M161
r WM V \ml flne 28. %m 1925. Posamezna muka stane 110 OTn LEtO UH.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . ca pol leta . za celo leto
. . Din 20 .. .120 i • • m
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
t Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvo.... . 80
prilogro „ Ilustrirani
Cene inseralom.
Enostolpna petitn« vrata mali oglati po Din 1*30 In Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*90, veliki po Din 3 — in 4--, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din
Pri vetjem naroČilo popaat
Ishaja vsak dan izvzemii
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovhL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnišfva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Vlada praznih rok.
Razprava o dvanajstinah v skupščini.
Mi smo na tem mestu že obrazložili, zakaj ne moremo odobriti vlade RR in zakaj ne moremo imeti do nje niti najmanjšega zaupanja. Dokazali smo, da je že po vsem tem, kako je do te vlade prišlo, izključeno, da bi ona prinesla kakih blagodati narodu in državi, dokazali pa smo najbolj iz njenega programa samega, da nimamo od nje prav ničesar dobrega pričakovati.
Vlada, ki ima na programu ohranjevanje sistema, ki je v sedmih letih dovolj pokazal, da jc za nič, in ki je ustvaril v naši državi najžalostnejše razmere in največjo nezadovoljnost, ta vlada nam nc daje nikakega jamstva, da se bo pod njo kaj na bolje obrnilo, in zato tudi ne sme zahtevati, da sc jej vnaprej poklanja zaupanje. Najmanj pa se sme zahtevati to od slovenskega naroda, kateremu je vlada RR s svojo deklaracijo v obraz povedala, da on za njo sploh ne eksistira.
Mi sc zato tudi ne moremo dovolj na-čuditi, kako se razen tiska g. Puclja, ki se je podal v tabor RR pobirat drobtinice in ki je zato naravno interesiran, da si pridobi tam milostne naklonjenosti, sploh še najde kaka slovenska stran, ki čuti potrebo to vlado braniti in jo delati belo, ko vsak vidi, da jc črna.
Gotovo, vsaka vlada ima pravico zahtevati od opozicije gotovo mero lojalnosti, češ, ne sodite me vnaprej; sodite me šele po mojih delih. Mi bi tako lojalnost prav radi tudi napram vladi RR pokazali, toda ona nam je to onemogočila, ne glede na vsi- predhodne okol-nosti, takoj že s svojim prvim nastopom, s svojo deklaracijo. Nemogoče jc do vlade, ki prihaja s popolnoma negativnim programom, imeti zaupanje, nemogoče je verjeti njenim obljubam, ko je vendar tako očitno, da jih ne bo mogla izpolniti, tudi ako bi bila njena najresnejša volja, da jih izpolni, o čemer pa smemo po vsej pravici dvomiti. Nemogoče je, da bi vlada s takim programom, kakor nam ga jc razvila vlada RR, ljudstvo zadovoljila. Njen program ima prinesti ljudstvu samo nova bremena, to stoji, in tu se ne da nič prikrivati in olepšavati, Tega prikrivati ni čutila potrebe niti vlada RR sama, torej tudi ni potrebno, da stori to kaka druga nepoklicana stran.
Vlada RR nam bo torej naložila novih davkov. A to bi navsezadnje še bilo kako opravičljivo, ako bi imeli služiti produktivnim svrham: saniranju in dviganju našega narodnega gospodarstva. Toda ne — vlada potrebuje denarja za vojaške kredite.
To je ves njen produktivni gospodarski program. Nič drugega nam ne ve. nc povedati ne obljubiti ne dati. In taki vladi, ki narodu ne bo prinesla nobenih olajšav ravno tam, kjer je najbolj obtežen, da, ki mu hoče vrhu vsega sedanji njegov že itak tako težki živ-ljenski položaj še bolj otežiti, — naj opozicija prihaja naproti?
Ne, vlada RR izziva s svojim programom sama najostrejšo opozicijo proti sebi in sama je ustvarila proti sebi največje nerazpoloženje in nezaupanje v narodu. In naša pisava je samo refleks splošnega odpora, ki sc od dne do dne bolj pojavlja v naši javnosti in v širokih ljudskih plasteh proti vladi RR. Naše ljudstvo ima o tej vladi in o g. Puclju, ki se jej je šel udinjati, samo eno sodbo, in ta je uničujoča. Od vseh strani nam prihajajo dopisi, tudi iz vrst bivših pristašev g. Puclja, ki dokazujejo, kako naš narod sam dobro iz-previdi celo to kravjo kupčijo, ki sc je sklenila med radikali in radičevci na škodo cele države, najbolj pa na škodo slovenskega naroda — in se pravzaprav nič ne čudi, da je pri tej kravji kupčiji takoj zraven tudi g Pucelj.
Razmere so tako nanesle, da jc 18. julija 1925 v državi SHS nastopila nova vlada, ki jc proglasila srbsko - hrvaški dualizem in že samo s tem dejanjem izzvala proti sebi enotno fronto slovenskega naroda. A našel sc je slovenski poslanec po imenu g. Pucelj, ki mu je do njegovih strankarskih interesov več nego do eksistenčnih interesov slovenskega naroda, in je šel za drobtinarsko plačilo prebijat to slovensko fronto s hrvaškim kopjem. Slovenska fronta se za to ne bo nič omajala, da pa bo obležal g. Pucelj, to jc gotovo.
Bclgrad, 27. julija. (Izv.) Današnja skupščinska seja se je pričela s precejšnjo zamudo. Pred prehodom na dnevni red je predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič odgovarja! na vprašanje posl. Fr. Smodeja radi njegovega zadržanja za časa pogajanj. Posl. Smodej je v teh vprašanjih, ki smo jih svoje-časno priobčili, zahteval od skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča natančnega odgovora, kako misli, da se njegovo delovanje kot skupščinskega predsednika strinja z njegovim sodelovanjem pri pogajanjih in v di-rek toriju.
Predsednik Trifkovič je odgovarjal, da njegov predsedniški položaj nima nobene zveze s ploožajeni, ki ga zavzema v stranki. Misli, da ni nič zagrešil, kar bi bilo v nasprotju z dolžnostjo predsednika narodne skupščine, če je sodeloval pri sporazumu. Misli, da mora skupščinski predsednik kralja obveščati o tem, kako misli, da je najboljše.
Posl. S m o d e j ni bil s tem odgovorom zadovoljen. V kratkem govoru je pojasnil svoje stališče in ponovno naglasil kršitev parlamentarizma s predsednikove strani, ki je istočasno, ko bi moral kot predsednik narodne skupščine daiati kralju objektivno poročilo, vodil ptogajanja v imenu NRS s HSS. Predsednik je pri tej priliki delal kot strankar. Radi tega z njegovim icdgovorom ni zadovoljen.
Preds. Trifkovič je ponovno odgovarjal, da misli, da je ravnal prav.
Nato se je prešlo na dnevni red. Prva točka dnevnega reda so bile volitve članov v glavno kontrolo. V imenu samostojnih demokratov je posl. Demetrovič predlagal, da naj se io vprašanje nc rešuje, ker se predlaganje kandidatov ni izvršilo na pravilen način. V imenu Jugosl. kluba jc posl. Sušnik prečital sledečo izjavo.
»V imenu Jugosl. kluba mi jc čast podati sledečo izjavio>:
Stranki, ki sta združeni z sedanji vladi, bi morali pri volitvah predsednika in članov glavne kontrole upoštevati sledeče:
V	glavni kontroli morajo biti sorazmerno zastopani vsi deli naše države. Samo na ta način bi glavna kontrola pri važnih odločitvah mogla zadostno uvaževati krajevne razmere.
Za ekspeditivno reševanje slovenskih aktov je poleg tega posebno potrebno, da je dovolj Slovencev.
Volitve v glavno kontrolo bi se morale vršiti po pncporcu, kakor se vrše vse podobne volitve v parlamentu.
Ker v vladnem predlogu kljub vsemu temu ni med kandidati nobenega Slovenca, izjavljamo, da se volitev v glavno kontrolo ne bomo udeležili,«
Celokupna cpozioija je nato zapustila skupščinsko sejo. Nato so se vršile volitve. S 109 glasovi je bil za predsednika izvoljen Srečko Tesič, za člane Ante Stambuk, Milan Stevanovič, Danilo Tričkovič in Sima Mdo-še-vič.
Nato se jc prešlo na razpravo o drugi točki, to je o dvanajstinah. Poročevalec večine je prečital mišljenje vladne večine.
V	imenu Jugosl. kluba je posl. P u š e -n j a k prečital posebno mišljenje, ki smo ga že pred kratkim priobčili.
Nato je dobil besedio fin. minister S t o -j a d i n o v i č. V dolgem ekspozeju je branil svojo politiko in zadnje dvanajstine. V podrobnostih se je pečal s proračunsko politiko v naši državi. Trdil je, da se opaža pri nas splošno napredovanje in da se finančno in
ABD EL KRIM ZA MIR.
London, 28. julija. (Izv.) Kakor poroča >Times< iz Tangera, je baje Abd el Krim m, francosko-spansko noto odgovoril, da je pripravljen prenehati s sovražnostmi in stopiti v pogajanje za trajen mir, če se Francoska in Španska obvežete, da bosta zajamčili neodvisnost rifske zemlje iu pa da se. mirovna pogajanja vrše v Tangeru. Abd el Krimov odgo\or so najbrže že daues prejeli.
IZPRANITEV PORURJA.
Mainz, 28. julija. (Izv.) Druga faza izpraznitve Porurja se je pričela z odhodom franoo-ske posadke iz Essena. Izpraznitev zasedenega ozemlja bo na 30. julija končana,
gospodarsko stanje države zboljšuje. V tem oziru je zanimivio proračunsko leto 1924-25, ki je pokazalo, da se je končalo s suficitom 610 milijonov kron. (Medklic: »Kje so naknadni krediti?«) Ravno tako je ugoden poVožaj za 1. 1925-26. V proračunske dvanajstine april-julii sc je prevzel stari proračun 1924-25, samo da so še zraven mnogi izredni in naknadni krediti. Z ozirom na ta celokupen proračun 10 milijard 405 milijonov dinarjev bi ne smele dvanajstine znašati več kot 4 milijarde 466 milijonov. Za april-julij znašajo 4 milijarde 101 milijon dinarjev, avgust-november so določene na 4 milijarde 15 milijonov dinarjev. Ravno ti izredni in naknadni krediti predstavljajo v resnici g.ctovo nevarnost za proračunsko ravnotežje. Vendar misli, da se bo to popravilo. Minister je optimističen glede proračuna. Misli, da nc bo letošnji celokupni proračun presedel lanskoletnega proračuna, v kolikor nove potrebe niso povečale nekaterih izdatkov.
Minister našteva posamezne statistične podatke, ki jih jc izdal in pravi, da so monopoli aprila 1924. znašali 158 milijonov dinarjev, aprila 1925 187 milijonov dinarjev. Carine aprila 1924 122 milj. Din, aprila 1925, 159 milj. Din. Trošarine lani aprila 49 milj. Din, letos aprila 53 milj. Din. Posebno je naglašal fin. minister, da so neposredni davki aprila 1924 znašali 64 milj. Din, letos aprila 121 milj. Din, kar pomeni, da se je določena vsota skoro podvojila. Sploh jc po njegovem mnenju na vseh poljih opažati napredek. Nato govori o posojilih, o skoku dinarja in drugo. Govor končuje z nado, da se bo gospodarsko in finančno stanje pri nas zboljševalo.
Po njegovem govoru je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popicldne. Prvi je govoril Voja V e I j k o v i č. V dolgem govoru jc pobijal trditve fin. ministra in kritiziral dvanajstine in trdil, da je v njih deficit. Pravi, da so se dvanajstine zvišale, čeprav ni pričakovati povišanja dohodkov. Carine so napram lanskoletnim za pol milijarde manjše. O letečih dolgovih trdi, da znašajo preko milijarde dinarjev in da se stalno zvišujejo. Država je zado-lžena pri raznih državah pri Angliji, Franciji in drugod. Ti cVolgovi znašajo čez 15 milijard dinarjev. Dalje ne smemo iti-Treba je voditi dobro in stvarno politiko, ne pa politiko reklame, kakor jo vodi sedanji minister.
Musliman Salih-Balič goviori proti budžetiranju na temelju dvanajstin, ki je postala že praksa. Iz predloženih dvanajstin se vidi, da se zapostavljajo splošni interesi. Kritizira posamezne oddelke. Govori o trgovski in gospodarski krizi. Protestira proti neenakim davkom, posebno se zavzema za pokojnine. Po ustavi so vsi državljani enaki, v praksi pa se to načelo ne izvaja niti na gospodarskem polju. Kritizira postopanje državnih organov, posebno v Bo-sni in Hercegovini, kjer so muslimani izpostavljeni pokolju in raz-bojništvom vseh megočih nacionalnih organizacij. Jasno je, da obstoja tajna akcija, da sc muslimani izselijo iz države. Zahteva, da se razpišejo občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Izjavlja, da njegov klub ne more glasovati, niti za zaupnico, niti za dvanajstine, čeprav je Radičeva stranka v vladi.
Končno je govoril črnogorski federalisl V u 1 e t i d. Najostreje je kritiziral vladno politiko.
Po njegovem govoru je bila vladna seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Dnevni red jc isti. Prijavljenih je precej govornikov. Med njimi sta dr. H o h n j e c in od samostojnih demokratov Svetozar Pribičevič.
3TR.UK NA ANGLEŠKEM.
London, 28. julija. (Izv.) Tajnik angleške železničarske zveze je izjavil, da čim izbruhne štrajk, minuto nato tudi železnice nobene kile premoga ne bodo več prevažale. Ako bodo radi tega dotični železničarji odpuščeni, se bodo vsi železničarji izjavili solidarnim z njimi.
London, 26- julija. (Izv.) Kongres transportnih delavcev in železničarjev je sklenil, da bo v slučaju obustave dela v rudnikih gledal na to, da se tudi prevoz premoga prepreči,
KONKURZ BANKE.
Dunaj, 27. (Izv.) Trgovsko sodišče jc izreklo nad »Nordisch-Oesterreicljischc Bank«
konkura«
Nezaupanje radikalov do radičevcev.
Belgrad, 27. julija. (Izv.) Radikali vedno bolj nezaupljivo gledajo na svoje nove zaveznike, posebno pa na Radičeve težnje, da ustvari novo seljačko stranko. Radikalni krogi izjavljajo, da dobro razumejo to St. Radičevo težnjo. Gre za to, da bi z demagoškim postopanjem dosegel nove uspehe v Srbiji, ker mu lastni ljudje na Hrvatskem obračajo hrbet. Vendar objektivni krogi in kritiki seljačkega pokreta mislijo, da se v Srbiji ne bi mogla razširiti stranka, ki pošilja v kabinet pod firmo seljaštva tri odvetnike. Taka stranka si nc more pridobiti prave ljudske kvalifikacije. Taka stranka lahko z demagogijo uspeva pri politično nezrelem ljudstvu.
Zakaj se je Pašič Radiču izognil
Bclgrad, 27. julija. (Izv.) Kakor smo izvedeli iz zanesljivih radikalnih krogov se Pašič radi tega ni hotel sestati z Radičem, ker je Radič prosil, naj ga vzame za ministra brez portfelja. Proti temu so se uprli vsi radikali, ker bi znana Radičeva jezikavost položaju lahko samo škodovala. Radi lega sc jc Pašič umakni! in nenadoma odpotoval.
Seja JDS, SLS in Md.
Belgrad, 27. julija. (Izv.) Zastopniki demokratov, SLS in JMO so imeli danes sejo, na kateri so razpravljali o sedanjem položaju. Odločno demontirajo vse vesti, ki se širijo z očividno tendenco po vladnih organih, da hočejo nekatere stranke v sedanjo vlado oziroma, da hočejo posamezne stranke fuzionirati oziroma ustvarjati nove bloke. Tc vesti so popolnoma brez podlage. O seji jc bil izdan sledeči komunike:
»Zastopniki JDS, SLS in JMO so imeli danes sejo ob 6. uri. Na seji so pretresali položaj, ustvarjen z izstopom radičeve stranke iz bloka in s pridruženjem radikalom. Seja se bo jutri nadaljevala.«
Vprašanje podtajnikov v notranjem ministrstvu in v ministrstvu za prosveto.
