CENA 400 din - Leto XLI - št. 29 Kranj, torek 12. aprila 1988 *»»3 ČAKANJE JE POSTALO PREDRAGO stran 8 ODVETNICA OTROK Z BOLEZNIM! DIHAL NOVA TIHOTAPSKA MODA: VIDEOREKORDERJI stran 1 2 in 1 3 SLIKOVNA REPORTAŽA S SEJMA GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA stran 11 POMANJKANJE PARKIRIŠČ NI EDINI RAZLOG ZA NERED Veterani tekmovali v Planici — V Planici je bilo v soboto veteransko prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih. Nad 50 nekdanjih skakalcev je tekmovalo, med njimi mnogi nekdanji asi. Vse je bilo tako kot na pravi veliki planiški prireditvi. Veterani so navdušili z borbenostjo. Na sliki: Jože Zidar, drugi najstarejši udeleženec, med skokom. — Foto: G. Šinik 1 N 0 V 0 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KOMPAS JUGOSLAVIJA L POSLOVALNICA N V 0 NAMI V V ŠKOFJI LOKI O tel.:61-957 J Enajst praznih razredov Prejšnji teden je bil sklenjen prvi krog prijav vpis osnovnošolcev v prvi letnik srednjih šol. Gorenjskem bo zanje septembra na voljo j»«30 mest, kar je za 101 razredov učencev. Ven-aar pa bo junija iz osnovnih šol prišlo precej 5}*nJ» približno štiristo, zaključujočih. Nekaj so jI« sicer šole, ki presegajo gorenjske meje, privabileod drugod, vendar se bo približno toliko Gorenjcev tudi odpeljalo, zlasti v Ljubljano. Plus in •"»nus primerna je torej številka prijavljenih za vPis: 2686. Številka, ki pravi, da je v ohlapni go-re«jski srednješolski mreži praznih skupaj za e«ajst razredov učencev. In kje so vrzeli največje? V že tradicionalno ue«citarnih, za učence manj privlačnih progra-""h: kmetijstvu, obutvi, tekstilu, gumarstvu, lesarstvu (srednji program), gradbeništvu, gostin-s^vo, metalurgiji in strojništvu, zdravstvu, administrativni dejavnosti, letos nenavadno tudi v *'ektrotehniki. Zanimivo je tudi to, da so prav stevilni od teh programov podprti s kadrovskimi s"Pendijami, pa vendarle ne »potegnejo«. Sole, ki bodo imele glede na trenutne prijave leseni polne razrede, so osamele. Izrazitejši presežki so spet v poslovno finančni in trgovinski đeJavnosti v obeh kranjskih ter dislocirani rado- družbeno varstvo v BPT žniTrž»č, 11. aprila - V Bomba-k0 Predilnici in tkalnici Tržič je ška^ minulega tedna tovarni-žil Smdikalna konferenca spro-ga Pobudo o ukrepih družbene-katV&rstva- V BPT-jevem sindi-je torej dozorelo spozna- vljiški šoli, v računalništvu, družboslovni in kulturni, predvsem na Jesenicah, ter v naravoslo-vno-matematični dejavnosti v Kranju in na Jesenicah, ter v naravoslovno-matematični dejavnosti v Kranju in na Jesenicah. Razen v poslovno finančni in trgovinski dejavnosti, kjer je kar sto prijavljenih preveč, presežki drugje najbrž ne bodo sporni; ne nazadnje je družbeno koristno, da se čim več mladih vključi v zahtevnejše programe, kot je, denimo, naravosnovno-matematični. Tudi izkušnje iz prejšnjih let pravijo, da se omejitve vpisov oziroma sprejemnih izpitov, razen morda v poslovno finančni in trgovinski dejavnosti, ni treba pretirano bati. Še bolj zanesljivo jih ne bo v nekaterih prepolnih skrajšanih programih (lesarstvo, strojništvo), po katerih gorenjska delovna intenzivna proizvodnja še vedno žejno hrepeni. Nekaj boljšo usklajenost s šolsko mrežo si lahko obetamo po 4. maju, po mesecu »prostega preusmerjanja«, čeprav se učenci težko odločajo za povsem drugo usmeritev oziroma da je preusmerjanje mogoče predvsem v okviru istega programa. H. Jelovčan Ceste in prihajajoča turistična sezona nje, da bodo lahko le s pomočjo ukrepov družbenega varstva razrešili nakopičene probleme in pripeljali v tovarno strokovnjake, ki jim bodo pri tem pomaga- 1L M. V. Tudi letos vse po starem Nelikvidnost trka na bančna vrata Priprte kreditne pipe vj . fran/, 7. aprila — Sedaj položaj po finančni plati še ob-hui£U*emo' ven^arJe Prt*vt da se pripravimo še na morebitne c//*e m hitrejše spremembe. Najmanj pet delovnih organizacije v posebej težkem položaju, med njimi tudi Tekstiiindus, x j*2ar«a in BPT. Sedaj smo jo še dobro zvozili, saj smo le s črpali rezervo, so med drugim povedali na.četrtkovi 1 'zvišilnega odbora Temeljne banke Gorenjske. v Vzroki so se kopičili že lani, letos pa so se zaostrili. Do-dnJL ^ 'e omeniti. Povečana splošna nelikvidnost v gospo-jjStvu, padanje sredstev varčevalcev in gospodarstva, pose-Ut Vezan'h na daljše obdobje, padanje proizvodnje, nestimu-Ve>Vn° "^repanje Narodne banke in nizko obrestovanje ob-Ve ue rezerve poslovnim bankam, dokaj visoke kreditne ob-Vs n°sti in obveznosti do rezervnega sklada ter povečana k0v najetih likvidnostnih kreditov, so po oceni bančne r*~ desne službe glavni vzroki sedanjega položaja. Marca je L.'.„slovenskih bank, med njimi tudi gorenjska, blokir k0v^* naJetih likvidnostnih kreditov, so po oceni bančne stro-,: 'tedanjega položaja. Marca je bilo iti * \""UTC|>a»>" mhmi, u«vm njimi tudi gorenjska, blokiranih J* šele na robu najhujšega reagirala Narodna banka. Lani k05°reniski bančniki zaradi dobre likvidnosti lahko zvezali '« ti a-s koncem brez škode za naložbeno politiko in posojila p " - — J~ — —*■«« «-*Hh nrni«ktov steklo MOt Qi>"ej° Se(*aJ« bančnega položaja ne bo bistveno zboljšalo. HaQ^' Precej denarja se je na račun večjih projektov steklo *aPadr*n*Skem' se<*ai Pa ie te8a manJ- Tud> plačilo obresti, ki 0re s*10 SedaJ' »ančnega položaja ne bo bistveno zboljšalo. kolik. Ce[M..^ milijard, vendar je izvršilni odbor plačilo ne-°*"oc?|U Z raz/ Uailiiiaami iiSiIS£^#Up ■ i miaaaain .....»CKSZSbbhb - - 'J u u ll y Srečanje mladih glasbenikov Škofja Loka, 8. aprila — Na letošnjem srečanju glasbenih šol Gorenjske, ki ga je organizirala škofjeloška glasbena šola, so se zbrali mladi glasbeniki iz vseh gorenjskih glasbenih šol ter glasbeniki iz Ukev v Kanalski dolini in iz Glasbene šole na Koroškem. Več kot štirideset mladih je na klavirju, kitarah, flavtah, trobentah in drugih inštrumentih pokazalo, kaj vse so se naučili v glasbenih šolah. V. Stanovnik, Foto: G. Šinik starin vozil /1AI LESCAH od 15. do 17. wre VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG kompas JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 12. aprila 1988. TOMAŽ GERDHMA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Ista popevka do onemoglosti Ameriški državni sekretar Shultz že tretjič v relativno kratkem, času obiskuje bližnjevzhodne državnike in propagira ameriško idejo o rešitvi palestinskega problema. Ne glede na to, da je nekaj obdobij v zgodovini pokazalo, da so verjetno združene države edina sila, ki lahko zagotovi na tem območju mir, kakršen velja na primer med Egiptom in Izraelom po podpisu campdavidskih sporazumov. Ameriška najnovejša ali bolje ameriška stara pobuda, po kateri naj bi najprej Palestincem zagotovili nekakšno avtonomijo, kjer naj bi izvedli volitve in ustanovili vlado, ki bi jih potem zastopala na morebitnih pogajanjih, kasneje pa naj bi palestinsko vprašanje dokončno uredili, je za zdaj, kot je videti, naletela na gluha ušesa. Še več, skoraj vsi, ki so kakorkoli vpleteni v bliž-njevzhodni spor, so ameriški predlog zavrnili. Palestinci Shultzu ne verjamejo, ker noče priznati PLO kot edine zakonite palestinske predstavnice na kakršnihkoli pogajanjih. Prav tako pa po svojih izkušnjah ne morejo drugače, kot da dvomijo, da se bo palestinska avtonomija kdaj spremenila v neodvisno palestinsko državo. Malce bolj nenavadno je, da ameriški predlog zavrača celo izraelski ministrski predsednik Samir. Ta pač noče izgubiti ugleda brezkompromisnega borca za veliki Izrael, ki mu ob pomanjkanju karizmatičnosti edini prinaša volilne glasove. Kot vemo, pa bodo volitve v Izraelu letos novembra, torej sodi njegovo obnašanje pretežno že v predvolilno kampanjo. Sirci in ordanci so dali med vrsticami že pred časom vedeti, da niso navdušeni nad možnostjo ustanovitve samostojne palestinske države, saj bi potem izgubili karto, na katero tako radi igrajo v boju za bližnjevzhodni prestiž. Za Jordanijo bi bila taka država še dodaten izziv, saj vemo, da je v Jordaniji več kot polovica prebivalstva Palestinskega. In težko je napovedati, kako bi se Palestinci obnašali, če bi nenadoma na zahodnem bregu dobili svojo državo. Sirija pa se ameriško-izraelsko-palestinskega kompromisa boji, ker bi bil potem verjetno za vedno pozabljen problem Golana, na katerega v Siriji še vedno računajo. Vendar pa drži, da tudi pred podpisom campdavidskih sporazumov, nihče ni verjel, da bi se kaj takega, kot je izraelsko-egip-tovski mir, sploh lahko kdaj zgodilo, pa se je le. Nekoliko ostrejši namig ZDA Izraelu, nepričakovana poteza, kot je bil Sadatov obisk v Izraelu, in naenkrat je vse mogoče. In če Shultz ob ponavljanju iste popevke prinaša še kakšne javnosti skrite obljube, se bo morda le zgodilo kaj nepričakovanega. Ali bodo prej omagali tisti, ki preprečujejo mirovni proces ali Palestinci? Po sedanjih dogodkih sodeč Palestinci ne bodo, pa tudi tisti drugi kažejo precejšnjo trdovratnost. Naklada pa raste... Medtem ko je bila Mladina prepovedana zaradi uvodnika, je ljubljanska televizija z njim lahko seznanila slovensko javnost brez posledic, navaja v svojem komentarju v Mladosti Sonja Hribovšek Vogrič. Dalje piše, da je po zasedanju senata temeljnega tožilstva v Ljubljani le —ta odločil, da v uvodniku niso navedeni podatki in vesti, temveč ocene in mnenja ter da se je vse to v jugoslovanskem tisku že lepo prebralo. Prepoved je torej spet bolj »vznemirila«javnost, kot vzrok prepovedi, naklada Mladine pa se je povečala za novih šest tisoč izvodov. Studentski list (prepovedan) v članku Prihaja direktor piše, da je Mobutu predsednik, premier in obrambni minister svoje države, v kateri obstaja samo ena stranka. Govori tudi o Mobutuju kot o morilcu Lumumbe, o njegovih obiskih v Izraelu, o dejstvu, da je tam leta 1963 končal šolanje za komandosa, da je Zaire izstopil iz organizacije afriške enotnosti in da maroške čete pomagajo diktatorju ohraniti oblast. Avtor članka povezuje Mobutujeve odnose z Izraelom in Marokom z domnevno željo Jugoslavije, da bi bil Zaire »neke vrste posrednik« v kontaktih s temi državami. Članek mimogrede govori tudi o obisku Mamule v Etiopiji, špekulira o domnevnem nakupu 16 lovcev-bombnikov MIG-29, kar potem povezuje tudi z obiskom Mamule v Moskvi. Zagrebško posvetovanje znanstvenikov in politikov na temo Razvoj, dilema in perspektive jugoslovankega socializma sta o obliki analize in referatov v 12 točkah za Start pripravila prof. dr. Slaven Letica in novinar Darko Hudelist. Med drugim je v pogledu analize »scenarij prihodnosti« rečeno, da bo letošnje leto po vsem sodeč leto političnega razpleta v Jugoslaviji, in da bomo potem vsaj vedeli, kje smo, kaj smo in kam gremo. V poglavju o ZIS-u je rečeno, da je čredo Mikuličeve vlade ekstremni voluntarizem, in da, dokler on in njegova vlada vodita ekonomsko politiko te države, lahko pričakujemo le še slabši položaj. Po analizi pa obstajata dve teoretični možnosti izhoda iz začaranega kroga: da se Mikulič sam umakne s funkcije predsednika ZlS-a ali pa ta postopek sprožijo sami državljani Jugoslavije. Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultura), Igor Pokom (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Pogovor o varčevanju v šolstvu Naj živi centralizem! Kranj, 8. aprila — Gorenjski pogovor, ki ga je v torek sklicala republiška izobraževalna skupnost, da bi slišala odmeve na svoje ponujene varčevalne ukrepe, ni bil prav blesteče ploden. Od ljudi, ki so bodisi s koreninami ali pa samo z vejami povezani z izobraževanjem pač ne gre pričakovati, da bi pljuvali v lastno skledo. Najdlje so se zadržali ob učiteljevi delovni obveznosti v razredu, kar pravzaprav niti ni čudno, saj v osnovnem šolstvu kar 80 odstotkov denarja porabijo za plače. Torej ni vseeno, ali mora učitelj v razredu opraviti 25 ur dela ali samo 20 ur, tudi ni vseeno, ali je v teh 25 oziroma 20 ur všteta le obveznost po predmetniku ali pa tudi obveznost ob pouku (dopolnilni, dodatni pouk, interesne dejavnosti). Republiški zakon dovoljuje razpon od 20 do 25 ur. A če velja nižja obvez- nost, pomeni, da ima šola zaradi tega toliko in toliko učiteljev več ali pa si tisti, ki so, razdelijo višek nadur. Denarja je, kolikor je oddelkov, ne učiteljev! Tudi na Gorenjskem učitelji, ki imajo višjo pedagoško obveznost, poželjivo gledajo čez občinski plot, najbolj k sosedom v Kranj, kjer je bila lani sprejeta 20-urna obveznost. Zato je bil eden od osnovnih stališč torkovega pogovora, naj bi republiški zakon opravil "od — do" in predpisal enotno obveznost za vse. Zasedanja SIS-ov družbenih dejavnosti tržiške občine Poročila o poslovanju Tržič, 11. aprila — V tem in prihodnjem tednu bodo zasedale vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Tržič. Pregledali bomo delo strokovne službe družbenih dejavnosti in predlog nove organiziranosti strokovnih služb SIS, ki so ga poimenovali »Program aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov in strokovnih služb SIS.« Vsaka služba posebej bo obravnavala svoje delo in načrte. Tako bo občinska skupnost socialnega skrbstva zasedala v četrtek, 14. aprila, ob 12. uri, občinska raziskovalna skupnost v petek, 15. aprila, ob 12. uri, občinska skupnost socialnega varstva v ponedeljek, 18. aprila, ob 12. uri, občinska izobraževalna skupnost v torek, 19. aprila, ob 12. uri, občinska kulturna skupnost v sredo, 20. aprila ob 12. uri, občinska skupnost otroškega varstva v četrtek, 21. aprila, ob 12. uri in občinska telesnokulturna skupnost v petek, 22. aprila, ob 12. uri. Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti je za vsa zasedanja skupščin izdala skupno gradivo v posebnem biltenu. V. Stanovnik Teden mladih Kranja Kranj, 7. aprila — Člani predsedstva OK ZSMS Kranj so na svoji redni seji večino svojega časa namenili osnutku ustavnih sprememb in pripravam na letošnji Teden mladih Kranja. V burni razpravi o ustavnih spremembah je bilo moč slišati sila različna mnenja. Škoficeva je menila, da je potrebno celoten osnutek zavrniti, Vasic , da bi bilo potrebno najprej govoriti o republiških in šele nato o zvezni ustavi, Šefic pa ]a. menil, da velja zavrniti samo določene amandmaje. Mladi so se ob koncu razprave zedinili, da bo dokončno odločitev v zvezi z osnutki ustavnih amandmajev konec meseca sprejela Občinska konferenca. Teden dni pred dnevom mladosti naj bi tudi letos zaživele različne prireditve, ki bodo nosile skupni naslov Teden mladih Kranja. Titov trg in vrt gradu Kieselstein bosta osrednji prizorišči, kjer bodo obiskovalci lahko spremljali predvsem veliko glasbenih prireditev, gledaliških predstav, videa. Čeravno je odprtih še cela vrsta vprašanj, predvsem finančne in organizacijske narave so se mladi odločili, da mora biti prireditev izpeljana in to v mesecu maju, ne pa konec leta, kot je bilo to preteklo leto, saj je izpadlo vse prečeč izsiljeno. V. Bešter Skupna seja vseh zborov SO Tržič Poročila in volitve Tržič, 11. aprila - V sredo, 13. aprila, ob 12. uri, bo v sejni sobi Peka 2. skupna seja vseh zborov skupščine občine Tržič. Govorili bodo o delu zborov skupščine, o delu delovnih teles skuščine in delu izvršnega sveta ter upravnih organov. Na programu imajo tudi volitve predsednika predsedstva SR Slovenije, nadome- Seveda najnižjo; 20 ur po predmetniku, dve uri drugih oblik neposrednega dela z učenci. Na to bi potem izračunali ceno zagotovljenega programa kot tudi sporno solidarnost do manj razvitih slovenskih občin. Rečeno je, da so zagotovljeni program in učiteljske plače nedotakljivi, da je treba iskati možnosti za varčevanje v okviru skopih 20 odstotkov celotnega denarja za izobraževanje. Ali pa je res pošteno, da se, medtem ko se v gospodarstvu močno zaostrujejo normativi produktivnosti, kakovosti dela, v osnovnem šolstvu pogovarjajo o nižji enotni učni obveznosti učiteljev? Zakaj ne bi izhajali iz 42 —urnega delovnega tedna, kot povsod? Že zdaj pride na enega slovenskega učitelja sedemnajst učencev; samo dve evropski deželi imata povprečje enega učenca manj. Spregledati pa ne kaže niti ocene, da bo čez deset let v Sloveni- ji približno 20 tisoč osnovnošo1' skih otrok manj... „ i Razen iskanja poti, da v sor stvu vendarle ne bi bilo treD varčevati (če pa že, potem ne n svoj račun), že nekaj časa op žam v debatah te vrste še nekaj, medtem ko se v gospodarstvu n vse kriplje bore proti centraliz ciji upravljanja, tako republiški kot še zlasti zvezni, so šojniKj očitno njeni podaniki. Predlogi za enotno prispevno stopnjo Sloveniji so sicer bolj osamljeni, zelo konkretno pa "izvajalci žele že prej omenjeno enako pedagoško obveznost. Hočejo usmeritev glede celodnevne in P°J družnične šole, glede oddelko podaljšanega bivanja. Namesto da bi se v občini samoupravno, demokratično zmenili, koliko so sposobni dati za šolstvo, kaj 0° do financirali in česa ne vec, s branijo vsakršne ustvarjalnos in odgovornosti za odločitve. • H. Jelovčan Z delom iz anonimnosti Kranj, 7. aprila — V četrtek so se v prostorih PTT Kranj ^Jf*1^ skupščini zbrali partizanski kurirji Gorenjske. Sodeč po poroci« ^ opravljenem delu in o nalogah, ki so si jih zadali za letošnje leto. kurirji zagotovo med najbolj aktivnimi člani zveze borcev. sami. Srečanje gorenjskih kur iT jev bo v nedeljo, 5. junija, v Dr žgošah. D. P" listne volitve člana predsedstvu SR Slovenije ter volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine Tržič. Po skupni seji bo tudi seja družbenopolitičnega zbora, seja zbora združenega dela in seja zbora krajevnih skupnosti. Na vseh bodo volili svojega predsednika in podpredsednika, v g. Resnica je, da se kurirji vrsto let nekako niso osamosvojili kot organizacija. Razkropljeni so bili po enotah, ker so med vojno pač opravljali kurirske zveze. Odkar pa imajo svojo Skupnost relejnih kurirjev Gorenjske, se je pokazala tudi njihova izjemna delavnost. V zadnjih letih so postavili 40 obeležij, kjer so med vojno delovale njihove karavle, izdali pa so tudi brošuro Vodnik po sledeh partizanskih relejnih kurirjev Gorenjske, namenjen vsem pohodikom, posebno pa mladim, da tudi danes spoznavajo nekdanje kurirska pota. Zadnje leto pa so tudi uredili album spominskih obeležij s fotografijami njihovih postojank, proslav in podobno. Največja pohvala pa gre organizatorjem kurirskega smuka, ki je bil letos že 34. po vrstiin množičnega pohoda, ki ga vsak september organizirajo kurirji Gornjesavske doline. Lani se ga je udeležilo 591 pohodnikov, med njimi največ mladine. Zelo aktivni so tudi pri urejanju doma partizanskih kurirjev na Javorniškem rovtu. Tudi za letošnje leto so si zadali veliko nalog: Nadaljevali bodo s prodajo vodnika po kurirskih poteh po Gorenjski, obiskovali bodo pionirske odrede v Lomu in na Bukovščici, kateri pokrovitelji so, pomagali pri organizaciji kurirčkove pošte, in se udeleževali vseh srečanj in proslav gorenjskih partizanskih enot. So pa tudi nekdanji kurirji odločeni, da naj bi v bodoče bilo čim manj dragih proslav, pa več srečanj, katerih stroške nosijo Seje zborov skupščine Jesenice, 11. aprila - T sredo, 13. aprila, bo na Jese/ nicah skupna seja vseh treh skupščinskih zborov, na kateri bodo med drugim obravnavali poročilo o delu izvrft' nega sveta skupščine občine Jesenice, glasovali o izvolitvi kandidata za predsednika in o kandidatu za člana predsedstva SRS ter izvolili predsednika in podpredsednika skupščine občine Jesenice. Občinska kandidacijska konferenca je s tajnim glasovanjem določila za predsednika skupščine občine Jesenice dosedanjega predsednika, dipl. inž. Jakoba Medja, za podpredsednico skupščine