Naročnina listu ; == Celo leto . . K 1(>— Pol leta . * „ 5-— Četrt leta . . „ 2'50 Mesečno • . „ 1'— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15'— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserat! alioznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravnišivo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Dogodki na Rusko-Poljskem. Rusi y veliki premoči. — Pri Varšavi, Novo-Georgievskem in Ivangorodu Rusi udrli čez Vislo. — .Avstrijci in Nemci se umaknili. — Avstrijci pri Radomu ustavili. — General Hindenburg bo zbral avstrijsko-nemške čete na drugem torišču. — V Galiciji nobene izpremembe. — Le pri Drohobiczu Rusi prodrli proti Karpatom, a bili odbiti. — V izhodni Bosni Srbi do zadnjega pregnani. — Srbska pokrajina Mačva v naših rokah. — Sarajevo odprto. — Avstrijska ladja obstreljuje Lovčen. — Na francosko-nemškem bojišču borba vedno srditejša. Vseh mrtvih dan. Letos kosi neusmiljena smrt z veliko koso. Solze zaostalih bi lahko napolnile potoke. Na Vseh mrtvih dan bo nenavadno veliko svežih grobov in ob njih bodo stale jokajoče matere, neutolažljive žene, zapuščeni otroci, nesrečne neveste. Ne v istini, ampak v duhu se bodo postavljali žalujoči zaostali oo sveže grobove.! Kajti večino dragjih rajnih je našla smrt na bojiščih. Daleč, daleč' proč ,od domovine krije hladna zemlja junaška trupla. Naše misli bodo romale tje na bojna polja,, le naše solze bodo rosile domačo izemljo. Kakor, plamenčki dušinodanskih lučio nemirno koprnijo proti nebesom, tako bodo naše vroče molitve nomale preko bojišč in se dvigale k Bogu. Veliko žalosti bo letos na vseh mrtvih dan, veliko solz, a tudi Veliko pobožnih misli in molitev. Toda brezmejni žalosti se ne smemo udajati! Gospod je dal, Gospod je vzel, blagoslovljeno bodi njegovo ime. Oče, ki si izgubil svojega sina, vzravnaj se zopet in bodi tudi v žalosti močan! Izjokaj se, tiho in globoko, a v svojih mislih se ne upiraj Bogu in se ne huduj nad njim! Žena, išči poguma, ako je tvoj mož izkrvavel na (bojnem polju. Zaupaj trdno v Boga, ki tolaži in pomaga vdovam ,ter sirotam! Sestra, ne izgubi veselja do življenja, ako ti je sovražna, Krogla vzela tvojega brata! Jokaj Jza njim, a tolaži te naj zavest, da se nad zvezdami zopet najdemo in vidimo! Nevesta, udaj se* in ukloni ponižno božji volji, ako ši Izgubila dragega zaročenca, naj počiva junak v miru, ne vznemirjaj ga s svojo nevoljo! Vsi ostanimo močni in potrpežljivo prenašajmo, kar nam je Bog naklonil! Oklepajmo se svojega Boga in zaupajmo v Previdnost božjo, ki vse prav LISTEK. Koliko mrtvih, koliko ranjenih? Opetovano se je od mnogih strani1 zatrjevalo, da se je v sedanji svetovni vojski poslabšalo razmerje glede števila mrtvecev in rajnjencevi. Že v drugi 'polovici 18. stoletja se je dosledno računajo, da pride nat vsakega ^usmrčenega vojaka 4—5 ranjenih vojakov. iTudi v vojskah izza Napoleonove dobe je bilo is|to razmerje, kakor v vojsikahj v letih 18591, 1866, 1870-71 in 1877-78. Seveda je bilo tudi v teh vojskah nekaj slučajnih izjem, tako na primer je bilo v bitkah ob rekah Moskva in Berezina ter v j bitki pri WafterloHi neprimerno mnogo (več mrtvih, kakor ranjenih, toda izjeme se najdejo v vseh rečeh in v vseli'časih. Tirditev pa, da je sedanja svetovna vGj-ska mnogo krvavejša, kakor so bile vse poprejšnje, k sreči ni resnična. Neki Švicarski statistik je objavil v uradnem listu sledeče: Do dne 10, oktobra je bilo. objavljenih 47 pruskih, 23 bavarskih, 26 saksonskih in 32 virtemberških seznamov o izgubah na bojiščih. V teh uradnih izkazih je navedenih 45.000 vojakov, katere pogrešajo, 31.650 mrtvih in 149.350 ranjencev. Število glede razmerja je torej ravno tako, kakor v dosedanjih vojskaji, namreč 5 ranjencev pride na 1 mrtveca, ni tedaj prav nobenega povoda, da bi se to razmerje v teku prihodnjih bojev ,v tej svetovni vojski poslabšalo. Angleški seznami izgub segalo do dne 18. oktobra. Izgube Angležev znašajo 33.031 mož mrtvih, ranjenih in ujetih (vojakov. Med stori. Gospod je dal, gospod je vzeli, blagoslovljeno bodi njegovo ime! Vseh mrtvih dan je letos dan velike žalosti, a naj bo tudi dan gorečih molitev in trdnega zaupanja v božjo Previdnost! _________ Ävstrijsko=rusko bojišče. Maribor» 29, oktobra. Na It usko-P olj s kem so se avstrijsko-nemške čete, stoječe pod poveljstvom generala Hindenburga, umaknile ! Že dne 27. oktobra je memški vojni stan poročal: ^Severno od Ivangoroda so prekoračili novi ruski armadni zbori reko Vislo.