, da Izsilijo iz njega kavcijo in hočejo 8 temi kavcljamj izvajati pritisk, da se vrne brizgalnica, ki ni njihova lastnina.
Pri tem postopajo na skrajno brezobzi-način. Peter in Anton Ring sta bila v delavnih oblekah, brez sukenj in brez denarnih sredstev, gnali so jih kot največja hudodelca vklenjene ob belem dnevu skozi vse obljudene kraje. S tem se ne godi kri-i»Ca *amo prizadetim, ampak se naravnost izpodkopava ugled naše države in naših «o f?,.’ p,red našim in avstrijskim prebi-vaJstvom. Jasno je, da se na ta način dela našemu ljudstvu moralna in materijalna Jkoda, ker izgleda kakor, da so avstrijske oblasti vsemogoče, naša pa brez sredstev za odpomoč.
To postopanje vpije tem bolj po energični obrani naših državljanov po naši vladi, ker se ljudstva polašča silno razburjenje In ker gre v pravnem oziru za čisto civilno preporno stvar, za koje rešitev obstojajo legitimna sredstva.
Pozivamo zato naše vladne kroge in tudi naše narodne poslance, da zastavijo nemudoma vse sile In napravijo energične korake, da se da prizadetim osebam polna odškodnina in naši državi polno zadoščenje.
Vsa javna glasila prosimo za ponatis teh vrstic in naše poslance za primerno akcijo tudi v parlamentu, da se tako zazna v širnem svetu, kako postopa Avstrija s tujimi državljani in kako zlorablja svoje lastne zakone njih v škodo.
Občinski urad Libeliče, dne 21. julija 1923.
Župan: L Staudekar, L r.
-	—■ Telefonska centrala v Velikih Le
Kabu Napram velikolaški telefonski cer (rali, o koje otvoritvi smo že poročali n tem mestu, so naslednje telefonske Kpvon title v I. pasu: Bled, Bohinjska Bistnc; Brežice, Celje, Cerklje, Črna pri Prevaljai OolenJI Logatec, Domžale, Gorenja va Grobelno, Grosuplje, Guštanj, Hrastnik, J« Senice na Gorenjskem, Jezersko, Kamni. Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Kranjsk «Ora, Krško, Laško, Lesce, Litija, Ljubljani Harenberg, Medvode, Meža, Mežica, Mut; Jtovo mesto, Planina pri Rakeku, Podnar Podplat, Poljane nad Škofjo Loko, Polj-»e. Polzela, Prevalje, Pristava, Radeče P «danem mostu Radovljica, Rakek, Rečic na Paki, Ribnica na Dolenjskem, Ribnica n Pohorju, Rimske Toplice, Rogaška Slatin Rogatec, Selca nad Škofjo Loko, Sevnic Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Straž Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Sv Jui ob Juž. žel- Sv. Pavel pri Preboldu, S Peter v Savinjski dolini, Škofja Lok Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Toplic pri Novem mestu, Trbovlje, Trebnje, Trži Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Vi hred, Vuzenica, Žalec, Železniki in Žiri; II. pasu pa: Apače, Beltinci, Brezno, Cai sova, Creinsovci, Dolnja Lendava, Frar Uomja Radgona, Ivanjkovci, Križevci p Ljutomeru, Ljutomer', Maribor, Moškanjc Murska Sobota, Ormož, Pragersko, Prosi ajakovci, Ptuj, Ruše, Račje, Slatina Radei ci, Sredšče ob Dravi, Stmišče, Sv. Jakob Slov goricah Sv. Marjeta pri Moškanjci Sv. Lenart v Slov. goricah, Šent lij v Slo goricah, Velika Nedelja, Zavrče in Zgorn; Sv. Kungota. — VI pasu se plača za tr minutni pogovor 15 Din, za enak pogovc V II. pasu pa 20 Din.
AH ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti?
Dnevne novosti.
— Poziv gostoijubEemu meščanstvu. V dneh 4., 5. in 6. avgusta se vrši v Ljubljani kongres jugoslovenskih novinarjev, katerega se bodo udeležili poleg vseh jugoslovenskih novinarjev tudi inozemski gostje. Odbor ljubljanske sekcije UJN apelira na znano slovensko gostoljubnost In prosi, da dajo Ljubljančani za ta kratek čas razpoložljive sobe proti plačilu na razpolago. Prijave sprejema Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave.
— Beneška noč na Bledu. V nedeljo zvečer so jeli pokati topiči in blesteče rakete z Bleda in grada švigati v sinji zrak. Naenkrat je zažarel bengalični ogenj, oglasila se je godba in ognjeni zublji so presekali tmino, kakih 12 velikih kresov pod gradom drug poPg drugega, je tvorilo čarobno sliko. Vzplapolali so tudi kresovi po sosednjih hribih. Iz pristana, ob zdraviliškem domu, se je jela pomikati blesteča vrsta čolnov, okrašenih s pisanimi lampijončki, proti kraljevemu gradu, kjer je godba zasvirala »Bože pravde«, »Naprej« in »Slovenec sem«. Tisočglava množica je navdušeno klicala »Živijo« svojemu ljubljenemu vladarju, nakar se je kralj s kraljico prikazal na balkonu in novi navdušeni Ži-vjjo-klici so zaorili. Ognjena črta blestečih čolnov je splavala dalje, okrog in okrog jezera spremljana z godbo, nakar se je množica razšla po zabaviščih. Samo otok je ždel ves čas tih in mračen, kot bi se dvignil iz globine zasužnjeni duh davnine in se, rešen okov, zamislil v te ognjene Jezike — jasne glasniku svobodnega naroda.
— Premestitev štaba kosovske divizije. Vojno ministrstvo je premestilo štab kosovske divizije iz Prištine v Mitrovico. Prištanci so vložili prošnjo, da bi štab še nadalje ostal v Prištini, ker je Priština srce Kosova.
— Redukcija v ministrstvu za socijalno politiko. V ministrstvu za socijalno politiko bo odslej naprej posloval samo en administrativni oddelek in ena registratura. Na ta način bo odpuščenih precej uradnilcov. Obenem se bo na ta način hitreje poslovalo.
