METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik. ..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., zi gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. O,-, userati i oznanila) zaračunjajo se po nastopni eeni: lnserat načeli strani IG gld, na V2 strani 8 gld . na >/« strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večih naro-'' čilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega l sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallfisehgasse Nr. 10). Vsa pisma, naročila in. reklamacije pošiljati je e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. Št. 20. Y Ljubljani, 31. oktobra 1889. Leto VI. mi m. t.fStB«£H MSTt. Ob8eB: Stroji za čiščenje in prebiranje žita. - Poročilo deželnega odbora glede trtne uši po - Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. - Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Inserati reči. Stroji za čiščenje in prebiranje žita. Mnogokrat smo v tem listu uže poudarjali, da neuspešnemu kmetovanju niso vzrok le neugodne časovne razmere in slabo vreme, ampak tudi malomarnost gospodarjev. Malomarnost imenujemo tudi setev slabega žitnega semena. Res se je v tem uže veliko na boljše o-brnilo, a ne še dovolj. Ako hočemo pridelati dosti lepega žita, moramo posejati najlepše semensko žito brez najmanjšega plevel-nega zrnja. Iz slabega zrna vzraste medla rastlina, ki ne more obroditi lepega zaroda, in plevelno seme zmanjša pridelek in dobiček, ker pletev zelo podražuje uže tako dovolj drago pridelovanje. Vsak gospodar imej v čislih resnično pri-slovieo: kakeršna setev, taka žetev. Ako treba za dobro žetev dobrega semena, kako ga dobiti. Se- Podoba mensko žito moramo skrbno prebrati, odstraniti vsa slaba in lahka zrna ter tudi strta in pazno odbrati vse plevelno seme. Kdor nima mnogo polja in dovolj delavnih rok lahko to naredi ob slabem vremenu po zimi ah pa sploh zvečer, kadar ni drugega važnejšega opravka. Kdor pa rabi mnogo semena, ta si pa uže mora v ta namen omisliti strojev, k»-keršnih je sedaj prav dobrih dobiti. Pa tudi za skupni nakup so ti stroji prav pripravni, ker več posestnikov skupaj laže vzmore kup, in lahko jih rabijo zvrstoma, ne da bi drug drugega kaj mudili. Podružnice naše družbe so to uvidele, zato si je uže večina take stroje omislila, in kmetovalci so nad vse ž njimi zadovoljni. Današnji članek naj opozarja naše gospodarje v novič na te preko-ristne stroje one pa, katerim niso še znani? seznanja ž njimi. Ti stroji, katere imenujejo žitočistne stroje ali žitne čistilnice, ali s francoskim imenom „trijer", narejeni so tako, da izpihajo iz žita vse pleve ter lahka plevelna in sploh gluha žitna zrna in ločijo potem žito v strta, majhna in dobra zrna. Navadno so trijerji tako narejeni, da so za čiščenje pšenice in rži ali pa za čiščenje ječmena in ovsa. Z menjavo sit in pločevinastih valjarjev rabi pa vsak trijer lahko v različne namene, kakor za točenje soržice in za čiščenje vsakovrstnega žita. V nastopnih vrstah o-menjamo trojih trijerjev, podobe pa kažejo , kakšni so. Podoba 36. kaže navaden trijer za čiščenje rži in pšenice ali ječmena in ovsa. Tako velik trijer, kolikeršni pri nas rabijo ter očistijo v eni uri 8 do 10 mernikov, stoji 95 gld., ako čistijo zraven pšenice in rži tudi ječmen in oves, pa 5% več. Podoba 37.kaže trijer, ki poleg po- navadnega, uže omenjenega dela tudi prebira seme in loči v najboljše. srednje in slabše blago. Tak stroj stoji 115 gld., če je prirejen za vsa žita, pa 5°/0 več. izdelani. Kdor pa naroči po naši kmetijski družbi, dobi vsak stroj nad 10 