“' A. poročilo istega vojnega stana z naslednjega dne. 28. oktobraj, se že glasi, da so se avstrijsko-nemške čete na Ruskern-Poljskem umaknile in da se. bodo na drugem prostoru na novo razvrstile. Skraja so imele avstrijsko-nemške čete na Ru-sko-Poliskem marsikatere uspehe. Prodrle so blizu do Varšave ter obstreljevale predutrdbe. Tudi pred I-vangorodom so že stale /naše in nemške čete, razstavljene ob straneh železnice, ‘ki vodi v Radom, ter obstreljevale trdnjavo. Po neuradnih poročilih so žo padle tri ivangorodske utrdbe. Toda, zadnje dni ,so, kakor poročat glavni gtan, z dne 27. t. m., Rusi udrli z močnimi krdeli čez Vislo. To se je zgodilo pri Nowogeorgfijewsku, Varšavi in Ivangorodu in sicer v takem številu, da so Rusi lahko pričeli z obkoljevalriimi operacijami. Kakor hitro je avstrijsko-nemško poveljstvo spoznalo to premoč in opazilo obkoljevalne namene, je dalo ukaz za umikanje. (Naša, nemška in ruska, poročala, vsa soglasno poročajo, 'da smo se umaknili v redu in da nas skraja soviražnik niti ni zasledoval. Toda avstrijske čete se ocividno niso bai celi črti umaknile, ker Iso med umikanjem dobile nova o-jačenja. Gotovo so se pri Radomu ustavile zasledujočemu sovražniku. Ali se je, to zgodilo,( ker so došla mrtvimi je tucji 1 general. V teh seznamih so navedene le izgube v bojih v Franciji in Belgiji, izgube Angležev v raznih bojih v naisdMha so se vršili ob južnem, krilu naš® pred Przemyslom stoječe bojne èrte, pri Starem Samboru. . Stary Sambor je točka, kjer se lomi ruska, crta. ki se razteza od Medyke do Starega Sambora v smeri od severa na jug, tu pa se bkrene proti izhodu. Prebitje ruske fron,te pod Stteirim Samborom bi začelo katastrofo za vso rusko defenzivo na tej črti. Zato pritiska naša armada talko |silno baš na tej točki na Ruse. zato se tu branijo Rusi z vso obupno- Btj° Toda ker se Rusi nap tej jtoöki tako trdovratno branijo, je naše vojno vodstvo pripravilo tudi napad od 'nga. to je iz Karpatov. Za, to določene čete so do sedaj v nenavadno težavnih razmerah in neprestanih boiih na visokem gorovju s izvrstno in častno rešile svojo nalogo. Na skrajnem izhodu je prva kolona dosegla dne 20. oktobra Sereth, dne 22. oktobra pa že Cernovice: (druga kolona dne 20. oktobra, Wiznie ob reki Czeremosc, dne 26. oktobra Zalueze pred Snia-tynom ob Pruthu; tretja kolena je bila dne 16. okt. pri Cieloni in je dosegla dne 26. oktobra Pasiecno, jugozahodno od INadworpe., Četrta kolona, ki je stala dne 5. oktobra, pri Slajwskli, dne 16. oktobra pri Skole, dne 17. oktobra pri Lubiencih, dne 18. oktobra pri Orowu. se je najbrže dne 20. oktobra; Udeležila bo;ev pri Stryju. Peta kolona je pa odrinila dne 9 oktobra iz Turkje, se uspešno bojevala, pri Podbuzu, in prišla dne j21. oktobra v Drohobycz. Tu vidjimo dolgo verigo, ki je prodrla deloma do i Prutha in tudi že do važnih točk ob Dnj,estru. A kako močne so te čete, se ne jmore reči. Vsekakor pa moralo biti preeei številne, da so mogle v tako kratkem času in v tako težavnih razmerah izvršiti * svojo nalogo. Namen teh šil je, priti sovražniku v bok in za hrbet. Najtežja naloga jih pa še čaka, namreč: prekoračiti D niest r z njegovimi( zelo močvirnatimi bregovi. Ko se'bo tem četam posrečilo priti čez reko Driestr. bo do gotovo zelo uplivalo na rusko bojno črto izhodno od Przemysla. In najbrže bo še le takrat padPla odločitev za Galicijo. Naše uradno poročilo o umikanju. Dunaj, 28. oktobra. Na Poljskem so se morale nemško-avstrijske čete izogniti novim ruskim četam, ki so došle iz Ivan-goroda, Varšave in Novo-Georgievskega. Prej so v večdnevnih bojih z uspehom odbile vse ruske napade. Rusi še niso pričeli zasledovati. Brez težave so se nemško avstrijske čete odstranile. Položaju primerno se bodo na novo razpostavile. Rusko uradno poročilo o našem umikanju. Ruski generalni štab objavlja: Dne 2B. in 24. oktobra je ruska armada na več krajih porazila nemško predstražo ter zasedla postojanke ob rekah Raw-ka, Skierniewka in Rylka. Mesta Lowicz, Gierniewi-ce, Rava smo zavzeli z vročimi bajonetniini juriši. Avstrijci, ki so se skupno z Nemci umikali ob cesti v Radom, so med tem dobili nove čete na pomoč. Izrabljajo gozdnato in hribovito pokrajino ter se trdovratno branijo pred našimi napadi. Boji na tem mestu so zaposlili vedno večje število čet. Dobili smo veliko ujetnikov in nekaj strojnih pušk ter topov. Ob Sanu in južno od Przemysla se boji nadaljujejo. V Cšaliciii se tie umikamo! Dunaj, dne 28. oktobra. Avstrijski generalni štab razglaša: V Galiciji se tudi včeraj m dogodilo nič bistvenega. Na nekaterih mestih vojne črte sta se oba sovražnika zakopala. Naši topovi so uničili več sovražnih baterij in opirališč. General Konrad o nalogi naše armade. Iz Curiha v. Svici se poroča, da je načelnik avstrijskega generalnega štaba, Konrad pl. Hötzendori spremei pred kratkim v avstrijskem glavnem taborišču zastopnike izven avstrijskih časnikov. General ie med drugim časnikarje sledeče nagovoril: „Avstrijska armada se bori z veliko sovražno (rusko) premočjo. Izbrali smo si nalogo, Ida hočemo Ruse samo zadrževati. Le poročajte resnico in pišbe o vsem, kar ste videli. Pustimo naše sovražnike, naj delajo z lažmi. Ta način bojevanja) tj e mogoče z diplomatane strani pameten, a Avstrijci nočemo delati z lažmi. Naša poročila, o vojnih dogodkih naj bodo vedno točna in jasna brez posebnih okratekov in o-vinkarij.