občine pa Albino Sršen, dosedanjo podpredsednico. Delegati bodo obravnavali tudi poročila temeljnega sodišča, pravobranilstva, JaV' nega tožilstva v Kranju sodišča združenega dela j£ uprave inšpekcijskih služP za Gorenjsko. Na ločenih sejah pa bodo med drugim razpravljali o predlogu odločbe o ugotovitvi, da je gradnja manipulativnih platojev op karavanškem predoru, Prl' ključnih cest in dela avtoceste Hrušica —Vrba v spl°s" nem interesu. D. m Predlagane spremembe v Skupščini SFRJ Predlagane spremembe v ureditvi Skupščine SFRJ izhajajo iz zahteve, da je potrebno okrepiti vlogo združenega dela in vpliv socialističnih subjektivnih sil za odločanje v najvišjem jugoslovanskem državnem organu. To je po ustavi Skupščina SFRJ. Zato je v osnutku ustavnega amandmaja XXXIII najprej predvideno povečanje števila delegatov iz združenega dela v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. Ta zbor sestavlja po 30 delegatov iz vsake republike in po 20 iz vsake avtonomne pokrajine. Osnutek sprememb predvideva, da mora biti najmanj polovico delegatov v Zveznem zboru iz organizacij združenega dela s področja materialne proizvodnje. Delovanje te določbe v praksi bo v mnogočem odvisno od konkretnih delegatov in od organizacij, iz katerih bodo ti delegati prihajali. Obstaja namreč nevarnost, da bi se delegati rekrutirali iz zastarelih, neinovativnih in okorelih delov materialne proizvodnje. V tem primeru bi predlagana sprememba ne dosegla svojega namena. Če pa bodo delegati prihajali iz razvojno perspektivnih in tehnološko visoko razvitih delov materialne proizvodnje in če bodo sami strokovno in politično zreli, bi se lahko povečal vpliv dolgoročnih interesnih delegatov na odločanje v Skupščini SFRJ. Zaradi potrebe po tesnejšem povezovanju delegatov Zveznega zbora z njihovo delegatsko bazo se bodo po novem drugače oblikovale volilne enote in tudi drugače volili delegate za ta zbor. Delegatsko volilno enoto za delegate v Zveznem zboru sestavljajo delovni ljudje in občani ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične organizacije z območja ene občine ali več občin. Podrobneje bo način oblikovanja delegatskih volilnih enot določil zvezni zakon. Delegate za Zvezni zbot bi nato volili delovni ljudje in občani v delegatski volilni enoti neposredno, s splopšnim in tajnim glasovanjem. S takšno ureditvijo bi končno odgovorili na vprašanje, kaj je delegatska baza za delegate v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. To namreč vse od sprejetja ustave v letu 1974 sem ni bilo povsem jasno. Nova ureditev izrecno in jasno določena, kaj je delegatska baza za delegata v Zveznem zboru. S tem bi zagotovili jasno delovno poveza- Prof. dr. Albin Igličar nost delegatov z določeno organizirano delegatsko bazo in neposr^ no odgovornost delegatov do te baze. Za praktično uresničevani' takšnih odnosov je predvideno oblikovanje konference delegacij delegatski volilni enoti. h Tudi v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ naj bi po nO določbah bilo najmanj polovico delegatov iz zborov združenega del9 republiških in pokrajinskih skupščin. To je utemeljeno z dejstvo* da o bistvenih vprašanjih, ki so pomembna za združeno delo od 1° Zbor republik in pokrajin. V ta zbor pošlje vsaka republika delega y jo z 12 delegati, avtonomna pokrajina pa delegacijo z 8 delegati-, bodoče je predvidena možnost, da bi tudi Zvezni zbor obravnaval a^ te iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin. To bi se nanašalo zla na vprašanja, družbenega plana, proračuna, ustanavljanja skla«0^ prihodkov družbenopolitičnih skupnosti ipd. V teh zadevah bi ^ ^ zni zbor nastopil kot zainteresirani zbor, ki o teh zadevah daje m f nje Zboru republik in pokrajin. To mnenje mora pristojni zbor (z^, republik in pokrajin) obravnavati in o svojem stališču obvestiti za teresirani zbor. Ob tem velja to morebiti v luči načina glasovanj ., enem in drugem zboru. V Zboru republik in pokrajin se namreč o stvenih vprašanjih odloča s soglasjem (konsenzom), v Zveznem ^ ru pa s preglasovanjem oziroma navadno večino. . j>j Pri vprašanjih, ki zadevajo tokove družbene reprodukcije se v skupščino SFRJ vključilo novo telo. To bi bila konferenca sa& upravljalcev. Konferenco bi sestavili delegati iz združenega °e^g sklical pa bi jo Svet Zveze sindikatov Jugoslavije na lastno P0^^' ali na predlog Skupščine SFRJ. Na tej konferenci bi obravnavah „ ločanje pogojev gospodarjenja kot napor, enotni trg, usmeritve.£j, spodarstva, tehnološkega in družbenega razvoja države v celoti iP j O navedenih vprašanjih bi dala konferenca mnenje Skup'c^-SFRJ, ki se mora do teh mnenj opredeliti in obvestiti o svojem sm lišču konferenco. Pri tem novem telesu v Skupščini SFRJ je vaoi ^ zastavljati vrsto vprašanj, saj ni zadosti jasno opredeljen položaj j. ga organa niti njegova narava, način sklicevanja, delegiranja. stojnosti in sploh razmejitev moči med tem organom in dvema roma v Skupščini SFRJ. Če pa je konferenca zgolj oblika posveto nja (izvenparlamentarna konsultacija), je pa ni treba ustavno ur ti. . . aprila 1988 GOSPODARSTVO 3. stran CtmsSBS&SgS&GLAB Katastrofalno slabi gospodarski rezultati Kranja v lanskem letu Čakanje je postalo predrago »Kranj ni več prvi na Gorenjem, tudi v primerjavi s Slove-mJo njegova gospodarska uspešnost pada, ali takšna ocena drži?« »Povsem drži, glavni kazalci, °d fizičnega obsega proizvodnj ?° dohodkovnih rezultatov, kć 2eJo, da ka- - zaostajamo za razvojem ^Gorenjskem pa tudi v Sloveniji.« H *V kolikšni meri je to posledi-^gner v Telematiki?« "Telematika ima seveda zelo P°memben delež, veliko pove že Podatek, da je lani nominalno ?°Segla dohodek iz leta 1986. endar pa se je dohodkovni re-ujtat poslabšal tudi najboljšim kovnim organizacijam, kot so j* Primer Zvezda, Exoterm, tudi **l> nikakor seveda ne trdim, da *° slabe, trend uspešnosti je v ilP^anju in to je zaksrbljujoče.« UJ! O neprimernosti in slabih *c,nkih ukrepov tekoče eko-?°rnske politike smo že toliko ^pisali, da tega ne kaže pona-jet^ ' tanjša uspešnost je ver- ^stVUdi pos,ed*ca lastnih sla- Pred Dol orna tudi, mislim, da Kran" lanske ^ apr^a ~ Gospodarski rezultati kranjskega gospodarstva . obse? ""li U 80 katastrofalno slabi, v primerjavi z letom poprej je izvoz ln 2^r^ske Proizvodnje upadel za 9,2 odstotka, konvertibilni dohnHif • (M*stotlta, klirinški pa je bil prepolovljen, nominalna rast je 3T?ii ■ 16 92 odstotna> udeležba akumulacije v dohodku se večie R? «iani zmanisala za 7,4 odstotke, izgube so bile desetkrat leto je • • stotni delež ie imela izguba Telematike. Skratka lansko UsPešn 1^.emno slabo, nekateri celo pravijo, da takšnega padca ^rinčičr "C P01*111'!0 v vsem povojnem času. V pogovoru z Vido SosDod ?f,anc' Predsednico občinskega komiteja za planiranje, ^ni ,°,!n. družbene dejavnosti, smo skušali izvedeti pred-tastnil/ i ? .n' meri je tako izrazit padec uspešnosti posledica Prime "k saJ Je °ilo o splošnih gospodarskih razmerah in ne-rnih ukrepih tekoče gospodarske politike tako ali tako naniže veliko. zdaj pomagajo z dodatnim nagrajevanjem strokovnjakov?« »Ne samo v Iskri, tudi v Savi in drugod. Gre za dodatne naloge, ki so vezane na rok ali na dodatne napore, ki jih delavci v rednem delovnem času zaradi absolutno nizkih osebnih dohodkov niso pripravljeni vložiti. Praksa kaže, da so sposobni in pripravljeni dati več od sebe, če so ustrezno stimulirani. Še nekaj bi rada poudarila, redkokdaj imam priložnost to reči, še vedno nagrajujemo delo, ne pa rezultate dela, kar je pri nas velik problem, saj vnaprej sodimo, da opravljeno delo mora biti plačano.« —5J:- »Ob nizkih osebnih dohodkih je takšne spremembe težko uvajati?« »Težko, ker je raven vseh, tudi najvišjih osebnih dohodkov nizka. Toda, nimamo motivacijskega faktorja, ki bi nas vodil dlje od preživetja. Posledice pa seveda so, kakršne so.« »Kranjsko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano, prav z izvozom se skuša izogibati domači nelikvidnosti, vendar zadnje dni slišimo, da so likvidnostne razmere vse težje?« »Pogoji gospodarjenja v lanskem letu, zlasti novembra sprejeti ukrepi, so kranjsko gospodarstvo zelo prizadeli, kljub zaostrenim pogojem je ostalo usmerjeno v izvoz, saj je domače povpraševanje zelo padlo, pri plasmaju na domačem trgu pa je poleg tega zelo problematično plačevanje; zamude plačil ob visoki inflaciji dohodkovno marsikdaj pomenijo že toliko kot izvoz. Točnih podatkov o likvidnostnih razmerah zadnjih dni nimamo, razmere pa so težke predvsem zato, ker je moralo kranjsko gospodarstvo 43 odstotkov akumulacije nameniti za nerazvite, seveda so bila to gotovinska sredstva in težave so tolikšne, da ima marsikatera organizacija težave že pri izplačilu osebnih dohodkov.« i^uso izračunali, koliko izgube pri čevlju Mino čevlja dajo državi 'žVn^' ^' aPri'a — Kako velik je razkorak med uvoznimi dajatvami in v tf.?0'01' spodbudami, v korist države seveda, so natančno izračunali Peku, razlika pa jih toliko bolj tepe, ker na konvertibilno Tr„e.,Zvo2,i° 48 odstotkov proizvodnje. ^bita,!.Ski ?*eko izvozi na konver- hodkovno pomenilo, da bi osebne dohodke lahko povečali za 12 odstotkov in se s tem približali povprečju gospodarstva. Podrobneje si velja ogledati razliko med uvoznimi dajatvami in izvoznimi spodbudami na primeru čevlja Rockport, letos bodo na ameriški trg prodali 500 tisoč parov moških čevljev, v vrednosti 11,8 milijonov dolarjev, ženskih pa 200 tisoč parov v vrednosti 2,7 milijonov dolarjev, skupaj torej 14,5 milijonov dolarjev. Pri paru moških čevljev uvozne dajatve znašajo 8.438 dinarjev, kar*predstavlja 38 odstotkov dinarske protivrednosti uvoza. Priznanih imajo 2.424 dinarjev izvonih stimulacij, razlika torej znaša 6.014 dinarjev, ker izvozne stimulacije kasnijo več me- gir QV.Sern zaradi počasnega rea-1 anJ.a na spremembe v svetu, radi prepočasnega prilagajajo razvoju tehnologije, tudi ;oy°Šasnega prilagajanja na rr|rocJu marketinga in metod ljenja. V Kranju, vsaj v prete-m meri, ne uvajajo sodobnih stv VodenJa- kar bi lahko bi~ Pa ?n° spremenilo kadrovanje jev • nagrajevanje. Pri nagrabi nJu ne mislimo samo na ab-^utne osebne dohodke, moti ^ zlasti, da nič ne storimo pri Srajevanju sistemov napredoval^9 in rangiranja strokovnega ka) ra' morali bi imeti dve verti-aini lestvici, da bi bilo možno al Približno tako visoko kot po str PVodni napredovati tudi po . rokovni lestvici, če ne celo •Ponekod, zlasti v Iskri si »Kaj bi za kranjsko gospodarstvo pomenila uvedba realnega tečaja dinarja in drugih ekonomskih kategorij?« »Ne moremo govoriti samo o realnem tečaju dinarja, pa o realnih obrestih, temveč o trgu produkcijskih faktorjev, tega nam žal ustavni amandmaji ne ponujajo, kar kaže, da se tržnih zakonitosti oziroma trga lotevamo zelo sramežljivo, v bistvu bolj z besedami kot s praktičnimi instrumenti. Seveda pa bi dejanska uvedba tržnih zakonitosti zelo spremenila sliko marsikatere organizacije, ker so nekatere le navidezno zdrave, za nekatere bi bil izhod le likvidacija, saj brez lastnih sredstev ne bi vzdržale.« »Telematika je vsekakor najbolj boleč primer?« »Rešila bi jo le zavestna odločitev, da se jo usposobi, seveda z republiško finančno injekcijo, ob ustreznih zagotovilih, kar zadeva proizvodnih programov, strokovnosti in vodenja. V nasprotnem primeru je možen samo konec« »Konec, ki bi bil katastrofa za kranjsko občino?« »Seveda, delavci bi ostali brez dela, ne vsi, računam, da bi del programa ostal in zaposloval 1.500, največ 2.000 ljudi. Toda, le za določeno obdobje, ker bi se program zasebnih telefonskih sistemov sam lahko razvijal še pet, deset let, potem bi izgubil stik s svetom.« »Pravite torej, da imajo v Telematiki prav, ko poudarjajo, da bi bili brez novih, javnih telefonskih central obsojeni na propad?« »To imajo prav, učili so se in se še učijo na njih.« »Iz Telematike zdaj prihajajo pobude o ukrepih družbenega varstva, na kar ste deloma že reagirali?« »Mislim, da je potrebno hitrejše in učinkovitejše razreševanje problemov v Telematiki, saj se izguba ne zmanjšuje, letošnje leto bo zelo težko, saj je bilo 90 odstotkov izgube pokrite z nekvalitetnimi viri sredstev. Sicer pa tehnološko propulzivne dejavnosti sploh zahtevajo hitro ukrepanje, seveda strokovno pretehtano in preverjeno, toda hitro. Tudi v sozdu Iskra, saj ima del odgovornosti, pa ne majhen.« »Občutek imam, da se v sozdu počasi obračajo, republiški izvršni svet pa čaka?« »V sozdu se ne obnašajo tako, kot bi se morali. Zanj je značilna togost in občutek samoza- l2Vod°'trŽisče 48 odstotkov pro-v° da^-e' zategadelj je razumljiva t0lik° bolJ tepe dohod" ernna novost slstem P Je računalniško podprt Pri nasm0deliranJa cevlJev- P™1 pov^k0 nesPodbuden je izvoz, i>h w°plCa Podatkov, ki so nam JU so h U v trziskem Peku. La-lev2nae,nimo 3 milijarde dinar-ll doku? °bresti- ki bi Jih mora- U0iti —-»»«■•, rv-I ui JIM II1U1U- i^Ula Zaradi kasnitve izvoznih a nisn ^^a denarja pa seve- ^budI ° • Tudi letos izv°zne c* ni Ji . kasne, do konca mar->rjev obili 3-3 milijarde di-!*.8aV na^emati morajo kredi-0 zar jG likvidnost tudi v Pe-**°striii dodatnih obveznosti %»zn za leto 1986 je njihova }93 mj°.st za nerazvite znašala t987 Da ?n°V dinarJev. za leto L^DnVi ,15 milijard dinarjev, StS?6?1' da se Je skoraj šest-♦Wtii ala- Nasploh pa so pri->v v i d°hodka od 14 odsto-^stotkLetu, 1984 Porasli na 21,3 v?k*gaV iftU 1987- Direktor tr" t ' %iPue,a Franc Grašič pra-V^ai n Sušno že iansko le-v i V kolik Su razmere kritične. 1 ' Drihai , lzvozne stimulacije pravočasno, bi to do- secev pa se razlika povzpne na 7.468 dinarjev, kar predstavlja 20 odstotkov prodajne vrednosti para moških čevljev. Pri paru ženskih čevljev je razlika malce manjša, toda še vedno dokajšnja. Uvozne dajatve znašajo 4.867 dinarjev, priznanih imajo 1.402 dinarjev izvoznih stimulacij, razlika je torej 3.366 dinarjev, ker kasnijo več mesecev se povzpne na 4.208 dinarjev, kar predstavlja 15 odstotkov prodajne vrednosti para ženskih čevljev. Državi torej podarijo 20 odstotkov vsakega para moških in 15 odstotkov vsakega ženskega para čevljev, ki jih izvozijo na ameriški trg. M. Volčjak dostnosti, mislim, da je potreben reorganizacije po strokovni plati, v tem okviru zlasti Iskra Commerce. Čakajo, čakanje pa je žal postalo predrago « »Upadanje gospodarske uspešnosti v Kranju seveda poraja številne probleme, tudi v skupni porabi?« »Probleme smo imeli že lani, zlasti zaradi refundacij, ki so pomenile neplaniran izpad priliva. Še večje težave bodo privedle do večjih obremenitev drugih gospodarskih organizacij in nižjega standarda, v sisih zdaj pripravljajo poseben program, saj je v resoluciji zapisano, da njihovi letni plani brez varčevalnih programov ne bodo sprejeti.« »Vsi pa pravijo, da je varčevati težko, skoraj nemogoče, kar smo lani poslušali zlasti ob problematiki zdravstva?« »Pri materialnih izdatkih je seveda težko varčevati, mislim pa, da so rezerve v organizaciji dela, če zdravnik specialist dela le dve uri in pol, potem rezerve so. Prav v družbenih dejavnostih se je lani razbohotilo zaposlovanje, mislim, da nekontrolirano, sami sebi so si to dovoljevali.« »Podatki tudi govore, da so prav v osnovnem šolstvu lani preveč povečali osebne dohodke?« »Pripravljeno bo še posebno poročilo, po prvih podatkih so jih pretirano povečali v osnovnem šolstvu. Povprečni osebni dohodek v družbenih dejavnostih je lani znašal 364 tisoč dinarjev, v usmerjenem izobraževanju 385 tisoč dinarjev, v osnovnem šolstvu pa 382 tisoč dinarjev. Pri republiškem komiteju za delo pravijo, da je usmerjeno izobraževanje lahko 40 odstotkov nad povprečjem gospodarstva, zaradi kvalifikacijske sestave seveda, osnovno šolstvo pa 20 odstotkov. V Kranju je bilo usmerjeno izobraževanje 42 odstotkov, kar je sprejemljivo, osnovno šolstvo pa je preseglo vse meje.« »Tokrat bi jih torej morali uskladiti navzdol?« »Prav je, da sledijo gospodarstvu z usklajenim osebnim dohodkom. Toda lani so presegli mejo, na račun materialnih stroškov, dobe pač akontacijo, ki jo sami razdele in preveč so razdelili za osebne dohodke.« »Verjetno zaradi grenkih izkušenj iz preteklosti, ko so zaostali in so spoznali, da je najbolje hiteti, čeprav narobe?« »Verjetno, toda presegli so vse meje.« M. Volčjak Vidna prenova v Peku Z računalniki nad čevlje Tržič, 11. aprila — »Prijetno ste me presenetili z prikazanim delovanjem računalniškega, dvodimenzionalnega sistema za modeliranje vrhnjih delov čevljev in laserskim izrezovanjem različnih čevljarskih šablon,« je dejal predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj Marku Hočevarju iz razvojno pripravljalnega sektorja tovarne obutve Peko. Po delovnem obisku tržiške občine s sodelavci: Janezom Bohoričem, Rudijem Šepičem, Metodom Rotarjem in Janezom Bedino si je ogledal uporabnost računalniškega sistema francoskega proizvajalca Lectra, ki ga je Peko kupil kot prvi med jugoslovanskimi proizvajalci obutve. Kot nam je zatrdil vodja razvojno pripravljalnega sektorja Marijan Dolžan so se za ta sistem odločili po temeljitem preverjanju zmogljivosti sorodnih proizvajalcev. Ta sistem jim omogoča še večjo tržno prilagodljivost in omogoča vrhunsko kreiranje čevljev. Tako z računalniško podprtim sistemom že modelirajo čevlje, najprej na monitorjih, nato pa dobljene podatke, računalniško obdelane prenesejo v redno proizvodnjo. Časi od zasnov do končnih kolekcij so krajši, stroški nižji, prihranki na materialu večji. Odločitev v to naložbo je tudi oprijemljiv zasuk v posodobitev proizvodnje, kar je cilj večine od 6300 zaposlenih v Peku. Besedilo in fotografija Mirko Kunšič Premalo in prepozno Ni več treba pisati, da je tudi propaganda pomemben dejavnik, ki pripomore, da se nekaj prodaja dobro ali slabo. In če za kakšno dejavnost to še posebno velja, je to turizem. Ko so pred nedavnim predstavniki jugoslovanske turistične zveze v tujini, v Radencih govorili o svojem delu na tujem, je bilo slišati tudi marsikatero na račun premajhne vsote, ki jo namenjamo za propagiranje naše turistične ponudbe v tujini, pa tudi o zapoznelih propagandnih nastopih na teh tržiščih. Če govorimo o denarju, ki smo ga letos namenili za turistično propagando, ta vsota v primerjavi s prejšnjimi leti niti ni tako majhna. Skoraj dvanajst milijard dinarjev in več kot devet milijonov dolarjev je kar nekaj, čeprav je za nekatere naše tekmece v turistični ponudbi to še vedno malo. Kot pravijo predstavniki naše turistične zveze, pa je denar predvsem prišel prepozno. Potem ko so se zaradi pomanjkanja snega tujci že v prvih letošnjih mesecih marsikje prijavljali za poletne počitnice, pri nas še vedno nismo vedeli, koliko denarja bomo namenili za propagandno dejavnost, kaj šele, da bi bil že koristno naložen. Naš predstavnik v Švici je povedal, da, razen nekaj nastopov na sejmih in nekaj malega oglasnih akcij, za promocijo našega turizma v Švici nismo naredili skoraj nič. Na nemškem tržišču je uspela propagandna akcija v reviji Bunte in na televiziji, pa tudi v drugih deželah je bilo prikazanih nekaj reportaž novinarjev po televiziji in v časopisih, kar je sicer uspeh, ni pa dovolj. Na avstrijskem tržišču se bomo morali na propagandnem področju bolj potruditi, predvsem pa prilagoditi številnim individualnim gostom. Kljub temu daje prodaja naših počitniških aranžmajev v tujini podobna lanski ali celo za kak odstotek boljša, pa naši turistični delavci nič kaj optimistično ne pričakujejo letošnje glavne sezone. Približno šestdeset odstotkov počitnikarjev se za dopust odloči zadnji hip. Sprostitve cen, neustrezen tečaj dinarja, pomanjkanje bencina na črpalkah... in še kaj podobnega je lahko takšna antipropaganda, ki nam zelo hitro odnese tudi sredstva vložena v propagando. S tem pa seveda tudi goste in devizni zaslužek. V. Stanovnik Posvetovanje organizatorjev dela Prenova organizacije dela Kranj, 11. aprila — Visoka šola za organizacijo dela pripravlja dve posvetovanji, prvo bo namenjeno prenovi organizacije dela na zahteve tržnega gospodarstva, drugo pa skrajševanju delovnega časa. Posvetovanje o prenovi organizacije dela glede na zahteve tržno zasnovanega gospodarjenja bo 14. in 15. aprila potekalo v Portorožu, zanimanje pa je dokajšnje, saj se je doslej že prijavilo 350 organizatorjev dela iz vse Slovenije, nekaj tudi iz sosednje Hrvatske. Referate so v glavnem pripravili predavatelji kranjske šole za organizacijo dela, pozdravni nagovor bo imel dr. Rado Bohinc, uvodni referat pa Roman Albreht. Mednarodnega značaja pa bo posvetovanje o skrajševanju delovnega časa, podaljševanju obratovalnega časa in njunem učinku na delo in plačilo, ki ga bo Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja priredila od 4. do 6. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pričakujejo 30 predavateljev, od tega 15 domačih, ostali pa bodo prišli iz zahodno in vzhodnoevropskih držav. S skrajševanjem delovnega časa imamo tudi pri nas prve izkušnje, saj se je v Sloveniji za prehod od 42 na 40-urni tednik poskusno odločilo 40 delovnih organizacij, udeleženci konference bodo obiskali eno od njih in sicer kamniški Stolp. Visoka šola za organizacijo dela v Kranju je torej na področju posvetovanj pospešila svojo dejavnost, saj bo portoroško posvetovanje sedmo v tridesetletnem delu šole. Zeli si večjo odmevnost, pridobiti pa skuša tudi nekaj sredstev, ki jih bodo potrebovali pri gradnji nove šole. M. V. Karko Kovač, varnostnik ^jeseniški bolnišnici: »Nočni obiskovalci so najbolj vsiljivi« Jesenice, 11. aprila — Karlo Kovač iz Mojstrane je leto dni varnostnik v jeseniški bolnišnici. »Če ne bi bili dosledni in vztrajni, bi bil na hodnikih bolnišnice pravi cirkus.« V dneh, ko so v jeseniški bolnišnici dovoljeni obiski, je ob vhodu v bolnišnico in ob magistralni cesti Jesenice-Kranjska gora taka prometna gneča, da morajo večkrat pomagati tudi delavci Postaje milice Jesenice. Pred bolnišnico namreč ni ustreznih parkirnih prostorov, zato vozniki parkirajo kar po pločnikih ali celo tik pred vhodom v stavbo. »Prometna gneča je v času obiskov zares obupna in skrajni čas bi že bil, da ob stavbi bolnišnice poskrbijo za več parkirnih prostorov,« pravi 24-Letni Karlo Kovač iz Mojstrane, ki se je pred letom dni poslovil od KOOPA v Mojstrani in se kot vratar jeseniške bolnišnice zaposlil pri delovni organizaciji Varnost Kranj. Najhuje je to, -da včasih rešilni avtomobili, ki se vrnejo z nujne vožnje, sploh ne morejo skozi gnečo. Nekateri neodgovorni vozniki pač parkirajo kar pred glavnimi vrati, zato moram stalno paziti, da jim pravočasno preprečim. Delo varnostnika v taki zdravstveni ustanovi kot je jeseniška bolnišnica ni lahko, kajti stalno imaš opravka z ljudmi, ki na takšen ali drugačen način hočejo k bolnikom tudi v urah, ko ni obiska. Tudi ponoči se zgodi, da posamezne družbe moledujejo ali celo zahtevajo, da bi jih spustil v bolnišnico, da niti ne govorim o tem, da ni prav nič nenavadnega, če jih zalotim na dvorišču ali na vrtu bolnišnice. Čeprav na stalnih obhodih ob večerih zaklenemo vsa vrata in zapremo vse dostope, se zna zgoditi, da jih opazim na vrtu, ko so skrivaj preplezali ograjo. Da niti ne govorim o tistih veseljakih, ki ponoči spremljajo prijatelje z lažjimi poškodbami, in ki jim le težko dopovem, da v bolnišnici pač nimajo kaj iskati. V jeseniški bolnišnici smo zaposleni štirje varnostniki, delamo pa v turnusu, kajpak tudi ob nedeljah in praznikih. Med nami je ženska, ki pa prav zaradi morebitnih nočnih neprijetnosti dela le podnevi. Vsi se vztrajno in dosledno držimo navodil in svojih delovnih obveznosti, ne dovolimo nobenih izjem, kajti sicer se takoj lahko zgodi, da je na hodnikih bolnišnice vse narobe in pravi cirkus. Ljudje pač še vedno ne morejo in ne morejo razumeti, da se v bolnišnico lahko vstopa le z napotnico, da se je po izteku časa za obiske treba posloviti, da mora biti ponoči mir...« D. Sedej /ureja MARIJA VOLČJAK^ @©s^Kyj©j!3IGLAS 4. stran Torek, 12. aprila 1988 Škofjeloški obrtniki, člani obrtnega združenja, so pred dobrima dvema letoma svoj dom na Spodnjem trgu zgradili tako, da so zanj prispevali po 1,20 odstotka dohodka. Ko so dom zgradili, so prispevek podaljšali in zdaj s tako zbranim denarjem gradijo še "mini obrtno cono" ob domu. Po decembrskih cenah bo gradnja do nekoliko razširjene tretje faze veljala 260 milijonov dinarjev. Gradnja bo predvidoma sklenjena konec julija, ko bo obrtno združenje prostore oddalo v najem za deficitarno obrt. V stavbi bo šest do devet obrtnih lokalov. — H. J. - Foto: G. Šinik v. s. ZL8 15. in 16. aprila v Kranju Odvoz kosovnih odpadkov Kranj, 11. aprila — Na območju trinajstih mestnih krajevnih skupnosti v kranjski občini in sicer Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenja Sava, Huje, Kokrica, Orehek - Drulovka, Planina, Primskovo, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp in Zlato polje bo konec tedna, 15. in 16. aprila, organiziran odvoz večjih kosovnih odpadkov. Letos je to akcijo v okviru programa za čistejši Kranj in občino organizirala Tozd Komunala iz Kogp Kranj. V petek, 15. aprila, dopoldne bosta Dinos in Surovina pobirala večje uporabne odpadke oziroma tako imenovane odpadne surovine,kot so steklo, papir, kovinski odpadki in bela tehnika. V soboto, 16. aprila, pa bo Tozd Komunala poskrbela za odvoz vseh ostalih odpadkov. Posebej pa naj ob tej akciji opozorimo, da ne bodo odvažali gradbenega materiala in različnih kemikalij oziroma kemičnih odpadkov. Lani so se namreč med odpadki pojavile vrečke od umetnih gnojil, insekti-cidov, fungocidov in še nekaterih kemičnih preparatov zato organizator Tozd Komunala letos še posebej prosi, naj tovrstne embalaže in odpadkov krajani ne pripravljajo za odvoz. Podobno kot v mestnih bo Tozd Komunala poskrbela za odvoz večjih kosovnih odpadkov tudi v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Po dogovoru in sporočilu, kdaj bodo v krajevni skupnosti organizirali takšno akcijo, bodo v Komunali zagotovili večje odjemne posode in poskrbeli za odvoz. a. ž. Jubilejna nastopa folklorne skupine Škofja Loka - Folklorna skupina Tehnik Škofja Loka pripravlja ob 10-letnici dela svečana nastopa. Prvi bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri, drugi pa v ponedeljek, 18. aprila, prav tako ob 20. uri. Oba nastopa, ki bosta potekala pod naslovom "Nocoj je pa en lep večer", bodo pripravili v škofjeloški kino dvorani. Poleg folklorne skupine in njihove instrumentalne sekcije se bodo predstavili tudi: Tamburaški orkester Bisernica, Vokalni nonet Blegoš in folklorna skupina Osnovne šole Peter Kavčič. Povezovalca programa bosta Marko Črtalič in Marija Lebar. Preložena proslava Voklo - Na Prebačevem v krajevni skupnosti Voklo v kranjski občini je za nedeljo dopoldne napovedana proslava ob 300 - letnici obglavljenja Jakoba Stareta zaradi slabega vremena odpadla. Proslava, ki jo pripravljata krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze, bo pri spomeniku Jakobu Sta-retu na Prebačevem prihodnjo nedeljo; tokrat ob vsakem vremenu. Neustrezna parkirišča pred bolnico Jesenice - Ko so sprejemali planske načrte občine Jesenice, so iz jeseniške bolnice upravičeno opozorili na vedno večji problem: neustrezno parkirišče pred bolnico, predvsem v času obi skov. Parkirnega prostora je premalo, ogrožena je varnost obiskovalcev, udeležencev v prometu, moten pa je tudi dovoz rešilnih avtomobilov, ki so na nujnih vožnjah. Vse pa kaže, da v prihodnje ne bo bolje, kajti črpalke na Zgornjem Plavžu verjetno ne bodo opustili, kot so nekaj časa predvidevali, v "rezervatu" bolnice, kjer je bila načrtovana gradnja medicinske šole, pa je tudi malo možnosti. Trajno rešitev bi lahko našli le na južni strani magistralne ceste, za kar pa mora samoupravna komunalna skupnost naročiti projektno dokumentacijo. D. S- Telefoni, ogrevanje, ambulanta... V krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču je bilo v preteklem letu veliko problemov s pomanjkanjem telefonskih priključkov. Za te je pripravljeno 120 interesentov, kapacitete v avtomatski telefonski centrali Bistrica pa so bile proste le še za 37 naročnikov. Tem so telefoni zazvonili lansko poletje, ostali pa bodo prišli na vrsto, ko bodo večje tehnične zmogljivosti telefonske centrale. Poseben problem na Bistrici je ogrevanje, saj posamezni stanovanjski bloki ogrevajo stanovanja s svojimi kotlovnicami na premog ali olje, in so stroški dokaj visoki. Smotrno bi bilo zgraditi skupno centralno kotlovnico za celo Bistrico, ali najti kakšno drugo skupno rešitev naprimer s povezavo toplovoda iz Zlita, ki že ogreva Metalko, v letnih mesecih letno kopališče in vrtec Palček. Bistrica ima skoncentrirano veliko prebivalcev na svojem območju in je po tem merilu največja krajevna skupnost. Prebivalci pogrešajo enoto zdravstvenega doma Tržič, ali vsaj ambulanto zobozdravnika v njihovem okolju piše Drago Papler. ureja ANDREJ ŽALAH Kranjsko združeno delo naj se odloči Plavalni bazen aH nova ekonomska šola Kranj, 11. aprila — Takšna kategorična, odločna in jasna zahteva je bila postavljena minuli teden v četrtek na skupnem sestanku predstavnikov Srednje šole za ekonomsko in družboslovno usmeritev Kranj in članov kolektiva centralne osnovne šole Simona Jenka in delovne enote Center ter članov sveta šole in predstavnikov krajevne skupnosti Kranj Center. Pravzaprav so zahtevo, naj se kranjsko združeno delo odloči ali bolj potrebuje »pismene« plavalce ali izobražene strokovnjake (ekonomiste) postavili zagovorniki, da na račun prostorske stiske Ekonomske šole ni več moč ožiti prostora osnovne šole Simona Jenka. Problem prostorske stiske Srednje šole za ekonomsko in družboslovno usmeritev Kranj ni nov. Sega tja v leto 1974. ko se je takratna Ekonomska srednja šola iz Tomšičeve ulice v Kranju preselila v vzhodni trakt osnovne šole Simona Jenka — delovna enota Center. Že takrat odločitev za začasno preselitev šole ni bila lahka in enostavna oziroma brez pripomb. Kar precej nasprotnikov je že takrat prerokovalo, da to pravzaprav pomeni začetek postopne ukinitve osnovne šole Simona Jenka v krajevni skupnosti Kranj Center oziroma v mestu. Vendar je takrat po precej burnih razpravah prevladala odločitev, da gre za začasno rešitev, saj naj bi bila na Zlatem polju zgrajena nova šola. Vendar pa potem nikdar ni bilo denarja čeprav je lokacija prostorsko in komunalno na Zlatem polju pripravljena. Ko se je Ekonomska šola iz Tomšičeve ulice preselila v vzhodni trakt osnovne šole Simona Jenka delovne enote Center, so se ji pogoji sicer izboljšali, vendar nikdar niso bili idealni. Prostorska stiska se je kmalu začela kazati tudi v najemnih prostorih. Pa tudi pogoji v osnovni šoli v zahodnem traktu so se postopoma slabšali, vendar sta vodstvi obeh šolskih kolektivov z veliko mero razumevanja razreševali težave. V zadnjih letih pa se je prostorska stiska Srednje šole za ekonomsko in družboslovno usmeritev Kranj v vzhodnem traktu vedno bolj stopnjevala. Pri 949 učencih pride na enega manj kot kvadratni meter prostora. Del pouka mora zato že zdaj potekati.na kranjski gimnaziji. Dodatne težave ima šola tudi s poukom telovadnice, saj uporablja osnovnošolsko telovadnico. Razmere so se skratka tako poslabšale, da je Zavod za šolstvo Kranj januarja letos opozoril kranjsko občinsko skupščino na nemogočo prostorsko stisko Srednje šole za ekonomsko in družboslovno usmeritev Kranj in dodal, da bodo prisiljeni obvestiti Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, da šola ne izpolnjuje več pogojev za delo. Zato naj v občini čimprej najdejo ustezno rešitev. Za lažje in pravilno razumevanje povejmo, da je kranjska skupščina ustanovila Ekonomsko šolo 1955 leta in da se je 1964. leta združila z administrativno šolo. Kranjska skupščina je torej ustanovitelj, medtem da so bili vedno pripravljeni sodelovati skrbeti, da bi bile težave čimmanjše. Nis" pa se mogli strinjati s predlagano rešitvi] • da se začasno zdaj šola preseli še v zgornj nadstropje osnovne šole. Ob nemogočih raz merah in usklajevanju obeh programov ta* šna razši^"^ ne le da ničesar dolgorocn ko je financiranje (in s tem tudi novogradnja) na skrbi republiške izobraževalne skupnosti (in po praksi, ki jo le —ta ima) ter združenega dela. Drugače povedano: v republiški izobraževalni skupnosti nikdar ni bilo denarja za gradnjo nove šole, zato naj bi (po nepisanem pravilu) večji interes s sofinanciranjem pokazalo kranjsko oziroma združeno delo širšega območja. Kakorkoli že, do začetka novogradnje ni prišlo. Zato je kranjski izvršni svet predlagal samoupravnim organom obeh šol, ki sta v istem poslopju, naj osnovna šola Simon Jenko odstopi celotno zgornje nadstropje ekonomski šoli. Tako naj bi osnovna šola tri oddelke učencev preusmerila na centralno šolo. Po razlagi naj bi bila to prav tako kratkoročna rešitev, saj Ekonomska šola potrebuje nove prostore. Vendar pa so izgledi za novogradnjo v tem trenutku morda celo boj nejasni kot pred 14 leti, ko je bila utemeljitev in razlaga podobna. Na sestanku v četrtek so se člani kolektiva centralne osnovne šole Simona Jenka in delovne enote Center ter zunanji predstavniki sveta šole in krajevne skupnosti strinjali z razlago predstavnikov Ekonomske šole, da je njihova prostorska stiska nevzdržna in položaj težaven. Poudarili so, ne rešuje, marveč bistveno ogroža proi osnovne šole. Predvsem pa rešitev ne oar nikakršnega zagotovila, da bo EkonomS šola resnično v doglednem času dobila n prostore. Prej se lahko zgodi, da bo osno šola delovna enota Center izgubila še pr stali del zahodnega trakta objekta. g. Ob obojestranskem zagovarjanju in• P . pričevanju pa je bilo potem postavlJe vprašanje, zakaj se kranjsko združeno d ' če potrebuje kader iz ekonomske šole, odloči in s skupnimi močmi ne zgradi nO šole na Zlatem polju in zakaj se je z^a, jo odločilo za združevanje sredstev za g^a ^ novega plavalnega bazena. V sedanjih ^. žavnih pogojih bi se bilo pač treba vpras če že ne gre oboje, kaj je bolj potrebno^, nujno: ali plavalno opismnjeni delavci ekonomski strokovnjaki? ,\ Zato je bil sklep skupnega sestanka, n vsi odgovorni v občini skupaj z republik izobraževalno skupnostjo najprej preuClJ in opredelijo drugačno (novogradnjo?) v storsko rešitev Srednje šole za ekonom sk<> in družboslovno usmeritev Kranj. Šele P*j tem bi se bil kolektiv šole Simona Jen morda pripravljen pogovarjati o resnic*1 kratkoročni rešitvi. ,, , , A. Žal*r Prometna vzgoja osnovnošolcev Delo v krožkih dopolnjuje znanje Kraj, 8. aprila - Učenci osnovnih šol se pri pouku nauče osnovnih prometnih pravil, za utrjevanje in razširjanje znanja pa je v učnih načrtih, zlasti na višji stopji, bolj malo prostora. Te vrzeli zapolnjuje delo prometnih krožkov, katerih uspešnost je odvisna predvsem od mentorjev. opravljajo pionirji samostojno. V kranjski šoli F. Prešeren je kar 16 učencev usposobljenih za te naloge, marljivi pa so tudi prometniki podružnične šole na Kokrici. Prometniki skrbijo za varen prihod učencev v šolo in njihov odhod iz šole, še zlasti na začetku šolskega leta. Razen tega pregledujejo kolesa in sošolce opozarjajo na pomanjkljivosti. Letos prvič obiskujejo vsaj enkrat na mesec mlajše učence v razredu in jim svetujejo, kako se obnašati v prometu. Njihova skr bje tudi priprava kviza ob koncu šolskega leta, ko učencem podele prometne značke. "Prometnik sem že tretje leto," pripoveduje Urban Simčič iz 7. razreda, , "kar me ob športu in fotografiji zelo navdušuje. Naše opozarjanje učencev zaleže, saj se od začetka šolskegu leta naprej napake na cesti zmanjšujejo. Zal pa naših navodil ne upoštevajo vsi vozniki. Poleg dela prometnika me veselijo prometna tekmovanja; lani je naša ekipa zmagala na občinskem tekmovanju, kar želimo letos ponoviti. S. Saje "V osnovni šoli France Prešeren v Kranju, kjer sem mentor prometne vzgoje že celi dve desetletji," ocenjuje Milena Mo-horčič - Cvelbar iz svojih bogatih izkušenj, "namenjamo veliko pozornosti prometni vzgoji otrok. Vsi učenci sodelujejo v tekmovanju Kaj veš o prometu. S pisanjem spisov, izdelavo risb in reševanjem testov v nižjih razredih ter praktično in spretno-stno vožnjo v višjih razredih skušamo poglobiti poznavanje prometnih predpisov in spodbuditi mlade k pravilnem ravnanju v prometu. Še več k temu pripomore delo v prometnem krožku in krožku za pionirje prometnike." Članstvo v prometnem krožku je na nižji stopnji šole dokaj množično, saj se učenci 3. in 4. razredov pripravljajo za kolesarske izpite. Iz višjih razredov prihaja v krožek za manjši razred učecev, ki skrbe za pripravljanje oglasne deske in opozoril na nevarnosti v prometu prek razglasne postaje. Člani tega krožka sodelujejo tudi v raznih prometnih tekmovanjih. Osnovna naloga drugega krožka je prometna služba, ki jo Zares uspela prireditev na Primskovem Veselo družabno srečanje Primskovo, 11. aprila - Tradicionalno peto srečanj« upokojencev in starejših krajanov v krajevni skupnosti Prim' skovo, ki je bilo minulo soboto popoldne v zadružnem dom11 na Primskovem, je bilo zares veselo in družabno. Tako gled* udeležbe, kakor tudi glede programa je bila to največja prirf" ditev do zdaj, ki jo je pripravil odbor krajevne organizacij* Rdečega križa, ki ga vodi Jože Eljon. Na nekaj nad 1000 vabil, ki jih je odbor rdečega križa Primskovo poslal za sobotno srečanje upokojencev in stare]' ših krajanov, se je odzvalo okrog šeststo povabljenih. Dvora' na zadruženga doma je bila tako skorajda že premajhna. Ce* prav zaradi bolezni ansambel Rž ni nastopil in so za veselo razpoloženje skrbeli Gašperji, je bilo za vse udeležence to »e eno nepozabno srečanje. "Enaindvajsetčlanski upravni in tričlanski nadzorni od; bor sta letošnje že peto družabno srečanje začela pripravlja" že pred dvema mesecema," je povedal podpredsednik organi' zacije Rdečega križa Primskovo Stane Kalan, "Celoten sestav zasluži pohvalo, predvsem pa predsed* nik Jože Eljon. Na razumevanje in ve liko podporo smo letos naleteli tudi p/*1 zasebnikih in delovnih organizacija^; Za dobitke v srečelovu smo namre zbrali prek 340 različnih nagrad, naj bolj vabljiva pa je seveda prva: petdne vno letovanje v Novigradu za dve o$e bi. Veseli smo, da je peto družabno st čanje preseglo po udeležbi in kakov0 sti vsa dosedanja. Zavedamo pa se z zdaj, da bo prihodnje leto naloga, nas čaka še težja." «' V kulturnem programu ► so v soboto nastopili mešan pevski zbor in obrtniški pevski zbor Primskovo, folklorn skupina DPD Svoboda Primskovo, recitatorji in v zabavne delu ansambel Gašperji. Kulturni program pa je povezoV napovedovalec Janez^Dolinar. Ansambel Rž, ki je odsotno zaradi bolezni opravičil, pa bo nastopil 22. aprila po prosla OF brezplačno. ^ T°rek, 12. aprila 1988 KULTURA 5. stran GLAS Kitajska slikarska razstava v Narodni galeriji POGLED NA SLIKARSKE DRAGOCENOSTI Ljubljana - V petek zvečer bodo v ljubljanski Narodni galeriji odprli nadvse zanimivo razstavo 40 slik na papir in svilo, dragocenih umetnin iz kitajske kulturne zakladnice. Razstava, ki bo odprta dva meseca, bo verjetno kot prva in edina te vrste na svetu, privabila obiskovalce tudi iz evropskih kulturnih centrov. Čeprav za Ljubljano ne bi mogli trditi, skK1 vaJena imenitnih in tudi redkih slikar-^Kih predstavitev iz drugih dežel, pa je ven- « več kot očitno, da tako redke in izjem-razstave, ki se obeta tokrat, mesto ven ne ^"le še ni imelo. Pa tudi kakšno drugo mest ™di™. Kajti 40 umetnin, ki jih Kitaj-k a Prvič pošilja na ogled v svet, je vseka-dogodek prve vrste. Še posebej zato, ker opI °a umetnine menda tokrat edinkrat na voSrzuna;i K^jske-Ze ta skrb lahko zs°- no t°P°Ve' da gre res za izJemne dragoce-in -n obenem za izraz velikega zaupanja Prijateljstva med obema deželama. Vo ^ bomo torej konec tega tedna na ot-ritvi v Narodni galeriji zagledali? O tem na nedavni tiskovni konferenci ravnatelj ^arocme galerije dr. Anica Cevc pove-. .laJ 'Nikakor ne gre za klasične slike. Ki-Jjj*?.nam iz svoje zakladnice posoja na y^ »zbor 40 slik na papirju ali svili. Izbor ."sega daljše obdobje kitajskega slikarstva „0Sl?er °d 15. stoletja dalje, tako imenovali obdobje Dinastij Ming in Qing. Slike so (B^. v Muzeju glavnega mesta Pekinga j^ijinga). Doslej smo kitajsko umetnost ob«"*8 poznali bolj po razstavah umetne j0r°« Slikarstva, ki ga Kitajci najvišje ceni-' Pa doslej na razstavah nismo videli." k\ ^arocma galerija se je za to priložnost Jenino pripravila. Pravzaprav so bili že v !am°^ med obema stranema, mimogrede ^stvo za razstavo prevzema slovenski iz-^Srii svet, ^tki slik tudi ni pri nas veliko 8aleriJ- kJer bi Vg ^hko razstavili; po zagotovilu dr. Cevče- |aJ?ravzaprav v Jugoslaviji ni galerije, ki bi ugodila strogim pogojem. Tudi Na- Ojj na galerija se je za to priložnost posebej ^ emila - tudi ob veliki pomoči in razu- ^,Vanju slovenskega združenega dela - p°dotfosvetlitve' ozvočenja, zračenja in n»Ymetmne seveda ne bodo razstavljene r. zasičen kitajski način. Svitki velikih ga t er" dolzina nekaterih na primer preseki tri metre, niso namenieni takšnemu Kaže, da je zmajevo leto zelo naklonjeno sodelovanju med nami in Kitajsko, predvsem je mišljeno kulturno sodelovanje. Pobudo za razstavo je dal Narodni muzej iz Ljubljane. Reritete, ki tudi v domovini niso vedno razstavljene in dostopne širokemu občinstvu, bodo seveda zanimive ne le za nas pač pa tudi za evropske poznavalce kitajske umetnosti. Organizacijski odbor se je dogovoril tudi za popuste na železnici. SVjjV.SVet, določeni dokaj zahtevni pogoji. iii7n+_s!