gld. ceneje. Podoba 37. Podoba 38 Podoba 38. predočuje trijer, ki ne čisti samo, ampak tudi loči pšenico od rži ali oves od ječmena. Stroj, ki očisti in loči v eni uri preko 5 mernikov, stoji 110 gld. Razen strojev te velikosti dobiti je tudi manjših (katerih pa ne priporočamo) in večih. Sloveča tvrdka N. Heid v Stockerau-u pri Dunaji prodaja po teh cenah trijerje, ki so dobro in pošteno Poročilo deželnega odbora glede trtne uši po Kranjskem. Pri Grmski šoli zasadile so se že leta 1887. tri 2650 mj'1 velike parcele, polovico s trto riparijo, polovico pa z jork-matlejro, kateri prav dobro rasteta, tako da je bilo letos ob tečaji za vinogradnike in gornike tem brezplačno moči dati več tisoč rezanic. Prihodnjo spomlad se bode morebiti že lahko oddalo 100.000 rezanic, ker se je leta 1889. v trtnici posadilo še 4000 trt so-lonis. V Smo-linji vasi se je leta 1887. prekopal del starega vinograda (3000 "f ") in obsadil z jork-madejro, da se bodo s tega nasada dobivale rezanice teb trtni uši kljubujočih trt. Za podpore, dovoljene od slavnega deželnega zbora, poprosilo je deželni odbor 38 vinogradnikov iz občine Slapenske v okraji Vipavskem. Prosili so, da bi se jim za zasaditev novih vinogradov brezplačno dale potrebne ameriške trte in dovolile denarne podpore za troške novih nasadov. Deželni odbor je najprej prosil občinsko pred-stojništvo na Slapu, naj potrdi, da so prosilci v smislu deželno-zborskega sklepa v resnici neimoviti, ob enem pa tudi c. kr. deželno vlado, naj bi iz Kostanjeviške trtnice prosilcem brezplačno prepustila potrebne trte, ker jih po deželnih trtnicah ni še pripravnih. Ker je Slapensko županstvo sporočilo, da so vsi prosilci neimoviti, sklenil je deželni odbor dovoliti po 5 gld. podpore tistim vinogradnikom, ki bodo po 100 štirjaških sežnjev zemlje zasadili z ameriškimi trtami. Vzlic temu pa le ti posestniki letos, kakor kaže, niso nič sadili. Pač pa je več posestnikov iz Lož in Podrage dobilo ameriških rezanic iz državne trtnice v Kostanjevici, in sicer ne brezplačno, ampak po C do 10 gld. za 1000 šib. Trtna uš se strašansko množi po vinogradih, ne le dolenjskih, ampak tudi Vipavskih. Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 1. julija 1879. prijela se je trtna uš: 1.) v okrajnem glavarstvu Krškem 6G5 parcel, 2.) v okrajnem glavarstvu Novomeškem 63 parcel, 3.) v okrajnem gluvarstvu Črnomaljskem 74 parcel in 4.) v okrajnem glavarstvu Postojinskem 197 parcel. Koliko se je razmnožila trtna uš leta 1889., o tem ni nikakih podatkov, ker vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 21. maja 1889 zvedenci, kakor je bilo do sedaj navada, nič več ne smejo preiskovati po posameznih občinah celih prostranih vinogradov, če se po njih nahaja uš. Uradno in ob državnih troških preiskovati je zdaj vinograde le še, kadar se ovadijo kje sumna znamenja o trtni uši. Ovaditi pa so dolžni vinogradniki sami, osobito.pa trtoušne krajne komisije, ki so ustanovljene, da podpirajo vinogradnike in oblastva. Da pa je krajnim komisijam mogoče svojo dolžnost izpolniti, treba je, da o pravem času prehodijo in preiščejo, kakor jim veleva poučilo, vinogradne kraje in potem, odgovarjaje na vprašalne, pole poročajo političnim okrajnim oblastvom o svojem opazovanji. C. kr. deželna vlada mora strogo gledati na to, da krajne komisije odločene jim vinograde pregledajo najmanj po enkrat v letu — najprimerneje med 15. junijem in 15. avgustom — bodisi skupno ali pa po-samezi ter naznanijo svoje opazovanje oblastvu, da se, če bi bilo treba, uradno preiščejo dotični vinogradi. V zadnjem letnem poročilu tehniškega voditelja komisije za uničevanje trtne uši, katero je priobčila c. kr. deželna vlada, omenjeno je nadalje, da je bilo v državni trtnici Kostanjeviški leta 1888. 