“ Ruski načrti v izhodni Galiciji. „Novo Vreme“1 (došlo preko Kodanja) izvaja: Naj se zgodi v tej vojski Rusije proti svojim sovražnikom kar hoče, a izhodna Galicija mora ostati v posesti Rusije. Rusi zapustili več mest v izhodni Galiciji. „Nowiny Wiedenskie“ poročajo: Kolomeo, Bole-chow, Solotwino in /Bitkow je sovražnik že zapustil. Stanje mest je ppenesljivo. V Perehiinsku so dvignili Rusi 4000 K vojnega davka. Iz Jaroslava je do-šel na Dunaj nekdo, k|i poroča, da jet. fmesto zelo tiv pelo. Več hiš je oplenjenih, osobito boljših; na cestah je bilo več roparskih napadov, zlasti žepne ure so Rusi ropali. Kje stoje sedaj Rusi v Bukovini? Iz Dorne Watre se dne 26, oktobra poročaj preko Budimpešte: Rusi stoje zdaj med1 Mahailo in Ra-rancem, kjer so se utrdili., I Očividno se nameravajo ustaviti nadaljnemu prodiranju I (avstrd-ogrskih čet. Nove postojanke ruske armade so oddaljene od Cer-novic 15 do 25 km. Ruski poveljnik v Galiciji. Dunaj, 27. oktobra. „Reichspost“ ima brzojavko iz Genìa: Ro nekem poročilu iz Petrograda se razvija velika bitka južno od Przemysla. Ruskim četam poveljuje general Brussilow. Princ Lobkovic -- padel. Dunaj, dne 27. oktobra. Na severnem bojišču je padel junaške smrti princ Jožef Ferdinand Lobkovic, najstarejši sin bivšega češkega višjega deželnega maršala Ferdinanda Lobkovic a. Padli češki princ je, kakor pišejo češki listi, žrtev ruske drznosti, ki je razpisala za glavo ali pa ujetje kakega avstrijskega armadnega poveljnika 80 tisoč kron nagrade. Nekdo je na severnem bojišču hotel dobiti rusko nagrado in je napadel generala avstrijske |. . , u , divizije. Napad se je ponesrečil, pač pa je padel pod napadalčevo kroglo generalov pribočnik princ Lobkovic. Ruski častnik hvali našo infanterijo. Vojni poročevalec budimpeštanskega lista „Az Ujzag“ je govoril z nekim ujetim stotnikom/ ruskega generalnegla Štaba, kateri se je o kakovosti ruske armade in o ruskih vojakih sledeče izrazil: : iJRes je, da. naša (ruska) infanteria ni tako izvrstna kot avstrijska in da daleč zaostaja za Vašo. A razlika v kakovosti se jvsled naše premoči nad avstrijsko armado izjednači Na tri ruske infantereste pride eden Avstrijec. 'Mi se ne moremo dovolj že načuditi junaštvu Vaše infanterie in ravno vsled tega pozabimo ceniti kakovost in moč ruske in fant e rije. Učinčk sovražnega ognja se na naši strani precenjuje;, naši pešci se ustrašijo .avstrijskih krogel in opustijo nadalljno brambo. Da je to v istini tako, pa nam spričuje veliko število ujetnikov, ki so prišli že dosedaj Avstrijcem v roke. Naši ljudje so dostikrat v boju tako zmešani, da si niti ne upajo svoje puške sprožiti. Naši vojaki niso strahopetni, ampak le prestrašeni,, To je treba pribiti. Nasproti slabim kakovostim našle infanterie pa se Rusi lahko ponašamo z našo kavalerijo,,' kozaki, ki so glavna moč ruske armade. Naša (ruska) artilerija je najboljša na, svetu. Na bojišča se razposftaivi v manjših skupinah in ko zagromi prvi top, se zarije v postojanke, ki so utrjene z okopi.“ 'O generalu BorioeviČu je izrekel Rus sledečo sodbo: „Boroevič je eden n a j s '1 o v i t e ji š i h vojskovodij. Prepričan pa sem, da v Avstriji ni vsaikdo Boroevič, kar me v »neprijetnem ujetništvu Še nekoliko pomirja.“ Varšavo bodo branili do skrajnosti. Krakovo, dne 27, oktobra, V Sosnovicah izhajajoči poljski list poroča z dne 21. oktobra, da so dobili vsi državni uradniki v Varšavi ukaz, da morajo biti pripravljeni na odpoto-vanje. Zapustiti bodo morali mesto v trenotku, ko ne bo nobenega dvoma več, da se bo začelo obstreljevanje mesta. Prebivalstvu, katero bo hotelo zapustiti mesto, ne bodo delale oblasti nobenih težkoč. Na vogalih cest in ulic so nabiti lepaki, v katerih se pravi, da bodo branili Varšavo do skrajnosti. Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, 29. oktobra. Ker je moralo naše (armadno vodstvo poslati zoper Ruse v, Galicijo zelo močno armado, so bile avstrijske čete, ki se borijo proti Srbom in Črnogorcem, že skraja po številu slabejše,» kot čete naših sovražnikov. Srbom se je radi tega večkrat in na več krajih posrečilo, da so udjiflji čez mejo na naše ozemlje. Sploh so 'Srbi taktiko svojega bojevanja zoper Avstrijce uredili tako, da so upadali v manjših gručah v Bosno, Hercegovino in Srem. Večjjm bitkam z izurjeno našo armado pa so se skrbno izogibali, dobro vedoč, da bi Avstrijci s svojim izbornim vojaštvom, dobrimi voditelji, priskrbeli Srbom v kaki večji bitki zaslužen (poraz. Avstrijska bojna črta zoper Srbe se razteza od Uvaca (izhodno od Sarajeva)1 pa ob Drini do njenega izliva v Savo (pri Raiči). 