Maribor, 27. julija. (Izv.) Kakor jc izvedel vaš dopisnik, sc je danes, 27. t. m. vrnil iz Belgrada predsednik štajerskih radikalov odvetnik dr. Ravnik. Po njegovih izjavah smemo pričakovati imenovanja podtajnikov v ministrstvih žc prihodnji teden, lco bodo sprejete dvanajstine. Glede oseb, ki pridejo pri tem v poštev smo zvedeli sledeče: V notranjem ministrstvu bo imenovan odvetnik dr. Ravnik v ministrstvu prosvete pa bivši, od Pribičeviča upokojeni ravnatelj dr. B a s a r i č , ki je predsednik društva hrvatskih srednješolskih prof&sorjerv. Ker je pričakovati, da bo dr. Basarič gotovo popravil krivice, katere je storil s premeščanjem Svetozar Pribičevič, bi bilo njegovo imenovanje sprejeto tukaj simpatično,
G. Pucelj intrigira zoper slovenske radikale.
Belgrad, 27. julija. (Izv.) Posl. Pucelj sc je zadnje dni z vso energijo boril, da postane minister in to vsaj pravi Landesmannminister. Radikali so to njegovo šaljivost odbili. Sedaj sc g. Pucelj bori zato, da dobi podtajniško mesto. Njegovi zagovorniki dokazujejo, da slovenskim radikalom, niti Zupaničcvim, niti dr. Ravniharjcvim, ne pripade nobeno mesto v vladi radi malega števila pristašev, vendar jc veliko radikalov mnenja, da bi se eno podtajniško mesto moralo dati slovenskim radikalom v vsakem slučaju, in sicer radikalom dr. Ravnikovc skupine.
VPRAŠANJE PODTAJNIKA V FIN. MINISTRSTVU.
Zagreb, 27. julija. (Izv.) Kakor jc izvedel vaš dopisnik, jc vodstvo HSS predlagalo za podtajnika v finančnem ministrstvu dr. Kocjana, ki jc znan strokovnjak v davčnih vprašanjih. Dr. Kocjan pa jc to mesto odklonil, ker jc pristaš Davidovičcvc stranke. Govore tudi, da jc to mesto odklonil tudi radi tega, ker je on sam že izdelal načrt, kako bi sc vse fltpkrajipc v na$i državi davčno razbrcmej
Stran X
SLOVENEC, <toe 2& JuBJa 1S2\
Ste«. 167.
nilc, da pa mu HSS ni nudila garancij, da bo mogel svoj načrt v finančnem ministrstvu tudi
izvajati.
Izjava radičevskega ministra.
Tiskovni zakon bo sprejet z vsemi svopmi reakcionarnimi določbami.
Zagreb, 27. julija. (Izv.) Vaš dopisnik se jc danes razgovarjal z odličnim članom HSS in mu je stavil več vprašanj, ki so politično važna. Na vprašanje, ali bo nova vlada kmalu začela uvajati nove spremembe v upravi, je odgovoril, da ne bo prišlo do večjih pertur-bacij in da bodo premeščeni samo oni uradniki, ki so bili nastavljeni z nezadostno kvalifikacijo ali so na svojih mestih bili bolj eks-ponentje raznih strank kot pa državni uradniki. Glede vprašanja Radičevega mandata je rekel, da to vprašanje šc ni rešeno in da se sploh šc ni reševalo. O tiskovnem zakonu je izjavil, da bo prišel pred narodno skupščino šc pred počitnicami. Rekel je, da bo zakon sprejet s svojimi sedanjimi maksimalnimi odredbami, da pa bo gotovo zamenjan z boljšim, ako sc bo pokazal v življenju kot nezmožen!
Seja radikalnega kluba.
Belgrad, 27. julija. (Izv.) Danes se je vršila seja radikalnega kluba. Predsednik 2iv-kovič je prečital Pašičev brzojav, v katerem poziva poslance, da naj ohranijo pokornost njegovim zastopnikom. Nato so razpravljali o raznih strankinih zadevah. Posl. Vujič je zahteval, da se čimprej glasuje o centralni upravi, da bi se odpravilo nekaj ministrstev, kar bi dalo precej dohodkov. Tudi drugi poslanci so s tem soglašali. Nato se je ppešlo na debato o delu vlade. Nekateri poslanci so zahtevali, da se tajno glasuje o zaupnici vsakemu ministru posebej. Ta predlog ni prodrl. Glasovalo se je per aklamationem o zaupnici ministrom. Zaupnica ministrom je bila tedaj sprejeta.
afera ?
Zopet
Belgrad, 27. julija. (Izv.) Današnja Reč« priobčuje z debelimi črkami sledečo vest: »Prva korupcijska afera radičevcev«;
»Minister za agrarno reformo Pavle Radič jc v dogovoru 7. ministrom za šume in rude, dr. Nikičem, ukinil sekvester z velikega posestva grofa Esterhaszyja, ki obstoja že nad sedem let. To sc je zgodilo v sporazumu z Estcrhaszyjem. Zemlja se daje strankinim pristašem v najem. Esterhaszy dobiva od hektarja 3000 Din. V najem se daje hektar po 7—8 tisoč dinarjev. Od tega gre 4—5000 Din v strankarsko kaso Radičeve kase. Kakor smo izvedeli, sc nameravajo dati Prpiču gotovi gozdovi v cksploatacijo. Iz tega se bo rodila kolosalna afera, ki bo pokazala, na kakih temeljih stoji novi režim. Tej prvi akciji radičevcev je kumoval znani radičevec Pernar. Trdi sc, da je Pernar sam zaslužil 300.000 Din. Pričakujejo se nadaljni podatki o mastni aferi mirotvornih, protikorupcionističnih čistiteljev.«
Priobčujemo kot kronisti to vest »Reči«, o kateri sc trdi, da ne odgovarja resnici. Pač pa so radičevski krogi raznesli vest, da se je z ukinjenjem sekvestra pričelo že pod PP vlado, ko je bil minister dr. Žerjav.
SEJA HSS.
Zagreb, 27. julija. (Izv.) Včeraj se je mudil <u minister za agrarno reformo Pavle Radič in dr. Basariček, ki sta dopoldne prisostvovala seji HSS. Minister je na seji podal najprej poročilo o političnem položaju, nato pa se je razpravljalo o vprašanjih agrarne reforme, katera zadevajo Hrvatsko. Sklep seje je bil, da se vsa vprašanja stavijo še enkrat na razgovor na glavnem zborovanju seljačke stranke, ki se bo vršil v začetku avgusta.
ITALIJANSKA VLADA NA POČITNICAH.
Rim, 27. jul. Vlada je v celi vrsti ministrskih sej rešila dooialega vse tekoče posle in sprejela dalekosežne sklepe zlasti glede finančnega položaja ki žita« akcije. Večina ministrov je odšla na počitnice; tudi Mussolini odide na kratek oddih. Vendar je gotovo, da bo odsoten iz Rima le par dni. Kot najvažnejši bodoči politični dogodek se pričakuje amnestija, ki se razglasi dne 6. avgusta t. 1. Obseg amnestije ni znan; najbolj zanima javnost vprašanje, če bo amnestija obsegala tudi zločin nad poslancem Mattecttijem,
ITALIJANSKO-LETONSKA TRGOVINSKA POGODBA.
Rim, 27. jul. Minulo soboto so v vili Tor-londa podpisali trgovinske pogodbe med Italijo in Letonijo.-
MEZDNI SPOR NA FRANCOSKEM PORAVNAN.
Pariz, 27. (Izv.) Za danes napovedani štrajk francoskih rudarjev je izostal, ker se je po posredovanju ministra za delo dosegel z delodajalci sporazum, glasom katerega dobe delavci do 15. decembra t. 1. draginjsko do-klado.
brvan umrl.
Newyork, 28. julija. (Izv.) Tu je nanaglo-
ma od srčne kapi umrl bivši drža 'ni tajnik William Bryan.
požarna katastrofa.
London, 28. julija. (Izv.) Kakor javljajo iz Bergena (Norveška), je tam požar upepelil pet velikih skladišč. Škode je 5 milijonov kron.
tekma z letali na jadra.
Pariz, 28. julija. (Izv.) Pri tekmi z letali na jadra je francoski letalec Auger dosegel višino 700 metrov in je s tem pobil rekord. Belgijski letalec Simonel se je pri tej tekmi smrtno ponesrečil.
nesreča z granato.
Gdansko, 28. julija. (Izv.) Kakor poročajo iz Thorna, je tam v soboto na poligonu oficirske topničarske šole pri strelnih vajah granata eksplodirala v cevi topa. En nadporočnik je ubit štirje praporščaki pa so bili smrtno-nevarno ranjeni.
»Narodni Dnevnik« očita opoziciji njen boj proti vladi RR in zahteva napram tej vladi več lojalnosti. Ne rekli bi ničesar, pravi »Dnevnik«, če bi opozicija prestala z lojalno borbo, ker sc jc vlada pregrešila proti osnovnim pravilom objektivnosti. Toda o sedanji vladi tega ni mogoče še reči. Ali je rnar že kaj zagrešila? — Če v očeh »Nar. Dnevnika« vlada RR ni še nič zagrešila, v naših je že s svojim programom dovolj. In vlada, ki sc je pregrešila proti osnovnim pravilom objektivnosti s tem, da v svoji deklaraciji slovenski narod sploh ignorira, tudi nc more zahtevati, da bi jej slovensko časopisje zato napravilo lojalen poklon. Če se zdi »Narod. Dnevniku«, da mora biti on toliko lojalen, mu tega ne branimo; a naj tudi on nas tu lojalno pusti na miru. »Dnevnik« je tudi mnenja, da se bo slovenski narod odločno prilagodil spremenjenim političnim razmoram in novemu položaju. Mi ne vemo, kako to »Nar. Dnevnik« misli. Čudimo se pa, kako se je mogel on tako hitro prilagoditi, da se zavzema za vlado (in sicer preden jc še dočakal njene uspehe), ki reprezentira načela in sistem, proti kateremu sc je tudi on doslej boril. Ali pa smo celo njegovo pisavo pred vlado RR krivo razumeli? Mi vsaj pišemo tudi danes tako, kakor smo včeraj pisali. Mi sc ne moremo tako hitro prilagoditi spremenjenim razmeram, posebno pa če jc očitno, da so se na slabše spremenile.
Nezaslišano postopanje.
Preteklo nedeljo se je vršila na Žalostni gori pri Preserju običajna vsakoletna cerkvena slovesnost. Letos je vladalo zanjo med ljudstvom posebno zanimanje, ker je bilo znano, da se je udeleži tudi delegacija najodličnej-ših naših rojakov iz Amerike, ki je prinesla tukajšnjim sorodnikom in znancem tamošnjih izseljencev pozdrave, pisma in tudi znatne denarne pošiljatve- Ze med cerkvenimi obredi, ki jih je opravil naš ameriški rojak p. Kazimir Z a k r a j š e k, je razdeljeval eden najuglednejših naših Amerikancev g. G r d i n a, predsednik 26.000 članov broječe KKS Jednote prinešena pisma in denar. Okrog njega se je trlo ljudi, kajti vsak je hotel dobiti kakih vesti in pojasnil o svojih znacih, prijateljih in sorodnikih v Ameriki, ki jih je gospod Gr-dina tudi z največjo ljubeznivostjo in potrpljenjem dajal. Po službi božji je pozdravil odlične ameriške Slovence, naprošen od tamoš-njega ljudstva, g. rač. svetnik Pire. Po tem pozdravu se je hotel zahvaliti v imenu vseh ameriških rojakov za prisrčen sprejem v domovini g. Grdina ter ob tej priliki podati še nekaj splošnih pojasnil o posameznih naših izseljencih, kajti nemogoče je bilo odgovarjati vsakemu posamezniku na stotera vprašanja.
Še preden je izpregovoril g. Grdina kako besedico, se pa pririne k njemu poveljnik la-mošnjc orožniško postajo, ki jc privedel seboj veliko orožniško asistenco, stopi z nasajenim bajonetom pred odličnega zastopnika velikega dola naših ameriških rojakov ter mu prepove vsako besedo, češ, da je to — političen shod. Med ljudstvom je zavladalo silno razburjenje in le pomirjevalnim besedam presenečenih ameriških rojakov se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Zlasti g. Grdina se je kot gentle-man trudil, da pomiri razjarjeno množico, mea katero smo opazili tudi precej pristašev samostojne kmetijske stranke, ki so se škanda-lizirali nad tem nezaslišanim postopanjem organov političnega oblastva- Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je prosil g. Grdina orožniškega poveljnika, če se sme vsaj s par besedami ljudstvu zahvaliti za sprejem, mu ta v — milo rečeno — osornem tonu zavrne: >Nek Pripominjamo, v ilustracijo vsega dogodila še, da je imel g. Grdina pri sebi priporočilna pisma g. Lazareviča, šefa oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu na najodličnojše osebnosti v državi. G. R\v. Oman, rojen v Ameriki, ki je sedaj prvič stopil na slovenska tla, je naravnost onemel vzpričo takega postopanja, ki ga svoj živ dan še ni doživel.
Ta nezaslišan dogodek, ki kompromituje našo državo, oziroma njene organe po celem | svetu — naši rojaki ameriški državljani o j njem gotovo ne bodo molčali — nas sili k temu, da vprašamo g. notranjega ministra, ali je voljan trpeti v Sloveniji upravo, koje organi brez povoda in brez potrebe šikanirajo zastopnike naših ameriških rojakov, ki imajo za našo domovino toliko zaslug in toliko žrtvujejo zanjo? Kakšna politika je to, če nas pridejo naši rojaki iz Amerike pozdraviti in dajat informacije o naših ljudeh? Ali se tako postopa z državljani Amerike, kateri smo za pomoč v svetovni vojni in za naše osvobojenje dolžni milijarde in milijarde? To postopanje je tem hujše in obsodbe vredno, ker se je zgodilo pod velikim županom dr. Baltičem, pod ktojega županovanjem so se 'razpuščali brez zakonite podlago mnogi občinski-sveti, odstavljali župani in preganjali uradniki ter učitelji in to ne samo pristaši SLS, ampak tudi pristaši drugih strank. Če sedanja vlada hoče, da ne bodo ljudje v bodoče sploh ničesar dali na deklaracije katerekoli vlade, naj stori konec se-
danjemu stanju politične uprave v Sloveniji, kajti vpostavitvi zakonitosti in objektivnosti v politični upravi gotovo ne bo služeno s tem, če se na čelu uprave puščajo eksponenti sar mostojne demokratske stranke.
Glasovi o ljubljanskem kongresu.
V	inozemstvu se mnogo piše o ljubljan« skem kongresu za vzhodno liogoslovje. Naj-obširneje piše olomuški dnevnik >Našinecc, ki je prinesel celo vrsto dopisov iz Ljubljane izpod peresa svojega glavnega urednika Ladislava Z a m y k a 1 a. V teh dopisih se večkral ponavlja velika pohvala o kongresu, ki se je nepričakovano dobro posrečil in izredno za. dovoljil inozemske udeležence. Omenja se važno dejstvo, da se je kongres vršil v državi, ki je na polovico pravoslavna in da je bila srbska pravoslavna bogoslovna veda službeno zastopana; srbski zastopniki so imeli priložnost od blizu opazovati in izkušati resno nej pristranost in toplo krščansko ljubezen, ki je prešinjala vse govore in ves kongres. Inozemski gostje so se čutili v Ljubljani res kakor doma. Ladislav Zamykal je vodil tehnik no organizacijo IV. velehradskega kongresa} zato je njegova pohvala o izvrstni tehnični iu znanstveni organizaciji ljubljanskega kongre* sa tem važnejša.
V	praškem dnevniku »Lidovš Listy< je o kongresu poročal dr. Alfred F u c h s, višji uradnik češkega tiskovnega odseka v ministrskem predsedništvu; med udeleženci je kot spreten časnikar in kot vzoren katoličan zbujal veliko pozornost. V današnjem > Ilustriram nem Slovencu« ga vidite sredi internacionak ne skupine.
Poročilo rimskega »Osservatore Romano^ smo omenili že v članku >Slike z ljubljanske* ga kougresa« v nedeljo 26. t. m.
Izmed belgrajskih listov je prinesla »Politika« 18. julija kratko objektivno poročilo.