— Redukcija v finančnem ministrstvu. Finančni minister se je odločil, da ukine pri nekaterih okrajnih finančnih oblastvih mesto blagajnika in, da prenese njegove posle na ostalo uradništvo. Na ta način bo mogoče reducirati precejšnje število urad-ništva.
— Zvišanje poštnih pristojbin. Kakor smo _ ze poročali, je minister za pošto in brzojav izdal naredbo, da se povišajo poštne pristojbine za poštne predale in za pisma in dopisnice, ki se pošiljajo iz naše države v inozemstvo. Predplačilo za predale brez_ ključa se poviša na deset a za one s ključem in za predale za nakaznice in pakete na 15 Din mesečno. Za poslovanje z zatvorjenimi torbami, katere uporablja oseba, stanujoča izven poštnega rajona, se poviša pristojbina na 10 Din. Za navadna pisma in za zaprte dopisnice se poviša pristojbina od dva na tri dinarje za prvih 20 gramov ali za del te teže, za preko 20 gramov ali del te teže pa še za 1 Din 50 par. Za odprte dopisnice se poviša pristojbina na 1 Din 50 par. Za poštne predale velja povišanje od 1. julija dalje, za pisma in dopisnice v inozemstvo pa od 1. avgusta.
— Automatične telefonske centrale. Kakor smo že svoječasno poročali, dobi Beograd, Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Sarajevo in Skoplje automatične telefonske centrale na račun nemških vojnih reparacij. Govornik bo dobil na centrali automatično zvezo z zaželjeno številko. Ako bi bila dotična številka slučajno zasedena, bo to pokazal poseben znak. Zagreb in Beograd dobita centrale z 10 tisoči številkami, ostala mesta pa s tritisoč.
— Nadzorstvo brodnikov. Iz Maribora nam pišejo: Z ozirom na obžalovanja vredno nezgodo, ki se je pred kratkim pripetila v Breznem in zahtevala štiri človeške žrtve v deroči Dravi, je naše časopisje opozorilo politične oblasti, naj brodove ob Dravi na celi črti vzamejo v strogo kontrolo. Ta opo-zoritev v našem časopisju je bila povsem umestna, ker se bodo le na ta način preprečili enaki slučaji. Tozadevnim pozivom pa je treba dodati, da mora politična oblast vzeti pod nadzorstvo tudi brodnike, oziroma osebe, ki na brodu prevažajo osobje, blago in živino, ker je na marsikaterem brodu opaziti, da tam poslujoči brodar duševno ni normalno razvit, oziroma da je duševno tako malovreden, ali pa po svojem značaju t^ko lahkomiseln, da r>od nobenim pogojem ni sposoben za opravljanje tako eminentno važne službe, v koje rokah je da.E za dnevom na stotine in stotine Človeških eksistenc. Tako je n. pr. v Mariboru na brodu kot brodar zaposlen fant, ki pri vsaki priliki vzbuja sum abnormalnega človeka, osobito z obnašanjem proti starim hudem, katere suva in riva in se proti njim v * 5rezobzirno in grdo obnaša in s tem Ka5e’ da za to službo nima potrebnih sposobnosti. Politična oblast naj tudi v tem slučaju stori potrebne korake.
, Podražitev zdravil. Ministrstvo za narodno zdravje je te dni izdalo novo tarifo
7rJrf^fiaV1 a'	tariti le cena poedinim
zdravilom znatno poskočila. Cena aspiri-,vJa -p, p,r- Poskočila za 80 odstotkov, sa-
nrednipti v f? odstotkov. Najdražji pa so predmeti, ki jih dobivamo iz Nemčije. Nji-
poskočila za 200 do 300 od-
Cena aikoholu je padla od 100 na 80 Din pro liter.
— Zvišanje števila trafik. Uorava državnih monopolov je sklenila zvi^tTi iti vilo tobačnih trafik za nadaljnih lof kf se bodo ustanovile v vseh krajih „Ue države — Za izseljence v Argentinljo Izseljeniški odsek pri ministrstvu za soci jalno politiko je obvestil one osebe, ki se želijo izseliti v Argentinljo, da je argentinska republika sklenila dati brezplačni vizum vsem onim, ki bodo potovali v Argentinljo v drugem in tretjem razredu.
_ prepoved prosjačenja. Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo vsem političnim organom naredbo, po kateri je prepo-vedano vsake vrste prosijacenje in kroš-njarenje. Politična oblastva bodo skušala to zlo Iztrebiti, ker se na ta naün dogajajo najrazličnejše goljufije in razbomištva.
— Reklamni listi v železniških vozovih. Generalna direkcija državnih železnic obvešča, da smejo biti v železniških vozovih nalepljeni samo taki Usti, ki im predvidevajo železniški predpisi. Vsi drugi reklamni plakati pa le tedaj, ako so opremljeni s potrebnimi navodili od strani davčnih uradov ia finančna oblasti,
— Zlet v Švico odpovedan. Švicarski konzulat v Zagrebu je nedavno sprožil misel večjega zleta v Švico. Ker pa se je prijavilo premajhno število udeležencev, je moral biti zlet odpovedan. Vzrok ie najbrže prevelika vročina. Vsekakor ■ pa bodo prijavljene! lahko potovali na svojo roko, ker jim da konzulat potrebna priporočila. Zlet se bo vršil poleti prihodnjega leta.
— Potovanje po Nemčiji. Nemška vlada je dala pred nekaj meseci svojim inozemskim zastopnikom nalog, da morajo otežkočati potovanje tujcev v Nemčijo, kar je odrejeno v aktu gen. konzulata od 8. oktobra 1922 št. 18. Nemška vlada je morala to svojo naredbo ublažiti, tako, da lahko dajejo nemška zastopstva vizum vsem onim, ki bi hoteli potovati v Nemčijo radi zdravljenja, študija, trgovine in celo onim, ki bi hoteli potovati samo radi luksuza. Na podlagi konference, ki so jo imeli zastopniki, se ne smejo radi tega delati nikake ovire, ki so se dosedaj dogajale. Baden je pristal, da se ne sme zahtevati predhodnega dovoljenja, niti pristojbina za isto. Bavarska ie pristala, da ne bo zahtevala predhodnega dovoljenja za bivanje preko konzulatov, marveč bodo dali tozadevno dovoljenje konzulati sami in bavarske oblasti bodo to dovoljenje brez nadaljnega odobrile. Na isto je pristal tudi Würtemberg in Tiiringen. Sploh bodo vlade vseh teh državic ukinile sedanjo prakso, da primorajo tujce prositi za predhodno dovoljenje, ako se že nahajajo v Nemčiji in hočejo iz ene državice V drugo. Oni tujci, ki pridejo v Nemčijo in bi radi tam ostali preko dovoljenega roka, morajo prositi za fladaljno bivanje. Pristojbino za prošnjo bo treba plačati v vrednosti zlate marke.
— Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Velike Lašče. Interesenti se opozarjajo na razpis V »Uradnem listu«.
— Nov način uporabe plina. V najnovejšem času je postavila neka nemška tvrdka na trg male aparate, kateri dajejo po velikosti, 5—15 kg ledu v dveh urah. Konstrukcija teh patentiranih aparatov je zelo enostavna, ker isti ne delujejo s pomočjo motorja in kompresorja kot dosedanji aparati. Stroški znašajo za vsak kilogram ledu le (2.5 Kj. — 0.2 m* plina). Kavarnam, lekarnam, bolnicam, restavracijam, slaščičarnam kot tudi vsakemu gospodinjstvu je s tem aparatom dana možnost, si napraviti doma z malimi stroški vsaki čas čisti led. Cela aparatura zavzema le malo prostora in se montira lahko povsod tam, kjer le plinov in vodni vod. Naročila za montažo in dobavo teh aparatov prevzema ravnateljstvo mestne plinarne v Ljubljani.
— Zapuščina v Ameriki. Neki Marko Geodinič (Grdinič, Grdenič, Grdenovlč) je umri 27. oktobra 1918 v Allegheny Hospi-talu v Cumberlandu, Maryland v Zedinjenih državah Amerike ostavivši ženo in de-co. Za bivališče sorodnikov se ne ve, Tudi ni znano, od kod je bil pokojnik, ki je osta-vil v Ameriki zapuščino v znesku okoli 200 dolarjev. Vsakdo, ki bi mu bilo znano bivališče pokojnikovo ali njegovih sorodnikov, se pozivlje, da javi to generalnemu izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica št. 15 s pozivom na št. 13.075 1. 1923.
— Bosanski kmetje v Srbiji. Poglavar gradačačkega sreza v Bosni se je odločil, da organizira zlet bosanskih kmetov v Srbijo. Na ta način bi Bosanci stopili v neposreden stik s svojimi srbskimi brati in bi se na lastne oči prepričali, da ni vse tako, kot jim je ubijala v glavo že prejšnja monarhija in tudi precejšen del današnjega časopisja. Ker pa so kmetje precej revni, se je poglavar obrnil na poljedelsko ministrstvo za primerno podporo. Zleta se bo udeležilo nad sto kmetov, ki bodo obiskali vsa važnejša gospodarska središča, kot Užice, Kraljevo, Kragujevac hi druga.
— Dunajski filmski igralci na Sušaku. Na Sušak je prišlo 17 dunajskih filmskih igralcev, ki bodo sodelovali pri posnemanju nekega filma. Igralci so se zelo zadovoljivo izrazili o postopanju naših Obmejnih oblasti, ki so jim šle na roko, čeravno so prišli pozno ponoči.
— Drva po mestnih nasadih nabirajo razni potrebni in tudi nepotrebni ljudje. Pri tem pa ne pobirajo samo suhljadi na tleh in suhih vej z dreves, marveč lomijo in sekajo vsevprek. V zadnjih dneh je policija več takih škodljivcev zalotila in bodo imeli prav neprijetne sitnosti ne le otroci in starejši nabiralci, marveč tudi njihovi odgovorni gospodarji.
— Pozor kopalci! Iz kabine kopališča Robežnika je bila ukradena Josipu Jeklu črna usnjata listnica, v kateri je imel okoli 100 Din, razne spise in legitimacije. Tatvino je izvršil znan postopač, ki se vedoma rad potika okoli raznih kopališč in zabavišč in je izvršil že nebroj žepnih tatvin.
— Poneverba, Mihaelu Predniču pri St. Vidu na Gor. ie poneveril neki znan lopov, ki ima že preko 20 kazni na grbi več obleke in perila. — V zadnjem času se zopet jako množe razne tatvine in poneverbe in se ljudje nujno opozarjajo pred nakupom sumljivega blaga od neznanih oseb.
— Gonilni Jermen 9 m 75 cm dolg in 15 cm širok, vreden 1600 Din je bil ukraden v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku.
— V DoL Sušicah je bilo ukradeno Antonu Nosetu sledeče: 2 zlata uhana, zlata broša s petimi belimi In modrimi kamenčki, črna usnjata denarnica z nekaj drobiža, 5- in 1 kronski srebrnjak, dežnik in hranilna knjižica na Ime Antona Noseta Kmečke hranilnice v Kandiji.
—- Na Brezjah je vlomil znan postopač v neko hišo in pokradel več obleke in perila in pa 2250 Din gotovine. Isti lopov je ukradel tudi mesarju Hvaletu v Rogaški Slatini 12.500 Din in pobegnil proti jugu.
— Ruski begunec Peter Kurlakov iz Karagaša v Hersenski guberniji, srednje velik, črn, je pobegnil iz Zaliloga pri Sorici na Gorenjskem. Begunec Je vpisan kot Ino-zemec pod št. 772 b, 1. baona.
— Pobegnil je od doma Karel Muršec iz Črnlenšaka pri Bišečkem vrhu. Za popotnico je ukradel očetu več obleke in perila in srebrno uro s težko srebrno verižico in odšel bržkotne v Avstrijo. Oče Ima precejšnjo škodo.