'Samo ta črta je /dolga blizu 200 lan. In Če še pomislimo, da mora imeti naše vodstvo razpostavljena vojaška, krdelai. tudi od izliva Drine tv. Savo, pa ob Savi in Donavi do OrŠove, v/idimo, da bojna Črta zoper Srbe ni mnogo manjša, kot ona, zoper Ruse. Najbolj preporne točke srbsko-avstrijske bojne črte so: od Uvaca do Bajne Bašte ob Drini /(zahodno od srbskega mehta Užice), ter potem od naše trdnjave Zvornik (izhodno od Dolnje Tu- zle) ob Drini do njenega izliva v Savo in od tam do Mitroviče v, Sremu. ,Od Mitroviče do lOršove si Srbi ne upajo upadati na naše ozemlje, ker jim Sava, oziroma Donava delata prevelike zapreke. Najbolj vroči boji 'so sa bili zadnji čas na spodnjem koncu bojne črte, izhodno od Sarajeva. Letam so Srbi prodrli že 20 km pred Sarajevo ter se utaborili na Romanji-planini, odkoder pa so jih naše čete dne 22. oktobra preko Višlegrada in Mokrerpla-nine pregnale na srbsko ozemlje. Redkim našim četam 'so je poisrečilo tudi severno od Viišegradia v izhodno Bosno prodirajoče srbske čete užugati in tako vso izhodno Bosno očistiti sovražnika. Ravno v tem prostoru so naše čete dosegle velik uspeh nad Srbi. Po večdnevnih krvavih bojih so se Avstrijci polastili iJagodine-planine^ to je do 1000 m visok gorski greben med Ljubovijo ob Drini (jugoizhodno od Valjeva) in do naše trdnjave Zvornik. Na1 J agodi n o-planino so spravili Avstrijci sedaj svoje topove, ki bodo obvladali pokrajino proti Valjevu. , Poročila zadnjih dni pa pravijo, daj so naši dosegli tudi v prostoru med Zvornikom, izlivu reke Drine in Mitrovico ob Savi važne uspehe. V noči od pretečene sobote na nedeljo, dne 25. oktobra, so napravili naši vkljub močnemu sovražnemu obstreljevanju, na zahodni strani Mitroviče Vi Idve in pol uri pontonski most čez Savo, po katerem so naše čete prišle na drugi breg Save |i;n tam zasedle srbsko Miitrovico. Tako se je sedaj posrečilo avstrijski armadi, da je zasedla več važnejših srbskih postojank v okrožju Mačva, to je v kotu med ‘Drino in Savo. Srbi so se srdito branili, a, so se vkljub vsej svoji hrabrosti morali umakniti pred prodirajočimi našimi četami. S črnogorskega bojišča ni' nobenih ( posebnih poročil. Uradno poročilo. Uradno poročilo o bojih v kotu med Savo in pa Drino, izdano dne 28, oktobra, je bolj kratkobesedno in se glasi: „Dne 27. oktobra smo dosegli v Srbiji nove uspehe. Postojanki Ravnje in Crnabara, tudi v pokrajini Mačva med Drino in Savo, so naše čete, po junaškem odporu sovražnika, zasedle. Srbom smo odvzeli 4 topove, 8 strojnih pušk in mnogo vojnega gradiva; ujeli smo 5 častnikov in 500 mož.“ Sarajevo zopet odprto. Trdnjavski poveljnik razglaša, 'da je Sarajevo za c|ivilne osebe in vožnje zopet odprto. Tudi se je razveljavila odredba, da se ne smejo oddajati zasebne brzojavke. Policijske odredbe za tujce na kolodvorih ostanejo v veljavi. Te spremembe glede Sarajeva so najglasnejši dokaz, da res ni nobenega iSrba; več na tleh izhodne Bosne. Avstrijske čete pri Gučevu. Budimpeštanski listi poročajo iz Sofije: Po vesteh iz Niša so napadle zopet avstrijske čete Srbe pri Gučevu, južno od Ložnice. V uradnem srbskem poročilu pravijo, da se je avstrijskim Četam posrečilo, iz neke srečno izbrane topniške postojanke obsuti z groznim ognjem srbske čete, katere so zasedle postojanke zahodno od Zazovice na Rijekerskem polu, V srbskem poročilu tudi pravijo, da so avstrijske čete iz višine Bežianija bombardirale Topčider, kakor tudi savsko in donavsko obrežje pri Belgradu. Tudi neki avstrijski monitor je od zemunske strani zelo uspešno bombardiral srbske pozicije. Srbi so bili prisiljeni, da privlečejo proti monitorju težke topove, toda monitor se je srečno umaknil. Ruski topovski čolni v Donavi. Budimpešta, dne 26. oktobra. Iz Ruščuka ob Donavi se poroča, da pluje ob izlivu Donave proti Ruščuka 7 ruskih podonavskih monitorjev, ki vlečejo seboj 23 ruskih ladij. (Smer ruskih ladij je Srbija.) Kralj Peter in sinovi. Bolgarski list „jUtro“ poroča iz Niša: Zdrav- stveno stanje kralja Petra se je poslabšalo, Prestolo-naslednik-vladar Aleksander je ranjen. Princu Juriju se rane še niso zacelile,. Položaj srbske armade je obupen. Pašič ni več zunanji minister. Budimpešta, dne 26. oktobra. Iz Niša se poroča, da je kralj Peter vodstvo srbskega zunanjega ministrstva, katero je imel dosedaj v rokah ministrski predsednik Pašič, poveril prejšnjemu zunanjemu poslaniku Jovanoviču. To poročilo ni uradno, zato je treba počakati, da se uradno potrdi. * Kaj Rusi vse ©kljubujejo. Dunaj, 28. oktobra. „Reichspost“ poroča iz Sofije, da je ruska vlada stavila Bolgariji sledečo ponudbo: Srbija odstopi Bolgariji nekaj kosov svojega ozemlja v Macedonici, ako Bolgarija dovoli, da sme Rusija poš/iljati po bolgarskem ozemlju vojne potrebščine v Srbijo. Zaplenjena črnogorska zastava. Zagreb, 28. oktobra- Na trgu pred tukajšnjim kornim poveljstvom se je danes javno razstavila črnogorska vojna zastava, katero iso naše čete (gorska brigada)' odvzele Crno-» gorčem v bojih dne 6. oktobra. Italija v Vaiami. . Rim, dne 26. oktobra. Uradni list „Agenzia Stefani“ javlja: Vojnalad-:ja „Dandolo“ je v spremstvu itorpedovke „CLmene“ dospela v Valono, kjer je že našla italijanski vojni ladji „Agordat“ in „Dardo“. Ladja „Dandolo“ je baje pripeljala s seboj vse potrebno, da se .za epirotske