Olomuški nadškof je poslal še kratek do-datek k svojemu nagovoru ob otvoritvi kongresa. Omenjal je, kako tudi drugoverci priznavajo resnost katoliškega dela za cerkveno edinost. Dr. F. Hromadka, profesor protestantske Husove bogoslovne fakultete v Pragi je v knjigi Katolicizm a boj krestanstvi (str. 152)! izjavil: >V katoliški cerkvi ni nikoli nedosta-jalo duhov, ki so z bolestjo gledali razkol Kristusove cerkve in ki so iz čisto krščanskih razlogov težili po obnovitvi enotne črede. Ne dvomimo, da so tudi na papeškem prestolu sedeli pastirji, ki so iz čiste skrbi za človeške duše klicali k edinosti razkropljene črede. Ali je mogoče verjeti, da so vsa katoliška prizadevanja in vsi poskusi za izpreobrnitev krivovercev izvirali samo iz hierarhične oblastnosti in vladežel jnosti ? Ali naj verjamem, da je svetovna in vekovita katoliška cerkev samo ostanek človeških grehov in blodenj? Da se vsi pozivi k molitvam za zedi-njenje sveta v eni Kristusovi cerkvi, katero predstavlja rimski Petrov naslednik, samo laž in pretveza imperatorskih stremljenj?«
Kakor v Ljubljani in med Slovenci, tako je ljubljanski kongres tudi med Hrvati in v inozemstvu napravil nepričakovano mogočen vtis.
Omenjamo še, da je Živojin Perič, profesor na juridični fakulteti belgrajske univerze, s toplim pismom pozdravil kongres; po kongresu pa je izrazil zadovoljstvo nad uspehom in je poslal obširno razpravo o cerkvenem edinstvu; razprava se bo po pisateljevi želji objavila v aktih kongresa.
ŠTRAJK V BELGIJI.
Bruselj, 28. julija. (Izv.) Štrajk rudarjev; se je daues dopoldne pričel.
Danes Maj, jutri tam ...
Gradež, 23. VIL 1925.
V poletnem času, v počitniških dneh vidimo povsod, kjerkoli je prikladna prilika za odmor, tuje obraze. Ljudje se naveličajo enoličnosti, pa hite, če morejo, k morju; drugi si zažele gorskih, svežih sapic. Daleko večje število začasnih preseljevalcev se nahaja sedaj oi) morski obali, kjer ,je povečini bolj stalno vreme in ker se tujci v morski kopeli tako dobro počutijo. Med najbolj obiskana obmorska zdravilišča spada gotovo Gradež pri Ogleju. Dolge nepregledne obrežne sipine, plitvo morje, pripraven dohod in še marsikaj privabi vrako leto na tisoče tujcev na ta nenavadni otok.
Če človek opazuje to pestro, po govorici in jez!ku, po obleki in noši, po starosti in po življenju tako raznoliko množico, ki se te dni zbira v tem kopališču; — če si hoče napraviti točno sodbo o nagibu, ki je privabil te ti-3oče kopališčarjev, solnčarjev, letoviščarjev, — pride do zaključka, da je med temi gosli morda komaj četrtina takih, ki žrtvujejo lepe r nar o res le za okrepijenje živcev, za olajšanje revmaSizma, za ozdravljenje želodca. Vsi drugi, osobito mladi ljudje, mladostne go-• nodične in gospodičl, prihajajo tu sem, da si iščejo zabave, kratkočasja in črne, od solnca ožgane kože. Pri Čehih je pa potovanje na jtitr- na morje — postalo naravnost moda. Vse Ir-io spravljajo prihranke, da morejo vsaj za par tednov z družino vred do morja. Da so hkrati dobri računarji, da si znajo dobiti razne usodnosti, jo tudi znano. Ta X Gradežu
prevladuje med tujci odločno češko pleme. Mestno načelstvo se tega zaveda, zato ima če-ščina poleg italijanščine tudi pri oglasih in napisih prvo mesto. Češki jezik ti doni na ušesa v kopališču, na pesku, v gostilnicah in hotelih, pa tudi v zavodu >Pio sovvegno«, kjer imajo tuji duhovniki skupno bivališče in oskrbo. >Grado« je že od nekdaj priljubljeno zatočišče veselih in družabnih dunajčanov. Mnogo je tudi Poljakov in Ogrov. Jugoslovanov je bolj malo, ker imamo v Dalmaciji in na otokih lastna kopališča, ki so seveda šele v razvoju. Gradežanom zdaj cvete pšenica. Od
15. julija dalje so vsi hoteli prenapolnjeni; tudi privatniki so oddali vsak kotiček. Prebivalci — okrog 6000 — niso premožni in žive večinoma od tujcev in če drugega ni — od ribolova. Morje je v teh dneh tako razgreto, da ima v kopališču in ob peščeni obali že v jutranjih urah 22 stopinj R. Čez dan se ogreje do 25 stopinj. Sipina se razpali do 55 stop. R. Priznati se mora, da mesto mnogo žrtvuje za udobnost tujcev. Prvotni nasip okrog mesta ob morju (dar pok. avstr. cesarja Franca Jožefa) ima sedaj udobno 3.5 m široko teraso, kjer se ob večernih urah zbira na stotine še-talcev. Nekateri si hodijo hladit razgrete glave po večernih zabavah šele v prvih urah novega dneva. Zjutraj — od osmih naprej — že zopet vse mrgoli po vodi; drugi si ogrevajo ude po sipi, ali se zračijo v nepreglednih vrstah šatorov. Slabotna, nebogljena mladina, ki biva hi cele mesece radi zdravja, se vrsti ob osmih v skupinah in oddelkih na zanje določeni oddelek. T" nofrei prvačijo Čehi. Za bolehno deoo so najeli kar dva ali tri hotele.
Deco nadzoruje učiteljslvo in menda tudi najeto služabništvo. V skupinah hodi tudi nemško, kakor tudi italijansko govoreča mladina. Kolikor znano, plačuje za češko deco češka republika; samo za vožnjo morajo skrbeti starši. Vrvenje ob obrežju in po vodi doseže svoj vrhunec od 11. do 12. ure. To je slika, ki se ne da opisati: Okrog 2000 ljudi ti mrgoli pred očmi. Vse veselo razpoloženo, vse živahno. Otroci se love in dražijo, vozijo čolniče, jezdijo konjiče, bijejo žogo, veslajo, vpijejo in kriče; starejši so pa otrokom — zelo podobni. Da ne manjka godbe — je umevno.
Ljudstvo v Gradežu je dobro. Tujci pa nikjer ne vplivajo blagodejno na domačine. Ob nedeljah je od tujcev le bolj pičel del pri maši. Kar se tiče dostojnosti v kopališču, se je v povojnem času marsikaj poslabšalo. Lepih, dostojnih kostumov, kakršni so bili v navadi pri ženstvu pred leti, je opaziti le malo. Otroci do šestega leta so večinoma popolnoma brez obleke. Ženstvo ima čezdaljemanj sramežljivosti. Kopališčni komisiji bi bilo svetovali, da vpelje glede tega podobne predpise, kakršni so bili v veljavi pred vojno, če hoče, da bodo dohajali v kopališče tudi taki ljudje, ki jim je mar ne le zdravje, marveč tudi navadna olika. Prav bi bilo, če bi se odkazal en oddelek moškim, drug oddelek naj pa imajo ženske, ki nimajo čuta za dostojnost.
Preteklo nedeljo so imeli domačini veliko slovesnost — praznovanje karmelske Matere božje s procesijo. Neka posebnost za tujca so slovesne pete večernice. Duhovščina začno — vse ljudstvo nadaljuje in sicer v latinskem jpziku. Za korom je skup.ina mož. odličnih
meščanov, ki pojejo »anlifone« in začetne verze; vse drugo nadaljuje ljudstvo, pa s kakšnim ognjem. Napeve psalmov so si prikrojili po svoje in končno se ob spremljevanju na orglah vse skupaj prav prijeluo sliši. Da ja vse opravilo bolj živahno, zato poskrbi orga-nist, ki po vsakem psalmu zadromlja na orgle eno bolj poskočno. Pri procesiji so nosili mo< žje — uniformirani — na krasnem stojalu podobo škapulirske Maiere božje. V procesiji bilo videti nebroj zastav in banderov. Zastave so silno visoke. Udeležba je bila velikanskat Pozornost je vzbujala zlasti dolga vrsta mož in mladeničev, ki so ponosno korakali in sicer tako, da so v dveh širokih vrstah nekako ščitili in nadzirali belo oblečeno deco. Mladij na se je namreč razvrstila pod vodstvom nekih redovnic v sredi, na vsaki strani je šla vrsta možakov. Ženstvu je bil odkazan pro< stor v zadnjem delu procesije. Pred duhov! ščino so prepevali možakarji — pa s kakšnim ponosom. Kopališka godba (meščanska filharmonija — jako dobro izvežbana) jo svirala resne, cerkvenemu opravilu primerne ko made.
Iz Gradeža napravljajo tujci krajše ia daljše izlete s čolni in ladjami. Skoraj vsakd« se popeljo do nove cerkve na otoku Barbanai vredno si je ogledali ludi zgodovinski muzej v Ogleju, osobito pa veličastno baziliko z novo odkritim mozaiškim tlakom. Celo v Pulj iii Benetke vozijo izletniški, zabavni parniki. Tako je poskrbljeno, da se človek hilro izneb) tistih borih lir, kron ali dinarjev, ki si jih j« s težavo prihranil. Seveda — denar je okrogel =9 t»mo včasih rekli; naj gre med ljudi!
Stev. 167.
SLOVENEC, dne 28. julija 1923.
Bta^VTEL^
Spremembe v slov. irančiškarski provln-dji. Nadaljnc izpremembe, ki so se izvršile na frančiškanskem provincialnem kapitlju v LJubljani v dneh 22. ia 23. julija t. 1. pod predsedstvom preč. P. Bernardina Klumperja, vrhovnega predstojnika frančiškanskega reda, so sledeče: Ljubljana: P. Angel Mlejnik, gvardijan; P. Pij Žanknr, prokurator prov.; P. Alfonz Furlan, rubricist, tajnik prov.; P. Emerik Landergott, špiritual klerikovi P. Ru-pert Suhač, kaplan; Novo mesto: P. Mo-dest Novak, vikarij: Kam n i k : P. Bernardin Mlakar, gvardijan; P. dr. Hadrijan Kokolj, vikarij; P. Adolf Cadež, voditelj III. reda; Mar. Nazaret: P. Ambrozij Rcmic, gvardijan: P, Kerubin Tušek, vikarij; Brežice: P. Edvard Ravstehar, gvardijan; P. Berarcl Jamar, vikarij; P. Friderik Saller, diškret; M a -ribor: P. Gratus Kostanjšek, gvardijan; P. 'Anton Avbelj, vikarij; P. Matej Vidmar, voditelj III. reda; P. Stanislav Aljančič; Sv. Trojica v Slov. goricah: P. Julij Suš-nlk, vikarij; P. Žiga Ahčin, P. Pacifik Cher-miehy; Brezje: P. Joahim Košenina, gvardijan; Vič: P. Arhangclj Apej, prezes; P. Bogdan Markelj, kaplan, katehet, diškret; Nova Štifta: P. Oton Kocjan, voditelj III. reda, diškret, V Rim gre študirat P. Krizo-«tom Sekovanič.
Iz politične službe. Vladni tajnik pri velikem županu ljubljanske oblasti dr. Ivan Zobec je premeščen na okrajno glavarstvo v Kranj. — Okrajni tajnik v Slovenjgradcu Mfrko Pleteršek je prcmeSČen k velikemu županu v Maribor.
Nameščenje na meščanskih Soleh s šol. letom 1925-26. Učiteljstvo opozarjamo na zadevni ministrski odlok, katerega jc priobčil ravnateljstvom meščanskih šol in okrajnim glavarjem veliki župan s P. št. 9046'25. Pravilno opremljene prošnje je treba takoj vložiti po uradni poti.
»Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti prinaša dne 24. julija med drugim: Odločbo o krošnjarenju; pravilnik o uporabljanju novega sredstva za obče denaturiranje Špirita, odločbo glede kisove esence in razglas o pogojih za blagovni promet med Jugoslavijo in Rumunijo.
Število bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Glasom uradne statistike je biio dne 27. )un. t, 1. v vseh 16 bolnicah v Sloveniji 2t>05 bolnikov.
Is poštne službe- Poštni in brzojavni ctradnik Anton Klemenčič jc iz Belgrnda premeščen v Maribor.
Lažnjivo natolcevanje. »Slov. Narod je V št, 167 zagrešil tole nesramnost: »Globe za neopravičene šol. zamude so se zadnji čas primerno zvišale. Ta remedura je bila za re-dtoi šolski obisk, zlasti po deželi, potrebna, ker so zlasti klerikalni učitelji dajali kmetom potuho in zamude lopravtičevali! Ker pa nastopa napredno učiteljstvo strogo po prepisih, to seveda klerikalnim krogom ni povleči, ipak se — radi ali neradi — udajajo v svojo usodo. Mi pa pravimo: Red mora biti! Postava je postava!« •— Mi pa vemo tole: Dobri 'ki eni kalni« učitelji imajo med ljudstvom Ugled in spoštovanje in zato tudi prav dober Šolski obisk. Ljudstvo Jim zaupa ter otroke z veseljem pošilja v šolo. Takozvanim naprednim učiteljem pa ne zaupa in jim z nejevoljo pošilja otroke v šolo. To pa, kar očitate v »Slov, Nartodu« krščanskim učfiteljem, sami v veliko slučajih delate, da bi si vsaj na tak neidlopusten način pridobil: nekoliko popularnosti, ker si je drugače ne morete. Znan nam je učitelj iz UJU, v kojega šoli manjka vsak dan skoraj polovico otrok in ne naznani nobenega, še drugim učnim osebam tega ne do-!W»ljuje, ker se boji zamere pri ljudeh, ki pa fcanj vkljub temu ne marajo. Če boste UJU jarji to poglavje nadaljevali, se boste opekli, to vam povemo vnaprej!
Zanimiva aretacija na Rakeku. Pred dobrim tednom so na Rakeku aretirali brezposelnega uradnika K u k c a. Ob prihodu vlaka iz Italije ga je službujoči stražnik pozval v carinarnico. Oni se je izgovarjal, da nese zavoj umazanega perila perici. Ko so ga kljub temu pregledali, so našli pri nJem zavoj italijanske svile. Takoj so ga zaprli. Pri hišni preiskavi so našli še en zavoj svile — obojega skupaj 38 kg — dalje šest vojaških pušk, eno bombo, en revolver in večjo množino ekrazita. Takoj drugi dan jc imela Orjuna na Rakeku sejo ped vodstvom inž. Kranjca. Naslednji dan smo videli g. Kukca zopet prostega, a brez običajnega orjunaškega znaka. Opomniti moramo, da je imenovani zastavonoša rakovske Orjune in celo odlikovan z redom zelenega zmaja. Kako bo v opisanem slučaju sodila carinska oblast, bomo poročali prihodnjič.
Vlom na Rakeku. Pretečeni petek je do sedaj še neznan, brezvesten zlikovec udri pri belem dnevu pri Valentinu Prudiču h. št. 7 oa Rakeku, ko so bili domači na polju, skozi okno s tem, da je razbil šipo. Odnesel je vse prazniške obleke dveh siniov in očeta, tako da sedaj niti k sv. maši nc morejo, potem več i rjuh in srajc, uro. prstane in drugo. Ker bo preteklo prjcej časa, preden si bo mogel okradeni dobaviti nove mbleke, ter mora pri tako pičli plači kot železničar skromno živeti, ga priporočamo dobrim in usmiljenim srcem,
novice.
Samoumor orožnika, 26. t. m. zjutraj sc je v Kršiti vasi ustrelil v pisarni vodja orož-niške postaje Ivan Zavec. Ko so žena in drugi v hiM začuti strel, so hiteli v sobe, kjer je prenočeval nesrečnik, ki je bil že mrtev, Krogla mu je šla skozi srce, izdihnil je v par minutah. Vzrok: Snoči pozno v noč so sedeli v gostilni Vahčdč v Cerkljah poleg gospodarja nekateri drugi. Tja je prišel tudi rami. V prerekanju so orožniku pobrali orožje, zato se zdi, da ie le-ta v zmedenosti in strahu kaj bo, ' prišedši domov vzel merilno orožje v roke.
Dotičnik, ki je šel z rajnim skupaj proti domu, | pove, da je govoril zelo zbegano. Nesrečni | zapušča ženo in 2 otročiča. Dogodek je zbudi! : splošno pomiiovanje.
Železniki. Danes ob pol 2 popoldne ie udarila strela v gospodarsko poslopje uglednega lesnega trgovca g. Leopolda V c b r a na Češnjici pri Železnikih. Vse poslopje je. bilo naenkrat v ognju in je vse do tal pogorelo. Sreča je bila, da je bilo brez vetra, da je. dež dobrn nalival in da so bile požarne hrambe i? Železnikov in Selc takoj na mestu nesreče.