— Slabo Je naletel Alojzij Černivc, hlapec pri vinskem trgovcu Verliču. Na Blei-weisovi cesti Je slišal, vračaje se domov, 4 do 5 neznancev, ki so se prepirali. Pristopil je nič hudega sluteč bližje, da bi videl, za kaj gre. Prepirljivci pa so ga napadli in poškodovali z batinami In noži tako, da so ga morali odpeljati v bolnico. Napadalci so pobegnlU
— Novomeške novosti. Debela toča je padala dne 10. t. ta. okolu 2. ure popoldne v okolici Hmeljnika, Karteljevega, Smarjete, Orčevja in deloma Trške gore. Škoda, ki jo je povzročila, je mestoma zelo velika. V četrtek okolu poldne so tu Z a p r * li mestni vodovod radi potrebnega popravila cevi, ki je počila v Crmošnjicah. Tako smo bili v četrtek popoldne in v petek celi dan brez vode iz vodovoda, kar je globoko prizadelo vse naše gospodinje. Njim na čast pa moramo ugotoviti, da so to težko 1 preizkušnjo prestale nepričakovano dobro in častno. — V petek ob pol 5. uri popoldne se je izvršil ob številnem in častnem sprmstvu vseh slojev našega mesta pogreb Franc Blažona. Med sprevodom je svirala mestna godba žalostinke in na mirogoju so zapeli pevci pod vodstvom g. Ignacija Hladnik »Nad zvezdami« ’ in »Na grobu«. Ves sprevod je pričal kako zelo priljubljen je bil pokojnik pri vseh. Nai v miru počiva.
— Celjske novosti. Srbski planinci iz Beograda so došli v nedeljo dopoldne z osebnim vlakom v Celje. Na peronu kolodvora je goste pričakovalo več narodnega občinstva. Navzoč je bil tudi mestni župan g. dr. Krašovec. Občinstvo je goste spremilo v mesto, katerega so si ogledali. V Narodnem domu je bil nato skupni obed. S popoldanskim vlakom so se gostje odpeljali v Savinjsko dolino, odkoder bodo podvzeli ture v lepe Savinjske planine. — Mesto občinskega odbornika v mestnem občinskem svetu je vsled prezaposlenosti odložil hotelir g. Drago Bernardi (JDS). Na njegovo mesto pride revizor Zadružne zveze g. Janko Smodiš. — Upravno sodišče za Slovenijo v Celju je pretekle dni začelo delno poslovati Nastanjeno je v palači Mestne hranilnice nasproti kolodvora.
— Mariborske novosti. Kolo znamke »Premier Cikle Co.« so našli pri nekem možu, ki je bil te dni aretiran v Lajter-šperku zaradi sumnje raznih tatvin. Ker je tudi kolo najbrže ukradeno, je na tukajšnjem policijskem komisarijatu lastniku na razpolaganje. — Za čas industrijske obrtne vzo_rčne Izložbe v Mariboru se iščejo sobe in prenočišča proti dobremu plačilu. Ponudbe sprejema odbor razstave. — V nedeljo 22. t. m. je bila v Ribnici na Pohorju ob veliki udeležbi prebivalstva pokopana četrta Žrtev brezenske nesreče, bogoslovec Josip Deržečnik.
— Ptujske novosti. Industrijalizacija našega okraja napreduje. V Jane-žovcih pri Ptuju gradi tuk. odvetnik g. dr. Sadnik skupaj z mestnim stavbenim mojstrom g. A. Treotom moderno opekarno ter parno žago. Zgradbi popolnoma še nista dovršeni, pač pa se že izdelavaio opeke. Nova opekarna bo imela bodočnost, ker ji je ilovica zasigurana za najmanj 40 let, medtem ko boste ostali dve opekarni imeli na razpolago glino kvečjemu še 10 let. — Pred kratkim je povozil avtomobil veleposestnika Lipita blizu sv. Barbare žrebe kmetice Ivane Cvetkove. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer je šofer bil obsojen radi malomarnosti na globo 200 Din. G. Lipit pa je oškodovanki plačal potom izvensodne poravnave odškodnino v znesku 2000 dinarjev. — Kakor se sliši, se je vendar našel mož, ki bi bil pripravljen, da reši vprašanje glede promenadnih koncertov. Lastnik tuk. kavarne »Balkan« g. Vučak je baje vložil prošnjo na mestni magistrat, da mu da dovoljenje za prirejanje rednih promenadnih koncertov. Damski orkester Vu-čakove kavarne bi namreč v slučaju ugodne rešitve prošnje prirejal v paviljonu mestnega parka redne koncerte (najbrže 3 krat tedensko) In od vsakega obiskovalca, bi se pobiralo po t dinar. Pozdravljamo ta načrt in nadejamo ne, da g. župan prošnje ne bo odklonil, ako sam nima boljše rešitve tega vprašanja! —
— Običajne in posebno dolge valjčke z večletnim Jamstvom »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/L
Sport in turistika.
ILIRIJA - ČAKOVEČKI S. K. 10:1 (3:1).
V nedeljo so Cakovčani prvič gostovali v Ljubliani ter doživeli od Ilirije naravnost katastrofalen poraz. Dasi dosedaj tu še nepoznani so naši nedeljski gosti uživali sloves zelo dobrega hrvatskega provincijalne-ga kluba. S tem porazom pa se je njih ugled razblinil skoro v nič, kajti napram Igri, ki so jo predvedli je bil poraz, ako ravno ne v toliki meri, vendar zaslužen. Sicer pa resnici na ljubo povedano, so Cakovčani v nedeljo igrali daleko izpod svoje običajne forme, kajti videli smo jih na lastnem prostoru, ko so s svojo efektno igro naravnost imponirali.
Gostje so telesno ]ako, zelo simpatično, disciplinirano 'ter fair moštvo. Igralci kot posamezniki so dobri, z zadostno tehniko, dobrim stopingom in oddajanjem ali predvedli so igro brez vsake skupnosti. Vsled te hibe niso mogli napram skupni igri domačinov doseči nlkak uspeh. V napadalni vrsti je bil zelo opasen desni napadalec. Katastrofalne posledice pa je imela za nje slaba igra njihove krilske vrste, posebno v drugem polčasu ko ni mogla zadržati prav nobenega napada Ilirije. Precej zasluge na rzultatu imata tudi branilca, ki sta sicer tehnično, osobito desni branilec zelo dobra ali zelo šibka taktično. Vratar je spustil nekaj žog, ki so bile ubranljive; ubranil pa je nekaj težkih skoro neubranljivih strelov.