144.800 rezanic od trte riparije, potem 1220 solonis in 200 jorkmadejre na razpolaganje, oglasilo pa se je 209 strank za 72.742 rezanic, tako da jih je ostalo še 72.058. Spomladi leta 1887. v trtnici Kostanjeviški zasajene vrste neposrednje rodečih ameriških trt, in sicer 100 ru-pestris, 100 Othello in 50 Cunningham, katere so se naročile s Francoskega, vzrasle so prav dobro. Trta Othello (črna) rodila je že letos grozdje, ki je bilo ob začetku meseca septembra, že popolnoma črno in sladko brez vsakega neprijetnega zemeljskega okusa, ki ga imajo večinoma vse neposrednje rodeče trte. Leta 1888. iz Montpelier došlih trtnih vrst, namreč: Riparia portalis, Ilerbemont, Jaquez, Elvira, Othello, Hundigton, Senas-(jua, Riparia gloire du Montpellier, Rupestris, Vialla, Cunningham, vseh skupaj 8279 največ neposrednje rodečih trt, pognalo je do 50 °/0. Izmed nasadov zasebnikov, ki so poskusili ameriške trte zasaditi, navaja poročilo nasade po vinogradih vFr. Gregoriča v Gadovi peči, grofa E. Auersperga na Šra j barskem turnu in dr. Namorša v Veliki dolini. — Z razpisom z dne 21. junija 1888., št. 8593, naročilo je visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo pozve-dovati, kako bi se v davčnem okraji Črnomaljskem zasadila ameriška trtnica. C. kr. okrajno glavarstvo v Čr-nomlji je v ta namen nasvetovalo, v najem vzeti vrtno parcelo poleg pristave grajščaka Sladoviča v Loki. Na željo c. kr. deželne vlade je vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Grmu meseca marcija 1889. leta ogledal tist delež in ga v napravo trtnice spoznal za pripravnega. Tudi za Vipavsko dolino se bode napravila trtnica z ameriškimi trtami, ker so že dotične obravnave s posestnikom v to prikladne parcele ugodno dovršene. V več slučajili, ko so se vinogradniki oglasili pri vladi, da bodo zasadili vinograde z ameriškimi trtami, privolil je v to tudi deželni odbor. — Da bi se vinogradno prebivalstvo praktično poučilo, kako se najbolje in najuspešneje požlahtnjujejo trte, nasvetovalo je šolsko vodstvo v Grmu tridneven pouk za gornike in vinogradnike, da bi se učili, kako se sade in požlahtnjujejo ameriške trte. Tega pouka, ki je trajal od 21. do 23. marcija v Grmski šoli, udeležilo se je 34 osob iz Krškega in Novomeškega okraja. Vsled ugodnega uspeha osnoval se je meseca junija še en tečaj, da bi se vinogradniki poučili o požlahtnitvi zelenečih trt, toda udeležilo se ga je le malo osob. (Konec prih.) Pitanje. Meso, ki ga prinašajo na trg, je navadno dvoje vrste: tolsto in medlo, dobro in slabo, slabega je največ. Kdor vedno dobro meso kupuje, skoro si misliti ne more, : kako je „medlo" meso, ki ga prodajejo po ceni na trgu. Dobro meso se dvakrat ali pa tudi celo trikrat tako | drago plačuje, kakor slabo. To je zapeljalo živinarje, da pri krmljenji le na to gledajo, da bode živina debela. Kako se pa more živina tako rediti in krmiti, da konsument ne bode dobil mesa pokritega z 1 do 2 palca debelim lojem, pa tudi ne takega, ki obstoji iz mehkih, tenkih in medlih vlakenc ? Kako ravnati ? Prvi pogoj je, da se mlada živina dovolj giblje, da telet no privezujemo ali priklepamo, dokler niso eno ali dve leti stara, v tem času jih moramo dobro krmiti — vender pa tudi ne smemo dva ali tri mesece starih na piano goniti, da bi potem morala dolgo časa vse mogoče prenašati in trpeti, dokler niso izpolnila dveh ali treh let, na kar pa jili po dandanes