begunce ustanovi v Valom „zdravstvena 'in pomožna postaja“. Kakor znano, obstoji med Avstrijo in Italijo pogodba, .da smeta na Balkanu le .sporazumno postopati. Ozir nado pogodbo je bil kriv, da srno morali prote Srbiji in Crni gori marsikaj opustti. Tako bi bil Lovčen že davno naš, ako bi se ne bilo treba ozirati na to pogodbo. Na Dunaj je došlo dne 27, oktobra porobilo, da so :se italijanske čete že izkrcale v Valom, Tudi grške čete so prodrle v Južno Albanijo ter so zasedle okraje Argyrooastron in Prementi. -Grška vlada izjavlja, da je Grčija le začasno .zasedla te okraje, da napravi red in da omogoči grškemu prebivalstvu južne Albanije, ki je zbežalo s svojih domov, zopetno vrnitev. W ksit&rem taboru b© Bolgarija? Bolgar, St. Dimi trow, ki sedaj biva v Svici, o-pisuje v „N,. Züricher Zeitung“ na zanimiv način sedanji položaj v Bolgariji: „Ko je izbruhnila zadnja vojska, je proglasila Bolgarija nepristranost. Ali bo vzdržala Bolgarija nev-traliteto do konca vojske ali ne, to je drugo vprašanje, kajti v Maeedoniji je uporno gibanje zoper Srbe večino večje. Kakor govore razna poročilah je sedanji položaj v Maeedoniji tak, da se bo Bolgarija le težko izognila vojski. Druga nevarnost, da se krši bolgarska nevtral teta, obstoji v tem, da se domače bolgarske stranke bojujejo med seboj na življenje in smrt. Ker vladajo v zahodno-evropskih deželah razna nasprotujoča si mnenja o notranje-pol tičnem položaju v Bolgariji, je sedaj popolnoma na mestu, da se ta položaj v javnosti razmotriva. Mnogi so mnenja, da se bolgarski narod za svojo svobodo nima zahvaliti evropskim velesilam, ampak, da se je sam rešil iz turškega jarma. A ti nazori ne odgovarjajo popolnoma dejstvom. Rusija je v leh 1877—1878 skupno z Romunijo žrtvovala ‘A milijona ljudi in 6 milijard frankov, da je otela bolgarski narod izpod turškega gospodstva, v katerem so ječali Bolgari celih 500 let, O tem bi se dalo še sicer mnogo pisati, a razprava bi nas privedla predaleč. Kratko povedano, bolgarski narod čuti, da ga je Rusija osvobodila in ta zavest se je globoko ukoreninila v bolgarsko dušo. Pozneje, ko je prišel Stambulow na vladno krmilo, in je sedanji kralj postal s ponirki j o Avstrije proti ruski volji •vladar Bolgarije, je nastala v Bolgariji močna struja, katera je naperjena proti1 Rusiji in ki podpira stremljenje Avstrije, Take imamo sedaj mi v Bolgariji 2, močni polotični struji: avstrijsko in rusko. Avstrijska struja se je doždaj vzdrževala bolj na umeten način in je bila v manjšini, ruska pa je našla odmev v narodu in je torej naravna ter močno ukoreninjena. Radi političnih pogreškov, katere je učinil kralj Ferdinand in ž njim ruska vlada, je prišla na krmilo struja, ki se nagiba vedno bolj na stran politike, katero zastopa evropska trozveza, Rusija te nove bolgarske politike ne odobrava in skuša po svojih posebnih političnih agentih vode v Bolgariji speljati na svoj mlin, odtod sedai hudi notranji politični boji v Bolgariji. Bolgarsko ljudstvo-se sedaj radovedno povprašuje, komu se naj v sedanji svetovni vojski pridruži. Rosolili pravijo: Bolgari moramo iti z Rusijo, ker nas je ista otela izpod turškega jarma in ker večina naroda sočustvuje z Rusi. Rusofobi (nasprotniki Rusije) pa pravijo, da bi bilo za Bolgarijo v sedanjih Časih mnoge ugodnejše, ako bi se skupno s Turčijo pridružila k trozveza. Zelo kočljivo vprašanje so pa Srbi. Ako bi hoteli Bolgari sedaj koraikati z Rusijo, morali M iti z orožjem v roki na pomoč Srbom. Srbi so pa lansko leto s pomočjo Grčije, Rumunije in Črne gore v Bukareštu Bolgarijo tako oškodovali, da je čisto nemogoče bridki udarec, ki je zadel Bolgarijo po bukareški pogodbi, pözabiii in v sedanjem času iti Srbom na pomoč. V tem so si vse stranke v Bolgariji edine: rusofili in rusofobi. Narodni ponos je po zadnji vojski v Bolgariji tako močan, da nikakor ne dopusti, da bi sedaj bolgarski narod priskočil svojemu škodoželjnemu sovražniku Srbu na pomoč. Ruski vse-slovani skušajo po svojem glasilu „.Svobodno mnenje“ z vsemi silami uplivati na Bolgare, da bi podali roko Srbom in jim šli s svojo armado pomagat na bojno polje. Do današnjega dne se še rusofilom njih nameni niso posrečili. Na drugi strani p,a Avstriji prijazna struja, vlada, kakor tudi kralj, n® morejo nastopiti. odločno proti Srbiji, ker obstoji bojazen, da bi v tem slučaju, Rumunija in Grčija skušali čuvati določbe bukareške pogodbe ali pa bi Turčija iskala prilike, da Bolgariji odtrga zopet nove pokrajine. Splošno politično mnenje v Bolgariji se torej lahko kratko sledeče naslika: Ako Srbija pogodbe, ki se je sklenila meseca februarja 1912 nadalje ni pri-poznala in je vkljub pogodbi s silo zasedla bolgarsko Maoedonijo; ako je Rumunija raztrgala petrograjski zapisnik o Silistriji ter si je prilastila velik del po- polnoma bolgarskega ozemlja ip če je THjrčija londonsko pogodbo izz a meseca mai a 1913 poteptala z nogami, prekoračila čilo Midia—Epos in zasedla izhodno Traoijo z Odrinem, katero si je Bolgarija priborila ; s prelivanjem potokov krvi, zakaj ne bi potem Bolgarija tudi raztrgala pogodbe, katere so se sklenile po 'končani balkanski vojski v Bukareštu in Carigradu? Zakaj ne bi Bolgarija v sedanji dobi iskala politike, da zopet združi pod se vse pokrajine, kjer prebivajo bolgarski koraki? Zdi se nam, da je ves ugled in upliv, katerega so dos'e.i imele mednarodne pogodbe, izginil. V veliki evropski diplomaciji iščeš zastonj poštenosti in pravičnosti, Ved',o bolj prihaja do nadvlade močnejša pest, to je t sta s la, ki ima boljše topove in več milijonov bajonetov.