*Kso namreč zelo občutljiva zadeva razstavljenju, kot ga bomo deležni v Nardo-ni galeriji, saj bomo sliko sicer zaščiteno pod steklom in osvetljeno lahko uživali v njeni celoti. Kitajski način se pač razlikuje od našega evropskega: prav gotovo bi bilo povsem nemogoče umetnino predstaviti na originalen način: slike zvite v svitke so namreč na Kitajskem le občasno v izbrani družbi postopno odvijali in ogledovali od spodaj navzgor, tako kot se pač bere kitajska pisava. Posamezni žigi ob robu nekaterih slik so podpisi hvaležnih občudovalcev, ki so bili deležni umetniškega užitka. "Gre za krajine, cvetove, živalski svet," je povedala dr. Cevčeva. "V izbor umetnin za razstavo, ki bo samo v Ljubljani, so bila izbrana dela velikih umetnikov omenjenega obdobja, ki so poleg slikarstva obvladali tudi literaturo in tudi kaligrafijo. Detajli na takšni sliki niso izbrani prav nič slučajno, vedno imajo duhovno sporočilo. Četudi je kitajsko slikarstvo tako različno od evropskega, pa za evropske oči prav gotovo ne more biti dolgočasno." Za velik obisk so se v Narodni galeriji posebej pripravili. Poleg velikega števila vodičev, ki bodo vodili obiskovalce tudi ob pomoči posebno dovršene tehnične opreme, tako da se posamezni vodiči glasovno med seboj ne bodo motili, bo v teh dveh mesecih do sredine junija v galeriji še več prireditev: dvakrat tedensko bodo predavanja o kitajski literaturi, posebej pripravljen bo literarni večer o slovenskih prevodih iz kitajščine, tekli bodo videoprogrami o posameznih zanimivostih iz Kitajske in podobno. Ne nazadnje ne bo manjkalo tudi tiskovnega materiala, običajnega za tako pomebno razstavo: katalog, plakati, posterji, zloženke, priponke. KeivNarodna galerija pričakuje obiskovalce ne le iz drugih republik pač pa tudi iz več evropskih dežel, so poskrbeli za tiskovine v več jezikih. Na prodaj bodo tudi značilni okrasni in uporabni predmeti iz Kitajske, akad. slikarka Wang Huiqin pa bo v galeriji tudi predstavljala kitajski način slikanja, slike pa bodo tudi naprodaj. L. M. Radišani so peli v Kropi SLOVENSKA PESEM POVEZUJE Kropa — Minulo soboto je bila v Kropi prireditev, ki so jo v celoti pripravili koroški Slovenci z Radiš. Prireditev je sodila v okvir tradicionalnega kulturnega sodelovanja med Kropo in Radišami. ^tošnjega septembra bo mi-25 let stalne povezave Mo-a Pevskega zbora KUD Sta-ćagar iz Krope in Slovenske-f Prosvetnega društva iz Radiš. ; znamenju te obletnice je bila prinec minulega tedna v Kropi gtreditev, katere celotni pro-wam so izpolnili gostje s sosed-pJr' Koroške. V celovečernem t0^ra«iu so sb^^ski zbor in Mešani pevski • r- oba pod vodstvom zborovo s slovenskimi na-Pesmimi nastopili Mo- S,tanka le t, ,ttn« Ml Pi VVrulicha. Nastopila adinska pevska skupi-^ jo vodi Heidi Lampichler, °dd«.iiavili pa so se tudi 8°Jenci toir a a §lasbene šole. Vezna nit k0r5,tve je bila Izseljevanje Se 0skih Slovencev 1942, sem pa tev )e. leP° vključila tudi pesnice izlijevanju Nežke Čični-e» ' k' Jo je predstavila' avtori- Stanko VVru-lich, zborovodja: "Pevski zbor vodim že okoli dvajset let, prej pa je to delo kar štiri desetletja opravjal moj oče Šimej VVrulich. Ko &efZadnjikrat v Kropi, je še ^edsJievci' P°pre3 Je bil tudi te 2 d društva, ukvarjal se Ae2°ramsko skupino, skratka °st Jeva naša kulturna dejav-toedst bl bila taka, kot se zdaj Jte, k?Via- Meni Je nekoliko la-\qxt lmam glasbeno izobraz-VnV! Da je bil samouk. Pa je ^ 2P kar dovolj voditi dva pev-^šerj0ra' pa še organist sem, ! M>da Gv.a Cerkvena zbora vodim. vsi mladi, vsaj sem in tja u..-gj0 Vsaj dvakrat na leto pa oo^' tudi tiste, ki so že v domu o relih občanov. , j Ob letošnjem dnevu zena ^ marcu so mladi organiziraj osnovni šoli prireditev s p čnim programom. Res je, ^ vse žene v starosti pred 70lel^ so mogle te prireditve ud ^ iz razumljivih razlogov, ve pa so se vsaj tiste, ki so pnsl se lepo poveselile. .. ^ Ko RK organizira ?kcl]f*tve, ranja rabljenih oblačil, ob ' posteljnine ipd., se člani J«vV tudi drugi polnoštevilno u g že. Ljudje darujejo tudi t .■■ pohištvo. Po opravljeni a* > zbiranja pa se obdaruje soCt"ari ogrožene družine. Nekaj s pa OO RK vedno zadrži V s* dišču elementarnih nesreC'._.wj- Vletu 1987 je bilo organi* no družbeno srečanje v resW..rg-ciji NAMA v Škofji Loki, kate ga se je udeležilo 109 lJudl-skr. prijetno razpoloženje so P°1 ■ beli mladi člani RK z ustnw^ mi zabavnim programoju ^ harmonikarja Kristel Pečnl.-frlj Sašo Zagoršek, ki sta s sV^va-vižami »dvignila moralo«- * rišica Vida Učakar pa je wde žencem zbudila spomin nfl.^.fl/t teklost z milimi zvoki na ci» ^ RK Kamnitnik sodeluje tudij^ krvodajalskih akcijah, kar) posebej humana poteza. ^fl^u#-vem, da največ krvi zbere o na Škofja Loka, kar je znan Y datek. Za to področje pa največ zaslug sekretarja O jTp tovarišica Marjeta Žagar in $e na Knapič. Akcijam RK P polnoštevilno odzovejo tudi sebni obrtniki, saj s svojo de .Q no pomočjo marsikdaj resu^ vprašanje izvedbe posatnez' akcij in financiranja nekat zadev. ^ Ker je v članstvu RK zbtu različna struktura občanov ^ različne starosti v razponu 0-90 let, to pomeni, da je RK er, najbolj množičnih organima in je tako rekoč podaljšana tO socialistične zveze in krajev1 skupnosti ter drugih družbe1!1 političnih organizacij. j Predsednica rdečega ^j. Kamnitnik Sonja Zbačnik-^Jf, ka je v svojem poročilu /eortirfl. ja 1987 med drugim dejala: ša organizacija se mora nen no krepiti, da bi še bolj °r9a1^ zirano reševala vsakoletne P grame z namenom, da *>» medsebojni odnosi še bol] „ mani in da bo naša organih ^ resnic io humana skupnost D lovnih ljudi in krajanov. & (, bodimo množični, delovni zhy slom ČLOVEK ČLOVEKU"1 VARIŠ TOVARIŠU!« Napisala: Sonja Mišjak, Ljubljana-PolJe' Cesta VIII/2 Ivan Jan STRDENOVI 20 Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi. To je mladinska povest, ki opisuje življenje partizanske družine s številnimi otroki na začetku druge svetovne vojne. Dogaja se v Selški dolini. Knjiga bo letos izšla v založbi Partizanske knjige v zbirki Matjaževe knjižnice. Objavili bomo nekaj odlomkov. Vsem so zvezali roke! Le mami Rezki ne, ki je držala najmlajšega! Hišo pa so zaklenili in zapečatili! Ključ je vtaknil v žep gestapovec! Nič ni zaleglo, nihče ni mogel uiti, četudi je Ludvik hotel poskusiti! V škofjeloške zapore so odpeljali vse: očeta, mamo ter pet otrok med osmimi in štirinajstimi leti! "Tistega največjega pa bomo tudi še dobili!" je revsnil gestapovec. Rafko, ki se je medtem pririnil k majhni odprtini, je kmalu ugotovil, kaj se dogaja! Srce mu je sililo v grlo, solze so mu vrele na oči, spremenil se je v eno samo bolečino! Potem ga je zgrabilo, da bi se še sam pridružil odvedenim, svojcem, pa so ga tovariši zadržali. A ne bi bilo treba, kajti že v naslednjem trenutku ga je obšlo zrelo spoznanje! Če se bo spozabil, bodo uničili tudi njega! Če bo podlegel trenutnim čustvom, bo vsega konec! Ne! V njem je za-plala uporna Strdenova kri, v njem so zazvenele Gornikove besede, da 'brez upanja zgubiš moč za boj in življenje!' V njem se je razvnela Milanova vztrajnost in pripravljenost na žrtvovanje! Pred seboj je videl mrtvega Severja, Jeriča, Cirila, Hen-čka! "Lahko bom še padel, a poceni ne!" si je dopovedoval. Prvi je splezal izpod sena in vedel je, kaj mu je storiti. Prav tako Peter. Zdaj ne bo spraševal ne Gornika, ne Milana, če se lahko pridruži partizanom. Očeta in matere pa tako ni. Sicer pa je bil partizan že od tega trenutka! Poslej se bo bolj sproščeno gibal med ljudmi! Zadostovala je le beseda in tudi Peter se je odločil, da se bo priključil partizanom. Zlasti, ker je že imel pištolo! Odšla sta takoj, ko sta se za silo oblekla. Še prej pa je ranjencu Gregi Rafko naročil, naj ostanejo tod, dokler ne pridejo ponje! V bunker jim je navlekel dodatnih odej in raznih ogrinjal ter vse, kar je našel volnenega v hiši, kamor je prišel skozi skriti vhod! "Ne boste pomrznili, hrane imate pa tudi nekaj!" jim je še rekel — in izginil s Petrom v mrzlo januarsko noč. Čeprav je bil Peter že preizkušen, je Rafko vendarle vedel, da jim v partizanskem štabu ne bo prav, če ga bo pripeljal v njihovo taborišče. Zabičano je imel, da samo on lahko ve, kje se zadržujejo. Kam torej s Petrom? Kakorkoli je ugibal, rešitve ni našel. Ali naj ga pelje k učiteljevim? Preveč bi tvegala! In še učiteljeve bi lahko onesrečil. Nazadnje se je kljub tajnosti odločil, da ga bo odpeljal s seboj, ga pustil malce pred taboriščem, potem naj pa odloča Gornik ali kdorkoli iz štaba! Sicer pa je fant že preizkušen. In še kako! Če ne bi bil tak, bi že pred dnevi obležal mrtev! Ko sta potem s Petrom zadihana hitela proti štabnemu taborišču onstran Čudnovega vrha, je Rafko čutil, kot da mu odpeljani svojci od daleč naročajo: "Na tebi je, da poiščeš in razkriješ izdajalca! Na tebi je, da nemčurski sorodnik ne bo spravljal v nesrečo še drugih! Mi bomo že nekako!" Skozenj in tudi skozi Petra se je pretakalo tudi tisto veliko vprašanje: Kdaj bo naša pomlad? Zdaj je še tako huda zima! Čez dobre pol ure sta se ustavila v strmini nad zaledenelim potokom. Onstran je skritp poveljstvo. Storil je tako, kot je dognal prej. Peter je počakal pod košato smreko, on pa je poiskal poveljstvo. Debelo so pogledali Gornik, Španec in Milan, ko ga je stražar pripeljal mednje. Na hitro jim je povedal, kaj se je zgodilo. Povedal jim je tudi o Petru in o sumljivem Viktorju, kajti zvez niso imeli že več dni. Nič se niso jezili zaradi Petra, Milan pa je takoj hotel zbrati nekaj borcev, da bi odšli po Viktorja. Tako kot Rafko je bil prizadet zaradi odpe-ljanih svojcev. "Najprej moramo poskrbeti za ranjence!" so odločili takoj za tem. Čez pol ure so s skupino borcev že hiteli navzdol. Ne lahko, a vse ranjence so potem rešili pred mrazom in uničenjem. Nekaj so jih razvozili, nekaj raznesli po javkah med Žabnico in Kranjem, dva pa so oddali tudi učiteljevim. Po opravljenem naporu so s seboj odgnali tudi najbolj rejeno kravo. Zato so imeli potem dosti mesa. Preostalo živino pa sta iz bataljona prišla pobit in poklat partizanska mesarja. Meso so poskrili po raznih krajih. Postopoma so prihajali ponj. A ta zima in to okupatorsko nasilje pri Strde-novih ni razgnalo le Strdenovih ljudi! Tako kot nje, je prizadelo.tudi čebele. Zaradi hudega mraza in brez dodatnih odej ter druge oskrbe, ki jim jo je vedno nudil Strdenov oče, so njihove čebele to zimo pomrznile! Pomrle! Za vselej! Tako, kot talci, ki so jih Nemci po vsej pokrajini streljali še kar naprej. Izdajalec in kazen Sorodnik Viktor je bil zadnje čase povsem prepričan, da bo partizanstvo zatrto. Če še ni, bo vsak hip! Spozabil se je tudi nad sorodniki. Natanko je ugotovil, da je Milan med partizani, in to dokaj pomemben član! Zato je storil vse, da ga bodo ubili ali vsaj ujeli — in vse preostale druge z njim! Ugotovil je tudi, da je Rafko z raznih krajev prinašal različna zdravila. Vse drugo ni bilo težko uganiti. Le malo je manjkalo, pa bi odkrili in pobil1 di ranjence! | Strdenove so torej odgnali. Skrit za oknofl1 opazoval, kako so jih vodili skozi Smrekovec j "Le kam se je skril ta smrkovec Rafko?" n} . šlo v glavo, ko ga ni videl med aretirano dru^1 A brž se je potolažil. Teh, ki jih je odvede'*.« stapo, ne bo več nazaj, Milana in Rafka pa *Vp tako in tako kmalu nekje potolkli. Tako kot os bandite! 0 "Ne bo dolgo, pa bo tudi Strdenova domu moja!" se je nasmehnil sam sebi. Q Sredi noči ga je zbudil nek ropot, takoj n&\. ga zgrabile močne roke! Nič ni mogel in v hip je streznil! V luninem siju, ki je lil z jasnega, mrzleg*-^ ba je prepoznal Milanov obraz! Obraz sorod in partizana Milana! "Ti! Pa zdaj!" je kriknil. A Milan mu je le ostro ukazal: , "Nihče drug! In ne sam! Bi raje videl, 0 Nemci? Obleci se! Brž! Z nami boš šel!" :\: Viktor se je medtem že obvladal in popr° "Le zakaj? Pa v ta mraz. Če mislite, da lP jaz kaj na vesti, ste v zmoti!" ^ Dva partizana sta medtem naglo premet* ^ in preiskovala sobo. Eden izmed njiju je bil r*»" , Rafko! . vel' Ko sta preiskovalca odprla srednji predal j^f ke omare, sta izpod premakljive deščice izV, šop denarja. Bankovci po 100 nemških rnarj^^ "Tole si dobival za vohunstvo! Ni ravno n1 je ugotavljal Rafko. ^ Viktor je začel nekaj jecljati, Milan s to šem pa mu je že vezal roke. "In orožje? Kje ga imaš?" "Nič nimam," je hitel zatrjevati Viktor. pO* Milan pa se je, kot bi vedel, stegnil satf1 blazino in izvlekel izpod nje lepo pištolo. Qtf 'Tako, ti nedolžni sorodnik! Zdaj pa na P' $ V veži se je Rafko še nečesa domislil in 0 vzkliknil: "Čevlji! Viktorjevi posebni čevlji!" Poiskal jih je in zvezane vrgel prek ran1 ^ Torek, 12. aprila 1988 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran GLAS PoM^^RAVNlK KO SE OGLASI BOLEČINA V NOŽNEM PALCU PROTIN Zadnja leta postaja tudi pri nas zopet bolj pogosta bole-en sklepov, na katero smo ob splošnem pomanjkanju v voj-m in prvih povojnih letih skoraj povsem pozabili — namreč , a Pr.°*m ftH putiko. Čeprav je pri nas manj protina kot v zahodnih državah, se pa tudi pri naših bolnikih za marsikaterim »revrnatizmom« tudi po več let skriva putika. Na protin bomo Pomislili takrat, če gre za krepkega, dobro rej enega, rdečeli-nega moškega v zrelih letih z napadi močnih bolečin in ote-.o sklepa nožnega palca. Prvi napad protina se začne sko-aJ vedno v nožnih palcih, pri poznejših pojavih prizadene časoma tudi druge sklepe — vendar pretežno na spodnjih »ončinah. Pri protinskem napadu so bolečine zelo hude in se stopnjujejo do neznosnosti. Tako silovitih bolečin ne srečemo pri revmatizmu in moremo že zaradi intenzivnosti bolečin Ioni obe sklepni obolenji. Pri protinu je v organizmu zvišana množina sečne kisline, njene soli — urati — se pa nabirajo v sklepih in povzročajo vnetje. Napad često sproži preobilica je-«pl in pijače ob praznikih, godovih in neštetih drugih podob-mh priložnostih. Poleg obilne hrane tudi drugi vzroki izzovejo Protinski napad, npr. hud telesni napor, razburjenje, poškodbe, operacije, nekateri medikamenti in tudi intezivno umsko lz zgodovine medicine je zanimiv podatek, da je znani arigleški zdravnik Svdenham imel najhujše napade protina Prav v letih, ko je pisal svoje znamenito delo o tej bolezni. PRAV JE, DA VEMO KAKO SKRBIMO ZA KRZNO Krzno je vedno modno, o njem sanjari vsaka ženska. Ker je drago, ga moramo pravilno negovati. Pa naštejmo nekaj "zapovedi"; ki jih moramo pri krznu spoštovati. — S krznom daleč stran od izvira toplote, ker se sicer izsuši in izgubi lesk. — Mokro krzno najprej dobro otresemo, potem pa ga sušimo v hladnem in zračnem prostoru. — Parfum ne sodi na krzno. Le - ta škodi mehkim dlačicam, da postanejo trde in lomljive. — Krzneno oblačilo obesite vedno na širok obešalnik in ga ne stiskajte med druga oblačila. Krzno potrebuje prostor, da se dlačice ne stlačijo. — Krzna ne hranimo v plastičnih vrečah, pač pa v platnenih prevlekah, najbolje pa je, da visi prosto. TA MESEC NA VRTU REGRAT TUDI PROTI EKCEMOM Ljudje, ki trpijo za ekcemi, piše francoski zeliščar M. Messegue, naj jedo česen, korenje, glavnato solato, čebulo, kolikor morejo grozdja, spomladi pa je zanje izrednega pomena regrat. Zelo učinkovita je tudi kura z limoninim sokom (večkrat na dan). Izmed čajev, ki čistijo kri, sta najbolj primerna čaj -iz cikorije (listi ali korenika: ščepec na skodelico) in iz mačeh, ki jih lahko damo celo otrokom, ki imajo kraste (prevretek iz ščepca korenine na skodelico vode). V zelenjavnem in tudi v sadnem in okrasnem vrtu lahko narede ogrci in strune veliko škodo. Kdor je v preteklem letu imel težave s temi škodljivci, naj jih začne že v začetku aprila zatirati. Nujni ukrepi bodo potrebni še posebno tedaj, če smo v jeseni podkopali hlevski gnoj iz žaganja in oblanja. Ob množičnem pojavu škodljivcev priporočajo poseben pripravek, ki ga po navodilu posipamo po zemlji, in sicer 5 do 10 g/m2. Proti strunam je učinkovito škropivo na podlagi lindana. Na m2 poškropimo pet litrov, 0,2-odstotne emulzije. Znano sredstvo proti strunam so 1 cm debeli režnji krompirja; te polagamo pod rastline. Zaznamujemo mesta, kamor smo jih položili, in preglejmo vsakih nekaj dni. Krte preženemo s preizkušenim sredstvom — s štirirednim mlečkom. Mleček moramo le enkrat posejati, in to aprila, v naslednjih letih se bo sam. Odpo ren je proti mrazu, so pa mlade rasthne učinkovitejše. Sejemo gosto po vsem vrtu. Nekateri menijo, da cesarski tulipan ravno tako učinkuje kot mleček. Vabe za polže ne polagamo po zemlji, temveč v prevrnjene cvetlične lonce. Tako položena vaba ostane dlje časa učinkovita in laže najdemo mesta z vabo. To je važno, ker so polži lahko samo omamljeni. Če je aprila lepo vreme, se že pojavijo mravlje. Teh nadležnih živalic se moramo energično lotiti. Za zatiranje mravelj je na voljo cela vrsta pripravkov, škropiv in prašil proti njim: navodila navaja proizvajalec. S temi sredstvi poškropimo ali posipamo mravljišče ali poti, koder hodijo. Poskusimo še me goveji zrezki po primorsko »i. Potrebujemo: 8 majhnih govejih zrezkov 4 jajca, 2 stroka česna, sol, poper. Vu_ dovolj veliki ponvi segrejemo olje in na rezine narezan česen. Ponev položimo zrezke in nad živahnim ognjem jih od obeh strani lcCem?