navadnem načinu tako pitajo, da jim odvzamejo vsakeršno gibanje ter jim dajo preobilo ogljenčaste krme. Ni se treba' čuditi, da tako vzrejena žival nima dovolj razvitih mišic, katere so na debelo s skoro neužitno tolščo prevlečene. Če hočemo meso zboljšati, moramo pospeševati razvoj mišic ne le s privajanjem primernemu gibanju, ampak tudi s primernim krmljenjem. Primerno krmljenje pospešuje neprestano zdravo in normalno rast, s krmo pa, v kateri je veliko beljakovinskih in duščastih snovi, dobivajo živali snovi, iz katerih je sestavljeno medlo meso. Tudi moramo pomisliti, da živali krme, katera provzro-čuje vročino in dela tolščo, ne morejo predelati v medlo meso, koristna je pa taka krma, če tolsče želimo ali je potrebujemo, ker z dušičastimi sestavinami dela tolščo. živalim, ki so vzrejene pri nizki temperaturi in se krmijo obilno z ogljenčasto pičo, nabira se rada po vrhu tolča, živali, katere imamo v gorkih, pripravnih hlevih in katere dobivajo dovolj beljakovinske krme, pa imajo sočno, žilasto in lepo podraščeno meso. Razne reci. — Znamenja čistega medu. Kakor pri vinu, tako tudi pri medu večkrat niti znanost ne more natančno določiti, koliko je čist. Strogo znanstvena preiskava je pa tudi pre- težavna, ter je navaden človek tudi skoro zvršiti ne more; * zatorej hočemo povedati nekatera navodila, po katerih se hitro preverimo o čistoti medu, če tudi ne prav zanesljivo. Če se med ni nikoli še močno razgrel, kristalizuje v malo mesecih, ko so ga nabrale čebele; nekatere vrste medu kristalizujejo že v nekaterih tednih. To kristalizovanje je gotovo znamenje pristnosti njegove, če pa med, že jedenkrat ali večkrat razgret, neče več kristalizovati, ostane često več mesecev tanko tekoč, in če bi tudi kristalizoval, je le redkokrat jednakomerno zrnast. če seje medu kaj primešalo, precej zanesljivo spoznamo, če ga nekaj žlic denemo v alkohol in dobro premešamo ter čez nekaj časa preiščemo, če niso zaostali kaki kosmi; če se je to zgodilo, gotovo se je medu kaj primešalo, kajti čist med se raztopi v alkohola. Pa tudi po duhu lahko sklepamo, če je med čist, kajti vanj navadno primešavajo glikose (krompirjev sirup ali pa raztopino pesnega cukra), ki imajo nekak poseben duh po patoki, kterga nos hitro spozna. — Lov mladih lisic po njih brlogih. Grozdar Schvvager v Schomvaldu je objavil novo dobro metodo za lov mladih lisic po njih jamah. Pri izkopavanji mladih lisic se večkrat prigodi, da se razbeže v več lukenj in se razkrope Ker se luknje po več krajih prekopljejo in tudi zaspo, ne zasledi jih tudi pes jazbečar dostikrat ne, in tako se prigodi, da vzlic vsemu prizadevanju ne dobimo vseh lisic. Vselej se nazadnje potolažimo z mislijo, da jih morda ui bilo več. Za posamične ostale mlade lisice pa stare ravno toliko grabijo in vkup znašajo, kolikor so poprej vsem. Da se pa temu izogne, imenovani gozdar ne izkopava več mladih lisic s psom jazbečarjem, ampak jih lovi na nastopni način. Ob vhodu luknje izkoplje navpično ravno steno, in sicer odkoplje toliko od luknje, da je nad njo še nekaj zemlje. Od zdolaj, torej pod luknjo, izkoplje jamo okoli 1 do 1*5 metrov široko in globoko, ki jo pa s počez položenimi drogovi in mahom popolnoma zatemni. Ker leže drogovi na tleh nad luknjo, je izhod iz nje popolnoma prost in mlade lisice bodo — poznajoč le jeden svetel izhod — kar popadale v jamo, za ketero ne vedo. Vsaka posamična lisica do zadnje bode tako dolgo tavala okrog, da dobi druge, to je, da se ujame. V eni noči se bodo vse mlade lisice polovile. Bati se pa ni treba, da bih že prvo noč stara lisica