“ Tako sodi in piše o sedanjem političnem razpoloženju v Bolgariji prej omenjeni bolgarski politik. Kakor je iz novejših dogodkov razvidno,, so Bolgari izgub li vso vero in zaupanje v politiko evropske diplomacije. Svoja bodoča poclvzetja so Bolgari uredili tako, da bodo pripravljeni na spremembe zemljevida, ki v sedani vojski na Balkanu niso izključene._ Nemško=rnsko bojišče. Maribor, 29. oktobra. Iz izhodne Prusije prodirajo Nemci v Rusijo v smeri proti reki Njemen in 1 proti mestu Avgustovo, močni oddelki pa proti Osowiecam. Prodiranje Nemcev v tej smeri ima očiViden namen, da zasedejo v vojaišKem oziru velevažno železniško progo Varšava-B elostok, na kateri dovažajo Rusi vojaška potrebščine za glavno rusko armado ob srednjem toku reke Visle, Posledica prodiranja Nemcev v Rusijo se je prav kmalu 1 pokazala, kajti Rusli so modali poslati proti prodirajočim Nemcem 300.000 mož broječo armado, Ki je bila namenjena za o jače n,j e ruske armade, ki se nahaja ob srednjem toku reke Visle. Rusi bodo zastavili vse svoje sile, da si ohranijo to železniško progo, in že se sliši, da so v to svrho pritegnili novih ojačenj iz Finskega. Iz izhodne Prusije v Rusijo prodirajočim Nemcem se je tedaj v polni meri posrečilo zaposliti 4—5 ruskih armadnih zborov na drugem vojnem pozoriišču, da ne morejo udariti še z večjo premočjo na nemško-avstrijsko armado ob srednjem toku reke Visle. Nemško=francosko bojišče Maribor, 29. oktobra. Vsa znamenja kažejo, da bo padla v velikanski osemtedenski borbi med nemškimi in (zavezniškimi (francoskohangleiško-belgijsktimi) jarmadami odločitev na zahodni vojni črti, približno v smeri Ostende— Lille—Arras, čeprav se bijejo tud|iì na ostali bojni črti notri do Belforta ob švicarski meji najljutejši boji. Vsa poročila z bojišča so si v tem edina, da so boji, ki se bijejo ob severuo-zahoclno-JrancoskoMiel-gijski morski obali, tako srditi,, kfakoršnih pozna svetovna zgodovina le malo, kajti obema nasprotnikoma je le predobro znana cena, za katero se borita, za važno ozko morsko obrežje Dünkirchen—Calais— Boulogne. Vedno bolj se pa zdi, da pojema odporna sila zaveznikov. Iz 1 poročil nemškega generalnega štaba, kakor tudi iz raznih glasov, ki prihajajo iz tabora zaveznikov, je posneti, da se že splošno računa na popolen uspeh Nemcev in pripravljajo se dogodki, kakor vse k|aže, ki^bodo pod danimi razmerar mi n a,Večje važnosti. Že po prvem splošnem umikanju francoskih armad je znal francoski vrhovni poveljnik Joffre svoje čete tako spretno zbrati, da ni le uspešno ; ustavil prodiranja nemških armad proti Parizu, ampak je še celo prisilil nemško središče in desno krilo, da.se je moralo nekoliko umakniti in zavzeti nove postojanke. Tudi sedaj prihajajo čezdalje bolj pogosto poročila, da namerava Joffre pomakniti bojno črto bolj proti jugu in zdi se, da ni več daleč čajs, ko se zavezniki ne bodo več mogli dolgo držati ob svoji sedanji bojni črti, kajti general Joffre prav dobro ve, diai je njegovo stališče dan za dnem slabše. Ve pa tudi,, da Anglija kmalu ne bo več mogla, pošiljati svojih čet na Francosko,. ker se ji je bati, da j'ih utegne sama rabiti na laistnem ozemlju, da zabrani izkrcanje — nemških čet na angleški obaffi. Ce se bo v slučaju u-mrkanja Francozov posrečilo Nemcem pritisniti uničujoče na umikajočo francosko armado, potem bode razvoj velikih dogodkov 1 na francoskem bojišču hitreje dozorel. Uradno poročilo o prodiranju nemških armad. Berolin, dne 27. oktobra. Iz velikega vojnega stana z dne 27, oktobra dopoldne se poroča: Boji za ozemlje zaliva Tser-Tpres se nadaljujejo z veliko srditostjo, istotako boji južno-zahodno od Lille, Nemške čete so imele tudi včeraj nekaj uspehov. Na ostali bojni črti na zahodu se ni zgodilo nič važnega. Zahodno od Avgustovega napreduje napadalno prodiranje Nemcev. Južno-zahodno od Varšave so nemške čete odbile vse napade močnih ruskih čet, 'Severno od Ivangoroda so prekoračili Vislo novi ruski armadni zbori. Francosko vojno poročilo. Pariz, dne 27. oktobra. Uradno francosko poročilo z dne 26. oktobra popoldne se glasi: V nedeljo, dne 25, oktobra, je vstra-jala francoska bojna črta na glavni črti Nieuport-Dix-muiden (nemške čete, ki so nameravale prekoračiti rekò Yser med tema mestoma, niso mogle dalje prodirati), nadalje je vstrajala med mestoma Ypern-Rou-lers, med mestoma Armentieres in Lille zahodno od Lensa in izhodno od Arrasa. Sovražnik (Nemci) je i-mel, kakor se zdi, v zadnjih dneh mnogo izgub1. Drugo uradno poročilo tudi z dne 26, oktobra ob 11. uri zvečer pa pravi: Nemci močno obstreljujejo belgijsko trdnjavo Nieuport. Vsi poskusi Nemcev, predreti francosko bojno črto Nieuport-Dixmuiden, so bili brezuspešni. Na ostali bojni črti ni nič novega. Nemci o položaju na bojiščih. Berolin, 28. oktobra. Iz nemškega velikega vojnega stana z dne 28. oktobra predpoldne se poroča: Boji pri Nieuportu in Dixmuidenu trajajo dalje. Belgijci so idobili tam precej ojačeni. 