Krška dolina. V smeri od Novega mesta proti Brežicam in obratno je veliko premeta, : toda nimamo pravih prometnih sredstev. Železnico so merili minulo jesen, ba5 nekaj dni pred padcem DaVidovičeve vlade. Kako smo i bili ob priliki trasiranja zadovoljni, a veselje j se je spremenilo v žalost. Čc bi bila ostala i Davidovičeva vlada in bi bii železniški minister naš poslanec g. Sušnik, bi danes sigurno že bila železnica v delu. On sarn nam je poveda! tako-le: »Dokler ni bila. železnica trasirana in niso bili narejeni načrti, ni bilo mogoče misliti na zgraditev. Trasacija pa ter načrti, ki so bili narejeni še za časa Avstrije, za nas niso imeli nobenega pomena. Zato sem torej dal nanovo trasirati in delati načrte. Na spomlad — tako je pripovedoval po vrnitvi iz Bclgrada po padcu vlade sporazuma
—	bi se pričelo z delom. Ovir bi nc bilo nikakih. Žcleznicc. sc navadno ne grade i; proračuna, ampak s kakim posojilom. In imeli smo na razpolago še toliko Blairovega posojila, da bi sr ta železnica kot tudi Št. Janž —Sevnica poleg nekaterih drugih lahko zgradile. Treba bi bilo le dovoljenja ozir. sklepa ministrskega sveta, ki bi ga ne bilo težko doseči, ker smo imeli denar.^ — Tako jc torej s padccm vlade sporazuma padla tudi naša železnica. In čc bi danes vprašali gg. ministre, koliko imajo še Blairovega posojila za naše železnice, bi dobili bržkone odgovor: »Saj so bile vendar volitve med iem časom!«:
—	Pa v naši dolini tudi telefona nimamo. Silno prav bi bilo, če bi se poštno ravnateljstvo zavzelo in dalo napeljati telefonsko žico. Brez skrbi bi se rentiraio.
Svetovacznano Cerkniško jezero je privabilo v letošnji sezoni izredno veliko obiskovalcev. V mesecu maju so se vrstili šolski izleti dan za diicm. Pa tudi sedaj ni dneva brez turistov. Posebno nova, zanesljivo markirana pot iz Borovnice preko Pekla in Mo-nišije v Cerknico je zelo vabljiva. Poslužujejo se je radi zlasti ljubljanski turisti težjega kalibra, kateri nočejo več nositi svojega roj-' stva kosti po skalovju gorenjskih planin. Ves l njihov trud jc v Cerknici z enim samim j vrčkom izvrstnega Žumrovega piva bogato ' poplačan. — Jezero ho v slučaju lepega vremena ostalo še par tednov. Ribolov se že začenja. Posebno zanimivo je opazovati usihanje jezera pri takozvanem Vodonosu in Rešet.u. Bomo pravočasno poročali, kdaj bo usihalo. Turistom sc takrat nudi posebno zanimiva, redka prilika.
Cerklje ob Krki. Kar nas jc tu res na-j prednjakov, en teden že skoraj noč in dan ( jokamo. »Zakaj neki?* bo kdo vprašal. Tako lepe načrte smo imeli, pa nam je vse splavalo po vodi, ko sta Žerjav in Pribičevič padla z ministrskih stoičkov. Prav zatrano smo pričakovali, rla dosežemo razpust občinskega odbora. Mi vsi, t. j. jaz, Janko, Tonček, Edek, Hanzek, Martir.ek, Pepck, Francek in drugi smo upali, da nas eden postane gerent, drugi pa njegovi svetovalci. Pa, spak jc spak in vedno nesrečo nosi s seboj! — E, pa če šc kdaj prideta naš Žerjav in Pribičcvič, katerima se pač nc more reči, da nista nadvse pravična, če prideta šc | do besede, mora biti razpuščen občinski od-| bor, ker je to naša želja! Jc res, da drugega ; vzroka ni, ampak naše želje pa tudi morajo | nekaj veljati. — Pravica gor, pravica dol, i tako naj bo kot mi hočemo! — (Dostavek ur.. G. pisec. Vi ste sc najbrž zmotili! Ta dopis ste hoteli najbrž poslati Jutru ali »Domovini , a ste ga poslali nam. Priobčimo ga, da bo svet videl, kakšne načrte imate.)
Sv. Prirc-ž nad Kamnikom jc doživel pre-■ teklo nedeljo, 26 julija, ncuavadno slavje. Iz 'Ljubljane je zjutraj prispela Krekova prosve-ta, Zvc^a delavk; ob 9 je bila sv. maša s petjem in orglami. Udeležil sc jc namreč izleta v družbi prof. J. Debcvca tudi naš ameriški rojak g. Ivan Zorman, ki sc še zadnje dni mudi med nami. In g. Zorman, bogoua-darjen ptvcc in organist, jc sedel k orglam ter sv. mašo spremljal s petjem najlepših slovenskih cerkvenih skladb. G, Zormanu so v tej znameniti naši bežjepotni cerkvi oživeli prav posebni spomini: pred dobrimi 25. leti, leta 1809,, jc kot develetcn deček na Šmarni gori orglal pri sv. maši (maševal le !*osn.
Janko Šiška, takrat župnik na Rovih), pod nadzorstvom svojega zdaj že pokojnega očeta. Se listo leto sc jc z očetom vrnil v Ameriko. Po 25 leiih glasbenega delovanja v Ameriki — v cerkvi, šoli in gledišču, med rojaki in tujerodci — sc je vrnil za par tednov, da vidi svojo ljubljeno staro domovino. Članicam Krekove prosvelc ostane ta nepričakovana prijaznost g. Zormana nepozabna. Bili so prelepi trenutki sreče in srčne pobežnosii- G. Zormanu izreka tem potem odbor najiskrenejšo zahvalo z željo, aa bi ga še kdaj imeli v svoji sredi. Da smo si cerkev po spisih monsg. V. Steske i n d r. Steleta temeljit«) ogledali, sc ume samo po sebi.
Križe pri Tržiču. Danes poteče rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve. Kakor dozdevano, bo celih 7 list vloženih in sicer 2 stanovsko-čevljarski, 1 napredno-sa-mostojaa, 1 delavska, 1 podobčinc Seničnc, 1 pcdobčinc Duplje, i lista pa ostankov. Sicer : vemo, da so krivi tega razkola med čevljarji gotovi elementi, d njih trud bo zastonj.
Foutno potovanje planinskih ksielov na planšarsko šolo v Grabnerhof pri Admontu v A vstaji priredi sredi avgusta t. 1. okrajni ekonom v Radovljici. Potovanje bo zelo poučno, ker se bodo natanko preučile razne poljedelske, živinorejske in planšarske nepra-I ve na vzornih posestvih in zavodih. Želeti je, 1 da se udeieii potovanja, primerno število kine-j tovalcev, posebno iz goratih deiov Slovenije. : Ogledali si fcomo planšarske in druge gospo-i darske naprave v Kallwang-u, v samostanu ; v Admontu, travniško šolo istoiam, vzorno Grabnerske in Seebodenske planine, planšarsko šolo Grabnerhof, posestvo Spreitzenhof v LandJu, posestvo Landlreit, morebiti tudi Roiliscliildovo posestvo in planinske pašnike v Hintevbergu pri \Vaidhofen a. d. Ybbs, in i tamkajšnje zadružne pašnike. Potovanjp bo trajalo Sest d» sedam dni. Stroški na potova-1 nju bodo znašali najmanj 15 šilingov dnevno | brez železniške vožnje, treba pa računali z dnevnimi izdatki okrog 17 šilingov, t. j. okrog 140 Din na osebo in dan, v katerem znesku bodo- zapopadeni vsi clnevr.i izdatki, vštevši neznatne stroške za vodstvo ekskurzije in napitnine, raz v en voženj. Kmetovalci, ki se odločijo udeležiti, naj sporoče nemudoma točne naslove okrajnemu ekonomu v Radovljici (Gorenjsko). Tej obvezni prijavi je priložiti 50 dinarjev za prireditvene stroške. Zadnji rok za priglasitev je do 8. avgusta t. I. — i Zanimanci si morajo sami preskrbeti potne liste za Avstrijo. Potovanje se vrši lc, če se i obvezno priglasi najmanj petnajst posestni-j kov. Vse podrobnosti o nastopu potovanja i. dr. se sporoče priglašenceip pravočasno pismenim potom.
Iz Prage. V torek 21. t. m. ob 23. uri je tu umrl po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti naš ing. c. Vjekoslav P ako iz Čapline. Njegovi starši izgube z i n/im svojega neizmerno ljubljenega sina edin-j ca, naše gibanje pa neustrašenega beritelja. I Bi! jo priden dijak, iskren tovariš in kremeni! I mačaj, Na? počiva v njim! — »Krek*.
'z Ljubljane.
Preispa ie trnovska 5ara, zalo pa gremo j v nedeljo vsi v Trnovo, kjer si obenem og!e-j damo tudi javno telovadbo orlovskega I odseka K r a k o v o - T r n o v o , ki se pri-; 6nc točno ob pel štirih ia ki bo s svojim bogatim in zanimivim sporedom zadovoljila vsakega. Po telovadbi je na istem prostoru veselica.
G. Ernert Kramaišič, davčni upravitelj, dolgoletni igralec, blagajnik in vodja pisarne Ljudskega odra, je praznoval včeraj 27. julija petdesetletnico svojega rojstva. Zasluge tega skritega prosvetnega delavca za dramatično | življenje naših ljubljanskih in predvsem po-! deželskih organizacij so neprecenljive, njegova nesebična in požrtvovalna vnema za lepo predstavo v naših društvih, neprekosljiva. Naše najiskrenejše čestitke k jubileju!
Umrli so v Ljubljani: Frančiška Haring, liradnikova žena, hiralka, 65 let. — Marija Gorenc, delavčeva hči, pol leta. — Marija Krainer, vdova umirovlj. železniškega ključavničarja, hiralka, 76 let. — Rihard Jesih, čevljarski mojster, 25 let.
Društvo železniških upokojcucev obvešča j vse člane, da jc umrla gospa Marija Greiner, i in prosi za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu, ki se vrši danes 28. julija ob pol 4 popoldne iz hiralnice, Vidovdanska cesta 9. — Odbor.
Primarij dr, Janko Polajnar ordinSra za sploSne in živčne bolezni dnevno od 10—12 in od 4—6 v Ilirski ulici št. 20 pri Taboru.
Iz štajerske.
^i.ciiitgnor uuiv. prof. dr. Matija Glavič je } obhajal 26. t. m. 25 letnico ruašništva pri sv. ! Križu pri Ljutomeru. Pred tednom pa je ob-i hajal 20 letnico svoje promocije za doktorja j bogoslovja. Praznovanje je bilo združeno, ka-i kor smo :ie poročali, s 23 letnico župnikovanja | g. Waixla istotam. Česiiiamo!
Strašno neurje pri Sma.rtneni ob Paki. Dne 24. julija je bilo v šmarlnem ob Paki slrašuo neurje. Ob 5 popoldne se je utrgal oblak. Deževali) ie kakor bi iz škafa lilival eno uro. Posledice so strašne. Cesto je raztrgalo, na njive nasulo peska, kamna itd. Žolcztiični lir je pretrgala voda ua treh mestih- Železniki promet jo. bil ustavljen. Vlak, kateri je ravno oelial iz Šoštanja, &e je moral Dri Go-
rcajeh ustaviti. Cela dolina je pod vodo. Napravilo je milijonsko škodo.
Zverinski umor. Te dni se je zopet odkril v okolici Brežic nov zverinski umor. Celjska porota je imela v teku sedmih let po vojni večino ubojev in umorov ravno iz brežiške kotline. Od teh jc bil najbolj krvoločen j in premišljen uboj orožnika Maverja. Dogodek se jc izvršil lako-Ie: Lansko leto je meseca junija v Iiarmici blizu Dobove brez sledu izginil posestnik Franc Šulcr. Vsa poizvedovanja orožnikov so bila brez uspeha. Nekega dne pa je prišel k orožnikom sin pogrešanega Martin Šuler s pismom, katerega je pisal oče iz Maribora, da jc odšel na Francosko. V petek pa jc v to temno zadevo nenadoma zasvetil nov žarek. V Harmici so bili na obisku neki Zagrebčani. Nek otrok — Zagrebčan se je igral z domačo vaško deco. Med igro se je ta otrok spri s Sulcrjevim sinčkom Slavkom. Slavko mu je pa zagrozil: Ako nc boš tako napravil, te bom po glavi, kakor j jc atek starega očeta! Te besede je s!it»' j ''učijno ondotni orožnik. Posrečilo se mu je, da jc po spraševanju zvedel od Šulerjevga sinčka podrobnosti o umoru. Njegov očr Martin in mali sla ubila starega očeta Franca ij ga zakopala na njivi, kjer je rastla koruza Oba zakonca in sorodnike jc orožništvo takoj aretiralo. Kakor smo zvedeli, se je dal po'eg obeh morilcev zapreti nek orožnik. Prisluškoval je pogovoru obeh. Mož Martin Sitloi jc ženo rotil, naj se ne izda, nakar ie žena izjavila, da tega ne bo storila in da si ra;e pusti meso rezati s telesa, kakor da bi pri-:;naia. Boji sc samo. da ne bi sin česa izdaL Sodna komisija je v prisotnosti obeh izkopala truplo, ki je bilo komaj pol metra globoko zakopano. Skozi celo leto so njivo orali. p,> do trupla niso prišli. Z vlaka sc nudi na prizorišču, ki jc komaj 40 m oddaljeno od žel. tira, sila mučen prizor. Vsa njiva, na kateri je rastla koruza, jc pomandrana, v sredi pa je razkopana, kjer jc ležalo truplo umorjenega. Zakonca Franc Sulec in njegova žena sta umorile pokojnega, ker sta hotela dobiti njegovo posestvo, ki jc jc šc vedno držal v rokah.
Turnrja članov mariborskega narodnega gledališča. V torek, 28. t. m. gostovanje mariborskega tria: Pavel Rasberger, Rado 7.o-leznik, Anta Kovafičeva v zdravilišču v Laškem, v sredo 29. v Ši. Jurju ob j. ž., v čeirtek 30. v Konjicah.
Povozi! je brzovlak dne "26. t- ni. ob 15 na progi Poljčane—Slov. Bistrica 18 letnega mladeniča Alojzija G um žeja iz Laporja pri Slov. Bistrici. Dobil je težke poškodbe na glavi in desno nogo mu je odrezalo pod kolenom. Ostal je na mestu mrtev. Nesreča se je zgodila pri srečanju tovornega in brzega vlaka. Ko je odvozi! tovorni vlak, je hotel ponesrečeni stopiti čez progo, medtem je pa od nasprotne strani pridrvel brzovlak, kateremu se ni mogel več umaknili.
limrl je v Weizu na Zgornjem Štajerskem dne 24. julija f. I. Lapornik Franc, ključavničar pri električnem podjetju. Rajni je bil rojen pri Sv. Lenartu nad Laškem iz ugledne hiše Laporuikove in je bil brat Vinka Lapor-nika, voditelja naše krajevne organizacije v Št. Lenartu in stric g. Deželaka, tajnika SLS v Kozjem. Rojen je bil 1. 1874. Svetila mu večna luč!
iz maribora.
Visok gost. V soboto ob 15 je prispel semkaj z ljubljanskim brzovlakoni P. Bernardinus K1 u m p e r, general frančiškanskega reda. Spremljali so ga na potu dr. p. Regaiat Čebulj. provincial, dr. p. Frančišek Luiie, generalni vizitator in njegov tajnik. Na kolodvoru ga ie sprejel tukajšnji p. gvardijan, pri cerkvi oo. frančiškanov pa je bil ob okrašenem vhodu slovesen sprejem cele družine. General je prišel semkaj privatnim potom. V nedeljo je pri nas maševal v frančiškanski cerkvi ter se popoldne ob 14 odpeljal v Zagreb, od koder potuje v Budimpešto, kjer bo predsedoval pro-vineialnemu kapitlju.
XI. redna seja občinskega sveta se vrši ; dne 4. avgusta 1925 ob 17 v običajnem pro-: štoru. Med drugim je na dnevnem redu, če smo prav poučeni, tudi vprašanje zidave dveh | mestnih hiš: ene za mestne urade in druge za stanovanja.
General v p. Maister je odšel na oddih aa priljubljeni Zavrli pri Sv. Lenartu \ Slov. Goricah. Zaslužnemu narodnemu borcu, ki ga gotovi krogi iz znanih političnih vzrokov gledajo postrani, želimo prijetno počitniško življenje in zdravstveno okrevanje.