osvobodila, razmaknivši drogove v stropu. Ta način lisičje lovi je izvrsten in tudi zato boljši, ker jam ni treba zasipati. Samo tedaj je delo težavnejše, če je več lukenj, od katerih se morajo one, ki so najbolj shojene, s kako pastjo zavarovati ali pa vsaj z lesom zadelati. — Hladilno pijačo, prijetno, čvrsto in šumečo, napraviš če v vedro vode deneš 500 do 700 gramov medu, skupaj razgreješ, potem pa pustiš da v odprtem vedru zavre, kar se hitro zgodi, če prideneš nekaj olovih droži (Bierhefe). Ko je pijača zavrela, napolniš takoj prvi dan ž njo slatinske steklenice, dobro jih zamaši in postavi v kak hladen kraj. V osmih dneh je ta zmes dobra za pitje ter je boljša nego mar-sikaka druga pijača. — Navadni vodni trst je, če se požanje julija in avgusta meseca, kadar cvete, zelen in posušen dobra krma konjem in govedom, pokladati pa jo je najbolje uprežni živini, kadar dela. Za krave pa trstje ni. — Kako hraniti klobase po leti. če nimamo sušilnice, denimo klobase in gnjati v dobro zaprto sobno peč in jih zaspimo s presejanim pepelom, ali jih pa zavijmo v papir in denimo v jiepel. — Cehati ali strgljati konje je ravno tako potrebno kakor krmiti jih, kajti koža ima veliko luknjic, skozi katere vedno uhajata vlaga in para, kateri nista več za kri porabni. Poleg tega je v koži na tisoče malih žlez, katere izločujejo oljnato tvarino, ki dela kožo mehko in voljno. Koža se pa tudi vedno obrablja. In ravno te odločke, katere nadomešča nova rast in ki so kakor suhe luskinje po koži, treba je z glavnikom in s ščetjo odpravljati. Če se pot posuši po koži ter ostane po njej nesnaga, zamaše se luknjice, koža otrdi in se krči, in prijemati se je začenja kaka bolezen. Vse to pa preprečimo, če konja pogostoma čehamo in češemo. — Lesene posode obvarujemo v kleti, vlažnosti in plesna če jo poprej namažemo s firnežem, ki ga dobimo, če 8 delov kolofonije in 1 del lanenega olja vkup stopimo. S firnežem pa Moremo prevleči le stvari, ki so popolnoma suhe, in rabiti ga moramo gorkega. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 147. Kako se naredi, da postane iz suhega špeha scvrta mast bela? (J. S. v č.) Odgovor: Da je suh Špeli rjav, prihaja od dima in od razkrojenih snovi. Kar je dimastega, mislimo, da se i tako odloči pri cvrenji, drugo je treba odstraniti kemijski, drugače ni mogoče. Priporočamo Vam poskusiti z jedkim lugom. Vzemite nekoliko jedkega natrona (natrium hydrooxid), ki ga dobite v lekarni, raztopite ga v vodi in kuhajte mast ob majhni toploti nekaj časa ž njim vred in mešajte ves čas dobro. Ako se mast prične beliti, delajte to toliko časa, da je bela. Potem jo dobro izperite, da gre ves lug in vse njegova spojine iz nje. Ako se Vam poskušnja posreči, lahko potem ves špeh tako ubelite. — Mast tudi ubelite, ako jo prav pridno gnetete z raztopino od pepelika (potašel) in apnene vode ter jo potem dobro izperete. Vprašanje 148. Ali je mogoče, da bi dobil kedaj naš vrhniški sodni okraj, ki je jako velik ter ima mnogo veliko vredne živine, živinozdravnika? Na kak način bi se morali potegovati za živinozdravnika? (Županstvo v Borovnici). Odgovor: Živinozdravništvo je pri nas še zelo ne-dostatno. Vladni, to so c. kr. okrajni živinozdravniki, nastavljeni so tam, koder so nastanjena glavarstva. Take živi-nozdravnike imajo setlaj povsod razen Litije, Logatca, iu Radovljice. V Logatci in v Radovljici sta zasebna živinozdravnika, katera dobivata malo podporo od dežele. Pa tudi ta glavarstva bi dobila okrajne živinozdravnike, ako bi se občine z vsemi silami potegnile za nje. Tega se pa ni nadejati, ker je večina občin premalomarna. Popolnoma nepotreben, vsaj ob sedanjih razmerah, ko imamo v Ljubljani šest živino-zdravnikov, je ljubljanski okrajni živinozdravnik. Tega naj bi premestili na pr. v Litijo. Na Štajarskem so tudi deželni živinozdravniki, no teh se mi še ne smemo še tako brž nadejati, ker je dežela i tako uže silno obremenjena. Vi vprašujete, kako bi dobili živinozdravnika? 