16 angleških vo„nih ladij se je udeležilo boja proti našemu desnemu krilu. Streljanje iz topov, angleških vojnih ladff je bilo brezuspešno. Pri Ypresu je ostal [položaj 'dne 27. oktobra nespremenjen. Zahodno ód mesta Lille se je uspešno nadaljevalo prodiranje nemških čet. V gorovju Argonnen so nemške čete zavzele nekaj francoskih strelskih jarkov in ujele večje število Francozov. , Na zahodni bojni črti ni bilo nobene bistvene spremembe. Na P o 1 j s k) e m so se morale nemško-avstrij-ske čete umakniti pred novimi ruskimi četami, ki so prodirajte iz smeri Ivangorod, Varšava in Novo-Ge-orgiewsk, ko so poprej v večdnevnih bojih [uspešno odbile vse ruske napade. Rusi umikajočih se nem-škb-avstrijskih čet nišo Ž a, siedo n a 1 i. Umikanje se je izvršilo brez težav. Naše čete se Wdb, položaju primerno, na novo razvrstile. Na severno-izhodnem bojišču ni nobenih bistvenih sprememb. Angleško poročilo o bojih v severni Franciji. London, (28. oktobra. Londonski list „Zentral News“ jaivlja: Nemške čete so imele v prejšnjem tednu v severni Franciji v okolici Lille nekaj uspehov. Nemci so zbrali svoje čete za pekim gričevjem in so udarili z vso silo na Angleže, ki so bili zaviarovani v strelskih okopih. Vkljub temu, da so Angleži silno streljali iz strojnih pušk na na skalni oče Nemce, so se vendar morali u-makniti iz streliških oko, ov., Nemci so izkoristili to zmago in so med petjem in hura-klici prodirali dalje, dokler niso trčili na oddelek indijskih čet. Prišlo je do srditega, boja, v katerem so indijske čete zapodile Nemce v beg. Pri Basse-u (severno-zahodno od Lille) se godi Nemcem nekoliko boke. Zbrali so tamkaj velikansko število vojaštva, kakor tudi težkih lopov, toda njihovo prodiranje ni vznemirljivo. Srditi hoji za severno-francosko obal. Z veliko napetostjo 'se 'zasledujejo velikanski boji, ki se sedaj bijejo ob severnoj-francoski morski obali na črti Dünkirchen—Lille. Nemcem je mnogo na tem ležeče, d-a, spravijo pod svojo oblast še tudi Severn o~I r a- n e o s k io morsko obrežje. V to svrho so spravili iz Belgije veliko število težk]ih topov, da bi obstreljevali angleške vojne ladje, ki posegajo v te obrežne boje. 'Očivideo opisuje boje sledeče: Krogle iz nemških topov so večkrat zadele! angleške vojne ladje. Videl sem, da je bila naenkrat neka velika an-, gleška vojna ladja v plamenu. Nemški velikanski oblegovalni topovi so bili v okopih tako dobro skriti, da (jih angleške krogle niso mogle zadeti. Stiri angleške bojne ladje, zadete od nemških granisi, so se morale takoj umakniti. Posebno hud je bil boj za mesto Roulers, katero so morali Nemci trikrat (zavzeti, dokler ni ostalo trajno v njihovi oblasti. Francoski vojakii so odstranili opeko raz strehe hiš in streljali na Nemce, ki so morali vsako hišo z naskokom Vzeti. Iz Rotterdama se glede teh bitk poroča sledeče: Izid teh borb bo merodajen za potek vseh nadaljnih bojev. Belgijci in Francozi imajo velikanske izgube. Nemške čete sjtialno napredujejo, čeprav so tudi njihove izgube zelo velike Boji za Nieuport in (Dünkirchen. Kako neverjetno ljuti boji se bijejo za severno-francosko in belgijsko morsko obal med zavezniškimi in nemškimi četami, slik/ai milanski list „Gazetta del popolo“ sledeče: V srditih bojih za zadnji košček belgijskega ozemljaj ni niti po noči za trenutek miru.; Od morja sem se sliši grozno tulenje, razburkani valovi pluskajo ob |morsko obal, topovi angleških vojnih ladij bruhajo neprestano granate nas obrežje, metalni svetlobe razsvetljujejo obrežje in iščejo skrite nemške baterije. Gromenje težkih topov traja noč in dan. Dünkirchen utrjujejo noč in dam V Dünkirchen so poklicali tudi francoske pomorščake iz Marseilla in Havra. V zaliv so priplule francoske vojne ladje iz (Toulona. Nemci utrjujejo z mrzlično naglico svoje postojanke, ki so že po svoji naravi za utrjevanje zelo ugodne. Francoski in angleški čafithiki, ki so pozneje prišli v nemško ujetništvo, go v zadnjih bo' ih odstranili Vse znake, na katerih so jih Nemci razloöevali od navadnega vojaštva. 'Nemci so namreč posebno dobro merili na angleške in francoske o-ficirje Nemci so ujeli v teh bojih nekaj sto angleških vojakov. Srditi boji v okolici Nieuportailn Diin-kirchena se nadaljujejo. London utrjujejo. (Angleži se za svoje glavno mesto London zelo bojijo. Z vso naglico utrjujejo mesto na vse mogoče načine. 