Ilirija je s svojo igro zadovoljevala ter ugajala. V moštvu je bilo sicer tudi nekaj šibkih točk vendar pot celota je bila dobra. Najboljši del moštva je bila krilska vrsta v kateri je po dolgem presledku nastopil Tavčar, ki je mestoma naravnost briljiral s svojo internacijonalno rutino. Dober je bil
tudi Dolinar kot srednji krilec, medtem to»
Lado ni dosegel svoje običajne forme. V obrambi je Beltram zaostajal za svojim partnerjem Pretnarjem, ki je res Izborno gral. Mladi vratar je bil čisto na mestu. Napadalna vrsta je lepo kombinirala, akorav-no se Deržaj na svojem novem mestu še ni popolnoma znašel. Nekoliko pomanjkljiv je bil Zupančič na krilu. Od obeh spojk je bolje ugajal Učak. medtem ko je bil Oman preče) nesiguren v strelu. Pevalek na levem krilu je igral zelo požrtvovalno.
Že v prvem polčasu je bila Ilirija v rahli premoči, katere pa vsled žilavega odpora gostov ni mogla izrabiti ter zastreljala iz najsigurnejših pozicij. V 25’ otvori UČak serijo golov s krasnim strelom iz 16 m. Vsled Beltramove napake izenači kmalu nato desna spojka gostov po solo predoru. Iz »11-metrovke« doseže Oman drugi gol. Nedolgo zatem zabije zopet Učak tretji gol. Po pavzi preide Ilirija v absolutno premoč in že v pričetku doseže Oman 4 gol. Iz lepega centra Pevaleka zabije Deržaj z glavo najlepši gol dneva. Iz kota proti Čakovcu sledi avto - gol, ki ga zabije branilec gostov tudi z glavo. Sedmi pade po Pevaleku iz serumagea pred vrati in takoj nato zabije Oman v 27’ še osmega. Po devetminutni pavzi doseže zopet Oman deveti in temu sledi nedolgo zatem še eden povsem regularen gol katerega pa sodnik, bogve zakaj, ne pripozna. V 43’ zaključi Učak to dramo s 10 (11) golom. Sodnik g. Vodišek le Vodil tekmo dobro in objektivno a je z navedeno napako spravil Ilirijo ob eden regularen gol. Občinstva ca 400.
NOGOMETNA TEKMA V CELJU.
V sredo 25. t. m. se vrši v Celju nogometna tekma med »Trgovskim športnim klubom «iz Celovca ter celjskimi »Atletiki«,
NOGOMET V MARIBORU.
Nadeljska nogometna tekm.a med rezervama »Rapida« in »Maribora« je končala v razmerju 2 :4. Nogometna tekma med prvim moštvom »Rapida« in »Maribora« pa v razmerju 0 :0.
Novosti iz Primorske.
— Državljanstvo tretjega reda ozna-*
čuje tržaška »Edinost«, državljanstvo naših primorskih rojakov. Italijanska vlada je namreč sklenila, da morajo biti predložene vse kandidatne liste v dveh volilnih okrož-l jih. Da ne bi mogli Jugoslovani tega sto-: riti bodo vsi zapopadeni samo v enem vo-i lllnem okrožju. Italijani v drugih volilnih, okrožjih gotovo ne bodo tako usmiljeni, da: bodo nudili Jugoslovenom svojo pomoč.! Ostanejo torej samo še tirolski Nemci, ka-. tere pa bodo morali naši rojaki prositi, kajti Nemci imajo precej svojih ljudi tudi na Goriškem, predvsem pa v Trbižu. Na ta; način bi šli naši ljudje na volišče s »planinko«, mesto z »lipo«. Dati bi seveda morali še druge koncesije. Torej pridejo, kar: se tiče državljanstva najprej na vrsto Ita-; lijani, za njimi Nemci in končno Jugoslo-; veni. »Edinost« zaključuje; »Na ta način: nam bo brez bolečin volilnega boja vzeto: parlamentorno zastopstvo in s tem prihra-; njeno našim poslancem in ž njimi našenhl narodu razočaranje, da jih, čim zinejo, raz-; ni Salandri in Acebri s parlamentarnih in vladnih klopi zairkujejo.«
Borzna poročila.
Beograd. 23. julija. Devize. London 423.75—433. Pariz 555—556. New York 93.50—94, Ženevi 1666—0, Milan 408—
408.50,	Praga 2“.50—284, Berlin 0.0265—
0.0268, Dunaj 0.132—0.13235, Bukarešta 47.25—48. Sofija *7—0, Budimpešta 0.90—; 0.95. — Valute. Bolgarski levi 84—0, madžarske krone 0—0.90, romunski leji 46.75 __47 25.	*
Zagreb. 23. julija. Devize. Dunaj* 0.132—0.133, Berlin 0.0265—0.028, Budimpešta 0.65—0.85. Bukarešta 48.50—49.50, Italija 411—312.50. London 434-—435, New, York, ček 94—94.50, Pariz 555—560, Praga, 283—283.75, Švica 1672.50—1680. Varšava 0.07—0.085. — Valute. Dolarji 0—93.50, 20 kronski zlati 360—0, švicarski franki 1650—0.
Zagreb, 23. julija. (Priv.) Devize. New York 94—94.50, Pariz 5.55—5.60, Cu-rih 16.725—16.80. London 434—435, Dunaj, 13.20—13.30, Praga 2.83 -2.8375, Budimpe-ta 65—85. leji 48.50-49.50, Italija 4.11—' 4.125, Berlin 2.65—2.80.
Curih. 23. Julija. (Priv.) Berlin 16, Holandska 220.75—221, New York 561— 563, London 25.82—25.91, Pariz 33.27— 33.40, Milan 24.50—26.60, Praga 16.90, Budimpešta 5.20, Zagreb 6, Bukarešta 2.95, Varšava 37, Dunaj 79—79.50, Sofija 5.60, avstrijske krone 80—80.50.
Praga, 23. julija. Dunaj 4.45, Berlin 0.875, Rim 145.25, avstrijske krone 4.49, lire
145.25.	Budimpešta 24.50, Pariz 198.25, London 152.875. New York 33.22.50, Curih
592.25,	Beograd 35.625.