Prosvetna zveza objavlja: Dne 15. avgusta priredi prosv. 7.vezn mladinski dan v Ložnem za rogaški okraj in pri Devici Mariji na Kam-! mi za vuzeniški in maremberški okraj. Mladinski dan se vrši po poznem sv. opravilu. Agitirajte za polnoštevilno udeležbo!
Zvena slovenskih vojakov, pododbor v Mariboru. dobiva stalno vedno večje število pri-glnšencev za shod na Brezjah 30. avgusta t. 1. Odbor je radi velikega števila preskrbe!, da bo vozil v soboto, 29- avgusta popoldne iz Maribora poseben vlak, ki bo sprejemal na v?aki postaji udeležence. Vrnili se bomo na Sta.ier--ko iz Otoč v nedeljo popoldne okrog 17. če bo dovoli priglašeneev, bo štajerski pododbor preskrbel tudi na stranskih progah posebne vlake.
Zanimiv *pkon. V stolnici sla se 26. t. m. • poročila dva gluhonema zaročenca: Alojz Ur-i sič, čevljarski pomočnik in Julijana Sekol. ii-
iSfran &
SLOVENEC, aiift 28. JnUJ<

vilja. Oba sta se naučila v zavodu za, gluhoneme dobro brati in pisati. Krega in prepira ne bo med njima. To je po 3 letih drugi sin-?aj take poroke.
Sobota in nedelja sta nas malo ohladili, ostala sta pa oba dneva popolnoma vsakdanja. Godba dravske divizije je bila na razpolago in čeprav je igrala v nedeljo, mesto napovedano soboto, je vendar šlo vse po programu. — Ohlajeno vreme je gnalo izletnike na Pohorje, pričakujoče lepega razgleda, ki se Jim je tudi v resnici nudil. Mašo je na vrhu 'daroval ravnatelj dr. Jerovšek. — Pozno v noči od sobote na nedeljo so privedli v tukajšnjo bolnico tri ranjence. Dva Gradčana s šoferjem vred so se na potu iz Slovenjgradca med Sv. Lovrencem na Pohorju in Breznom prevrnili z motornega priklopnega voza. Obema moškima sta se zvrgli desni roki iz sklepov in sta imela po celem hrbtu močne krvne podplutbe, dama pa je imela le manjše poškodbe. Nesreča torej tudi pri nas ne počiva. — V pon-deljek nas je zapustil intendant tukajšnjega narodnega gledališča in je odšel na razstavo y Pariz-
Zastrupila se je v četrtek 24. julija t. L 21 letna Šarman Marija- Vsaka zdravniška pomoč je bila izključena.
IZ CET TA.
Zopetno znižanje cen mesu. Ker so.v zadnjem času cene živi živini zopet padle, namerava mestni magistrat ponovno cene mesu znižati. V ta namen se vrši v torek dne 28. t runa magistratu nova anketa, ki se bo pečala s tem vprašanjem in znižala cene v razmerju novih nabavnih cen za živino. Pri tej priliki polagamo merodajnim činiteljem na srce, da pri tem novem določevanju cen uredijo tudi cene drobovine. V zadnjem oglasu so bile normirane samo cene za vampe in pljuča, med tem ko cene za jetrca in obisti niso bile upoštevane. Vsled tega prodajajo mesarji na pr. jetrca še sedaj po Din 27 za kg, kar je odločno preveč. Ker se je magistrat kakor tudi okrajno glavarstvo oprijelo tega hvalevrednega dela, prosimo, da vzame v poštev tudi gornjo okolnost.
Nezadovoljni mesarji. Mesarska zadruga tri nič kaj zadovoljna z zadnjič normiranimi cenami Sedaj hoče doseči najmanj to, da bi se odstotek privage zvišal še za deset procentov, tako da bi v celoti smeli mesarji dati 30^5 privage, to je običajnih 10, z mesom nato 10 dovoljenih in še novih zaprošenih 10 procentov. Magistrat pa stoji trdno na stališču zadnjih določenih cen
Praznovalci Ančk so imeli v nedeljo veliko veselja. Dan je bil krasen in toplota po deževnem sobotnem popoldnevu ravno primerna, da so prijatelji Ančk poleteli v obilnem številu iz mesta na Teharje, kjer imajo ta dan pri podružnici sv. Ane svoje žegnanje. Nabralo se je tam veliko občinstva, seveda v pni vrsti iz domače občine, a tudi v izdatni meri iz našega mesta. Cerkvena slavnost je bila izvedena za Teharje v najsijajnejši obliki in je slav nost dneva zelo povzdignila. Tej cerkveni slavnosti je sledila nato prava ljudska veselica, kjer so ljudje napivali svojim Ančkam, tu pa tam še celo malo preveč.
Zaupniki Kmečke zveze za okoliško občino so imeli v nedeljo predpoldne v Celju svoj sestanek, ua katerem se je podalo poročilo o splošnem stanju v državi kakor tudi o tekočih zadevah okoliške občine- Tozadevne natančnejše podatke priobčimo jutri.
Debela toča je padala v nedeljo popoldne v Sevnici in okolici. Bila je debela kakor oreh in je trajal naliv cel četrt ure. Škoda je seveda na poljih in vinogradih ogromna, ker je toča zajela velik kompleks okoli Sevnice.
Poslednji požari v okolici Celja so privedli ljudi do tega, da zvišujejo svojo zavarovalnino. Škoda, da ne izvršijo tega vsi posestniki, ker se navadno nesreče in požari pojavljajo ravno pri takih posestnikih, ki tega zvišanja niso še izpeljali. Tak žalosten slučaj se je pripetil v zadnjih dneh v Rifengozdu, kjer pogorelci sploh niso bili zavarovani. Ker se viharji z bliskom in gromom ponavljajo dnevno, opozarjamo vse kmete in posestniki nepremičnin, da se pravočasno zavarujejo proti takim nesrečam.
Telovadne potrebščine
kupite najccneje
»PRI AMERIKANCU« :: LJUBLJANA STARI TRG ŠT. 10.
Z?Jcga klobukov in dragega mod. blaga.
\i ostale Jugoslavije.
Katehet Valentin Canjko f. V Varaždinu ;e umrl dne 23, julija t. 1. častni prisednik nadškof, duh. sodišča in katehet na tamk. drž. ženskih šolah gospod Valentin Canjko, star 57 let. Odlični pokojnik je užival v vseh krogih spoštovanje in Ljubezen. N. v m, p.!
Ladjedelništvo na Korčuli. Korčulanske ladjedelnice so izmed najstarejših v Sredozemskem morju. Tu so naročali svoje ladje že stari Grki in Liburnijci; posebno pa je cvetelo ladjedelništvo na Korčuli za časa beneškega gospostva. L. 1776. so Benečani premestili svoj arzena] s Hvara na Korčulo, vgled cesar je postala Korčula glavna beneška pomorska postaja. Od 1. 1787. do 1708. jc bilo v korčulanskih ladjedelnicah zaposlenih 15 konstruktorjev, 522 mojstrov, 87 delavcev, 69 tesarjev, 37 Žagarjev, 82 vaioncev in 7 kioar-
jev, ki so izdelovali okraske za Udje; zgradili so v tem času 59 ladij za dolge vožnje, 143 za krartke, 16.531 za obalno plovbo, a popravi® so 35 ladij za dolgo in 608 za kratko plovbo. V dobi velikih zmed v Evropi koncem 18. in začetkom 19. stoletja je Korčula štirikrat menjala svojega gospodarja in pri tem tudi gospodarsko zelo nazadovala. Ko so se razmere uredile, je imelo korčulansko ladjedelništvo zopet svojo cvetočo dobo, ki je trajala od 1816. do 1870., ko se je v pomorskem prometu začel veliki preobrat z gradbo parnikov. QH L 1816. do 1870. jc bilo na Korčuli 94 konstruktorjev, 1342 mojstrov, 226 delavcev, 159 tesarjev, 102 Žagarja, 402 vajenca in 21 kiparjev; zgradili pa ao v tem času 156 ladij za dolgo plovbo, 760 za kratko, 38.249 za obalno; popravili pa so 131 velikih, 1500 malih in 1631 ladij za obalno plovb«. Avstrijska vojna mornarica je tudi kasneje še naročala na Korčuli svoje čolne in lesene maone. Še 1. 1913. je prednjačila Korčula dalmatinskemu ladjedelništvu v gradbi lesenih ladij: zgradili in popravili s» 317 jadrnic in motornih čolnov. Svetovna vojna, italijanska okupacija in naša gospodarska kriza so prizadele korčulanskemu ladjedelništvu težak udarec. Vendar se tekom tisočletij vkorcni-njena obrt, ki se podeduje od očeta na sina, ne da ugonobiti, tem manj, ker čaka Dalmacijo v pomorstvu naše nove narodne države nov, silen razvoj, kakor ga v vsej svoji zgodovini ni doživela večjega. V ta razvoj tudi korčulansko ladjedelništvo trdno veruje in sc skuSa usmeriti v smislu novih zahtev in napredka. Ladjedelnice so se združile v zadrugo, da si skupaj naroče moderne stroje. Vlada je že tuldi pokazala nekaj smisla za našo pomorsko industrijo in je naklonila korčulannkira ladjedelnicam državno podporo. Naša vojna njornarica je na Kor&uli naročila nekaj čolnov. Delo se zopet razvija. Ni dvoma, da čaka korčulanske ladjedelnice nov procvit.
Novo delo Iva Vojnoviča. Hrvatski listi poročajo, da dovrši Ivo Vojnovič v kratkem novo dramo: Predgovor nenapisane drame«. Drama ima zgodovinsko podlago, a junakinja je Rusinja Elizabeta Tarakovna, ki je bik baje hči carice Elizabete Petrovne. Tarakovna je nekaj časa živela v Dubrovniku, kjer sc drama odigrava. Vojnovič ima za vprizo-ritev drame že več ponudb iz Prage, Poljske in Nemčije.
Židovsko šolo v Osjeku zaprl!. Prosvetni minister jc odredi!, da naj sc židovska verska šola v Osjeku takoj zapre.
Kriminalni muzej v Belgratu. Notranje ministrstvo jc odredilo, da se osnuje v Belgradu kriminalni muzej, v katerem se bodo shranjevala vsa orodja in drugi predmeti, ki jih najdejo pri zločincih, ali ki so služila pri zločinih.
a pole
la. češko platno v vseh barvah, listcr, po snaino znižanih ccnah, dalje la. angleško sukno za obleke dobite pri
- S
Slavnostni dnevi v Splitu ofi priliki otvoritve
liške železnice.
OTVORITEV JADRANSKE RAZSTAVE.
Dvomi trg štev. 3.
Iz Primorske.
Uboj na Libušnjem. Dne 24. L m. zvečer sta se na Libužnjern sporekla 19 letni Anton Cimprič in 73 letni Anton Jug. Oba sta bila nekoliko vinjena ter sta si končno začela deliti zaušnice. Vmešal se jc Cimpričev nečak, ki je sunil strica z nožem tako nesrečno, da mu je prehodel srce. Stari Cimprič je na mestu izdihnil.
Jugoslovanske narodne pravice na Reki. >Piccolo« in drugi italijanski listi se že nekaj dni pečajo z narodnomanjšinskimi pravicami, ki jih nettumska pogodba priznava Jugosaova- i nom na Reki. Na dve strani tolčejio: po eni plati hočejo opravičiti Mussoliinijevo vlado pred Italijani, češ da jc z narodnimi koncesijami Jugoslovanom na Reki zagotovila enake pravice Italijanom v Dalmaciji; po drugi plati pa napol proseč napol grozeč zaklinjajo Jugoslovane, naj ne goje nikakih nakan prnti italijanskemu značaju Reke. Ta značaj je bil seveda vedno zelo problematičen in Italijani dobro vedo, zakaj se prav ob sedanjem položaju Reke tako tresejo zanj. Življenje se seveda za ta njihov strah nc bo zmenilo in tudi ne za točno opredeljene omejitve v pisanih pogodbah priznanih pravic in pojde svojo pot naprej. Če pa hočejo Italijani za vsako ceno izključno italijansko Reko, jo končno tudi lahko imajo: zapro naj jo popolnoma proti Jugoslaviji. Jugoslavija hi to brez vseh težav prenesla; kako bi bilo z Rekic, naj premišljajo Italijani sami. S tem pa ni rečeno, da naj bi jugoslovanski živelj na Reki uganjal kako napadalno nacionalistično politiko: nasprotno, skuša naj najti iskren sporazum z italijanskim življera, a ne kot nekak vsiljeni gost ali ceJo tujec, marveč kot enakopraven gospodar na tuji zemlji. Enako stališče bodo morali zavzeti Italijani tudi nasproti ostalim šeststotisočem Slovanov v Julijski Krajini, ako hočejo, da jim pogodbe z Jugoslavijo dejansko prineao tiste koristi, ki jih tako nujno zelc in potrebujejo.
VELIK POŽAR.	........
Hsvanna, 27. (Izv.) V Regli pri Havanni je zgorelo 6 šup, v kalerih se jc nahajal železniški materija! in 5000 vreč sladkorja. Skoda znaša 2 in pol milijona dolarjev.
Split, 27. julija. (Izv.) Včeraj in danes dopoldne so s® tu vršile slavnosti, ki so bile prirejene v zvezi z otvoritvijo nove železniške zveze. — Včeraj ob 8 se je zbrala ogromna množica gostov', meščanov in kmetov iz bližnje okolice okrog spomenika Marulicevega. Prišla so vsa splitska društva in se v lepem redu postavila na določena mesta. Ob 9 je tajnik odbora za odkritje spomenika rnsgr. Bulic slovesno odkril spomenik in ga izročil v varstvo predsedniku mestne občine dr. Tartagliu, da ga mestna občina čuva in tako ohrani spomin na svojega velikega meščana, da bo njegov duh še nadalje budil ponos, katerega je med svojimi rojaki vzbudil Marulič. Po govoru dr. Tai-taglie je prvi položil na spomenik venec admiral Priča v imenu kralja. Venec ima naslov: >Kralj Aleksander velikemu Spličanu Maruliču.« Za njim sta govorila in položila vence zastopnika vlade ministra dr. Radoje-vič in dr. Krajač. Dr. Krajač je poudarjal, da je današnji dan praznik narodne zavesti in narodne image ter da naj bo duh Maruličev klicar k novim uspehom in novemu napredku Dalmacije. Nato so položila vence vsa navzoča društva, tako da je bil spomenik ves zasut z venci in narodnimi zastavami.
Nato so se podali vsi udeleženci odkritja spomenika v lepem sprevodu v splitsko gledališče, kjer se je nato vršila slovesna otvoritev Jadranske razstave. V prisotnosti admirala Priče, zastopnikov vlade in vseh dalmatinskih mest je predsednik v lepem govora odprl raz-
stavo in poudarjal, kolikega pomena je ta razstava za napredek Dalmacije, da je mak mo-či in volje za nov razvoj. Admiral Priča je pozdravil otvoritev v imenu kralja. Jadranska razstava je razvrščena v štirih poslopjih: gle-dališču, kmetijski šoli, potniškem uradu iu v realki, ker nobena zgradba ni bila sama dovolj velika za prireditev razstave.
Na razstavi so zastopane vse panoge gospodarstva, ki in te rotirajo Dalmacijo in so važne za njeno zgodovino in njen bodoči razvoj. Na razstavi jc razvidna umetnost dalmatinskih slikarjev in kiparjev, najlepši pa je oddelek, kjer vidimo modele najrazličnejših ladij in bark in modele ladij, ki se še grade za plovbo po našem Jadranu. Radi velikega obsega razstave ta še ni popolna in prihajajo šc vedno novi razstavni predmeti, tako d3 bo razstava popolna šele čez nekaj dni.
Razstava ostane odprta do 25. avgusta. Ves dan je preživel Split v manifestacijah, ves čas so se vršile različne športne tekme in prireditve naših mornarjev. Krona vseh slavnosti pa je bila krasno prirejena in izvedena beneška noč. — Popoldne je priredil pred-: sednik obrtne zbornice dr. Rastič na čast gestom prigrizek na največjem vrhu krasnega splitskega sprehajališča — Marjana.
Danes zjutraj so se slavnosti in »porine prireditve nadaljevale, mnogi gostje pa so sc odpeljali z ladjami do Trogira. Popoldne pa. so se gostje vrnili in večina je že odpotovala nocoj s posebnimi vlaki iz Splita.
Franio Šuklje:
0 nalili žeieifiicaR.
UI.