0. kr. okrajnega živinozdravnika ne morete dobiti na Vrhniko, deželnega tudi ne pač pa od dežele podpiranega. Po našem mnenji bil bi pravi pot tale: Vrhniški okraj, t. j. vse občine tega sodnega okraja vprašale naj bi deželni zbor, kolikšno subvencijo bi bil voljan dajati živinozdravniku, ki> bi se nastanil na Vrhniki. Občine same bi se pa tudi zavezale nekaj prilagati k redni plači živinozdravnikovi, na kar bi se mesto razpisalo. Plača bi gotovo ne bila dobra, a vender bi se gotovo oglasil kateri živinozdravnik, češ, da bode dobival dovolj zaslužka. Posamezniki bi morali seveda klicati njega, a ne mazačev, ter mu tako njegov obstanek zagotoviti. — Ako pa poznate večino Vaših občin in pa kmetovalce, lahko uže precej zdaj veste da se to ne da izvesti, kajti naši ljudje tarnajo, a sami si pa nočejo pomagati. Vprašanje 149. Ali sme zdraviti živino živinozdravniški pomagač, ki se je izučil v ljubljanški šoli pod pokojnim dr. Bleivveisom in dobil tudi dobro šolsko spričalo ? (J. K. v J. na Notranjskem.) Odgovor: Izšolani učenci nekdanje živinozdravniške šole v Ljubljani imajo pravico kot živinozdravniški pomagači živino zdraviti. Edin pridelek, ki je letos pri nas še Podoba 39. Vprašanje 150. kaj vreden, je taščica. Nje robkanje je pa kaj zamudna rež ter ima tudi mnogo neprilik. Rad bi to delo hitro o-jravil, in sicer s kakim strojem, ki naj pa ne bode predrag. Kak stroj mi priporočate, in kje ga je dobiti? (A. Ž. v Gr) Odgovor: Za robkanje kaj pripraven in dober stroj je tak, kakeršnega kaže podoba 39. S tem strojem se hitro in brez truda dela, ne stoji pa niti 5 gld. V Ljubljani prodaja te stroje g. Andr. Druškovic na mestnem trgu. Vprašanje 151. Dobili smo od posestnika na Dolenjskem pismo, katero veli: „Kaj hočejo nam očitati, da nismo škropili svojih vinogradov, saj jih tudi vinarska šola v Grmu, ki naj nam bode v vzgled, ni škropila!1- Resnici na ljubo in v zagovor temu zavodu bodi tu javen odgovor: Vodstvo vinarske šole v Grmu namenilo je škropiti šolske vinograde, za kar si je pripravilo potrebnih škropilnic. Ko se je peronospora pričela kazati, naročilo je modre galice, a od nikoder je ni moglo dobiti. Tudi nam v Ljubljano je pisalo, da je tukaj priskrbimo, a nismo mogli ustreči, ker je ni bilo uže dobiti. Pismo leži še pri nas v pisarni. Kolikor je bilo v Ljubljani galice, poprodali so vso na Notranjsko. Ker se pa peronospora pokaže po gorkih krajih prej, nego po hladnejših, zato so jo Vipavci in Primorci tudi prej imeli. Ti so kmalu vso galico pokupili, in ko je bilo treba škropiti na Dolenjskem, Štajarskem itd., ni je bilo skoraj v več dobiti. V fabriki velja Mg. galice preko 34 kr., a na Štajarskem plačevali so jo po 90 kr. a niti za to ceno je niso naposled dobili. V Dalmaciji so škropili skoraj vse vinograde, in tam se je namestništvo, katero je bilo zarad galice v veliki zadregi, obrnilo na Dunaj do ministerstva. Ker tudi na Dunaji ni bilo uže galice dobiti, odredilo je kupčijsko ministerstvo telegrafoma, da morajo vsi telegrafski uradi dalmatinski oddati občinam toliko galice, kolikor jim je le mogoče. Pri telegrafu namreč tudi rabijo modro galico. Razen tega je pa dunajski novčni urad (Miinzamt), ki