Dunaj, 23. julija. Devize. Beograd; 746_750, Berlin 0.1675—0.1875, Budimpešta 5.45—555. Bukarešta 359—361, London 325.000—326.000, Milan 3044—3056, New York 70.935—71.185, Pariz 4.142—4158, Praga 2129—2139, Sofija 693—697, Curih 12.605 —12.655	— Valute. Dolarji 70.560—;
70.960, bolgarski levi 671—679, nemške marke 0.155—0.215. angleški funti 323.200— 324.800, francoski franki 4095-4125, lire 3020—4040, jugoslovenski dinarji 737—743, romunski leji 368—372, švicarski franki 12.490—12.570, češkoslovaške krone 2111— 2127, madžarske krone 330—350.
Berlin. 23. julija. Dunaj 498.75. Budimpešta 32.91. Milan 15.162, Praga
10.493.50,	Pariz 20.648, London 1,596.000, New York 349.125, Curih 61.64580, Beograd
3690.50,
Vremensko poročilo.
.jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 23. julija 1923.
Kraj	Cae	Zračni tlak	Zračna temper.	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana		 •	7	766-9	16-4	brezv.	megla	
Ljubljana . 			14	764-5	25-3	sev. vzh.	jasno	
Ljubljana			21	763-6	21-8	b ezv.	»>	
Zagreb		7	7658	20-0		obl.	
Beograd .	.	•	•	....	7					
Dunaj		7 v	765-2	18-0	zap.	obL	
Praga 		7	766-9	15-0	brezv.	pol. obl.	
Inomost	.			7	764-6	170	jug. zap,	več obL	
Barometer
Temperatura; nižja
€i@sp@d®F§f^@
in?- R. Šapla:
Premog m kapital.
Premog predstavlja nakopičeno 'energijo, katere glavna naloga je, da se s pomočjo strojev izpremeni v silo, ki : nadomešča ročno in živalsko silo. Premog in voda sta sili, ki sta omogočili človeku napredek in primeroma lažje življenje, kakor ga je živelo človeštvo pred nekaj sto leti. In to je bil cilj sto in sto iznajditeljev, ki so s svojimi izumi dosegli, da se je moglo nadomešča-;ti človeško delo s stroji.
V naši državi je tehnična gonilna sije skoro vseh industrijskih obratov premog. Gospodarska gonilna sila je dobiček, kakor tudi povsod drugod. Dobiček mora biti, ker vsak, ki nekaj producira, tudi nekaj tvega ter ima radi -tega pravico do dobička. Dobiček pa mora imeti svoje mere, odvisne od vloženega kapitala in od rizika.
Rudar v premogovniku nekaj producira, radi tega tudi nekaj tvega. Nje-
gov riziko obstoji v tem, da tvega življenje in to je največja vrednost po teoriji vseh ljudi razven onih, ki se drže čisto materijalistične formule: življenje je le toliko vredno, kolikor si v njem opravil dela ali pa kolikor si v njem zaslužil.
Rudar se ne nahaja v nevarnosti samo radi nepazljivosti vodilnih sil, kakor je to pri drugih delavcih. Izpostavljen je tudi sovražni elementarni sili, ki se ne da regulirati z gotovega mesta. Rudar mora vsled tega poleg napornega dela v nezdravem ozračju paziti na vsak pojav, zlasti v novem rovu, ki bi dajal kak znak preteče nesreče. Zato pa mora imeti rudar tudi dober zaslužek.
Pa tudi podjetje tvega pri premogovniku, namreč svoj denar, zato ima ono pravico do dobička.
Današnja tehnična veda pa podjetju zelo zmanjšuje njegov riziko pri obratu rudnika. Radi možnosti uporabe modernih tehničnih sredstev bi bilo pričakovati občega blagostanja. Toda položaj je ravno obraten: napredek tehnike ni povzročil, kakor so izumitejli nameravali, izboljšanja, temveč popolen pre-
pad med najvažnejšima sestavnima deloma produkcije, med delom in kapitalom.
V upanju, da se bo našel tak spo-razum v boju med Trboveljsko premo-gokopno družbo in rudarji, ki bo omogočil intenzivno delo obeh najvažnejših faktorjev, produkcije, t. j. dela in kapitala, tak sporazum, ki bo dal rudarju njegovemu napornemu in nevarnemu delu odgovarjajoče plačilo, pripominjam še par stvari.
Ostravski premog stane 240 češkoslovaških kron; to bi odgovarjalo približno 700 dinarjem, torej je precej dražji od našega premoga. Ne smemo pa prezreti, da stane na Češkem več, kakor pri nas, zato ker je uveden na Češkem 30 odstotkov davek na premog, drugič pa zato, ker so plače rudarja, obrtnika, kakor tudi pomožnega delavca po valuti dvakrat, po skupni moči plače pa več kot še enkrat tako velike, kakor pri nas. In to vse po novi reducirani plači Tretjič pa je danes ob-dačenje v češkoslovaški v zlatu za 225 odstotkov večje, kakor je bilo y, „zlatu predvojno,	-____
X HI. Iztočni mednarodni velesejm v Lvovu se bo vršil od 15. do 17. septembra 1923.
X Mednarodni sejem v Lvovu. Poset-nikom mednarodnega vzorčnega sejma, ki se bo vršil od 5. do 17. septembra t. 1. v Lvovu je dovolilo ministrstvo saobraćaja vožnjo za polovično ceno in sicer za pot tja in nazaj brez preknjenja. Posetniki se morajo izkazati s predpisano legitimacijo, ki jo dobe od urada velesejma v Lvovu. Polovična cena vleja za osebne in brze vlake. Za predmete, ki se bodo pošiljali na velesejem je dovolilo ministrstvo 50% znižanje normalne tarife za prevoz do naše meje in obratno pod pogoji, ki jih predpisuje tarifa.
X Nova skladišča za monopolne predmete. Tekom prihodnjega leta bo osnovala naša monopolna uprava preko sto novih skladišč za sol in tobak. Ta skladišča se bodo razporedila po onih krajih naše države, kjer jih še ni.