PHttg v prejšnjih člankih osnačenih prog nam predvsem treba transverzalke, Kje naj ista teče? Odgovor je "jako na dlani«! Murska Sobota je uže danes zvezana preko Ormoža s Ptujem. S te postaje naj se prične nova zgradba skozi dolino So-11 e (rez Brežice preko Kostanjevice do Novega mesta. Omenjam, da je dotična črta uže študirana in vsaj v oddelku Brežice— Novo mesto bila je uže l. 1912. trasa revidirana. Zda"Tio bi morala ta tudi v vojaškem oziru prevažna proga, biti zgrajena in prometu izročena, da ni po mojem odstopu kot deželni glavar moj naslednik, žal, zanemarjal znameniti ta projekt ter navzlic dre-zanju od strani železniškega ministrstva pustil zaspati celo stvar.
Iz Novega, mesta dalje imate itak uže 9 km obratevane železnice do postaje Straža — Dol. Toplice. To progo treba nadaljevati preko Soteske do D v o -r a, med Dvorom in Žužemberkom prekoračiti Krko in na njenem desnem obrežju se razvijati po dokaj ugodnem pobočju do visoke planote zapuščene Suhe Krajine ter dalje preko Starega loga naravnost do postaje v Kočevju, kjer bi se nehala projektirana transverzalna črta,
Eminaenten gospodarski pomen na svetova ne železnice je povsem jasen. Mi pridobimo ž njo nič manj nego pet železničnih križišč: Ormož, Ptuj, Brežice, Novo mesto in Kočevje. M.ed postajama na Straži in Soteski se da napravita postajališče pri V r h p o i j u , kar bi sila koristilo znamenitemu kopališču v Dol. Toplicah, sedaj preoddaljenemu od železnice, ki ga i jaz smelo nazivljem .biser Slovenije- . Pomagalo bi se izdatno vsej dolini gornje Krke, ki uže po mnogoštevilnih katara.klih tc čudovite reke nudi možnost večjega industrijskega razvitka. Iz svojega mrtvila bii se zdramila od sveta pozabljena Suha Krajina, vsa pokrajina pa, počenši od madžarske meje pri Murski Soboti do gozdnatega k o čevskega 'okraja bi bila zvezana po železniškem tiru, ki bi po najkrajši črti prepeljal potnike in tovorno blago do pristanišča na S u š a k u !
Dostavljam, da je na celi več stotin dolgi črti most čez Savo pri Brežicah edini večji objekt, ki bi mogel delati količkaj preglavice železniškim inženerjem.
S tc glavne proge naj se odcepi nekaj kratkih stranskih vej, narek orani h uže po naravi sami. Mar- ni sramota, da se v sedmem letu našega državnega obstoja še do dandanes nismo toliko ojunačili, da bi zgradili malo nad 10 km želcznice ter zvezali Rogatec s sosedno Krapino? Še sedaj sc mora Belgrajčan in Zagrebčan voziti v priljubljeno Rogaško Slatino preko Z i -danega mosta, Celja, Grobclnc-ga do slatiuskcga kopališča! Namesto, da bi iz Zagreba do Slatine mora! voziti le 57 km, je danes prisiljen, voziti 138 km, tedaj celih 81 km več nego bi trebalo! Odveč jc tukaj vsaka beseda. Tesnosrčni madžarski šovinizem jc preprečil naravni stik, toda, kar jc zakrivil brutalni madžarski sosed, to nada-ljujemo mi sami, Slovenci in Hrvati s svojo brezbrižnostjo in bclgrajska železniška uprava z nepopisno svojo Lndolenco!
Dalje je ozira vredna direktna zveza Maribora preko Slovenskih g o.-i c do si i -kališča s predlagano transverralno provfo. Proga Sevnica —Šentjanž (Knnelj) jc
itak uže uzakonjena; prav v doglednem času bo moralo priti do uresničenja tc kratke in vendar zelo važne zveze. Mimogrede naj povem svoje osebno mnenje, da ne bi hotel položiti trase po dolini Mirna, temveč potegni! bi progo nekoliko bližje proti župni vasi Šentjanž, tam napravil malo postajališče in odtod krenil preko Boštajna do Sevnico. Varijant.i bi bolje služila interesom prebivalstva kakor tudi koristim lepo se razvijajočega premogo-kopa v K r m e 1 j u. Na vsak način zasluži stvar, da jo tehniki dobro pretehtajo, prede® st odločijo za sicer za par km krajšo, a mnogo bolj nerodno progo skzi samotno, in de. loma preozko Mirnsko sotesko.
Se eno znamenito črto naj omenim: ž®r leznico, ki naj se. odcepi cd p;staje Polzela na progi Celje — Velenje — Dravograd ter naj drži na Kranjsko. Zamislim si jo tako, da bi stekla preko Vranskega skozi -Črni Graben , Lukovico, rezala kamniško In-kalko med Domžalami in Mengšem, odtod pri Smledniku čez Savo in po ravnem sorskem naravnost do Škofje Loke. Nazival bi to progo - S a v i n j s k o - g o r e n j s k o trans-v e r z a 1 ko.
Vem sicer, da se s tem predlogom ne bom posebno prikupil KamniČanom, toda iz tehtnih gospodarskih, vojaških in želczniško-političnih razlogov moram dati prednost gori razloženemu pncijektu.
- IV.
Upoštevajoč Koristi našega narodnega gospodarstva pa nikakor in nikoli ne smemo prezirati državnih interesov. Najvažnejša železniška zveza je in ostane tudi za nas Slc-vence zveza s kraljevim Belgradom. Do danes je ta zveza slaba in pomanjkljiva. Kako tudi ne? Saj je ona vražja madžarska prometna politika, vodena po baš tako darovi-tem kakor brutalnc-breziobzunem ministru Baroszu namenoma delala na to, da se na škodo Hrvatom in Srbijancem neguje Budimpešta. Ako si hio-Lel v nujnih opravkih n. pr. iz Zagreba v Belgrad, nikakor nisi smel po najbližji naravni poti, narekovani po toku Save, mimo slavonske Mitrovice do srbske prestolice, temveč si bil pri m oran voziti se najprej v Budimpešto in odtod črez Szegcdin, Subotico, Indijo v Belgrad! Navzlic velikanskemu ovinku si prišel prej in sa se vozi! neprimerno bolj udobno, nego po direktni progi! Perfidnost madžarske politike se še dandanes razvidi iz kakovosti teh železnic, zlasti na progi V i n -kovci — Zcmun — Beograd. Postaje mnogo preredke, povsod premalo tirov, pctajna postapja povsem nedostatna — tako izgleda glavna prometna žila našega kraljestva, železnica Zagreb — Belgrad. Tudi "interes Slovenije zahteva, da se ta proga čim-preje popravi ter v tak stan done, kakor ga kažejo moderne glavne proge. V prvi vrsti naj sc položi drugi tir od Zidanega mosta do Belgrada; stroški te korenite spremembe bodo pač veliki, toda po olajšanem b cenejšem obratu se bodo prav kmalu izplačevali.
In kaj naj potečem o drugi naša zvezi z našo stciico, -o železnici, ki vodi iz Ljubljane preko Novega mesta v Karlovcc iu dalje? Kar jc te proge na Kranjskem ozemlju, teriaj do mejne postaje pri B u b n j a r -c i h, jc solidno zidana. Ali zadnji košček, B u b 11 j a r c i — Karlovcc, da sc Bogu smili! To vam je vicinalka najslabše vrste, vožnja po njej zlasti pri postaji O z a 1 j žaru-žena z uprav smrtno nevarnostjo in istinito čudo jc, da sc na tej delni črti šc ni pripetile več velik.h železniških nesreč. Kako neugodne vpliva mizernest tc stavbe na obrat, razvidil
Stev. 167*
SLOVENEC, »ie 28. julija 1923.
Stran 5;
takoj, kakor hitro si tnalo natančneje og!e«daS
vozni red. Vseh 133 km iz Ljubljane do Bub-njarcev prevoziš z navadnim vlakoim v manj kot 5 urah, s požurjenim celo v dobrih štirih urah, navzlic temu, da ti vlak stoji na dolenjskem kolodvoru, v Grosupljem, v Novem .. mestu (celih 15 min.!) po dlje časa. Za bore 29 km pa iž Bubnjarcev do Karlovca in brez daljših presledkov na pojedinih postajah pa rabiš skoraj celo uro! In to navzlic dejstvu, da je v tem oddelku teren nad vse ugoden, dočim je na ostali progi deloma dokaj težaven. Opasno bi bilo hitreje voziti, kajti če poženeš hitreje, ti skoči vlak s tira, zvrne se v Kolpo ter nastane nepregledna železnična katastrofa! Neverjetno je, da gospodje v Belgradu in Zagrebu čisto apatično gledajo te škandalozne razmere ter mirnodušno čakajo trenotka, ko jiim bo velika železniška nesreča zdramila prekosmato vest!
Prezidava sklepne proge Btibnjarci—Kar-lovec, ojačenje spodnjega in gornjega trupla do mere, ki jo kaže proga iz Novega mesta do hrvatske meje, mera tedaj biti integrujoči del našega železniškega programa.
Pri kraju sem, vsaj kar se tiče stavbenega načrta. Ali nikakor ne zadošča, da so železnice solidno zgrajene, marveč morajo biti tudi dobro obratovane. Je-li je dandanes obrat na naših državnih železnicah vzoren, brezhiben ali vsaj zadovoljiv? Zamikam. Na Slovenskem gre še nekako, povsod drugod je nered, nesnaga in netočnost. Inostranec se zgraža, domačin trpi in glasno ali na tihem preklinja. Temu se sicer ne čudim. Drage volje priznavam vse vrlin« isrbskega plemena, njegovo hrabrost in darovitost, domoljubje njegovo in državniški nagon, toda navzlic vsemu temu so železmice inštrument, ki ga Srbi ne obvladajo. Zlasti pa je naša država s svojim nerednim, obenem pa pretiranim biro-kratizmom naravnost nesposobna dobro, štedljivo in dobičkanosno obratovati naše železnice. Ali to neve®elo dejstvo ne opravičuje onih mož, ki se bavijo z mislijo, da bi bilo najbolje, ako bi vsaj na Slovenskem in vsaj pri onih železnicah, ki so last zasebnih delniških družb, mi sami vzeli stvar v roke ter sami začeli obratiovati svo4e lastne proge?
Le mimogerde se dotikam tega prevažne-ga vplražamja. Obračam se danes rajše do slovenskega občinstva, naj se zdrami iz one letargije, ki se ga je polastila glede železniških zadev ter se obračam prod vsem do naših poslancev, naj čim večjo pokornost posvetijo železniškim problemom in krepko podpirajo prizadevanja onih, ki se bavijo z zboljšanjem tozadevnih razmer!
Na dalmatinskem Rabu koncem julija 1925.
Učiteljski vestnik.
Ponočno delo v ministrstvu prosvete. Po zadnji učiteljski skupščini, ki se je vršila v Belgradu in soglasno obsodila delo g. Pribičeviča, so v tem ministrstvu, posebno v osebnem oddelku, pričeli tudi ponoči pisati dekrete, najprej za nagrado vsem Pribičevičevim hlapcem in takoj za tem pa za osveto vsem Pribičevičevim nasprotnikom. Srbi pravijo, da so bili to poslednji kačji piki. Nekaj slič-nega se sedaj godi tudi v ljubljanskem prosvetnem oddelku, kjer nekdo pridno hiti pospravljati razne nečedne akte s svoje mize.
»Prve drobtine i najnovejšo politične mi-*e poslanca Puclja.« Pod tem naslovom poroča »Slov. Narod« med političnimi vestmi, da je gosp. Pucelj uspešno interveniral za šol. upravitelja Iv. Pirnata, ki so ga naši SDemokrati
pognali iz Mokronoga v Žužemberk. Mi ni'
mamo vzroka potegovati se za g. Pirnata, am- i0vih,"je nastalo 7z stališča zakonov hidraulike isto
pafc način, kako so ga bili prestavili, je obsodbe vreden in zato je prav, da se mu da zadoščenje; kajti, če imate kaj proti njemu, bili bi uvedli disciplinarno postopanje in nihče bi vam ne mogel očitati nasilja in korupcije. V isti notici pa hvali tov. Herbsta, češ, da se odlikuje po službeni vnemi, korektnosti in nacionalnem delu izven urada. Hinavci! Ali vas ni sram! Če je gospod Herbst tak, zakaj ste ga pa pognali iz Ljubljane? Ali prej niste tega vedeli? Herbst je v Mokronogu ravno tak, kakršen je bil v Ljubljani. V Mokronog pa menda ni nihče drugi prosil za razpisano upravi-tejsko mesto — izvzemši Herbsta — zato mu hočete sedaj peti slavo, ko ni dolgo tega, odkar ste ga preganjali!
Šolski nadzorniki v partizanski službi. Letošnji učiteljski kongres se bode vršil koncem avgusta v Subotici. Prvotno je bil določen neki večji kraj v Srbiji, a so sklep spremenili, ker vedo, da bi srbsko učiteljstvo, ki v ogromni večini pribičevičijanstvo obsoja, bilo v večini. Zbrali so si sedaj Subotico, kamor upajo UJU-jarji dobiti dovoljno število hlapčevskih kreatur iz Dalmacije in Slovenije in tako dobiti premoč. Kako jim pa že tudi tukaj trda prede, se vidi iz tega, da zahtevajo prijave potom šolskih nadzornikov, ki so seveda naj-vernejši in udanejši sluge Pribičevičevega režima.
Opazovanja povodom poplave v Poljanski dolini.