- Pečemo jih vsega skupaj 5 minut. Proti koncu dodamo še ^ .r°žniku ubita jajca, pokrijemo in počakamo, da zakrknejo. Soli-0 ln popramo. HVALEŽNOST ~~ Dragi, kupila sem ti pet parov nogavic. ~" O, hvala lepa! r Zanje sem dala milijon.. ~" Spet zapravljaš! Moda Ste za nov kostim? Če hočete biti res moderni, potem naj bo v manjšem karu, ima naj krajše krilo in gumbe na hrbtu. Kolikor bo daljša jakna in krajše krilo, toliko bolj boste oblečene modno. In ne pozabite: ramena štrle daleč proč. ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI ALELUJA Ta jed se je pred zadnjo vojno kuhala v vsaki kmečki hiši, nam piše naša zvesta bralka in sodelavka Ivana B. Servirala se je kot predjed velikonočnega zajtrka. V Gorenjskem glasu smo že objavili, kako so jo kuhali v Poljanski dolini, zdaj pa še poglejmo, kako so jo kuhali okrog Gorij. V jeseni, ko se riba repa za kisanje, olupimo nekaj rep z bolj debelimi olupki, jih posušimo in shranimo na suhem. V vrelem kropu do mehkega skuhamo nekaj pesti suhih repnih olupkov, nato jih odcedimo in zrežemo na zelo drobne krpice. Posebej skuhamo (obarimo) pest prosene kaše. Zavremo 2 litra juhe od prekajenega mesa, v kateri se je kuhala šunka za veliko noč. V vrelo juho damo zrezane repne olupke, kašo in kuhamo do mehkega. Nekaj žlic bele moke žvrkljamo v vodi in s tem jed podmetemo. Se nekaj minut kuhamo. Po potrebi dosolimo in damo v skledo. Biti mora gosto tekoča. Zabelimo jo z ocvirki. Ta jed je bila na veliko noč prva na mizi, piše Ivana. Ata je vedno rekel: "Kdor ne bo jedel aleluje, tudi mesa in kolača ne dobi!" Jed pa se je jedla tudi v spomin na lakoto, ki je bila konec prvega tisočletja in ljudje za praznik niso imeli drugega kot repo. Seveda pa so olupki dobri tudi za prebavo. Mladi se sicer ne navdušujejo za tako preproste stare jedi, morda pa ne bi bilo slabo kdaj malce "očistiti" prebavna pota prav s takimi jedrni. Nagrada tedna ^/urejj^MnC^OLENC^ Kako sem iskala pomlad Bila je še zima. Mraz je rezal do kosti in veter švigal okoli vogalov. Zime sem bila že sita. Odločila sem se, da bom poiskala Ppmlad. Toplo sem se oblekla, zraven pa sem si mislila: »Uboge živali! Primanjkuje jim denarja in zebe jih. Poiskala jim bom pomlad!« Najprej sem odšla v gozd. Tam je izpod snega bodel prvi te-joh. Vprašala sem ga, kako se ima. On je rekel, da mu je kar žal, *er je zlezel iz tople zemlje. »Želim, da mi poiščeš pomlad, sicer bom" zmrznil!« Obljubila sem mu, da jo poiščem. Dolgo sem hodi- a. ko zagledam belo podlasico. Pravim ji: »Ali ti veš, kdaj pride Pomlad?« Podlasica pa mi odgovori: »O, vem, vem! Ko bom zamešala svoj beli kožušček z rjavim, bo pomlad.« Tega odgovora sem ^e tako razveselila, da sem pozabila na vse. Brez zahvale sem oirJala domov. Svojemu kužku sem veselo rekla: »Ali ti že veš, *~aJ pride pomlad?« Volki: »Ne. Kje si pa ti izvedela?« Vse sem u lepo razložila. Odločil se je, da jo bova skupaj pričakala. Bližal se je 8. marec, dan žena. Mamici bo treba nabrati šo-?ek, pomladi pa še od nikoder. Noč se je že spustila na zemljo. j.^ugo jutro mi je na okno potrkala podlasica in rekla: »No, ali vi-,js. pomlad je tu! Pridi v gozd. Tam je že vse živo!« Hitro sem ste-a za podlasico v rjavem kožuščku. Res, v gozdu je bilo vse polno 'Vali Tudi prve spomladanske rože so že pognale. Hitro sem jih atrgala in jih z veseljem odnesla domov. Ko se je mami vrnila iz službe, je bila spomladanskega šopka eio vesela. Zvečer pa sem ji povedala, kaj vse sem doživela v goz-Qu to jutro. Milanka Zdjelar, 6. č r. OŠ Franceta Prešerna Kranj KAJ JE SREČA, KAJ VESEUE? KAJ BUDI NAJLEPŠE ŽEUE? MLADOST! MLADOST! M^SOKLIČ, GREGOR AHAĆIC, ĆRttA 2lGA> GREGA HODNIK. Kat?amir s,lar. petra bešter, TiN* o 'ZOVlSEK, BOŠTJAN ŠOLAR, IGOb7avNIK, ALEKSANDRA ZUPANC MA ,ViyERSNIK, MATEJ FINŽGAR, A PAZLAR. MELITA KRAMAR KAJ NAJVEČJA JE SLADKOST? MLADOST, MLADOST, MLADOST! Brezskrbnost, smeh, radost, šolska ljubezen, sreča, prvi poljub — da, vse to je mladost. To je obdobje, na katerega nam potem, ko ostarimo ostane samo lep spomin. Od tega spomina pa v starosti živimo. Mladost se gotovo navezuje na še eno besedo, in to je šola. Zdi se nam, da je to poseben svet, v katerem zapravimo večino norih let. Šola je svet, ki nas pripravlja na srečanje z drugačnim, hladnejšim svetom, obenem pa nam daje zaščito pred njim. Čeprav se marsikomu v šoli godi krivica, je to svet smeha, radosti, bratstva. Torej je mladost nepojmljivo lepa. Toda vedno ni tako. Marsikdo v tem obdobju naredi neumost, s katero si uniči življenje. Nekateri zapadejo v alkoholizem, drugi v slabo družbo, nekateri pa se uničujejo s cigaretami in mamili. Zanje spomin na mladost najbrž ne bo prav nič lep. Mladost je tudi prehodno obdobje, ki nas iz otroštva popelje v svet odraslih. Žal pa pot v svet odraslih ni prav nič lahka. Na njej pride do nasprotij s starši, ki se največkrat ne sprijaznijo z dejstvi, da nismo več otroci, spopadamo se s problemi v šoli in večkrat se nam zdi, da se nam bo svet podrl na glavo. Toda ta volja nas na šolskem plesu, v kinu ali kje drugje v družbi kaj hitro mine. Torej bi mladost lahko primerjali s pomladnim, sončnim dnevom, kakršnega doživimo samo enkrat v življenju in se ne vrne nikoli več. Nina, Valerija, 8. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj Pesmi o pomladi Ko na koledar pogledam, datum za pomlad ugledam. To je čas veselja, v katerem majcena je želja. Da sonce sijalo bi veselo in nas toplo grelo. Ko pa vse se to zgodi, vidi se, da pomlad žari. Helena Rihtaršič, 4. c r. OŠ Prešernove brigade Železniki y an»esto knjižnih nagrad — izlet z Alpinino karavano konec 'skega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letoš-22? »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en ™«n sedež več. , Narisal Simon Arhar, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Dežek trka nam na okna, kaplje v luči se bleste, kakor pesmica zvene nam, ena v drugo zdaj drse. Z deževjem pride k nam pc mlad, ki jo vsak dočaka rad. Na obraz nam veselje sije, kakor sonce dol z neba. Zvončki v rosi se bleste in vse rož'ce pisane se pomladi vesele, nam pa vriska že srce. Učenci 3. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Topel veterc je zapihal, vse cvetlice je poklical. Dosti bilo je spanja, še čebele priletele so iz panja. Odhitele so na travnik, k beli marjetici pod vzglavnik. Daj nam meda, Gašperja še gripa razjeda! Mama mu bo čaja dala, zraven mu še sladkega medu dodala. Gašper hitro bo ozdravel, se na travniku zelenemu ogrel. Katja Gomzi, Osnovna šola Pod -brezje REZERVIRANO ZA ZVEZDE Piše Jasmina Audič Zdravo! Danes smo spet pri nedosegljivih zvezdah. Tokrat na Bojanovo željo predstavljam tri pop dame, ki so zacvetele konec lanskega leta. Prva je TIFFANY DARVVITCH. Stara je slabih šestnajst let in obiskuje gimnazijo v Norfolku (Los Angeles). Njen glasbeni talent so odkrili pri družbi MCA in ga kljub pevkini mladosti sklenili izkoristiti v reklamne namene. Na kratki reklamni turneji je Tiffanv odpravila vse pomisleke in dokazala, da je s svojim naivno-najstniškim izgledom privablja pop ljubitelje vseh generacij. Prva mala plošča I think we're alo-ne now, ki je sicer 21 let stara uspešnica Tommvja Jamesa, je prodrla novembra in postala hit. Pesem je sicer standarden pop konfekcijski komad, zato je čudno, da se v glasbeno zahtevni Britaniji še vedno dobro drži. Druga je leto dni starejša DEBBIE GIBSON. V nasprotju s Tiffanv, ki je odkritje, Debbie sama načrtuje svojo kariero že od petega leta dalje. Naklepala je že več kot 200 komadov, od katerih smo jih bili deset že deležni na prvem albumu Out of the blue. V bodoče bo sama tudi producirala. Nemški ljubitelji popa jo poznajo po komadu Shake your love, ki zaradi uporabe elektronskih instrumentov močno spominja na nemške disco-štanc komade. Tretja, BELINDA CARLISLE, pa je veteranka. Morda se je še spominjate iz časov skupine The GO-GO'S. Po razpadu se dolgo ni pobrala — do prvega albuma Belinda, ki je prilezel do zlate naklade, a dal le eno uspešnico Mad about you. Drugi album Heaven on Earth obeta več. Na mali plošči je prva izšla Heaven is a place on Earth, ki je verjetno ni treba posebej predstavljati. Prilezla je celo na prvo mesto britanske pop lestvice. Sledi ji še pesmica I get weak in vse kaže, da bomo Belindo še dolgo poslušali. Pa pa! Domača hišna imena v Črkah Učenci podružnične šole v Podbrezjah so nam poslali drugo številko svojega glasila, ki letos praznuje deseti rojstni dan. Prva leta seje časopis imenoval Utrinki, pred tremi leti pa so ga preimenovali v Črke. Pri glasilu se redno trudijo: Ladislav Trogrlič, Manca Kem-perle, Natalija Vrhovnik, Urška Kemperle, Petra Petrovčič, Mateja Mihelič, Vanja Prevodnik, Tine Kemperle, Beno Rehberger, Mateja Zupan, Tina Saje in Barbara Vovko. Zadnje glasilo so učenci namenili predvsem nagradnemu natečaju Pionirskega lista Mi mladi. Opravili so tri naloge: domača hišna imena, ženitovanjske šege in anketo o nasilju. Morda bodo pred končam šolskega leta izdelali še ene Črke, v katerih bodo zbrali križanke in uganke. Ko so mladi »raziskovalci« brskali po izvirnih domačih hišnih imenih Podbrežanov, so med drugim ugotovili, da se pri Selaku po domače reče pri Breznu po jami, pri Tonkliju pri Hribu, ker stanujejo na hribu, pri Drinovcu pri Mlinarju, ker so imeli mlin in žago, pri Prevodniku pri Kovačevih, ker je bil oče kovač, pri Kozjeku pi1 Poštarjevih, ker so imeli pošto, pri Trogrliču pri Tinetu, ker je biln enemu gospodarju ime Valentin in tako dalje. Zanimivo, vredno posnemanja! i (3 ^ bom ostal doma na kmetiji, vendar pa s > računal, da bom še nekaj časa hodil v sl &. bo. Okoliščine so hotele drugače, ata in ma nista več sama zmogla dela. Resda Q morebiti raje delal kaj drugega, če bi l3*^* prosto izbiral, toda spoznanje, da nekdo y\0 ra nadaljevati delo na kmetiji, je prevlafl^, nad osebnimi željami. Veliko kmetij Je ,e-šlo v krizo prav zaradi tega, ker je vsak dal le nase in na osebne koristi, prema*0 v na kmetijo in kmetijstvo.« Torek. 12. aprila 1988 Za boj proti kajenju - nova kadilnica Nekaj smo pa ob svetovnem dnevu zdravja, ki naj bi minil brez kajenja, na Gorenjskem le pridobili: v zdravstvenem domu v Radovljici so ob vsem pomanjkanju denarja za zdravstvo — odprli novo kadilnico. Za osebje, seveda. Ali hočete slišati še mnenje občanov? »Naj raje več delajo pa manj kadijo!« 9. stran cmmmmmGLAS SAMANTHAM Vsi Stanovnikovi sorodniki Če ne ravno najbolj pogost, je zadnje čase najbolj popularen priimek stanovnik. Kako to izgleda, naj povem le z enim primerom, čeprav bi jih bi-10 lahko kar nekaj... »Stanovnikova ste?« me vpraša nov znanec: »Če lahko vprašam... ste morda hčerka,... saj veste, od Janeza Stanovnika?« nisem hčerka, priimek sem dobila s poroko,« prijazno po- »Oh seveda,« v zadregi odvrne in zaključi: »Torej je vaš tast.« »Ne lasnim. 12 ZAPRAŠENEGA BONTONA BREZ POTREBE NE RABIMO TUJIH BESED iz 6fi ^ars^a3 koristnega tudi za današnji čas bi se lahko naučili j» let starih navodil za lepo vedenje. V njih med drugim piše: mk- no sl°venski pišemo, če ne delamo slovničnih napak, če ne ^mmo brez potrebe tujih besed. na--i; morem se znebiti nasmeška. Ko včasih prebiram spise sin šolarjev, ki jih dobivamo v uredništvo, se marsikdaj špranjetn> kaj neki se dogaja v šolah, da so otroci polpismeni, in to r 0 tlsti. ki naj bi bili »cvet« pri pouku slovenskega jezika, lite- lm> novinarskem, dopisniškem krožku! dil" 11183 stvar Pa so seveda tujke. Žal smo se jih že tako navalu,!' da pogosto niti ne opazimo več, da niso z naših tal in da ima-ne Zame čisto lepe, domače besede. Je treba, da nad vrati trgovi-če market, nad hotelom Creina, je treba, da se tako in druga-lomimo ob devalvaciji, inflaciji, racionalizaciji, je treba direk-]a naslavljati z individualni poslovodni organ in tovarno z or-I nizacijo združenega dela, nam je treba skovank, kot vzgojno-rstvena organizacija namesto vrtca in vzgojnoizobraževalna or-l Racija namesto šole, zakaj mizar nenadoma ni več dober in nočemo obdelovalca kovin... H j Najave so pač najave in tako tokrat mm rubriko Strganih strun prepuščamo glasbenim napevom tipa »in-stant«. Če borno s tem ra- zočarali ljubitelje pravega ročka, pa bomo seveda ustregli vsem ti stim, ki prisegate na trenutne pop lestvice. Deklica, ki je veliko bolj znana 8 iz raznoraznih variant porno filmov, mimogrede trenutno v Slogi prikazujejo eno njenih mojstrovin, britanskega dnevnika Sun oziroma lil njegove tretje strani, kjer razgaljajo ||§ lepotičke, posebno tiste, katerim je mati narava posvetila obilnejše gornje obline. Seveda so vse to ljubiteljem Samanthe Fox znane dogodivščine. V trojni kombinaciji je Toni Sabol s svojo YU-CO promotions in še nekaterimi dodatnimi sponzorji dosegel, da bo Samanthica v Jugoslaviji prepevala v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Z odrov bo tako moč slišati ob, verjamemo močni, podpori prisotnega avditorija, predvsem najstniške generacije, Touch me, Hold on tight in zadnjo uspešnico Nothing's gonna stop me now. Vsem tistim, ki tole prebirate tudi ni potrebno posebej razlagati, da gre za pevko (recimo), ki ji še vedno uspeva, da se giblje v krogih, ki veljajo za aktualne in popularne. Torej, v četrtek, 14. aprila zvečer, v ljubljanski hali Tivoli, kjer bo pod vodstvom Dragana Banoviča vse pripravljeno za show mrs. Fox. Vine Bešter PRIJAZEN NASMEH SLOVENUA, PRUAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO PETRA VOLK Dostikrat počez kritiziramo, kako nevzgojena da je današnja mladina; ne pozdravlja, v avtobusu ne odstopi sedeža starejšim, jim ne pomaga nesti težke vreče iz trgovine, odrezavo jezika in tako dalje. Zato smo toliko bolj veseli vsake pohvale, ki doleti mlade. Nada Vrezec iz Kranja je prijetno presenečenje takole opisala. »Pred dnevi mi je v trgovini z živili zmanjkalo denarja. Danes se človek pri nakupu hitro ušte-je. Že sem hotela vrniti kupljeno, ko se za mojim hrbtom oglasi nežen glasek: 'Bom pa jaz dala.' Obrnem se in zagledam pla- * volaso dekletce in misleč, da jo poznam iz bloka, vprašam: 'Ali me poznaš?' Ona pa: 'Ne'. Ostala sem brez besed od presenečenja: tuj otrok mi ponuja pomoč. Sprejela sem. Povedala mi je svoj naslov, odšla sem tja, vrnila denar z 'nagrado' za dobro delo in razmišljala, kaj je v otroku, da je pripravljen pomagati in kaj je v odraslih, da postajajo vedno bolj sebični, zgubljajo čut za sočloveka in hodijo drug mimo drugega. Ta deklica je Petra Volk, doma v Kranju, Gubčeva 5 in je učenka tretjega razreda. Brez dvoma imajo pri vzgoji otroka velik delež njeni roditelji, ki so upravičeno lahko ponosni na svojo Petro.« Mislim, da tem toplim besedam pohvale resnično ni kaj dodati. (H. J.) Cvek • Drag papežev obisk Pred pol leta je papež obiskal Združene države Amerike, njegovi gostitelji pa še vedno niso poplačali vseh dolgov. Skupni znesek znaša kar 2,6 milijonov dolarjev, odplačale pa jih niso cerkvene oblasti. Samo najemnina lokalnega stadiona je veljala 165.000 dolarjev. • Ali je bil Hess ubit? Sedem mesecev po smrti Rudolfa Hessa, enega izmed najbližjih Hitlerjevih sodelavcev, so se razširile vesti, da si ni sam vzel ži- vljenja, temveč da so ga ubili. Javni tožilec Zahodnega Berlina je začel s preiskavo, priprli pa so tudi že nekaj oseb. • Svojeglavi Sinatra Frank Sinatra je svoji soprogi Barbari poklonil deset milijonov dolarjev za gradnjo otroškega doma Sinatra, vendar v ustanovo sam nima več vstopa. Zakaj? Bar- bara je dejala, da je preveč občutljiv. »Ko je ob nekem obisku slišal, da zdravimo tudi starše, ki spolno zlorabljajo svoje otroke, je napravil pravi škandal! Franki-boy namreč ne verjame, da taki ljudje sploh potrebujejo kakšno zdravljenje. Frank je po domu divje tekal in vpil: »Takim idiotom bom pripravil tako terapijo, da je nikoli več ne bodo pozabili!« šarji in Braco pisarji so z Bracom Korenom posneli šest plošč in kaset, najnovejša nosi naslov la!*«rJaka. pr^nsambel Planšarji sodi nedvomno med gue ansamble v zvrsti narodnozabavne 1956 Sa' se9ai° nie9ovi začetki že v leto sar^Sambel Je znan po svoievrstnin Plan" lese nosan s širokokrajnimi klobuki in Meri1'01' cok,am'. kravjimi zvonci in rogovi. skj ^Posebnosti sodi tudi tipičen planšar bam _lnštrument, ki daje planšarskim sklad- svojevrsten ritem in zven. Vorieta 1984 Je ansambel izgubil pevca in s al° Janeza Jeršinovca, leta 1986 pa so dogovorili z Bracom Korenom in obe-Pia*1 ansambel preimenovali v ansambel 'anšarji in Braco. žlik ra'° večinoma lastne skladbe, ki se rastejo od podobne zvrsti v svojski ritmi-j ! sPremljavi. Skladbe in besedila jim pi-g različni avtorji. Ianšarji so s svojimi nastopi gostovali po vsej Sloveniji in po več jugoslovanskih krajih. Nastopali so tudi v tujini: Avstriji, Italiji, Nemčiji, Holandiji, Belgiji, Franciji, Švici in na Poljskem. Leta 1983 jih je pot vodila med rojake v daljno Avstralijo na dvomesečno turnejo, kjer so obiskali rojake v skoraj vseh avstralskih mestih. Do zdaj so posneli šest plošč in kaset. Najnovejša plošča in kaseta z naslovom Planšar Jaka, je izšla februarja. Pri firmi Trolis pa je kaseta izšla v nemščini. V načrtu imajo snemanje za RTV, pripravljajo pa se tudi že na snemanje nove plošče. Sodelovali bodo na avstrijski reviji in na tekmovanju v Landeku. Člani ansambla so: pevec Braco Koren, basist in komponist Toni Kuder, harmonikar Maks Gerbec, kitarist Rudi Wagner, trobentar Tone Škerjanec, klarinetist Marko Led-nik. Planšarji in Braco je eden izmed naših najstarejših ansamblov. Stanka Kovačič in ansambel Borisa Kovačiča Stanka Kovačič je z ansamblom posnela osem long-play plošč. Svojstven zvok ansambla je prispeval Vital Ahačič. Ansambel Borisa Kovačiča obstaja že od leta 1959. V začetku so se v ansamblu menjali razni glasbeniki, že 25 let pa so v sedanji sestavi. Boris Kovačič je komponist in producent ansambla, svojstven zvok ansambla pa je prispeval Vital Ahačič. Zadnje leto se je pridružil tudi sin Matej Kovačič. V 60-tih letih je ansambel prepotoval vso Slovenijo, nastopal po raznih jugoslovanskih krajih, posnel pa preko 40 plošč in kaset. Zaradi službenih obveznosti ansambel ni nastopal javno, kljub temu pa je vsa leta snemal na radiu in na televiziji. Stanka Kovačič je posnela z ansamblom in pevcem Danilom Čadežem osem long-play plošč, nato pa sama začela prepevati pesmi, ki jih je napisal Boris, spremljal Vital in pesmi, kot so Moje sanje, sanje najine... živijo še danes. Bila je na turneji v Kanadi, Združenih državah Amerike, Sovjetski zvezi, sicer pa je znanka po radiu in televiziji v vsakem domu, kjer imajo radi narodnozabavno glasbo. Ko je bil Matej še majhen, je oče napisal pesem Majhen fant, na besedilo Gregcja Strniše, mama pa je pela: »majhen fant v zibelki leži, mama pa si želi vedeti, kakšen bo, ko bo postal velik fant.