X Madžarske reparacije. Naša država je prejela od Madžarske na račun reparacij v mesecu juniju 22.320 ton premoga, 396 konj in 181 volov.
X Dobava sukna. V pisarni odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 30. julija t. 1. ob 11. uri dopoldne prva pismena ofertalna licitacija za dobavo 1200 m močnejšega sukna temno-modre barve ter 1100 m lažjega sukna temno-modre barve. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja šilastega In listnatega lesa na panju. Pri direkciji gozdov V Sarajevu se bo vršila ofertalna licitacija za prodajo šilasteg ain listnatega lesa na pamu in sicer za državno šumsko področje »Sebič« iti »Semišnica« (približno 1,500.000 kub. m šilastega in 440.000 kub. m listnatega lesa), dne 15. septembra t. 1. ter za državno šumsko področje Drinjača (približno 1,263.000 kub. m šilastega in 1,093.000 kub. m listnatega lesa) dne 17. septembra t. 1. vselej ob. 11. uri dopoldne. Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen^ tom na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
'A	k
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popra vij alnica)
LJUBLJANA
Selenburgova ulica 6/1.
L. BARAGA.
\___________	-A
Prosper Mčrimee:
Verne duše v vicah.
(Nadaljevanje.)
Vsi navzoči so se mu čudili, najbolj pa don 'Juan, kajti on običajno ni govoril o nebesih in on-stranosti; če je že kdaj omenil, se je norčeval. Ko je videl, da se mnogi smejejo njegovim besedam, je v prešerni razigranosti vzkliknil:
»Menda vendar nihče ne misli da se morda ;ljaz bojim, ali Holandcev, ali Boga, ali hudiča, saj bomo vendar skupno pri njih poravnavali dolgove!«
»S Holandci naj že bo, toda Boga in onega 'drugega se pa vendar moramo bati,« je rekel star sivobradi stotnik, ki je nosil rožni venec obešen (5ez ročnik meča.
»Kaj mi pa moreta storiti?« je vprašal. »Saj jBtrela iz oblakov še težje zadene, kakor protestan-jtovska puška.«
»In vaša duša,« je rekel stari kapitan, ki se je prekrižal ob tem groznem bogokletstvu.
»Ah, moja duša... najprej bi moral biti prepričan, da jo sploh imam. Kdo pa mi je dejal, da Jmam dušo? Duhovniki. Ker jim iznajdba duše tako dobro nese, pač ne more biti dvoma, da so si jo izmislili, kakor so si slaščičarji zato izmislili 'torte, da jih prodajajo.«
»Slabo boste končali, don Garcia,« je rekel sivobradi stotnik. »Take besede ne ostanejo nekaznovane.«
»Kaznovano ali ne, jaz povem to, kar mislim. Pa raje molčim, ker vidim, da je mojemu prijatelju donu Juanu kar klobuk padel z glave, tako so mu lasje stopili pokonci. On pa ne veruje samo v duše, on veruje celo v verne duše v vicah.«
»Pač nisem tako pogumnega mišljenja,« je rekel don Juan med smehom, »in večkrat vas zavidam za vašo indiferentnost glede onstranskih stvari; kajti priznam vani, — pa se norčujte iz mene kakor vam drago, da mi ono, kar pripovedujejo o vicah, povzroča hude duševne muke.«
»Kako malo moči ima hudič, je pa najboljši dokaz to, da ste še danes živi in zdravi častna beseda, gospodje.« je pristavil don Garcia in potrepljal dona Juana po rami, »če bi res bil kak hudič, bi že zdaVnaj moral vzeti tega-le fanta. Kakor tudi je mlad, vendar lahko rečem, da je pravi nevernik. Kolikor je že on žensk napravil nesrečnih in moškim zaprl sapo, to je kar groza.«
Se je govoril, ko se je v koncu španskega jarka sprožila puška. Don Garcia se je z roko zagrabil za prsi in zaklical:
»Ranjen sem!«
Opotekel se je in takoj padel na tla. Istočasno so videli bežati nekega moža, ki ga je pa tema kmalu skrila pred zasledovalci.
Rana dona Garcia je bila smrtna. Ustreljen je bil čisto od blizu in puška je bila nabita z večimi krogljami. Toda trdnost tega malopridneža se ni omajala niti za trenutek. Skoro odpodil je vse one, ki so mu nasprotovali spoved. Rekel je donu Juanu:
»Po moji smrti me jezi le eno, da vam bodo kapucinci natvezli, da je to prst božji. Priznajte mi, da ni nič bolj naravnega, kakor da strel iz puške ubije vojaka. Pravijo, da je morilec med našimi; najbrž kak zahrbtni nevoščljivec. Obesite ga na prvo vejo, če ga dobite. Čujte don Juan; imam dve ljubici v Antwerpnu, tri v Bruslju, na druge se že več ne spominjam... spomin mi peša. Zapuščam vam jih... Vzemite še moj meč... in ne pozabite izpada, katerega sem vas naučil... Zbogom... in namesto maše počastite moj spomin z veselo pojedino.«
Nekako take o bile njegove zadnje besede. Za Boga in za oni svet se ni brigal nič bolj, kakor se je pri popolnem zdravju in moči. Umrl je z nasmehom na ustnih; iz zaslepljenosti je črpal moč, da je igral vlogo do konca. Modesto se ni več prikazal. Vsi so bili prepričani, da je on ubil dona Garcijo; toda ugibali so zaman, kaj ga je moglo dovesti do tega.
Don Juan je bolj žaloval po donu Garciji kakor bi po svojem lastnem bratu. Govoril si je nespa-metnik, da mu mora biti za marsikaj hvaležen. On ga je uvedel v skrivnosti življenja, on mu je po. tegnil slepečo mreno izpred oči. »Kaj pa sem bil predno sem spoznal njega?« se je vpraševal in samoljubje mu je odgovarjalo, da se je dvignil nad povprečne zemljane. Vse zlo s katerim ga je bil seznanil ta brezbožnik, je on preobrazil v dobro in mu bil tako hvaležen kakor učene cs voj emu dobremu učitelju.