dela galico za telegrafske postaje, poslal vso svojo galico v Dalmacijo. Iz tega odgovora sledi: ako grmska šola ni škropila svojih vinogradov, opravičena je ob takih razmerah popolnoma, zlasti ko je imela najboljšo voljo. Vprašanje 152. Kadar je pri nas na Dolenjskem slabo vino, tedaj vinščak ne trpi škode samo zaradi nizke cene, ampak pokvari se jim ga tudi neizmerno veliko. Jaz sem ga pridelal še precej, a malovredno je in pošteno kislo. Kisloba me ne straši, pač pa se bojim, da se mi vino po leti ne izpridi. Kako naj naredim vino stanovitno? (J. P. v Ž. v.) Odgovor: Da se vino po leti kvari, prihaja od tod, ker je malo močno, ali z drugimi besedami, ker ima premalo alkohola ali špirita v sebi. Alkohol se ob kipenji (vrenji) dela iz sladu, zato je vino toliko močnejše, kolikor slajše je bilo grozdje. Iz tega izvira, da lahko naredimo slabo vino stanovitno, ako mu dodenemo alkohola. Ako pa dodenemo alkohola (špirita), in če še tako finega, pozna se vinu na okusu. Alkohol je pa vsled visokega davka tudi predrag, zato priporočamo dodeti precej sedaj, ko vino še kipi, sladkorja. Iz vsakih dveh kilogramov sladkorja na hektoliter mošta dobi vino za en odstotek več alkohola. Sladkor namreč pokipi kakor slad, ki je v grozdji. Za dolenjska vina je letos uže kakih 6 % sladkorja na hektoliter potreba. Mošt sam ter tudi pridejani sladkor pa morata še to jesen pokipeti, o božiči pa je vino v zdrav in dober sod pretočiti. Na Dolenjskem pa po mrzlih zidanicah mošt ne more popolnoma pokipeti, puščajo ga na drožeh, kadar pa pritisne vročina, prične še nerazkrojeni slad kipeti, vzdigne drožje, ki je vsled pomankanja alkohola po zimi gnilo, in vino se izpridi. Ako hočejo Dolenjci letošnje svoje vino ohraniti pa tudi dobro prodati, ne ostane jim drugega, nego ravnati se po tem le „receptu" : Moštu dodejati sladkorja, kolikor več, tem bolje, v zidanici s kurjavo ohraniti toliko časa toploto 18 ", da mošt pokipi, o božiči pa vino v zdrav in čist sod pretočite. G-ospodarske novice. * Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je, kakor pretekla leta, tako tudi letos vložil prošnjo do vis. deželnega zbora za podporo v prospeh kmetijstva v 1. 1890. V prošnji je posebno poudarjal potrebno razširjanje dobrega semena, in to zlasti glede -na letošnjo slabo letino, dalje je poudarjal rakovo rejo, povzdigo živinoreje in boj proti pero-nospori. Kakor je gotovo pričakovati, vzprejet bode letos v deželnem zboru zakon za povzdigo živinarstva. Ako se to zgodi, treba bode družbi izdatne podpore, če hočemo, da se prične zakon ob ugodnih razmerah zvrševati. Ravno tako pa potrebuje družba tudi izdatne podpore, da bode mogla uspešno podpirati vinščake ob boji proti peronospori. * Ovni frizijškega plemena so dospeli konec oktobra meseca v Ljubljano, in sedaj jih imajo uže vsi tisti, katerim jih je glavni odbor priznal. Ovne je priskrbel družbeni predsednik živinorejskega društva v Hebu na Češkem, kateri jih je osebno kupil ta mesec na severnem Nemškem. Ako se bode to pleme privadilo našim tlem in našemu podnebju, bode velike koristi za našo ovčjo rejo, kajti pleme je veliko veče, ima fino volno in je tako mlečno kakor koze. * Mestna hranilnica Ljubljanska. Ljubljansko mesto otvorilo je dne 1. oktobra t. 1. v Ljubljani mestno hranilnico. Denar, vložen v to hranilnico, je varen, kolikor le mogoče, ker mesto je porok z vsem imetjem in z vsemi dohodki svojimi. Prav nujno pozivljemo vse zavedne gospodarje, naj vselej takrat, kadar vlagajo denar ali pa ga jemljejo na posodo, gredo v „mestno hranilnico", ki ima pisarno