« In ta fant je zdaj velik fant, igra harmoniko in komponira pesmi, trenutno pa služi vojsko v Mariboru. Stanka Kovačič Sodelujte v nagradnem žrebanju! Po uspelem lanskem večeru narodnozabavne glasbe na Bledu prizadevni organizatorji pripravljajo 14. maja drugi večer, na katerem bo nastopilo 12. ansamblov. Alpski večer organizira Alpski kvintet v sodelovanju s turistično poslovno skupnostjo Bled in turističnim društvom Bled. Tokrat predstavljamo dva ansambla: Planšarje in Braca Korena ter Stanka Kovačič in ansambel Borisa Kovačiča. Objavljamo tudi nagradni kupon z vprašanjem: Napišite naslov ene pesmi, ki jo poje Stanka Kovačič. Kupone pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Kupone bomo žrebali, srečnim izžrebancem pa poslali po dve brezplačni vstopnici za Alpski večer. Ime in priimek Moj naslov: Naslov pesmi Stanke Kovačič ji I KUPON ŠT. - 1 — - 1 — ALPSKI VEČER BLED '88 te gorenjske vasi q rgnc Dobro ie*f,etn°n* Piše: D. Dolenc Ko bom velik, bom Benčov »Čif *l°>« »r*0 *Z sva zacela z ze" vanju 1 °. svojem malem kmetove, fc*|llpoveduje Jože Miklav-§ai^c- »Najprej sva imela sa- 8a osli^f0' potem 8are' Pa ene-n&to Davf' Pa drugega oslička, ?jti. TV konJička- A ni hotel vo- °ilo Sem P°tem zatavšal za ok • naJst let mi Je vozila, e,*Uadmamo njeno hčer- Bibo-^^gat-a 3e še' ne morem je še Vic° tarliV del° in danes mi nJi-TiT °Tie Gmajnarjev To- Ponrf ole se Prebijamo.« °- Ur, J? mi Pokaže svojo Bi-?*. da £ ca Je- In nič čudnega N r«?001 iz Grenca in Virmaš Nikjerv prihaJajo k Benčovim. N W uVasi nimajo konja, in i^ie 1 ? kozličkov tudi ne. Le-% k ;e*o je, izgleda, pri Benčo-^Uck,?h silno Plodno. Kar pet f° Prvi*^ \mata dve kozi, letos >šeRaC ?ob>li trojčke. Je še kaj h °«en C0t mlad- nerodno po- rt ^en i "tiau, neroano po-X 3-ietk°zliček? Nič čudnega, ločnn~ Janezek iz Virmaš enčov ataVi'da bo' ko bo velik' Dobrih tisoč metrov zemlje imata Benčova na Grencu, in še toliko v najemu. Od jutra do večera moraš garati, pravita, kajti če je tako malo zemlje, je to treba bolje obdelati, izkoristiti vsak centimeter. »Včasih se mi že neumno zdi,« pripoveduje Benčova mama, »ravno tako drugi živijo, ki ne odskakujejo tako kot midva. No, večje pokojnine pa zagotovo imajo. Vendar, tako slabo, kot je že bilo v stari Jugoslaviji in prva leta po vojni, zagotovo ne bo. Z zemljo pa je treba delati z ljubeznijo. Na dobiček ne smeš gledati. Kdor gleda nanj, ne dela, nima rad zemlje.« Benčova mam« pa je privezana na ta svoj košček zemlje. In še eno veliko ljubezen ima: narodno nošo. Kadar je bilo kakšno slavje, je sebe in svoja dekleta oblekla v narodno nošo. Lepo jih je bilo pogledati! Danes so dekleta že povečini od doma. Pavla, ki je od doma odnesla mamino ljubezen do rož, ima svojo cvetličarno v Škofji Loki. Pri Mihelu so ta večer ravnokar molzli, gospodar Karel Triler pa si je v hiši privoščil branje in svojo priljubljeno pipo. Edina čista kmetija na Grencu je pri Mihelu, veliko, novo gospodarsko poslopje ima. Dvaindvajset stojišč imajo v hlevu, trenutno sta dva prazna, a bodo kmalu privezali dva telička, da bo število spet polno. Mleko in krompir dajeta glavni zaslužek. Slednji posebno takrat, ko je v južnih krajih suša. »Nič nam ni hudega,« modruje Mihelov ata, »le na slabo gospodarstvo v državi se jezimo. Če bi vsi delali tako, kot kmet, bi ne bilo v Jugoslaviji nobenega dolga pa polno tržišče. Danes tak traktor, ki je prirejen za vse priključke, stane staro milijardo in pol. Zanj bi morali pri nas, ki dobimo okrog 100 starih milijonov na mesec za mleko, 15 mesecev ves izkupiček namenjati zanj, seveda, če bi nam vsa klaja z neba padla. A kmetu stroški rastejo, da človek verjeti ne more! Edini kmet sem v vasi in občutek imam, da me kar postrani gledajo. Oni mislijo, da sem kralj, jaz pa zanje, da so gospodje, ker imajo, ko s šihta pridejo, vse narejeno. Premalo se skupaj vzamemo. Včasih smo se Karel Triler-Mihelov: »Se nikoli ni bilo tako dobro, pa tako malo zadovoljstva med ljudmi.« — Foto: D. D. bolj. Zdaj se je pa vsak v svoje zaprl. Tamle sosed Žbalc je imel harmonike, pa pri Sv. Duhu je bilo dosti godcev. Pri Balantu pri Sv. Duhu, kjer je bila gostilna, je bilo zbirališče fantov. Tu so se zapile bale, šrange, tu smo silvestrovali. V Virmašah v gasilskem domu smo pa igrali igre. Jaz ne, nisem bil za to, sem se prerad smejal, imeli smo pa odlične igralce, kot Kovačev France, Žejglnov Lojze, Vrbežn-kova Minka, Šterkova Milica, in drugi. Lepe igre so naštudirali, Izpod Golice, Rokovnjače, Divjega lovca... Danes smo pa vsak zase. Še nikoli ni bilo tako dobro, pa tako malo zadovoljstva med ljudmi. Rihtarjeva mama s Fare, ki sem ji pred leti šel eno frato zorat, je lepo rekla: »Dobro je, fletno ni!« Kako prav je povedala. Včasih si s konjem fural, ti je kdo prise-del, pa si se lahko lepo pogovoril, danes pa traktor zaropota, pa vse le beži. Nič več skupaj ne stopimo, kaj skupaj ne naredimo. Saj so akcije. Pravkar čakamo na telefon. Ampak tole našo pot poglejte. Vsa je v luknjah. Včasih je bila vse do železnice naša, zdaj so jo pa v mapo zapisali. Nobenemu ne moreš reči, da po njej ne sme voziti, čeprav še nimam izpiska iz zemljiške knjige, le toliko so rekli, da bra- Samo Benčov ata ima na Grencu še konja, pa je, kot sam pravi, »kmet brez zemlje.« niti ne smem. Nove hiše so zrasle ob njej, vsi tu vozijo, vsi pa tudi čakajo, da jo bom jaz urejeval. Res, vso možnost imam, da pripeljem pesek, a sam se ne bom dajal z njo. Ko bi bilo malo več dobre volje med sosedi, malo več razumevanja, bi bila lahko tudi pot bolje vzdrževana. Lahko bi jo tudi asfaltirali, pa bi bil mir.« ureja DARINKA SEDI GLAS 10. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA Od 22. do 24. aprila v Ospu pri Črnem kalu I Bravo, skakalci veterani! Torek, 12. aprila Državno prvenstvo športnih plezalcev Kranj, 12. aprila — Po zaslugi Planinskega društva Kranj in njegovega alpinističnega odseka bo med 22. in 24. aprilom v strmih stenah nad vasico Osp pri Črnem kalu prvo državno prvenstvo v športnem prostem plezanju po mednarodnih predpisih. Takšna tekmovanja so zadnji dve leti v Evropi zelo razširjena, tudi zaradi dveh razlogov: prosto športno plezanje edino v alpinizmu dopušča prisotnost publike, občinstva in sredstev obveščanja, po atraktivnosti pa prosto plezanje prekaša marsikateri drugi šport. Kot pravi načelnik alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj in vodja tekmovanja na bližnjem državnem prvenstvu, alpinist Tomo Česen, bodo plezali moški in ženske. Za oboje bodo na voljo po tri smeri. Vse smeri bodo tekmovalci plezali na pogled, kar pomeni, da nobeden od alpinistov smeri ne bo poznal. Smeri bodo visoke okrog 20 metrov, varovane s svedrovci in označene na obeh straneh. Smeri bosta označila in izbrala Srečo Rehberger za moške in Tomo Česen za ženske. Zato bosta oba sodelovala kot pred-tekmovalca. Težavnost bo rasla postopoma in bo šele zadnja tretjina smeri odločilna. Odziv je izreden, sporoča Tomo Česen. Prijavljenih je 44 alpinistov in 18 alpinistk, skupno kar 62. Prvi dan bodo plezali vsi. V soboto bo polfinale, v katerega se bo uvrstilo 30 alpinistov in petnajst alpinistk. V nedeljski finale se bo uvrstilo po deset najboljših v obeh kategorijah. Odločali bodo rezultati obeh dni: seštevek višin iz obeh smeri, izmerjen do centimetra natančno. Končni zmagovalec bo tisti, ki bo imel najboljši seštevek iz vseh treh dni. Žrebanje startnih številk in predstavitev tekmovalcev bo v četrtek, 21. aprila, ob pol osmih zvečer. V petek in soboto se bo tekmovanje začelo ob osmih zjutraj, v nedeljo pa ob devetih. Podatki bodo obdelani računalniško. Rezultati bodo tako sprotni. Tiskovno središče bo v Ospu pri hiši številka 57, pred tekmovanjem pa daje pojasnila vodja tekmovanja Tomo Česen po telefonu (064) 21-215. Ker je tekmovalcev veliko, je pričakovati, da bo tekmovanje potekalo po ves dan. J. Košnjek V Radencih bo 23. aprila ureja JOŽE KOŠNJEK Maraton treh src Radenci, 2. aprila — Partizan in Turistično društvo Radenci organizirata v soboto, 23. aprila, ob 14. uri pred hotelom Radin v Radencih maraton treh src, sedaj že tradicionalno množično tekaško prireditev. Program obsega veliki maraton na 42 kilometrov, mali maraton na 21 kilometrov, trim tek na 10 kilometrov in maraton cicibanov na 1 kilometer. Nastopijo naj tekači, ki so zdravi in se čutijo sposobne za napore. Vsi udeleženci bodo tekli na svojo odgovornost, posebni pogoji pa so starostni: za veliki maraton morajo biti tekači stari najmanj 18 let, za mali maraton 14 let, za trim tek 10 let in za cicibanov maraton 4 leta. Vsak udeleženec bo prejel spominsko značko, diplomo za pretečeni veliki ali mali maraton in testno priznanje. Zlati testni znak bo prejel, kdor bo za 25 odstotkov zaostal za zmagovalcem, srebrnega s 50 odstotnim zaostankom in bronastega s 75 odstotnim zaostankom. Startnino je treba plačati za veliki in mali maraton, medtem ko za trim tek in cicibanov maraton startnine ni. Za tiste, ki se bodo prijavili 10 dni pred prireditvijo, bo startnina 1500, za zamudnike pa 3000 dinarjev. Zdravnik ob progi bo imel pravico prepovedati nadaljevanje teka, če bo ugotovil, da bi tekaču nadaljevanje teka škodovalo. J. K. Nagrada Nejca Zaplotnika Kranj, 10. aprila — Pred dvema letoma je bil v okviru 20. obletnice mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov organiziran izredno uspešen natečaj za najboljše knjižno delo in članek s planinsko tematiko. Takrat je dobil nagrado pokojni Nejc Zaplo-tnik za knjigo Pot. Organizator festivala je takrat sklenil, da bo natečaj odslej tradicionalen, nagrada pa je bila poimenovana po Nej-cu Zaplotniku. Letošnji festival bo med 26. in 30. septembrom. Za nagrado Nejca Zaplotnika lahko kandidirajo vsi avtorji knjig s planinsko tematiko, ki so izšle po zadnjem festivalu, članki, bodisi že objavljeni po tem času ali pa še ne. Predloge je treba poslati do 1. junija na naslov Interfilm festival, 61000 Ljublajna, Zrinjskega 9 (telefon 061 — 317 — 340). Med predlogi bo izbirala strokovna žirija Inter-filma in Planinska zveza Slovenije. Na letošnjem festivalu bo dan večji poudarek planinstvu. Letos slavimo 130 letnico rojstva Juliusa Kugvja in Henrika Turne, 60 letnico prvega vzpona na Škrlatico in 50 letnico prvega vzpona po severnih stenah Grandes Jorases in Eigerja. J. K. w Zitov pokal v Logatec Kokrica, 8. aprila - Zadnja tekma v Ratečah je odločila, kdo bo najboljši na letošnjem pokalu Žita v pionirskih kategorijah. Delovna organizacija Žito je namreč pokrovitelj vsakoletnega tekmovanja mladih tekačev na smučeh, pravi Franc Rutar s tekaškega j kluba Kokrica, katerega tekmovalci dosegajo iz leta v leto boljše uspehe. Letošnje tekmovanje je obsegalo šest tekem. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši Petkovšek (Logatec), Velepec (Dol) in Gostiša (Logatec), med mlajšimi pionirkami Ambrožičeva (Logatec), Zevnikova (Kokrica) in Mežnarjeva iz Črne, med starejšimi pionirji Bašelj (Kranjska gora), Tišlar (Kokrica) in Kašpar (Triglav), med starejšimi pionirkami pa Cerkovnik (Bohinj), Seljakova (Kokrica) in Potočnikova z Bleda. Skupno je zmagal Logatec s 516 točkami pred Kokrico 506, Triglavom 323, Bledom 265 itd. Slovesen zaključek in podelitev priznanj najboljšim bo v četr-tek, 21. aprila, ob 11. uri v delovni organizaciji Žito Ljubljana. Stare kosti so vzdržale... Planica, 9. aprila — Kar 51 skakalcev veteranov se je zbralo na republiškem veteranskem prvenstvu v smučarskih skokih. Bilo je vse tako, kot na pravi, veliki planiški prireditvi, celo s fanfarami in spustom zastavonoš po doskočišču. Skratka, enkratno srečanje! Planiški komite, Smučarska zveza Slovenije in Smučarsko društvo Dolomiti z Guncelj so držali roko nad sobotnim slovenskim veteranskim prvenstvom v smučarskih skokih. Goriškov Janez je skakalnico sprojektiral kar na doskočišču popravljene Bloudkove lepotice. Ker se je pokvaril teptalec, sta se Jože Zidar in Mato Krznarič,tudi sicer znana pripravljalca skakalnic v Planici, ob pomoči ekipe teptačev iz Krope ročno lotila dela in ob devetih dopoldne je bila naprava s kritično točko pri 15 metrih na-red. Nasploh je šlo vse tako kot na pravi planiški prireditvi. Roman Seljak iz Kranja je brezplačno poskrbel za ozvočenje. Zado-nele so planiške fanfare, inž. Lado Gorišek se je po puklu skakalnice zapeljal s planiško zastavo, njegov sin Dušan pa z. jugoslovansko. Računalnik je računal rezultate, Kroparji so bili izvrstni merilci, prvenstvo pa je odprl častni predsednik plani-škega komiteja Niko Belopavlo-vič. Na ravni je bil tudi sodniški zbor: vodja planiških šol Andrej Tomin, smučarski aktivist iz Guncelj Tone Erman, FIS sodik Jože Javornik in naša odlična skakalca Primož Ulaga in Miran Tepeš. Javornik je po tekmi dejal, da so se odlično ujeli. Za svoje pošteno delo so bili po tekmi nagrajeni: še posebej Primož in Miran, saj je bil to zanju sodniški krst. Praktično nagrado je prejel vsak tekmovalec. Starejše in malo mlajše kosti so vzdržale, čeprav je bilo menda treba ob prijavi za vsak primer povedati, kakšen naj bo pogreb. Prek skakalnice so se ko-rajžno spuščali malo mlajši veterani z Norčičem na čelu, pa malo starejši Bogatajevih, Jur-manovih, Meščevih in Štefanči-čevih let in najstarejši, ki so že srečali Abrahama. Janko Dernič s 65 leti je bil najstarejši, Jože Dobrin, svetovni študentski prvak iz leta 1952 in Jože Zidar kmalu za njim. V soboto se je na primer v Planici zbrala večina olimpijske skakalne ekipe iz leta 1956 v Cortini: Zidar, Rogelj in Janez Gorišek, manjkal je le pokojni Polda.Pod Poncami smo srečali Albina Novšaka, dr. Toneta Dečmana in direktorja nordijskih reprezentanc Lojzeta Gorjanca. Srečanje starih znancev, od katerih so nekateri prišli v Planico brez opreme, pa so jo jim prijatelji posodili, obujanje starih spominov, pa beseda zadovoljstva ob uspehih sedanje generacije skakalcev, in seveda tekma, so stvari, ki bodo skakalne veterane še družile. J. Košnjek Slike: G. Šinik Rezultati veteranskega prvenstva ^ Skupina 6o 30 let: 1. Iztok Šoba (Dolomiti), 2. Tone Justin (Žirovnica), 3. Jože Demšar (Borovnica); od 31 do 40 let: 1-Bogdan Norčič (Adergas), 2. Marjan Križaj (Ilirija), 3. Andrej Cuznar (Podkoren), 4. Janez Bukovnik (Vevče), 5. Janez Demšar (Jesenice); od 41 do 50 let: 1. Vinko Bogataj (Triglav), 2-Janez Jurman (Dolomiti) - rekorder skakalnice s 15,5 metra, 3. Oskar Znidar (Dolomiti), 4. Marjan Mesec (Triglav), 5. Vinko Kunstelj (Vrhnika); nad 50 let: 1. Bine Rogelj (Pavliha), 2-Mato Krznarič (Mojstrana), 3. Jože Zidar (RC Kres ), 4 Mirko Knafelj (Triglav), 5. Janez Gorišek (Dolomiti), 6. Janko DerniC (Ohmpija), 7. Jože Dobrin (Olimpija). Delilci pravice: Tone Erman, Jože Javornik in Primož Ulaga ter ran Tepeš, oba prvič v sodniški vlogi Bine Rogelj Jeseničani prvaki Škofja Loka, 2. aprila — Končano je tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi. Zasluženo so zmagali Jeseničani, ki so bili poraženi samo enkrat in to v zadnjem kolu proti Gumarju. Uvrstitev ostalih ekip je bila pričakovana. Končni vrstni red: Jesenice 21, Gumar 18, Sava 17, Murova 11, Kondor - LTH 9, Križe 6 in Iskra 2. V nedeljo je bil slovesen zaključek lige, obenem pa je bilo tudi posamično prvenstvo lige. J. S. Peter Štefančič OD TEKME DO TEKME 2 Krampi kandidat za reprezentanco Ljubljana, 2. aprila - Čeprav še ni jasno, kje bo prihodnje leto mladinsko evropsko atletsko prvenstvo, ali v Varaždinu ali v Ljubljani, je že določenih nad 70 kandidatov za nastbp na privlačnem tekmovanju. Med temi je tudi 20 imen iz Slovenije: 14 mladink in šest mladincev. Med mladinci srečamo tudi ime kranjskega atleta Miloša Kram-pla. Zanje so načrtovane posebne priprave, deloma na republiški ravni, deloma pa na zvezni po državnem prvenstvu, ki bo v Varaždinu pred dvobojem z Madžarsko. Priprave se bodo nadaljevale do julija, ko bo v Komotinu v Grčiji balkansko prvenstvo. J. K. Nov uspeh Hajka Lotriča in Tomaža Dolarja Rolle, 11. aprila — Z zadnjimi tekmami smučarskih skakalcev za evropski pokal se je končala mednarodna smučarska sezona 1987 — 88. Tu so bili spet v ospredju jugoslovanski skakalci. Najboljšo formo je v tem delu smučarskih skokov pokazal Raj-ko Lotrič, član TVD Partizan Žirovnica. Na zadnji tekmi na italijanskem prelazu Rolle je bil spet prvi. To je bila že njegova druga zmaga v zaključnem evropskem pokalu. Zmagal je tudi pred tednom dni v Falunu. Izreden uspeh je dosegel tudi član Iskre Delte Triglav iz Kranja Tomaž Dolar. Le —ta je na finalni tekmi osvojil tretje mesto in si s tem priskakal drugo mesto v končni razvrstitvi evropskega skakalnega pokala. Vrsti red - evropski pokal - skupno - 1. Haim (Avstrija) 152, 2. Dolar (Jugoslavija) 125, 3. Strohmeier (Avstrija) 123, 6. Lotrič 95, 7. R. Kopač 75, 13. Baje 60,... Ulaga (vsi Jugoslavija) 50, ekipno - 1. Avstrija 853, 2. Norverška 623, 3. Jugoslavija 495. D. H. Enaindvajseta anketa Sportskih novosti Zlata smučka za Matejo Svet in Primoža Ulago Zagreb, 10. aprila - Športni časopis Sportske novosti iz Zagreba je že enaindvajsetič pripravil anketo za najboljšega smučarja in smučarsko odhajajočo sezono. V enaindvajseti anketi bosta 22. aprila na prireditvi v Mariboru zlato smučko za to sezono dobila alpska smučarka Mateja Svet in smučarski skakalec Primož Ulaga. Na naslednjih mestih so Matjaž Debelak (Elektrotehna Ilirija), Miran Tepeš (Dolomiti), Matjaž Zupan (Iskra Delta Triglav), Rajko Lotrič (TVD Partizan Žirovnica), Tomaž Čižman (Olimpija), Grega Benedik (Jesenice), Bojan Križaj (Tržič), Veronika Šareč (Novinar). Doslej je največkrat zlato smučko, lovoriko Sportskih novosti, dobil Bojan Križaj. Za svoje alpske smučarske dosežke jo je osvojil desetkrat. D. H. Radovljiškim košarkarjem ni uspelo — Z zmago proti Fruc^ so košarkarji iz Radovljice zaključili tekmovanje v letošnji sezon1^, rednem delu tekmovanja v drugi slovenski ligi, skupina zahod, so li drugi, na kvalifikacijah za vstop v prvo slovensko ligo pa ^ uspeli. Bili so peti, vendar upajo, da jim bo šlo naslednjič boljše-, ^ vi član slovenske košarkarske lige so Medvode. Radovljičam kljub neuresničenim željam hvaležni svojim navijačem za spodbUJ nje. Upajo, da jih bodo bodrili tudi v prihodnji sezoni. — J. R° Cicibanov pokal — Tržiški smučarski klub načrtno vzgaja n^j. de tekmovalce. Ena od oblik navdušenja mladih za smučarijo ]e v. cibanov pokal za najmlajše. Tokrat objavljamo izide z drugega • movanja od vključno treh. Na drugem tekmovanju so bile med c ^ bankami 1979 in mlajše najhitrejše Ksenja Papler, Urška PeT^°%iy Urška Čadeš, med cicibankami 1977/1978 pa Tina Jerkič, Noele iV dišar in Nataša Sova. V obeh kategorijah med cicibani pa so bil1 Offi boljši Martin Belhar, Blaž Ahačič in Matija Perko v prvi skupin1 j David Primožič, Uroš Pivk in Andrej Jerman v drugi skupini- " Kikel šoferji in avtomehaniki smučali - Tržiško Združenje šoferj^ in avtomehanikov je priredilo regijsko gorenjsko prvenstvo šoiet'a in avtomehanikov v veleslalomu na Zelenici. Tekmovalo je ol smučark in smučarjev. Jeseniška ekipa je bila najuspešnejša P ^ Tržičani, Kranjčani in Blejci. Med moškimi do 35 let so bili n^ trejši Bojan Tacar (Bled), Janez Kratnar (Jesenice) in Rajko RaV jp-(Tržič), v skupini od 35 do 45 let Franc Komac (Tržič), Stane ^f^i', ger (Jesenice) in Dušan Meglic (Tržič) in v skupini nad 45 let Vavpotič (Jesenice), Jože Kavar (Tržič) in Jože Pogačnik (Bled)- ^ ženskami do 35 let je zmagala Marta Klinar (Jesenice), v s**1^ nad 35 let pa so bile najboljše Sonja Sajovic (Tržič), Ivanka Sr (Bled) in Breda Neme (Tržič). J. Kikel Kramarjev smuk v Lomu — ŠD Lom pod Storžičem je VTXt\.$ Kramarjev smuk, smučarsko tekmovanje slovenskih planince « alpinistov. Sodelovalo je okrog 90 tekmovalcev, najuspešnejši bil alpinistični odsek z Jezerskega. Med pionirkami so bile najb0!