Žalostni vtisi te smrti so mu precej časa za-senčevali duha in mu za nekaj mesecev popolnoma
spremenili običajni način življenja. Toda počasi se je zopet povrnil k starim navadam, ki so se bile vse preveč vkoreninile vanj, da bi jih mogel tak dogodek odpraviti. Začel je zopet igrati, popivati,; dvoriti ženskam in se biti z njihovimi soprogi. Vsaki dan je doživljal nove pustolovščine. Danes se je splazi skozi okno, včeraj je splezal na balkon; do-j poludne se je dvobojeval s soprogom, zvečer pa jel popival z ljubicami.
Sredi tega poltenega življenja je izvedel, daj mu je oče umrl; njegova mati ga je preživela samo1 par dni, tako da je dobil kar dvoje poročil naenkrat.' PameÄ možje so mu prav po njegovem okusuj nasvetovali, naj se vrne v Španijo, da prevzame' vrhovno oblast rodu in veliko imetje, katero je po. ; dedoval. Že zdavnaj je prejel odpuščanje za umor! dona Alonsa de Ojeda in je smatral to zadevo zai popolnoma končano. Hotelo pa se mu je igrati na' večjem odru. Mislil je na zabave v Sevilli in na! številne lepotice, ki so gotovo le čakale nanj. Slekeli je vojaško suknjo in se vrnil v Španijo. Nekaj časaj se je mudil v Madridu; odlikoval se je pri roko-j borbah s svojo bleščečo obleko in prirojeno spret_j nostjo; imel je uspehe pri ženskah, vendar se ni ustavili dolgo časa. Ko je prišel v Sevillo je kmalu! vzbudil splošno pozornost s sijajem in bogastvom,1 s katerim se je obdal. Prirejal je svečanosti dan za dnem ir vabil nanje najlepše andaluške dame. Ved-i no in vedno nove zabave in nove gosti v njegovi bleščeči palači. Postal je kralj celega tropa vetreJ njakov, ki so ga ubogali s toliko poslušnostjo, kakor,! se neredko zgodi če e zvežejo slabi ljudje.,
(Dalje prfh.J
ZAHVALA.
Ob prebridki in prezgodnji smrti našega ljubega
očeta
Franjo Blažon-a
urarja in zlatarja v Novem mestu
izražamo vsem udeležencem nadvse veličastnega sprevoda v očigled naše velike žalosti najtoplejšo zahvalo. Osobito pa izrekamo zahvalo celokupnemu uradništvu, učiteljstvu, posvetnemu in redovnemu duhovništvu, v posebni vrsti pa Dol. pevsk. društvu za ginjive žalo-stinke, Sokolu, gg. okr. glavarju in županu!
Najlepša zahvala pa gre obrt. društvu, načeloma gg. Buku in Ogriču, za izpeljavo tako lepega nepričakovanega sprevoda. Sicer pa vsem, ki so nam izkazali tako odkrito, nadvse ljubeznivo sožalje Bog plati!
Novo mesto 28. julija 1923.
Žalujoči ostali.
And. Jaki, KUS i*
prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13.
B
m a Bogato skladišče moških, ženskih in otro-_	. . H ških čevljev iz telečjega boksa v vseh
Solidno DiagO ■ B barvah, govedjega boksa in rjave kravine.
Znižane cene
Prodija slaščičarne in kavarne.

Ze 47 let pod firmo P. KIRBISCH v Ljubljani, Kongresni tr« 8 ©bratovana slaščičarna s kavarno se ir polnem obratu proda takoj ali pozneje.
Eventualno se ob posebni oddaji strojev, oprem-lih predmetov itd. Soke! tudi drugače odda v najem.
<
<
<4
<
◄
<
◄
◄
<
<
◄
◄1
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine, kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zfnernih cenah lično in poceni
lLjijll.MDilll.1.
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
Wwwwmwmnw
Cenilke tambura Šaljem svakome badava!
Stara rukotvoraiSca tambura
IH. GILG
Preloščica - Sisak, Hrvatska.
MDćSi


Engro trgovina
z 30 milijonov kron letnega prometa se v Sloveniji ugodno proda. Ker je ista ob italijanski meji, je pripravna tudi za eksport in import. Potrebni kapital 3 milijone kron. Naslov se izve pri upravi lista.
ovim
'UHVBV!
rawai
B ■ ■
mflLI OGLHSI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadallna beseda 25 para. z daviflno vred.
K0IDI!l
je najboljše, najoenejše tekoče čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha. Otročje lahko delo in minimalna poj-aba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aleksander Wisiak, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
z večletno pisarniško prakso, zmožna s t r o j e p 1 s j a in vseh komornih del želi premeniti mesto. Ponudbe prosi pod „Vestna*', na upravo lista.
im,
star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane.
Iri šote
v novo zgrajeni hiši, vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo lo proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim retiektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št. 54./I. pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149.
17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim, finim, izobraženim gospodom do 30. leta. Odgovor je lahko v več jezikih. Ponudbe pod >Shimy čevlje«, na upr, lista.
Stili mi.
Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konštrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe P°<! „Strojni inženir“, na upravo lista.
obednica (mahagonl) in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—ll.inl4.—16.uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 681/11-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija.
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike 1
išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo lista.
v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista.
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
Telit
strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehoslovaško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«.
eno- ali dvodružinska, z vrtom, četrt ure od Celja, v krasni, mirni, solnčni legi se ugodno proda. Cela hiša takoj na prosta. Pismena in ustmena pojasnila: I D. Čebin, Celje, Lava 27.
čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo.
ki je absolviraia trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva1' na upravo lista.
Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa ia založbe. Naslov v upravi.
Pilo.
dobro ohranjeno-kompletna postelja s tuhno in žimnato opremo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura, obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 15. julija zjutraj ob 1/iS uri v Hrenovi ul. 17/11, levo.
kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekomog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gđe bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1.
lam liiiT
dobroidočo s stanovanjem, mesečni promet 6.000'— Din z enako, ali kupim lokal. Odvetnik Rakun, Celje.
malo rabljeni (hobelbanki) s primernim orodjem se prodajo.
I Naslov v upravi lista.

Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knüsama« v Ljubljani