zraven rotovža. Od te hranilnice, ki je „domača", smemo se še kedaj kaj dobrega nadejati, ničesar pa od stare hranilnice, ki zabi, da so jo osnovali odborniki kmetijske družbe, da je obogatela s kmečkimi krajcarji, a sedaj ji vse mrzi, kar je slovenskega, in se ji niti vredno ne zdi odgovoriti na prošnje kmetijske družbe. * Živinozdravnik gospod Majdič naselil se je v Dolenjem Logatci. Deželni zbor priznal mu je 200 gld. letne t podpore. Priporočamo gospodarjem gospoda Majdiča, da ga podpirajo ob njegovem poslovanji in to na korist živinarstva tamošnjega okraja. * čebelarstvo. Pri shodu nemških in avstrijskih čebelarjev, ki se je vršil od 1. do 4. septembra t. 1. v Ratisboni (Regensburg), dobil je naš rojak in obče znani vzgledni čebelar v Mojstrani na Gorenjskem, g. M. Ambrožič, za svoje čebelarske zasluge prvo veliko srebrno državno svetinjo, premijo v znesku 40 mark in dve diplomi. G. M. Ambrožič pa je tudi dobil na letošnji svetovni razstavi v Parizu srebrno svetinjo in na gospodarski razstavi v Oseku v Slavoniji bronasto svetinjo. Lansko leto je dobil na razstavi v Bruslji pozlačeno srebrno in bronasto svetinjo in eden cekin, v Vratislavi častno diplomo, v Kremsu srebrno svetinjo in srebrno premijo, v Buehsweileru častno diplomo in v Ljubljani srebrno državno svetinjo. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglasilo. Na podlogi deželnega zakona z dne 18. februvarija 1885 1. (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tajili kobil, zglasiti te svoje žrebee najpozneje & Založba tovarne pri t 1 Franju Detter-ju v Ljubljani ^ • JBfv na starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši), g Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko ff slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) m sadje mec-kajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji ££ s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje m ^ ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na o Vseh svetih, o Božiči i t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev), , . . . , , ................ ... ________: i- -1: „„„4— 4-«« nmKaiit! <\ri rlnhrn rtrp Tn ip VP- ki je v stanu vsak stroj, bodisi, pr i. imam iuui ca miicujoi^c ouujt »oau^au v-------------, ■v, jC , omuu voaiv o„UJ, uuu,3,, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji. (45—9) Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem ss. a-osnodarie, da stroje od potovaleev (agentov), kateri kupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti .....„ __ .,„ . svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparj-en rnar-sikater dober in pošten kmetovatec. Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnoma zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugače pa prosim se pismeno in z zaupanjem na me obrniti. S spoštovanjem Franc Detter. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Usojam izvrstno si naznanjati, da pošiljamo svojo priznano ♦ uležano marčno in eksportno pivo pivo v steklenicah ♦ od sedaj no le v sodili, temveč tudi v steklenicah narav- J nost iz pivovarne, in p.iosimo torej naročila na + ♦ ♦ pošiljati naravnost tvrdki naši. ^ Z zagotovjanjem najskrbnejše postrežbo se najuljud- ♦ nejše priporočamo za mnogobrojoa naročila. J Z velespoštovanjem ♦ Bratje Kosler ♦ v Ljubljani. + ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦ ototototototot y_ O •OtOlOtOiO« i FRANJO MAJDIC • ^ diplomovan živinozdravnik g #(05—i) stanuje m ^ pri gosp. F. Arkotu (vulgo Mesar-ji) jjj • v Dolenjem-Logatci. • •oiototoioiotoioioioioioioi (04-2) Dobivajo so tn