V četrtek ob 5 popoldne je v dvorani ljubljanskega magistrata predaval g. inžener dr. Mir. K a s s a 1, univerzitetni profesor, o svojih opazovanjih povodom zadnje poplave v Poljanski dolini. Izvajal je sledeče:
Približno pred enim mesecem je zadela Poljansko dolino vodna katastrofa, ki je povzročila kakor znano izredno velike škode. Prepotoval sem dolino od Škofje Loke do Zirov, ter morem dati o svojih opazovanjih sledeče poročilo:
Ako se ne oziram na škode, ki so nastale na travnikih in vrtovih v neposredni bližini Zirov vsled nanošenega peska in gramoza, je glavna škoda ter nesreča zadela vodno napravo električne strojne družbe v Zireh, kateremu objektu hočem posvetiti prvo pozornost, .lez predmetne elektrarne je zgrajen nad utokom potoka Zavodnice. Padavinska površina od izvira Poljanšice, ter njih dotokov do profila jezu znaša po vodnem katastru 100.7 kvadr. kilometra. Po vodnem katastru znaša vsakoletna nizka voda 760 litrov na sek. 10 mesečna voda 950 litrov na sek'. 8 meesčna voda 1730 litrov na sek., ter nekako 9 mesečna voda okoli 1500 litrov na seki (obratna množina). Ako preračunam vodne množine po znanih enačbah Iškovskega, dobim za vsakoletno nizko vodo S00 litrov na sek., množino, s katero je mogoče za večji del leta računati 1400 litrov na sek., ter največjo katastrofalno vodno množino 200 kub. metrov na sek. Ti rezultati se ujemajo zelo dobro z vodnim katastrom^ kar mi naj služi kot dokaz, da so koeficijenti v Iškotvski-jevih enačbah pravilno voljeni. Dolžina Poljanšice od izvira do profila jezu znaša 16 km, za katere dolžine navaja Honsell kot katastrofalno vodno množino 2 kub. metra na t kvadratni meter padavinske površine.' Po tem bi znašala katastrofalna vodna množina pri 100 km padavinske površine 200 kub. metrov na sek., t. j. dobim isti rezultat kakor pri Iškovvskem. Kot temelj študije hočem torej v nadaljnjem računati s tem, da se je pretakalo ob katastrofi skozi strugo Poljanščice 200 kub. metrov na sek. Dolžina krone jezu žirovske vodne naprave znaša okoli 60 m. Pri katastrofalni vodni množini 200 kub. metrov na sek. je morala potemtakem, ako računam po enačbah za popolni prepad, pretakati voda v višini 126 cm nad krono jezu. Ker je krona jezu izpeljana povprečno 6 m nad dnom struge, je znašala globočina vode tik pred jezom okoli 730 cm, dočim cenim glede na vodne množine in profil vodno globočino pred jezom na kaka 2 m. Prepadna višina, t. j. razlika med zgornjo in spodnjo vodno gladino, je znašala potemtakem 5 m 26 centimetrov. Ako bi bil jez brezhibno zgrajen, bi bil moral tudi pri tej znatni vodni množini obstati. Toda k nesreči se je velik del jezu ob desnem bregu podrl. Podrti del jezu, ako ne upošte- j vam njegovega zidovja, v kolikor je že sezidano , na suhem, znaša nekaj nad 20 m, pri višini nad i dnom Struge 6 m. Ko se je jez takorekoč v enem i
dejstvo, kakor bi se naenkrat potegnila velikanska zatvornica v dolžini 20 m ter povprečni globočini 6 m, to je zatvornica 120 kvadr. metrov ploskve. Preračuiijeno po znanih enačbah za nepopolni prepad pri višini spodnje gladine 2 m ter skupni višini 7.26 m, dobim, da je moralo v prvem trenutku odtekati skozi podrti del jezu 800 kub. metrov na sekundo ter Čez krono jezu, v kolikor je obstal, to je v dolžini 40 m, nadaljnjih 130 kub. metrov na sek. Skupaj torej 930 kub. metrov na sek. To pa je bil seveda le prvi val, po katerem se je morala vodna gladina v nekaj sekundah znižati, ter je voda prenehala pretakati čez krono jezu, ki je obstal, ter se je valila naprej izključno le skozi podrti del jezu. V tem trenutku je moralo odhajati od začetka skozi odprtino jezu okoli 800 kub. metrov na sek., to je štirikrat toliko kakor je znašal dotok vode. Nad jezom, ki ima znatno višino ter je takorekoč že vodna pregrada, pa je bilo nakopičeno pri dolžini vodnega bazena 200 m ter profilu bazena tik ob jezu 300 kvadr. m, vsaj skupno 300.000 kubič. metrov vode. Vodna gladina bazena se je po predoru jezu začela zniževati, katero zniževanje je trajalo toliko časa, dokler ni nastala kontinuiteta v odtoku in pritoku. Čas, ki ga je bilo za to treba, bi znašal pri odtoku 800 kub. metrov 375 sekund, ali pri povprečnem odtoku dvojni čas, to je 750 sekund ali približno 13 minut. Ta račun se ujema z izjavami očividcev, ki zatrjujejo, da je vodna gladina Poljanščice silno narasla, toda naenkrat se je privalil vodni val, ki je takorekoč v momentu zvišal vodno gladino že itak narasle Poljanščice za 1' do 2 metra. Ta val je trajal približno četrt ure, nakar je začela voda zopet naglo padati. Da pod-prein gorenje navedene številke, sem izvršil še merjenja v profilu približno 1 km pod jezom, to je v onem profilu, kjer so bile izpeljane tlačne cevi elektrarne čez strugo Poljanščice. Največja do sedaj znana vodna višina v tem profilu, ki bi torej odgovarjala izračunani katastrofalni vodni množini 200 kub. metrov na sek., je bila taka, da je bila globočina vode 3.50 m pri širini profila 40 m. Ta višina odgovarja pretočnemu profilu 84 kvadr. m pri omočenem obsegu 40 m. Hitrost vode znaša potemtakem 2.40 m na sek. ter po Kutterjevi enačbi izračunani padec vodne gladine 1.30 pro mile. Pri vodni množini 700 kub. metrov na sek., to je pri množini, ki se je pretakala v tem profilu neposredno po katastrofi jezu, je znašala globočina vode po izjavi ocividcev 650 cm, kar odgovarja pretočnemu profilu 160 kvadr. metrov ter hitrosti vodo 4.4 m na sek. Po Kutterjevi enačbi bi znašal v tem trenutku padec vodne gladine 1.7 pro mile, kar je napram izračunjenemu padcu 1.3 pro mile pri množini 200 kub. metrov na sek. dobro mogoče. Iz tega je razvidno, da je moje številke smatrati za precej računsko zanesljive ter podprte.
Iz teh številk pa je takoj razvidno, za kako ogromno višino je morala narasti voda v celem vodotoku od jezu žirovske elektrarne naprej, ter je takoj razvidno, da je katastrofalne posledice povodnji prišteti precejšnji meri na račun katastrofe žirovskega jezu. Uverjen Sem po študiju na licu mesta, da bi v slučaju, da je obstal žirovski jez, najbrž obstala tudi Gladekova žaga, obstalo bi cevje elektrarne, ter gotovo vsaj nekaj lesenih jezov, ki jih je voda, izvzemši enega (v Poljanah), vse odnesla.
Nadaljna moja opazovanja se nanašajo na nižje jezove v Poljanski dolini od žirovske elektrarne navzdol. Zanimivo je, da je voda popolnoma porušila, ter skoraj brez sledu odnesla betonski jez posestnika Stanovnika v Gorenji vasi, dočim so vsi ostali leseni jezovi ostali takorekoč ne-porušeni. Se bolj zanimivo je, da je betonski jez v Gorenji vasi voda odnesla že prej, ko se je prignal že f-ori navedeni vodni val, dočim so leseni jezovi prenesli tudi izredne vodne množine, nastale po predrtju žirovskega jezu. Toda betonski jez v Go-i renji vasi, ki je bil zgrajen šele lanskega leta po j nekem zidarskem mojstru iz Škofje Loke, je bil naravnost vzor nerazumljive površnosti. Objekt je bil izvršen v nezadostnih dimenzijah, brez podjez-ja, brez zavarovanja z zagatnimi stenami, ter z ne-zadostno fundacijo. Da mora biti tako nestrokovno ter po nestrokovnjaku projektirani in zgrajeni objekt slabejši, kot sicer primitivno, toda strokovno izvršeni leseni jez, je jasno. Dotaknil bi se še vprašanja ekonomije lesenih mostov, o katerih je znano, da jih vsaka povodenj ogroža, toda pridržim si tozadevno študijo za neko prihodnje predavanje.
narooris

. .	Skiadatclj Emil Adamič je zložil osem lahkih
trenutku podrl, ter skoraj brez sledu izginil v va- j moških zborov jia narodno besedilo iz štrekljeve
ljanski Zvone ob njegovi dvajsetletnici. Zbirka iza ide v jeseni v založbi ^Ljubljanskega Zvona«.
»Ave Marija« — 4 Marijine pesmi za mešan zbor, zložil Alojzij Mihelčič. Drugi natis. Odobrenq od preS. knezoškot. ordinariata v Mariboru in Ljub« ljani. Celje 1925. Cena 10 Dni. Dobiva se pri Jugj knjigarni v Ljubljani in v trgovini LeskovŠek iil Goričar v Celju. — Te skladbe, zložene v lahkeii) slogu, bodo zlasti našim podeželskim zborom dobry došle. Vse štiri pesmi diči plemenita melodika M skozinskoz cerkvenem duhu. Tudi v harmoničnent oziru so vse korektne, tako da je težko reči, kateri bi dali prednost. Št. i, 2 in 4 se bodo namah p« vsod priljubile, le št. 3 je za tenor v dveh pred* zadnjih taktih malo visoka (5 zaporednih ges-ov)i Z oziroi« na popolno stagnacijo in neplodovitos"! naših cerkvenih skladateljev (izvzemši Premrla^ Sattnerja in dr. Kimovca) so te pesmi posebno dol brodošle in smo g. Milielčiču hvaležni, da se ji zopet oglasil in nam podal sicer majhno, a ljubki zbirko, ki zasluži priznanje in toplo priporočilo.
Turistika in šport.
MEDDRŽAVNI LAHKO ATLETSKI MEETING N4
DUNAJU.
Avstrijska lahkoatletska zveza je priredila ti soboto in nedeljo v proslavo petindvajsetletni^ svojega obstoja velik lahkoatletski meeting, na ka< tereni so nastopile lahkoatletske reprezentanci Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Avstrije. Za prireditve je vladalo razmeroma veliko zanimanje; prisostvovalo jim je do 10.000 gledalcev, med njimi oficijelni zastopniki raznih držav tij oblasti. V jugoslovanskem teamu sta nastopila tudi dva ljubljanska atleta, dr. Perpar in Valtrič, ostali so pripadali večinoma zagrebškim klubom, moč« nejše zastopan je bil še Vel. Bečkerek, ki je po« stavil 3 tekmovalce.
Koncem tekmovanja v soboto je zavzemala vo dilno pozicijo Madžarska, v nedeljo pa jo je prekosila Nemčija, ki je dosegla v celotni klasifikaciji prvo mesto z 69 točkami. Za njo so se placirauj Madžarska (65.5 točk), Češkoslovaška (38.5), Av-J strija (15) ter končno Jugoslavija (7). Podrobne« rezultate, ki so deloma izvanredno dobri, prineso-i mo jutri. Za Jugoslavijo je dosegel edino prvo me-* sto Ambroszy (Bečkerek) v metu krogle s 13.74 m-V splošnem so Jugoslovani dosegli mnogo manj kot je od njih pričakovala posebno domača javnost. Neuspeh omili vsaj nekoliko okoliščina, da nism« mogli poslati na tekmovanje vseh svojih najboljši] moči.
NOGOMET.
V	Ljubljani se je odigrala v nedeljo poelerH nja prvenstvena tekma sezone 1921-25, in sicer kvalifikacijska tekma za prvenstvo II. razreda nogo« metno porlzveze med SK Slovanom, prvakom ijub-Ijanskega II. razreda, ter SK Ptujem, prvakom ma* riborskega II. razreda. 9 prvenstvom II. razreda jej zvezano napredovanje med podzvezne prvorazredna klube. Tekma, ki je bila mizerno obiskana — nal igrišču ni bilo niti 100 gledalcev — je nudila slabi šport. Zmago je dosegel taktično daleko boljši in( boljše vigrani Slovan v razmerju 3 :0. Obe moštvi! sta igrali trdo, na tehnično stran igre se z nobene! strani ni polagalo mnogo pažnje. Ptuj je bil Izrazito slab v obrambi, prav dober pa je njegov^ srednji krilec Iiaumgartner, ki je znatno nad kril jen val ostale igrače obeh moštev. Ugodno se je op a-žala nadalje tudi leva stran Slovanovega forwardaj z dobro izpeljanimi napadi.
Tekine za juniorski pokal SK Ilirije so se na« daljtvale v soboto in nedeljo na igrišču Ilirije. Oi sobotni tel,-mi med Hermesom in Reko, M je zaključila s 5 : 2 za Reko, smo že poročali. V nedelj dopoldne je zmagala Ilirija s 5 :0 nad Olimpom, potom ko je izpadel I. polčas neodločeno 0 :0. Ju-niorji Ilirije to pot niso ugajali tako kot v prejšnjih' igrali. Posebno slab dan je imel notranji napadalni trio, ki je skazil v prvem polčasu nešteto zrelih', situacij. Olimp je podal izredno požrtvovalno igrej ter mnogokrat ogrožal gol Ilirije; tehnično je zaostajal za Ilirijo. — V prihodnjem kolu 2. avgusta se sestane Ilirija s SSK Mariborom, zmagovalec dobi v končni tekmi dne 9. avgusta za protivnika SKi Reko, ki se je z zmago nad Hermesom že v soboto kvalificirala za finale. — Prihodnjo kolo bodal najbrže spremljale tekme za utešno darilo med-klubskega odbora med moštvi, ki so izgubili v tekmah I. iu II. kola in ki jih hoče m. o. te dni na^ knadno razpisati.
V	Zagrebu so zmagali dunajski Amaterji nad Concordi jo z 2 : 0 in 5 : t). Gradjanski in HAŠK sta igrala prijateljsko tekmo z izidom 2 : 2. Tudi v Zagrebu so bile tekme zelo slabo obiskane, dokaz, da poletni meseci niso prikladni za nogometne priredi! ve.
zbirke in jih jc poldonil pevskemu društvu >Ljub-
Izgubila se je v petek od trga do Karlov, ske ceste knjiga odjemalcev. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na policiji
Otroke kapitane diranta.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Razume se, da je bilo v takem ozemlju kaj težko najti pot. Skoro neprestana razburkanost andskega ogrodja jo često skrivi, zapelje, in značilnejši predmeti, po katerih se ravnaš, niso več na svojem mestu. Vodnik ce je često ustavljal, obotavljal, pogledoval okrog sebe. motril obliko skal, iskal v krhkem kamenju indijanskih sledov. Vsaka orientacija je poslala nemogoča.
Glenarvan je sledil vodniku korak za korakom; razumel jo, čutil je njegovo naraščajočo zadrego pri težavnem potu; ni si ga upal spraševati, ker je misiji, da jo /, rnezgarji tako kot z mezgi, da se je bolje prepustiti njih instinktu kot pameti.
Tako je vodnik blodil na slepo srečo še več kot eno uro in se vzpenjal v vedno višje in višje gorske pasove. Nazadnje pa se je moral kar kratko in malo ustaviti. Znašli so se na koncu ozke doline, ene od
oni;
:;<jtc
c, ki jim pravijo Indijanci »špranje«.
Navpična stena iz porfirja je zapirala pot. Potem ko i • zaman iskal izhoda, je vodnik razjahal, pre-kri'/:d roke in čakal. Glenarvan se mu je približal. •Vii smo zašli?« je vprašal. .>;•. mylordj« je odgovoril vodnik.
Pa vendar nismo na anktškem prelazu?
—	Smo.
—	Ali se no motite?
—	Ne motim se. Glejte, tu je ostanek ognja, ki so ::• pri njem greli Indijanci, tamkaj pa so sledovi] ki :;:> ,ih pustile njih črede konj in ovao«
—	Torej so šli do teši notil „
—	Da šli so, pa ne bodo hodili več. Zadnji potres je onemogočil prehod ...
—	Za mule, je odgovoril major, ne pa za ljudi.
—	Hm, to je pa vaša stvar, je pripomnil vodnik. Storil sem, kar je bilo v mojih močeh. Jaz in moje mule smo pripravljeni, da se vrnemo in poiščemo kak drug prehod preko Kordiljer, če vam je drago.
—	In to nas zakasni?
—	Vsaj za tri dni.
Glenarvan je nemo poslušal vodnikove besede. Jasno je bilo, da je imel katapas prav. Njegove mule niso mogle naprej. Ko je bila izgovorjena beseda, da se vrnejo, se je Glenarvan obrnil k tovarišem in jim dejal:
>Ali hočete čez greben za vsako ceno?
—	Sledili vam bomo, je odgovoril Tom Austin.
—	Ali pa vam kazali pot, je pristavil Paganel. Za kaj pa gre pravzaprav? Preplezati greben, čigar vzhodno pobočje je neprimerno zložnejše in prehod-nejše! Potem pa najdemo argentinske vodnike, ki nas popeljejo skozi pampe, in urne konjiče, ki so navajeni dirjati po ravnini. Naprej torej, kaj ce obotavljamo!
—	Naprej! so klicali Glenarvanovi tovariši.
—	Vi nas nočete spremljati? je vprašal ta vodnika.
»Jaz vodim mule, je odgovoril mezgar.
—	Kakor vam je ljubše.
—	Saj bo šlo tudi brez njega, jih je osrčeval; na drugi strani tega zidu najdemo antuško stezo. Moja častna beseda, da vas popeljem v ravnino tako naravnost kot najboljši kordiljerski vodnik.«
Glenarvan je naredil račun z vodnikom in ga odslovil, njegja, njegova pcifcka in njegove mule. Orožje, priprave in nekaj živeža so porazdelili med vseh sedem popotnikov. Vsi so bili enih misli, da jc kar takoj nadaljevati plezanje in potovati, če bi bilo treba, tudi nonoči. Po levem pobočju &o Je vila strma
stezica, po kateri mule ne bi mogle. Težave so bile velike, toda po dveiirnem trudu in iskanju se je četa znašla zopet na anluški cesti.
Tedaj so bili v takozvanem pravem andskem pasu, ki ni več daleč od glavnega grebena, toda po kaki utrti stezi, po kakem prehodu ni bilo ne duha ne sluha. Potres je bil ravnokar premetal vso pokrajino, treba je bilo stopati vedno više in više proti vrhovom. Paganel je bil ves iz sebe, ker ni našel proste poti, vedel je, da jih čakajo strašni napori, če hočejo priti na vrh And, kajti njih povprečna višina je 3500 do 4000 metrov. K sreči je bilo vreme ugodno, nebo čisto, letni čas kakor nalašč. Pozimi, od maja do oktobra bi bilo tako plezanje naravnost blaznost: straSni mraz ubije hitro popotnika, če mu pa uide, ga zalotijo :>temporalk, neka vrsta viharjev, ki divjajo I>o teh krajih in vsako zimo napolnijo s trupli kordi-ljerska brezdna.