^ Tržičanke Simona Božnar, Jolanda Kaštrun in Martina Perne. "jj-j pionirji Damjan Hočevar (Medvode) in Tržičana Tomaž Soklič »n^ že Meglic, med planinkami nad 30 let Nada Rotar (Ljubljana)- ^31 ca Stegnar (Tržič) in Marija Ravnik (Križe) in med planinkami a ^ let Beti Božnar (Tržič), Lidija Ravnik (Križe) in Mojca Meglic Lj. žič). Med planinci nad 40 let so bili najhitrejši Tržičani Jože Me*#^ Žabničanom je pokal izročil predsednik organizacijskega 0 jjd'( prazničnih prireditev Franc Hafner, tekme pa sta dobro sodd3 in Bernard. Žal je odpadlo tekmovanje v veleslalomu. - J- ^ 12. aprila 1988 11. STRAN (MMČOTEEGLAS Avtomobili na pločnikih in zelenicah, nekoliko oddaljenejša parkirišča pa na pol prazna Pomanjkanje parkirišč ni edini razlog za nered na Jesenicah, nekaterih Radovljica, 8. aprila — V petek dopoldne smo se sprehajali skozi Radovljico, Lesce in Bled 01 se sami prepričali, kar že leta jji leta v svoja poročila navajajo komunalni redar, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postaja milice in drugi, ki so odgovorili za t. i. »mirujoči Promet«. Nasporno je, da pri nas še nisrno vzeli vseh lekcij celovite-8a in skladnega načrtovanja človekovega okolja (trgovine, sta-novanjske bloke itd. še znamo Postaviti, na parkirišča pa ob radi pozabimo) in da je parkirišč glede na porast prometa * števila vozil odločno premalo. pa ne ie v Radovljici, kot bi mo- **iti kdo mislil, *----- ^fnju, v Tržiču v Škofji Loki in še nekateri! y^cjih krajih. Pomanjkanje par «rnih mest pa ni edini razlog za Y?e kujši nered pri parkiranju. Kazni za prometne prekrške in 2a nespoštovanje predpisov o Parkiranju so prenizke in ne od-^ačajo voznikov od parkiranja na pločnikih, zelenicah testih, kjer nazadnje: ljudje smo (grdo) na-1 ^ajeni in bi se najraje z avtomobilom pripeljali do občinskih, Bostilniških in trgovinskih vrat, jjk do branjevke na trgu... In *er je navada železna srajca, bo &ržČas preteklo še precej Save, aa se bomo ugodju in udobju (ob smešno nizkih kaznih) za zme-raLodrekli. Čeprav je pred vstopom v radovljiški Linhartov trg prometni ^ak, ki prepoveduje vožnjo po ^gu oz. jo dovoljuje le do tiskar-ne> je bilo v petek okrog pol de-Setih dopoldne na trgu petnajst v°zil. Le na dveh smo opazili (na steklu nalepljeno) dovolilnico, J** ostala so bila brez nje. Pri oužnji Merkurjevi trgovini in lrizerskem salonu so bili avto-m°bili na pločnikih, nekateri Čeprav je po Linhartovem trgu prepovedana vožnja (z izjemo do tiskarne), je na trgu vsak dan precej »pločevine«. Sicer pa je tudi upravni organ izdal več dovolilnic, kot je tod parkirnih mest. m na ne bi smeli. In ne tudi deloma na cesti, bližnje parkirišče ob srednji ekomonski šoli pa je bilo na pol prazno. V Cankarjevi ulici je bila ob cesti nasproti trgovin in gostinskih lokalov, nedaleč proč od znaka, ki prepoveduje ustavljanje in parkiranje (izjema so le vozila za dostavo blaga), cela vrsta vozil. Na nasprotni strani, kjer znak prepoveduje vsakršno parkiranje in ustavljanje, so bila parkirana štiri vozila, dva celo tik ob stopnicah, ki vodijo v gostinski lokal... Parkirišče, ki je le nekaj deset metrov proč (za trgovinami in lokali) in je tudi sicer z znakom dobro označeno, pa je bilo v petek dopoldne skoraj prazno. Povedano natančneje: na njem je bilo še 42 prostih parkirnih mest. Merkurjeva trgovina v Lescah je tipičen primer gradnje, pri kateri investitor ni dovolj mislil na kupce oziroma na parkirišča. Ob trgovini je prostora le za tri, štiri vozila, sicer pa stranke parkirajo na pločniku in deloma tudi na cesti, ki je na tem mestu že tako ozka in že brez dodatnih »ovir« dovolj nevarna za udeležence v prometu, še zlasti za pešce. Nekaj so za takšno stanje krivi kupci: tudi tistim, ki ne kupujejo ničesar velikega ali težkega, da ne bi mogli nesti nekaj deset metrov, se zdi predaleč, da bi avto pustili na parkirišču v bližini živilske trgovine in odšli do Merkurja peš. V Lescah pa imajo še en problem: zvečer, ko oživi gostišče Sova, zmanjka urejenih parkirišč na nasprotni strani ceste, zato jih obiskovalci lokala puščajo na zelenicah, pločnikih. .., pa čeprav bi v krogu stotih metrov lahko našli zadosti urejenih parkirišč. Za gostinske goste še bolj kot za nakupo-valce velja, da bi se najraje pripeljali do vrat. Na Bledu je pred glavno turistično sezono še nekaj reda pri ZA VARNOST NA CESTI Mato Begič, gostilničar Stražišče Kranj V našem lokalu se trudimo, da vsakega gosta postrežemo in ustrežemo njegovi želji. Težko bi ločevali voznika od pešca. In če . tudi bi ga, naj vsak voznik sam odloči in oceni, kje ima mero. Lahko pa rečem, da vinjenemu gostu pri nas vedno pomagamo, da pride varno domov. Če že nanese tako, pokličemo taksi ali priskrbimo posebni prevoz, ničkolikokrat pa sem tudi že sam odpeljal gosta domov. Njegovo vozilo pa je počakalo na našem zavarovanem prostoru. Seveda, da ne bo nesporazuma, velja to za naše goste, ne pa za tiste, ki so že prišli k nam vinjeni. Verjemite mi, da bi bilo za naš lokal in zame osebno zelo neprijetno, če bi voznik, ki je bil naš gost in je odšel iz našega lokala, zaradi vinjenosti povzročil prometno nesrečo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Radovljiški komunalni redar ugotavlja, da je prometni režim na Linhartovem trgu slabo urejen, in da odgovorni tudi ne kažejo prevelikega zanimanja, da bi problem dokončno rešili. Upravni organ je izdal 59 dovolilnic za vožnjo in parkiranje na Linhartovem trgu, na njem pa je označenih le približno 33 parkirnih mest. Pred trgom tudi ni zadosti parkirišč. Do Merkurjeve trgovine še vedno vozijo težki tovornjaki in priklopniki, ki samo še povečujejo zmedo in zastoje. Še naprej ostaja nerešen problem nepravilnega parkiranja na Cankarjevi cesti, pa čeprav je bilo o tem že več sestankov. V Lescah so nastala kritična mesta v Dež-manovem naselju in pred gostiščem Sova, na Bledu pa je največ težav na Ljubljanski cesti in Cesti svobode, še zlasti pred hotelom Park. parkiranju, julija in avgusta pa bodo prometni znaki le še opozorila odgovornim v občini in v kraju, da so parkirišča eden od zelo perečih problemov. Študija o prometni ureditvi Bleda, ki jo pripravljajo bo že nakazala možnosti, kako ga rešiti. C. Zaplotnik Deklica se je utopila Kamna gorica, 8. aprila — Popoldne okoli štirih so v Kamni gorici pogrešili 9-letno Andrejo J. iz Lendave, gojenko tamkajšnjega zavoda. Z vrstniki se je igrala na dvorišču, nato pa, kot že večkrat poprej, izginila. Čez dobro uro jo je eden od domačinov našel utopljeno v potoku Lipnica. Deklici so sicer pomagali z umetnim dihanjem, odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico, vendar je bilo že prepozno. Porezal si je levico Škofja Loka, 9. aprila — V škofjeloški LTH v obratu predelave se je dopoldne pri delu ponesrečil 56-letni D j uro Cvetko-vič, doma iz Škofje Loke. Pri stroju, kjer je izdeloval vijačne čepe, je nenadoma vtaknil roko med zaščitno kovinsko ploščo in rezkalno žago, tako da ga je porezalo po levici. Ranjenca so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Z avtom v zid Bled, 8. aprila — Neprimerna hitrost je botrovala prometni nesreči, ki se je pod večer primerila na Partizanski cesti na Bledu. 22- letni voznik audija z nemško registracijo Andrej Kvas z Bleda je nenadoma zapeljal na levo, nato pa sunkovito obrnil na desno ter slednjič čelno trčil v zid. Razen voznika sta bila v avtu hudo ranjena še sopotnika, 23- letni Tomaž Ulčar in 20-letni Stanislav Rovan, oba z Bleda. Ranjence so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Čelno trčenje Bled, 8. aprila — Tega dne se je na Bledu pripetila še ena nesreča. Na Cesti svobode sta čelno trčila avtomobila Jožeta Turka, starega 23 let, z Bleda in Ra-sima Ramiča, starega 19 let, z Jesenic. Turk je nenadoma zapeljal na levo, na nasprotno stran ceste. Ramičeva sopotnica Azra Hamzič, stara 19 let, z Jesenic, je bila v nesreči huje ranjena. Trčil v električni drog Gorenja vas, 10. aprila — 29-letni Marjan Mlinar z Golega vrha, ki se je tega večera peljal iz Žirov proti Gorenji vasi, se je na poti zaletel v električni drog. Nezgodi je botrovala prevelika hitrost. Zaradi nesreče so bili v Sovodnju, na Hotavljah in v delu Gorenje vasi skoraj uro brez električne^ toka. Družbena lastnina — od vseh in od vsakogar? Ko se je na Gorenjskem zvedelo o mesni aferi, v katero je vpleteno večje število mesarjev, je eden od (vodilnih) delavcev dejal: »Tako je v vseh podjetjih, le da jih nekje (goljufe in tatove namreč — op. p.)odkrijejo, drugje pa ne.« Ljudem, ki še verjamejo v poštenost in v stara etična načela — ne kradi, ne laži..., gredo ob takšnih besedah lasje pokonci, še posebej, če se hkrati spomnijo tudi na že večkrat absojeno afero Agroko-merc, na povsem konkretne primere na Gorenjskem ali le na »hvalo« delavca, kije za gostilniško mizo (še brez vpliva mali-ganov) izjavljal, kako je iz tovarne prek zime po delih znosil vrtalni strojček. Ali je res v vseh tovarnah enako? Ali res povsod že po malem kradejo, goljufajo in »nosijo domov«? Če je v izjavi »tako je v vseh podjetjih« in v gostilniških razpravah vsaj nekaj resnice, se velja zamisliti in se vprašati, kaj dela samoupravna delavska kontrola, kaj široko razvejani sistem družbene samozaščite... V tem okviru tudi lažje razumemo pobudo z ene od ustavnih razprav v radovljiški občini, češ da mora spremenjena ustava bolje kot sedanja zaščititi družbeno lastnino. Načelo, da je ta lastnina od vseh in od vsakogar, vodi k razsipništvu, k zapravljanju narodnega bogatstva in nenazadnje — h kriminalnim dejanjem. C. Zaplotnik Kupca skušali opehariti za obresti Kranj, 8. aprila — Temeljno sodišče v Kranju je zaradi gospodarskega prestopka kaznovalo Murkino poslovalnico Avto-murka v Lescah s 500 tisoč dinarji in njenega (tedanjega) poslovodjo Filipa Zupanca s 25 tisočaki; izreklo pa je tudi varstveni ukrep objave (izvlečka) sodbe v tisku, ker je presodilo, da je koristno, če javnost izve za obsodbo. Ivan Tota in Nikola Nikolaj sta maja 1985 v Murkini poslovalnici Avto-murka naročila Re-naultovi osemnajstici in vnaprej plačala skoraj 1,4 milijona dinarjev. Ko sta konec avgusta prejela osebna avtomobila (dobavni rok je bil dva meseca), jima niso hoteli obračunati in izplačati ustreznih obresti od že plačanega zneska. Predstavnik delovne organizacije Murka je v zagovoru navedel, da so se v poslovalnici ravnali po navodilih proizvajalca, novomeškega IMV-ja, ki je zahteval, da se kupca avtomobilov odpovesta obrestim ali pa, da jima vrne vso kupnino z obrestmi vred — in seveda ostaneta brez avtomobila. Nikolaj in Tota sta se »odre-kla«obrestim, vendar le za kratek čas, le do posredovanja tržnega inšpektorja iz Poreča, ki je Murko ovadil kranjskemu jav- nemu tožilstvu. Poslovodja leske poslovalnice je v svojem zagovoru dejal, da so (na zahtevo proizvajalca) nameravali izplačati obresti ob končnem obračunu — to je po preteku enoletnega garancijskega roka oz. prevoženih 10.000 kilometrov. Poudaril je tudi, da so leta 1985 od prodajne vrednosti avtomobila dobili le 1,8 odstotka (pri Renaultovi osemnajstici 260 tisoč dinarjev), kar je bilo tako malo, da z izplačilom obresti ne bi ničesar zaslužili. Sodišče ni upoštevalo takšnega zagovora in je presodilo, da bi morala Murka in poslovodja zaščititi kupca, jima obračunati in izplačati obresti in pri tem tudi prevzeti nase riziko poslovanja z IMV-jem. Pri kaznovanju je upoštevalo, da je proizvajalec vsilil Murki prodajne pogoje, pa tudi težo in vrsto kršitve in posledice, ki sta jih občutila kupca. Vse bolj krvave gorenjske ceste V nezgodah ugasnilo 18 življenj Kranj, 7. aprila — Dejstvo, da je v prvih treh mesecih letos umrlo na gorenjskih cestah 18 ljudi, je nadvse tragično. Še bolj pretresljivo pa je, da smo z njimi izgubili kar 11 oseb v cvetu mladosti! V republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pred nedavnim sprožili preplah ob podatku, da se ob lanskem neljubem rekordu v številu nesreč na slovenskih cestah letos nadaljujejo prometne nezgode in njihove posledice v še večjem obsegu. V prvih treh mesecih je namreč v njih umrlo za okoli 20 odstotkov več ljudi kot lani. Če bi ravnali v tej smeri, bi morali na Gorenjskem sprožiti vse rumene utripajoče luči hkrati. Posledice nesreč na tukajšnjih cestah so katastrofalne! Tako sploh ni več moč pisati o prometno varnostnih razmerah na cestah, temveč predvsem o nevarnostih. Do konca marca so gorenjski miličniki našteli žo 86 nezgod s težjimi posledicami. V njih je umrlo 18 oseb, od tega kar 11 mlajših od 25 let. Kdor se spominja, da je bilo lani v tem času 9 mrtvih, ne bo proti poseganju po alarmnem zvoncu. Ob stoodstotnem povečanju števila smrtnih žrtev, 46 hudo ranjenih ljudeh in 55 lažje ranjenih osebah v prvem četrtletju gotovo tudi na Gorenjskem ne bo moč doseči skupno začrtanega cilja, da bi letos zmanjšali število nesreč vsaj za 10 odstotkov! Največ, 38 nesreč se je zgodilo v kranjski občini, 19 v škofjeloški, po 12 v jeseniški in radovljiški ter 4 v tržiški občini. Trčenja vozil so najpogostejša na regionalnih cestah; zelo nevarni sta, na primer, cesti Kranj — Škofja Loka in Kranj — Brnik. Veliko nezgod je tudi na odseku magistralne ceste od Naklega proti zahodu. Čeprav vemo, da z našimi cestami ni vse v najlepšem redu, njih ne gre kriviti za naraščanje števila nezgod. Največ nesreč se je primerilo prav na relativno dobrih cestiščih. Tudi naša povečini ostarela in slabo vzdrževana vozila niso glavni krivec. Torej, večino krivde morajo prevzeti udeleženci v prometu sami! Po ugotovitvah miličnikov je letošnje nesreče povzročila v 26 primerih prehitra vožnja. Z njo je delno povezana tudi nepravilna stran in smer vožnje, zaradi česar se je pripetilo 28 nezgod. Kot sumijo, je prav toliko nesreč zakrivil alkohol. Veliko napak narede v razmeroma dobro označenih in pregledni' i križiščih; v njih je bilo 14 iezgod. Tem podatkom velja dodf.ti ugotovitev, da mnogi niso uporabljali varnostnih pasov ;.i so zato bile posledice nesreč hujše. Ali verjamete, da belo samo miličniki s povečanim ukrepanjem proti kršilcem lahko naredili red na cestah? Najbrž ne, pa tudi zavzemanje vseh drugih strokovnih služb in organizacij za večjo prometno varnost ne bo dovolj, če tega ne bomo želeli predvsem vozniki. Zato se kdaj vprašajte o svojem vedenju na cesti in ga skušajte izboljšati! S. Saje ureja CVETO ZAPLOTNIK @@«2®S8$@IE3IGLAS 12. STRAN SLIKOVNA REPORTAŽA S SEJMA Torek, 12. aprila 1988 Sprehod po sejmu gozdarstva in kmetijstva S 27. mednarodnim sejmom gozdarstva in kmetijstva se je v petek v Kranju začelo letošnje sejemsko leto. Na prvi sejemski prireditvi letos sodeluje prek 650 domačih in tujih razstavljalcev. Da bi vam malo pobliže predstavili prireditev, smo se sprehodili po razstavnem prostoru med prikazom razvoja in pregleda najnovejših dosežkov, se prepričali o kakovosti in pestrosti ponudbe ter seznanili z različnimi zanimivostmi in posebnostmi. Svetujemo vam, da si tudi sami ogledate letošnji sejem gozdarstva in kmetijstva z nekaterimi zanimivostmi s področja lovstva. Sejem bo odprt do 17. aprila. V hali A vzbujata precejšnjo pozornost in zanimanje Kmečka gospodarska zadruga Market in Elektro Franz Luschnig iz Železne Kaple. Zadruga se na sejmu predstavlja z različnim tehničnim orodjem, ki ga lahko na sejmu naročite in potem plačate ter dobite pri njih v Železni Kapli. Na zalogi imajo tudi krmila, zaščitna sredstva, gradbeni material, stroje, živila, čistila in hrano. Franz Luschnig pa na sejmu predstavlja najnovejše dosežke TV, audio in video tehnike. Sprejema tudi naročila, rade volje pa vam bo postregel, če ga boste obiskali v Železni Kapli. Zadruga Market daje informacije tudi po telefonu 9943 - 4238 - 217, Franz Luschnig pa na številki 9943 - 4238 - 292. alples Alples Železniki in Zlit iz Tržiča se v večnamenski dvorani predstavljata pravzaprav na skupnem prostoru. Medtem ko Alples predstavlja sestavljivi program Dom oreh in Triglav, so za Zlit značilne sedežne garniture in kmečko stilno pohištvo. Za oba razstavljalca, ki sta, mimogrede, redna razstavljalca na Gorenjskem sejmu, je značilen 10-odstotni popust za nakup v gotovini ali pa plačilo v šestih obrokih brez obresti. Za vse kar vas zanima, se v Al-plesovem paviljonu lahko obrnete na Marijo Skrt. Lahko pa pokličete tudi Alples Železniki, kjer je vodja maloprodaje Miha Habijan. V salonu v Železnikih (telefon 66-155), ki je odprt vsak dan neprekinjeno in ob sobotah do 14. ure, vam bodo radi ustregli z informacijami in pri nakupu. Svoj salon na Deteljici v Bistrici pri Tržiču pa ima tudi Zlit (telefon: 50-795). Salon pohištva vodi Dušan Jerman, odprt pa je vsak dan od 8.30 do 19. ure in ob sobotah od 8.00 do 13.30. Obiščite Alples in Zlit na Gorenjskem sejmu ali pa v salonu v Železnikih in v Tržiču. Združena lesna industrija Tržič po. Na velikem razstavnem prostoru kranjski MERKUR razstavlja in prodaja zanimive izdelke, neobhodno potrebne v gozdarski In kmetijski dejavnosti. Prikazana je zlasti mala kmetijska mehanizacija, primerna za obdelovanje manjših kmetijskih površin,kmetijsko vrtnarsko, sadjarsko in gozdarsko orodje, električno ročno orodje, varilni aparati, verižna dvigala, električni pastirji in polnilci akumulatorjev. MERKUR predstavlja tudi izdelke tujih poslovnih partnerjev, ki so zastopani z gozdarsko opremo in orodjem ter zaščitnimi oblekami (SAND-VIK), motornimi žagami (ALP/NA), kosilnicami in vrtnim orodjem (ALKO), hidravličnimi črpalkami In motorji (VOLVO). Prav posebej so predstavljeni izdelki UNIOR - Zreče, TOKOS Tržič in OBRTNIK Borovnica. Zanimiv sejemski program, ki si ga kaže na razstavnem prostoru MERKURJA ogledati. Za prijetno presenečenje in predvsem dobrodušno uslugo je na letošnjem mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva poskrbela Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj, ki je v prostoru (desno) pri vhodu v večnamensko dvorano odprla svojo sejemsko poslovalnico. Odprt* je ob koncu tedna (petek, sobota, in nedelja), ko so sicer poslovalnice v mestu zaprte, dopoldne d° 12. in popoldne od 16. ure naprej. V tem času lahko kar na sejmu uredite vse bančne oziroma de" narne posle. * KUHINJE ^ GOREN«. Torek, 12. aprila 1988 SLIKOVNA REPORTAŽA S SEJMA 13. STRAN <®§S5SB3OTESGLAS ^ kdo, potem je Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj zares zaslu-2en° ob otvoritvi sejma dobila posebno priznanje za strokovno in vsebinsko vključevanje v zas-°ovo gozdarsko-kmetijskega sejma. Njen razstavno-informativni prostor v večnamenski dvorani ne pomeni le uspešen prispevek k ureditvi celotnega prostora v večnamenski dvorani, marveč s Posrečeno igro in s strokovno razlago ter informacijo o oblikah in možnostih zavarovanja primerno dopolnjuje poslovnost celotne letošnje prireditve. Po nakupu se torej oglasite pri Zavarovalni skupnosti Triglav v večnamenski dvorani. Še posebno pozornost vzbuja med obiskovalci paviljon Jelovice iz Škofje Loke v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Jelovica se tokrat predstavlja s programom stavbnega pohištva, montažnih objektov in z dopolnilnim programom. Pri dopolnilnem programu vas še posebej opozarjamo na razstavljene montažne predelne stene, zložljive vrtne garniture in posebne tapetar-ske mizice. Novosti, ki si jih lahko ogledate na sejmu, pa so: zložljive vrtne garniture, dvokrilna vhodna vrata s termoizolacijskim steklom in vhodna vrata s krpan zaporo (zapiranje na petih mestih). Za nakup v gotovini dajejo 10-odstotni popust, za plačilo v šestih obrokih pa so obresti 20-odstotne. Če boste pri Jelovici kupili za 1,5 milijona dinarjev izdelkov, vam bodo pripeljali kupljene izdelke do 100 kilometrov brezplačno. Jelovica Škofja Loka ima svoja prodajna mesta v Škofji Loki, Kidričeva 58 (tel.: 064/61-361 ali 61-185), v Murski Soboti, Cankarjeva 25 (tel.: 069/22-921) in v Novi Gorici, Vojkova 8 (tel.: 065/23-660). Gorenje — fecro iz Slovenj Gradca, ki ima za zahodnonemško firmo VVestfalia sklenjeno koope-acijsko pogodbo na razvojnem, tehničnem in komercialnem področju, predstavlja na gozdarsko litijskem sejmu tehnologijo pridobivanja in hlajenja mleka — razne sisteme molže (na vrč, lekovod itd.) in hladilne bazene s sistemom, ki omogoča, da s sproščeno toploto ogrevamo vodo. azene izdeluje v različnih velikostih; od 50 do 3000 litrov. Manjši (do 650 litrov) se uporabljajo predvsem na kmetijah, večji pa tudi na družbenih posestvih. Dobavni rok je 8 do 12 tednov. Za e«atere izdelke pa je treba počakati le 14 dni. Plačilo je mogoče v dinarjih ali v devizah. KŽK-TOZD Agromehanika, Kranj-Hrastje razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju: Traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar, program IMT, Beograd in stroje iz lastne proizvodnje. Za program IMT, Beograd sprejema naročila in vplačila za vse tipe traktorjev. Za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar Tip 420 in 523 ter za lastno proizvodnjo nudi tudi brezobrestni kredit. — Ribniška kovinska industrija Ribnica na Dolenjskem Vsestransko uporaben in predvsem varen gozdarski in kmetijski program H +0 RIKO "»27. *Unan*.mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju na ^rtion-1?zstavnem prostoru zastopa Riko-Ribniško kovinsko Ingota K .nica na Dolenjskem Agrotehnika Ljubljana Poslovna ^gi T7t\h opremo Riko Pa dobite tudi P" Gorenjski kmetijski zarđali i S,oga na zunanjem razstavnem prostoru. Če si boste sejem, ne pozabite na RIKO. HibJjjfcgotovo vam ime RIKO -^'°nic kovinske industrije *nan0a7na Dolenjskem ni ne-°Dilna ^adnja zima sicer ni bila °Prern S sne£°m- vendar strojno *naj0 ° S priklJucki dobro po-P°2imfrpdvsem vzdrževalci cest ž&d0u_ Prer»ekateri, pogodbeno ^Pnoi traktorist v krajevni Cest Se ' ki skrbi za pluženje *wa 6j^snegu poda na delo ozi-HIjXq 1$Cenje snega z opremo letOwr pa RIKO ne izdeluje '»o dom • ^cestno) opremo zna-l2v°dnia m v tuJmi- Njihov pro-Jfočje pr°gram sega tudi v po-8? letota prosto JjfrjjgATI STROJI cena3"1 380 "'trsko hladilno SKRINJO, p^ggdna. Tel. 62-614 5323 rabn!"1 črno-belo TV iskra, ekran 42, 24-fiv?a Do1 leta, za 140.000 din. Tel.: g^l?J in KAVC °9'ed Oprešnikova 64, 5288 §$3* hUdTlnik- 140 litrski. Tel. Ni^^—5297 '&i rri kiTk^--■- i5-42n £lsko OPREMO, rabljeno. ^^ii^Selnica 8, Naklo 5318 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje ANTON CUNDRIČ roj. 1914 Od njega smo se poslovili v petek, 8. aprila 1988, 16. uri na pokopališču v Kranju SINDIKALNA ORGANIZACIJA »SAVA« KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete IVANE BENEDIČIČ roj. Gorenc se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem DO IBI Kranj in SDK podružnice Kranj. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kranj in Nevrološke klinike v Ljubljani. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Lado in hčerka Ivanka z družinama Mlaka, Kranj, Visoko, 1. aprila 1988 V SPOMIN V deževni pomladni noči, 9. 4. 1987, si nas v neizmerni žalosti nenadoma zapustil za vedno, dragi mož in ati DRAGAN MANCE Moste 32 pri Žirovnici Zaman prisluškujem v noč, tvojih dragih mi korakov ne slišim več, ni več tvojega toplega pogleda, tvojih tolažečih besed, tvojih pridnih rok... Ostala je velika in hladna praznina v najinem domu. Vendar med nami, ki smo te zares ljubili, boš večno živel. POČIVAJ V MIRU ... Vsem in vsakemu posebej, ki kdaj postojite ob njegovem pre-ranem grobu in ki ste ga ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Žena Sonja, hčerka Suzana in ostalo sorodstvo Prodam Z 101, letnik 1979. Desa Mo-štrokol, Tuga Vidmarja 10, Kranj 5371 Ugodno prodam MOTOR TOMOS M 14. Ogled popoldan. Jože Krpic, Križe 133_5373 Ugodno prodam KOLO BMX, star 7 mesecev. Tel.: 36-028 5374 Prodam Z 850, letnik 1984. Tel.: 79-775 __5391 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1982, 50.000 km. Tel.: 22-341, od 16. ure dalje 5394 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega JOŽETA PODJEDA mi. se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju centra intenzivne terapije in oddelka za opekline, ki so se požrtvovalno prizadevali za ohranitev njegovega življenja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, sosedom, prijateljem in znancem, ki sp nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali prelepo cvetje, izrekli besede sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem pevcem za lepo petje, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JANEZA ZENIJA Bavantovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pegamo-vi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi članom GD »Besnica« in praporščakom za izkazano čast in slavo ter govorniku Krajevne skupnosti za poslovilne besede. Posebna zahvala dobrim sosedom za nesebično pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Sp. Besnica, 3. aprila 1988 mali oglasi tel. 27960 Na robu rentabilnosti! Kranj, 11. aprila - "Sedanje gospodarske in družbene težave močno občuti tudi agroživilstvo in gozdarstvo. Večletno poslovanje kmetijskih in živilskih organizacij na robu rentabilnosti je to dejavnost že povsem reprodukcijsko izčrpalo," je v petek, ko je odprl 27. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva rekel predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Knežević. ljajočo dejavnostjo prireditve vseeno priložnost za poslovile dogovore in razmišljanja. So-sebnost letošnjega sejma %o prav gotovo tako imenovani poslovni dnevi, ki so jih pripravili posamezni proizvajalci in raz-stavljalci. Med njimi na ta nar$n še posebno izstopa KŽK Kražj, ki je že prvi dan, še bolj pa v soboto, s predavanji, razstavami in predstavitvijo novih izdelk^ Zlate medalje na sejmu — Zlate medalje za kakovost na sejmu gozdarstva in kmetijstva so podelili Fructal Ajdovščina, Žito Ljubljana, Aik Senta Pik Belje, MIO Standard Osijek, Habicht iz Avstrije, Kovin Jesenice, KŽK Gorenjske — Mlekarna Kranj, Strojno ključavničarstvo Vreček in Hmezad Agri-na TOK Mega. Posebna priznanja za strokovno in vsebinsko vključevanje v sejemsko zasnovo pa so dobili Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, KŽK Gorenjske, SIP Šempeter, Gorenjska kmetijska zadruga Kranj in Merkur Kranj. Sicer pa je letošnja sejemska Jprireditev s predstavljenimi teh--nološkimi in proizvodnimi do--sežki-na ptAlfUCJU KlflUUJslvU 111 gozdarstva in lovom kot sprem- obogatil letošnji kmetijski prireditve. V petek ^e na programu tudi dan poslovne skupnosti živilske industrije in dan lovcev. A. Ž. Predsedstvo bo danes Škofja Loka, 12. aprila — V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo napovedali sejo predsedstva občinske konference socialistične zveze v Škofji Loki, na kateri naj bi obravnavali stališča iz javnih razprav k osnutku amandmajev zvezne ustave, za včeraj. Seja bo danes, v torek, ob 13. uri. (H. J.) Dan KŽK Gorenjske na kmetijsko-gozdarskem sejmu Novi izdelki so začetek »prenove« Nekoč bomo veliki glasbeniki Škofja Loka, 8. aprila — Na letošnjem Srečanju glasbenih šol Gorenjske, ki ga je škofjeloška Glasbena šola pripravila v kapeli puštal-skega gradu, se je zbralo več kot štirideset učencev glasbenih šol z Gorenjske in dveh zamejskih glasbenih šol. Mladi iz Tržiča, Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Kanalske do line in avstrijske Koroške so na kitarah, bentah, klavirju, violinah in drugih inštrum tih pokazali, kaj vse so se naučili v glas D šoli in seveda z veliko vaje tudi doma. Marko Šober iz Križ obiskuje Glasbeno šolo Tržič: »Pred dvema letoma so me starši prijavili v glasbeno šolo. Všeč mi je bilo in želel sem si igrati kitaro. Tokratno srečanje je zame prvi večji nastop, čeprav z Izidorjem Bitežnikom že dve leti vadiva in igrava kitari skupaj in sva tudi že skupaj nastopala. Čez nekaj let bova igrala tudi v zabavni glasbeni skupini, že sedaj pa sestavljava pesmi.« Urban Fele obiskuje Glasbeno šolo Jesenice: » Na trobento igram že tri leta, poleg tega pa včasih zaigram tudi na flavto. Da sem si izbral za svoj inštrument trobento, sem se odločil, ko sem pred štirimi leti gledal televizijo in so fanfare oznanile začetek olimpijskih iger. Do sedaj mi za izbiro še ni bilo žal in tudi naprej mislim igrati trobento.« Karin Jannach je na Srečanje prišla iz Ukev v Kanalski dolini:* Hodim v dopolnilno slovensko šolo in ob sredah popoldne se učim igrati klavir. Vadim v tamkajšnjem župnišču, saj klavirja doma nimam, vendar pa rada pojem m imam glasbo zelo rada. srpani,, Prvič sei" na takšnem ečanju, vendar nimam treme.« Janja Kassel je iz Pod-gorij pri Šentjakobu: 'Tri leta že hodim v Koroško glasbeno šolo, na današnjem nastopu Pa bom zaigrala na kitaro-Poleg tega igram tudi na klavir in flavto m večkrat nastopam na različnih prireditvah. Zelo rada imam glasbo, ven-da in , dar Pa moram priznati, •mam rm nastop,h vedno malo treme.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik Kranj, 9. aprila — Janez Tavčar, glavni direktor Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, in sodelavci iz temeljnih organizacij so ob dnevu KŽK na kmetijsko — gozdarskem sejmu na novinarski konferenci predstavili nove izdelke in hkrati zatrdili, da je to šele začetek »prenove« proizvodnega programa. Mlekarna je že dala na trg osvežilno pijačo pinko, ki je izdelana iz pinjenca in soka maracuje in marelic, zaenkrat le v eni inačici, kmalu pa bo v dveh ali treh. V njihovi sirarni že nekaj časa preskušajo tudi novi vrsti sirov, ki pa ju bodo začeli redno delati prihodnje leto. V Oljarici v Bri-tofu so poleg cekina in cekina —i special začeli izdelovati še jedilno olje konzum, v katerem je 95 odstotkov repičinega in 5 odsto- tkov sojinega olja. Ker je nekaj cenejši od cekina, je primeren predvsem za tiste, ki morajo (hočeš —nočeš) varčevati že pri prehrani. V trgovinah ga bo mogoče kupiti v litrskih steklenicah, sicer pa ga bo mogoče dobiti tudi v večji embalaži. Z največ novostmi so se predstavili škofjeloški Mesoizdelki. V trgovinah in mesnicah že prodajajo (ali pa jih bodo kmalu) stisko panceto, sorsko salamo, stisko suho klobaso, kranjsko klobaso in jetrno pašteto. Agro-mehanika iz Hrastja je obogatila proizvodni program s stroji za pranje kmetijske mehanizacije. Delajo jih v dveh izvedbah — s pogonom na kardanski priključek in na elektro motor. Za trak- Podražitev oskrbnine v škofjeloških vrtcih Konec zimskega spanja Kako drago bo letos kampiranje Cene le v markah in dolarjih Kranj, 8. aprila - Te dni sta Turistična zveza Jugoslavije in avto — moto zveze Jugoslavije izdali cenik naših avtokampov. Cene pa so le za tuje goste, saj izgleda, da bomo letos še kasneje kot druga leta izvedeli, koliko bo treba odšteti za najcenejšo možnost počitnikovanja, za počitnice pod šotori in v prikolicah. Cenik »Camping 88«, ki smo ga poleg turističnih poslovalnic in predstavništev dobili v novinarske redakcije, pove kaj malo novega o tem, kako drago bomo morali plačati letošnje počitnice pod platnenimi strehami in v prikolicah. Bolj zanimiv pa je gotovo za tuje goste. Tako so v ceniku navedeni podatki za skoraj dvesto kampingov po vsej dr- Ob dnevu KŽK Gorenjske je bilo na sejmu več predavanj in praktičnih prikazov (oskrbovanje in obrezovanje sadnega drevja, sajenje in gojenje okrasnih rastlin, kako urediti vrt...). Veliko zanimanja je bilo zlasti za predstavitev uporabe računalnika v živinoreji. Škofja Loka, 10. aprila — Škofjeloški vrtci niso izkoristili prve pravice (po lanski jeseni zamrznitvi cen), da bi oskrbnine povečali za osemnajst odstotkov; ravno tako niso popravili cen po februarski 16-odstotni dovoljeni odmrznitvi. Očitno pa je zdaj konec zimskega spanja. Predlagajo kar za 55 odstotkov višjo ekonomsko ceno in za ravno toliko višjo oskrbnino, ki jo plačajo starši. edlog žavi, v katerih lahko tabori hkrati nad tristo tisoč ljudi. To pa tudi pomeni, da prostori v av-tokampih pomenijo približno četrtino vseh prenočitvenih zmogljivosti Jugoslavije. V novem ceniku je zanimivo tudi, da se devizne cene v večini naših avtokampov niso prav nič dvignile, nasprotno so jih ponekod celo znižali. Tako bodo tujci v naših avtokampih plačali v povprečju na dan 4 do 5 nemških mark, s šotorom, avtomobilom in različnimi priključki pa od 10 do 15 mark. Če to skušamo primerjati s tem, koliko denarja bomo morali za kampiranje plačati Jugoslovani, je pričakovati, da bodo cene od petine do tretjine manjše kot za tujce. V. Stanovnik torje Tomo Vinkovič so izdelali prevozni atomizer, naredili za vse vrste motokultivatorjev prevozne škropilnike in več izboljšav na agregatih. Kot je dejal Janez Tavčar, je na pršilnikih in škropilnikih toliko izboljšav, kolikor je držav, kamor izvaža Agromehanika. C. Zaplotnik Polna cena, ki pade na pleča staršev, bi se tako s 55.860 dinarjev za varstvo otroka v vrtcu povzpela na 86.800 dinarjev, s 76.860 dinarjev za varstvo v jaslih pa na 119.100 dinarjev. Nove cene bi veljale od marca naprej, s tem, da bi bila najnižja cena, ki jo plačajo starši s slabimi osebnimi dohodki, 36.000 dinarjev, kolikor znaša denarna pomoč za otroka. Škofjeloški starši prispevajo k ekonomski ceni (seveda le tisti, ki plačajo polno oskrbnino) polovico, s čimer pokrijejo material- ne stroške, plače tehičnih delavcev in stroške prehrane; drugo počovico prispeva skupnost otroškega varstva. Prav pri tej polovici pa se je v torek zapletlo v občinskem izvršnem svetu. Predlog varčevalnih ukrepov v družbenih dejavnostih namreč za letos predvideva v globalu za desetino manjšo porabo od lanske oziroma konkretno v otroškem varstvu večji delež staršev k oskrbninam v vrtcih in jaslih. 55 —odstotna podražitev družbe-nee obveznosti pomeni ravno nasprotno smer od varčevanja. podražitev odložil, dokler se razčisti osnovna dilema, ko j šen delež naj k varstvu ou prispeva družba, kolikšni starši. j Ob tem pa ne kaže P0^ brez besed tudi mimo dveh puščenih priložnosti za p°°- g tev oskrbine in zdaj predlagaj\ ga nenadnega visokega sko* , Je šlo vrtcem prejšnje mes^ tako dobro, da niso potrebpv ; več denarja ali pa slabo raču s jo? Že res, da sedanja oskrbi , ni visoka, kar ne nazadnje P°. jujejo tudi prepolni vrtci, veti% pa bi bil tako moralni kot p°* . 1 vni učinek prejšnjih dveh ših podražitev precej druga<£ od zdaj predlaganega posko" H. Jelovi J Pokojninsko —invalidsko in zdravstveno zavarovanje kmetov Nedosegljive pravice Kranj, 11. aprila — pred leti so tudi kmetje dobili možnost, da se na področju pokojninsko — invalidskega in zdravstvenega zavarovanja izenačijo z delavci. To pravico imajo še zdaj, vendar je za mnoge postala nedosegljiva, saj je v kmetijstvu ostanek dohodka skromen in ne zmorejo več plačevati prispevkov. V Gorenjski kmetijski zadrugi, kjer so bili ob koncu minulega leta zavarovani še 1003 kmetje iz kranjske in tržiške občine, je do 31. marca, ko je bil zadnji rok za spremembe, prekinilo zavarovanje 34 kmetov, 88 jih je znižalo zavarovalne razrede, le trije (ki so tik pred upokojitvijo) pa so se odločili za višje zavarovalne razrede. Najbolj boleči in zaskrbljujoči so vsekakor prehodi iz četrtega in višjih razredov, ki poleg pokojninske dobe zagotavljajo še »bolniško«, kmeticam pa tudi porodniški dopust, v prvi razred, ki zožuje pravice le na pokojninsko dobo. Takšnih primerov je samo v Gorenjski kmetijski zadrugi 67, podobno pa je tudi v drugih kmetijskih organizacijah. Kmetje, ki so se odločili za enega od prvih treh zavarovalnih razredov (teh je bilo lani 48, letos pa jih je 116), so hkrati sklenili v zavarovalnici kolektivno nezgodno zavarovanje (v primeru nesreče dobijo dnevno odškodnino), vendar pa ob tem ne moremo govoriti o popolni socialni varnosti. Zakaj kmetje prekinjajo zavarovanje ali »prestopajo« v nižje zavarovalne razrede? Organizacije, kamor oddajajo pridelke, premalo (nekatere tudi nič) prispevajo za plačilo prispevkov, ki so že tudi za nadpovprečne kmetije prehudo breme. Za četrti zavarovalni razred je treba odšteti več kot milijon dinarjev, za osmega več kot 3,4 milijone. Ker sta na ("čisti") kmetiji ponavadi zavarovana dva ali celo trije, je treba znesek še primerno množiti. C. Zaplotnik Uporaba računalnika v živinoreji Cerkljanska farma orje ledino Kranj, 9. aprila - V KŽK - jevi farmi Pšenična polica pri Cerkljah, kjer redijo 210 krav in si prizadevajo, da bi letos presegli mlečnost 7000 litrov na kravo (ob trenutni porabi 12 dekagramov krmil), bodo v enem mesecu dokončno uredili hlev za mikroračunal-niški nadzor nad molžo krav. To bo prvi tovrstni primer v Sloveniji. Poglejmo si nekoliko pobliže . mikroračunalniški nadzor nad molžo, ki sta ga skupaj razvila KŽK Gorejske —todz Kmetijstvo in aplikativni razvojni center za elektroniko Jože Pogačar iz Britofa! Kot je povedal Borut Gros, vodja farme Pšenična polica, ima vsaka krava vratnico s številko. Ko pride v molžišče, posebna antena ob vhodu registrira številko, merilci mleka pa po končani molži izmerijo količino mleka in jo posredujejo računalniku, ki lahko že nekaj trenutkov po večerni molži izpiše ali pokaže na zaslonu, koliko mleka je tisti dan (zjutraj in zvečer) dala vsaka krava. Če so odstopanja v primerjavi s prejšnjim dnem prevelika (liter gora ali dol), računalnik "sproži" alarm. To je za živinorejca že znak, da se s kravo nekaj dogaja ali ima vnetje vimena, jo boli noga, je bolna... "Na farmi smo doslej vpisovali količino mleka v posebne for-mularje, analize pa smo dobili šele po osmih do desetih dneh, ko je bilo že prepozno za učinkovito ukrepanje oziroma za spreminjanje krmnega obroka. S pomočjo računalnika bomo lahko že naslednji dan ustrezno popravili obrok pri vseh kravah, za katere je bilo ugotovljeno, da so odstopanja od "normale" prevelika. To bo prispevalo k smotrnejši porabi krmil in nenazadnje tudi k pocenitvi prireje," je dejal Borut Gros. C. Zaplotnik Zborovanje slovenskih tabornikov i Kranj, 8. aprila - Čez dober teden dni, 16. aprila 1988, o^J J uri se bodo zbrali v dvorani kranjske občinske skupščine člani \ ze tabornikov Slovenije na 10. volilno — programski seji. Osre . 5 točka dnevnega reda bo obravnava poročila republiške konfere j ZTS o delu taborniške organizacije v minulih dveh letih. t k"1 V tem času se je odražalo slabšanje gospodarskih razmer. J ugotavljajo sestavljalci poročila, tudi na usihanje virov financir* jji ^ taborniške organizacije. Čeprav taborniki že nekaj let ohranjaj0 \ 5 zu 200 odredov s skoraj 15 tisoč aktivnimi člani, omejene g^°J 5 možnosti vendarle vplivaja na obseg-njihovih dejavnosti* c članstvo druži močan skupen interes in velika vnema za delo/7 t nolikih programskih aktivnostih, v vodstvu slovenske taborniške ganizacije upajo, da bodo še naprej kos raznim oviram pri delu- S. Saje Uporaba računalnika v živinoreji pri nas ni novost, saj na kmetijskem posestvu Razdrto že nekaj časa računalniško krmiljene naprave dodajajo kravam krmila in druge dodatke; po podobni poti pa gredo že tudi nekateri kmetje. Na farmi Pšenična polica za zdaj še ne bodo uvedli avtomatskega dodajanja krmil (to bi bilo glede na vso manjšo porabo krmil tudi predrago), temveč bodo najprej nadzirali z računalnikom molžo krav, kasneje pa mu bodo vtisnili v spomin (na osnovi programa Ljubljanskih mlekarn) tudi druge podatke o čredi — o prednikih in potomcih, brejosti, zdravstvenem stanju, telitvah, količinah mleka med telitvami in podobno. Zdaj je čas, da si zagotovite prostor za letovanje. Nudimo vam prikolice ADRIA. Pohitite, ker so količine omejene. Sprejemamo vplačila za avtomobile R 4, R5, R11 disel, R 21 IN R 25. Hi AVTOMURKA Lesce, ((064)74 860 9i