Plezali so vso noč; vzpenjali so se rta skoro nedostopne planice, preskakovali široke in globoke špranje; roka podana roki je nadomestovala vrv, na-mest stopnic so bila ramena. Ti neustrašeni možje so se zdeli kakor četa cirkuških klovnov, ki se z blazno naslado igrajo svoje zračne igre. Sedaj je prišla prav Mulradyjeva moč in Wilsonova spretnost. Oba sta Imela priložnosti več kot preveč, da sta se izkazala, junaška Škota sta delala za štiri. Brez njune požrtvovalnosti in brez njunega poguma bi mala četa večkrat ne mogla naprej. Glenarvan ni izgubil izpred oči mladega Roberta,ki sta ga mladost in živahnost spe-ljavali v neumnosti. Paganel je šel naprej s prirojeno francosko neučakanostjo. Kar pa zadeva majorja, se je gibal le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno, nič več, nič manj, stopal je kvišku skoraj nezaznavno. AH je sploh vedel da pleza že par ur? Niti to ni gotovo. Morebiti si ie v resnici mislil, da se spušča v: dolino.
(Dalje sledi.1
rs
1*1
>M .2,
v
M
S M
S
• rt -91 ** c-d
co
a
5»
trn
® > «
s, s n »a s 55 .•g
S d
cfl . fl-1
a> <o >3 S > . O'
>N g/3 S
^ <u of
o> £ š r
O O >>§
o g
«id S ^ d
sili

c—
Stran 6.
SLOVENEC, dne 28. julija 192K
Btor. 997.
Gospodarstvo.
GOSPODARSKA KRIZA V EVROPI.
Že delj časa govore poročila iz Londona o težki krizi v premogarstvu Anglije. Do 31. julija t. 1. mora priti do sporazuma med lastniki premogovnikov in rudarji, v nasprotnem slučaju se ustavi ves obrat v premogokopih Anglije, ki štejejo 1,200.000 delavcev. Voditelji angleških strokovnih organizacij poudarjajo, da bodo solidarno z rudarji nastopili tudi železničarji in transportni delavci. Angleški delavci vedno bolj poudarjajo mednarodnost svojega boja.
Ravnotako poročajo tudi iz Pariza, da so tudi francoski rudarji stavili ultimat, da se ne sme znižati obstoječih plač.
Francoskemu kakor tudi angleškemu premogarstvu dela največjo konkurenco repa-racijski premog iz Nemčije. Upoštevati je treba n. pr., da je Anglija pred vojno izvozila v Francijo 13 milijonov ton premoga, sedaj pa Francija dobiva reparacijski premog iz Nemčije. Pa tudi francoska domača produkcija je ogromno narasla in sedaj nakopljejo v celi Franciji več premoga kakor pred vojno. Premogovniki severne Francije — uničeni v svetovni vojnii — producirajo sedaj več kakor leta 1913.
Na Poljskem je bilo prvo delo novega kar-Ma premogovnikov znižati produkcijo.
Iz porurskega ozemlja prihajajo dan na dan poročila o zaprtih cehah.
Tudi v drugih panogah angleške industrije je kriza. Angleški izvoz se nikakor ne more razvijati. Tako je zadnji teden industrija volne odpustila čez 200.000 delavcev. Nadaljne redukcije delavstva pričakujejo.
Iz teh izvajanj je razvidno, kako se po eeii Evropi, ki je potrebna živega gospodarskega delovanja, vedno bolj širi gospodarska kriza.
Dostava voz za prevoz drv. Zbornica za ' trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opo-i zarja vse interesente na potrebo, da se izvrši } prevoz drv za kurjavo v toku mesecev avgu-i sta in septembra t. 1., ker je v izvozni sezoni I računiti z velikim pomanjkanjem vagonov in ! bo ves vozni park uporabljal v prvi vrsti ! za prevoz kvarljivih poljskih pridelkov itd.
Da se izognejo poznejšim neprilikam in pri-! tožbam, je v interesu trgovcev s kurjavo, da pravočasno disponirajo na svoja oddajna skladišča za zimo potrebne količine kurjave.
Konkurz. O imovini Ivana Bračka, trgovca v Gornji Radgoni, je razglašen konkurz.
Potrjene poravnave. Potrjujejo se poravnave: France Pijavi, trgovec v Dramljah, in upniki 35 % kvota na glavnici, obrestih in stroških do 24. marca 1925 plačljivih v šestih enakih mesečnih obrokih; Robert Bacho, trgovec v Dačjem, in upniki za 25 % njih terjatev, plačljivih do 1. maja 1925; Adolf Selin-schegg, trgovina z mešanim blagom v Ptuju, in upniki za 75 % njih terjatev, plačljivih v treh enakih obrokih.
Konkurzi v Sloveniji v prvi polovic leta 1925. V prvih 6 mesecih t. 1. je bilo v Sloveniji razglašenih 42 konkurzov napram 15 v dragi polovici lanskega leta in 15 v prvi polovici lanskega leta.
Stanje, hmelja. Iz Žalca poročajo, da se je stanje rastlin v splošnem izboljšalo, ker je nastopilo dolgo pričakovano poletno vreme in ker je zadosti moče; posebno je napredoval srednje zgodnji hmelj, ki ga dosedaj še niso napadle listne uši, in kaže mnogo obetajoč cvet. Pozni hmelj se je tudi izboljšal, vendar prepozno. Splošno se opaža, da zaostajajo nasadi blizu gozdov in vode za drugimi. Pritožujejo se. nad slabim napredovanjem dveletnega hmelja. O trgu ni dosti poročati, trguje se le z malimi količinami.
Poštna hranilnica v mesecu juniju t. 1. Po
uradnih podatkih je bilo 81. maja t. 1. v celi državi 11.750 poštaočekovnih računov; njih število je dne 30. junija t. 1. naraslo na 11.852. Začetkom junija t. 1. je bilo pri ljubljanski podružnici 4115 računov, dne 30. junija pa 4131. Stanje vlog je bilo 30. aprila 1925 pri ljubljanski podružnici 48,151.843 Din. dne 31. ma-| ja 1925 pa 62,355.628 Din. V celi državi je bilo vlog 31. maja t. 1. 257,283.283 Din, dne | 30. junija pa 241,877.395 Din. — Vplačil se je v juniju t. 1. izvršilo 342.915 v znesku 1496 ; lilijonov Din, izplačil pa 145.216 v znesku 1511 milijonov Din. Skupni promet je torej znašal 3007 milijonov Din (v maju 2992 mili-zonov Din), od tega odpade na promet brez gotovine 1321. milijonov Din ali 44 odstotkov (v maju 1279 milijonov Din).
Produktna borza v Belgradu. Iz Belgrada javljajo, da je dne 27. t. m. začela poslovati produktna borza.
Kovanega denarja še ni! Ko smo pred kratkim poročali, da je prispela na Sušak večja količina kovanega drobiža, smo bili iz-nenadeni, ker ga niso dali v promet. Pravzaprav pa so takrat pripeljali samo nove lOOdi-narske bankovce Narodne banke. Kovani denar pride šele začetkom meseca avgusta.
Postna hranilnica v Češkoslovaški. Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaški ministrski svet v principu odobril zakonski načrt o ustanovitvi poštne hranilnice v Češkoslovaški.
Žetev na Ogrskem. Uradno računajo, da bo letošnji pridelek pšenice dal 1,700.000 ton napram 1,400.000 tonam lani.
Žetev v Rusiji in izvoz. Iz Moskve poročajo, da ceni centralni statistični urad žetev na 4025 milijonov pudov (pud ima 16.38 kg). Splošno računajo, da bo za izvoz preostala t milijarda pudov žita. Izvozilo se bo lahko: 400 milijonov pudov pšenice, 70 milijonov pudov rži, 172 milijonov pudov ovsa, 126 milijonov pudov koruze.
BORZA.
Ljubi)***. 91. JvtiJu.
DBNAB.
Zagreb. Italija 207.65-210.6ft (206450), London
275.25--277.25 (277), Newyork 56 60—57.50 (66.96); Pariz 274.25— 276.25 (269), Praga 167.62—169.62 (169), Dunaj 7.95—8.05 (8), Ziirieh 1102.60-1110.6(1 (110.05).
Curih. Belgrad 9.05 (9.05), Italija 18.75 (18«),
London 25.015 (25.01), Newvork 515.50 (515.12), Pariz 24.30 (24.30), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.50 (72.40).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Budimpešta
130.80, London 34.55. Milan 25.99, Newyork 70.95, Pariz 33.45, Varšava 13.35. Valute: dolarji 70.40, angleški funt 33.45. lira 27.—, dinar 12.47, češkoslovaška krona 21.0025.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. 7 % invesl. posoj. 67—68, vojna odškodnina 245—248, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna banka 225—238, Merkantilna 101—105, Praštediona 810—820, Slavenska 67 den.. Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 104—131, Trbovlje 345—350, Vevče 100—110, Nihag 45 bi., Stavbna družba 165—180, 4 lA% zastavni listi 20 den., \ 14% kom. zadolžnice 20 den.
Zagreb. Hrv. eskomptna 109—110, Kreditna, Zagreb 106—110, Hipotekama, Zagreb 59.50—60. Jugobanka 98—99, Praštediona 815—820, Slavenska 65—66, Ljubljanska kreditna 235, Eksploatacija 71 do 71.50, Šečerana 490— 495, Nihag 41—42.50, Gutmann 385—395, Trbovlje 345—350, Vevče 109, Slavonija 44—45, 7 % invest. posoj. 67, vojna odškoo nina 285—260.
Dunaj. Živnostenska bajika 61.91, Alpine 32.20, Greinitz 13.40, Kranjska industrijska družba 40, Trboveljska družba 44.11, Hrvatska eskomptna banka 13.40. Leykam 17.10, Jugoslovanska banka 11.80, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 70, Gutmann 62.50, Mundus 90, Slavex 17, Slavonija 53.50.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Antene, fco meja 620 bi., deske, 20, 25 in 30 nim, monte, fco meja 500 bi., hrastove vozovne deščice, I., II.. 43 mm, 2.65 m, 53 mm, 2.85 m, fco meja 1350 bi., bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. postaja, 4 vag.. zaklj. 19. Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans. 400 bi., pšenica bačka, nova, par. Ljubljana 360 b!.. oves, novi, bački. za avgust, par. Ljubljana 265 bi., koruza bačka, par. Ljubljana 225 bi., laneno seme, fco Ljubljana 500, 545, krompir novi, fco štajer. postaja 78 bi.
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev UJiOTlM BARAGA Ljubljana,
Šelenburgova ulica St. 8/1
Telefon Stev. 9«0
MALI
Vsaka drobna vrstica Din l'SO ali vsaka beseda SO par. Naj manjši 3 Din. Ogla«! nad devet vrstic se računajo više. Zo odgovor znamko!
S oho v novi hiši Vajenca
Iščem POSTREŽNICO
(kuharico) za čez dan. - Naslov v upravi pod št. 4914.
Učenka
te sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. — F. PANGARTNIK — Lukovica.
Dekle
vaiena kuhanja, šivanja in drugih hišnih del, išče službo. - Ponudbe na upravo lista pod šiiro »Poštena«.
Kurjač in gaterisi
za parno žago v Slavoniji, ee iščeta. - Ponudbe na: »Parna pilana, Novska — Slavonija«.
Brezplačno nudim
inštrukcijo
1z matematike ali pisarniško delo tistemu, ki mi preskrbi drui. stanovanje. Ponudbe na upravo pod »Drž. uradnik«.
UČENEC
poštenih kmečkih staršev, zdrav, krepak, s primemo šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. — Stanko Jutraž, Trebnje, Dolenjsko.
Proda se
večja množina bukovega in drugega LESA, porabnega za oglje, drva in h 1 o -d e. Istotako večja množina hrastovih debel. Pojasnila pri Župnijskem uradu Marija Reka, p. Št. Pavel pri Preb.
Stanovanjska HIŠA
NOVA, naprodaj (zidana 1924), z lično ograjenim vrtom, pri Dev. Mar. v Polju, pripravna za vpokojen-ca. Stanovanje takoj na razpolago. - Več se izve pri POTUŠEK, D. M. Polje 47.
Zahtevajte
pokalice
(Kracherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje
Emil Morš
sodavičar, Kette-Murnova c. štev. 11 (Martinova cesta).
I? POrO najnovejša dirkal-
rieid na DVOKOLESA,
lahka, luksus, so došla. Motorji znižane cene. - »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3419
Otroški voziček
dobro ohranjen, se po nizki ceni proda od 2—5 pop. -Cesta v Rožno dolino, baraka na nemškem drsališču.
Sred. velik lokal
za prodajo moke na prometnem kraju v Ljubljani, se vzame t nafem. . Ponudbe na upravo »Slovenca" pod »Valjčni mlin«.	4911
NAPRODAJ JE
več žel. KANDELABROV za plin in zraven spadajoče steklene krogle. - Istotam se proda več železnih vrtnih STOLOV in železje za velik gostiln, štedilnik. — Ogleda se v hotelu »Južni kolodvor« — Miklič.	4912
Naprodaj kompletno
kleparsko ORODJE
event. se lahko izvršuje obrt istotam. Cena po dogovoru. Ponudbo pod šifro: »Dolenjska« štev. 4876 na upravo »Slovenca«.
I/lavir dobro ohranjen,
IV lOV II ceno naprodaj. -Naslov v upravi pod št. 4916,
Strešni stol, 23 m dolg, 11 m širok, je po nizki ceni naprodaj v Mengšu štev. 85.
dobi, kdor posodi 2900 Din.
- Naslov pove uprava lista pod štev. 4880.
GOSTILNIČARJI!
Velik, lep, godb. avtomat z elektr. pogonom, oddam radi pomanjkanja prostora za zelo nizko ceno. Tudi avlo-■ mate na utež oddam zelo ! ceno. - Rasberger, Ljubljana, ' Tavčarjeva ulica 5. - Zaloga gramofonov, plošč itd. 4811
za sedlarsko obrt, 14 — 15 let starega, močne narave, sprejme takoj z oskrbo v hiši Franc ISKRA, Sap it. 14 — Vrhnika.	4888
PRODAJA VINA!
Večje količine
starih in novih vin
iz lastnih vinogradov proda; Ravnateljstvo nadpiskupskih dobara, Zagreb, Vaška ul. 73.
Zastopstvo za Jugoslavifo: Liublfana. ^eleMrgo^a 7. hiša Jadranshe banhe.
, najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-• bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
f j , električne centrale, električne železnice, cuk-UiduS. rarne) pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
Zahvala.
Vsem, ki so nam s svojim sočustvovanjem, z izrazi iskrenega sožalja ter s svojo nepričakovano veliko udeležbo na zadnji poti nepozabne soproge, oziroma sestre, gospe
soproge poručnika
skušali lajšati neznosno bol, se tem potom kar najiskreneje zahvaljujemo. — V srcih vseh, ki so blago in nepozabno pokojnico poznali, ji bodi ohranjen blag spomin.
Ljubljana, 26. julija 1925.
JURIJ LEVOVNIK, poručnik,
za vse sorodnike.
ANTON KAJFEŽ
veleindustrijalec
FRANČIŠKA KAJFEŽ roj. LEGAT
POROČENA dne 27. julija 1925 ŽIROVNICA LJUBLJANA KOČEVJE
Za izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih in tranzitnih carinski manipulacij se priporoča
DRAGOTIN ŠTRUCELJ
carinski posrednik Ljubljana, Dunajska cesta 33/1 (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. Intervencije in reklamacije najkulantneje. Zmerne cene I	Zmerne cene I
za
ftm&o in Zšttiin?eite države

NAJNOVEJŠIMI EKSPRES PAROBROPI
3 hral na leden
Iz Eherbourga • flntwerpena - Hamburga - Llverpoola.
Hajbrža zveza z vsemi mesti Hanade in Zied. držaj.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
CANADIAN PACIFIC
LJUBLJANA, JOS. ZIDAR, DUNAJSKA C. 31
ZAGREB, Petrinjska ulica 40 ■nnHmHnnBBmHB
Suha bukova drva
odrezki od parket in žage se prodajajo tudi manjše količine po znižani ceni, dokler traja zaloga. — Drva 1 m dolga 15 Din za 100 kg. — Drva kratka (takoj porabna za štedilnik) 20 Din za 100 kg franko skladišče. — Na željo dostava na dom po lastni ceni.
IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, LJUBLJANA, Metelkova ulica 4.
25% znižane cene ! 1K.
» »
sPBditni zavod za trgovino in industr
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslop)u)
Smm
Obrestovani vlog, nakup in produ'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, predujem! in Hreditl vsak vrste, eshampt in inhaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, sofe-deposltl itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. 40, 457,548,805,806
Izdaja konzorcij >SlQvenca<.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.