'Okrog Londona bodo izkopali globoke jarke, napravili nasipe in okope in druge utrdbe.^ Za obrambo Londona utrjujejo tudi vse važnejše točke oh morski obali ob izlivu reke Themse v morje. Belgija hoče mir. Diunaj, dne 27. oktobra. Dognalo se je, da je razdor med angleško in belgijsko vlado gotova stvar, ker bi rada Belgija na lastno roko sklenila mir, 50.000 belgijskih vojakov na Nizozemskem. Berolin, dn 24, oktobra. Rotterdamski list „Rotterdamsche Courant“ poroča, da se nahaja na Nizozemskem 50,000 belgijskih in angleških vojakov, ki so uskočili po padcu Ant-werpna na Nizozemsko. Francoska vlada se vrne v Pariz? i Pariz, (27. oktobra. Pariški list „Temps“ se bavi z vprašanjem, ali bi se nati francoska vlada zopet vrnila v Pariz, ali naj še naclTaJ/je ostane v Bordoju. List piše : Kakor znano, je pred več tedni premestila francoska vlada svoj sedež iz Pariza v Bordo. 'Ena struja, in sicer birokratična struja zbornice, dela isplošno, še bolje, kakor ministrstvo, za pOiVraitek vlade v Pariz. Druga struja, in sicer ministri za narodno obrambo, pa presojajo to vprašanje z modrim prevdarkom. Mi že imamo sicer danes! morajično zagotovjilot, da Nemci ne bodo začeli z zopetnim prodiranjem proti Parizu, toda nimamo za to prav nobenega stvarnega zagotovila, Iz uradnih poročil z bojišč je razvidno, da se bijejo boji na nekaterih točkah bojne Črte komaj kakih 100 km pred Parizom. Povratek vlade in zbornice v Pariz 1 bi pa brezdvomno pomnožil prodirajoče napadanje Nemcev. V prvi vrsti bi Nemci podvojili svoje napadalne iZrakoplovne poiliete proti Parizu. A povratek francoske vlade v Pariz bi nalagal vojaškemu upravitelju Pariza, generalu Gallieni, mnogo novih ojdgovjornosti, oviral bi pa tudi vrhovnega poveljnika Joffre-a v njegovih načrtih. List izvaja nadalje: Alj bi se smelo poklicati zastopnike tujih držav poprej v Pariz, predno ni nemška armada potisnjena nazaj? Tudi iz razlogov notranje politike bi ne bilo dobro, če bi se vrnila francoska vlada v Patri?, kajti mnogi poslanci, osobito! zastopniki mesta Pariza, bi stavili do vlade take zahteve, katerim (bi francoska vlada, če bi bila v Parizu, nikc kar in pod nobenim pogojem ne mogla ustreči. List sklepčno piše: Vprašanje, ali kaže, da se /vrne francoska vlada nazaj v Pariz, ali ne, je skrajno težavno in zelo resno, združeno z usodepolnimi posledidapn za bodočnost. V Parizu vlada pobitost. Berolin, 27. oktobra. Iz Rotterdama se poroča: Vojni poročevalec lista „Rotterdamsche Courants", ki je pred dnevi prehodil celo bojno črto od Diinkirchna notri do Verduna in se nato vrnil v Pariz, opisuje razmere, ki vladajo v Parizu, sledeče: Ceste in ulice v Parizu so kakor izumrle. Djve tretjini prebivalstva j,e zapustilo Pariz. Iz pariških utrdb razsvetljujejo metalci svetlob'© nebo, da bi z obstreljevanjem preprečili metanje bomb iz nemških zrakoplovov. V Parizu vlada velika žalost in splošna pobitost, ker je padilo v bojih na črti Toul—Verdun okrog 40.000 Francozov, ne da bi se bil dosegel zadovoljiv uspeh. Kakovost čet, ki jih nadomeščajo za izgube, je pa iako slaba, da so si vsled tega francoski poveljniki v velikih skrbeh. Zelo vznemirljivo vzbuja tudi. velikanska izguba topov. Nevolja proti francoskemu vrhovnemu poveljniku Joffre-u raste od dne do dne, Francija ima slabo kavaierijo. Iz poročil francoskih listov je posneti, da smatrajo v francoskih vojaških strokovnih krogih francosko kavaierijo za manjvredno, kler je v Vseh dosedanjih bojih popolnoma odrekla. 'Se celo lahkih ka-valerijskih nalog ni Imogla povoljno izvršiti, Francozi nameravajo po končani vojski! svojo kavajlerijo preustrojiti po vzorcu nemške kavalerije, ki prekaša daleko francosko kavaierijo. 400.000 ranjencev v Franciji. Iz Madrida se poroča, da. ;se nahaja na Francoskem čez 1400.000 ranjenih in bolnih francoskih, angleških in belgijskih vojakov. Za to ogromno število že primanjkuje različnih zdravniških pripomočkov. V Biaritzu se nahaja čez 400 neranjenih angleških vojakov, ki trpe na /protinu in se niti ganiti ne morejo. Z bojišč še pa vedno prihajajo. novi ranjenci in bolni. Bojne moči zaveznikov izčrpane. Kolinski list „Kölner Zeitung“ poroča sledeče: Zavezniki nimajo več nobenih novih čet. Anglija ne more poslati v Francijo nobenih čet več in le še čaka na to, da se^ drugi med seboj uničijo. Anglija se zelo baha s svojim gospodarstvom na morju, toda do-sedaj si še ni upala spustiti v nobeno tako podjetje, kakor je bilo n. pr. ono Nemčije že koj ob pričetku vojske, ko so nemške vojne ladje polagale mine oh izlivu reke Themse, Princ Maks he.senski padel. Na francoskem bojišču pri Hasebroucku je padel tudi princ Maks hesenski. Začasno so ga pokopali v Hasebroucku. Absint prepovedan v Parizu Na Švicarskem v Baselu izhajajoči „Temps:“ z dne 21. t. m. priporoča odlok pariškega vojaškega u-pravitelja, da se absint ne sme prodajati, v posnemanje in hvali to odredbo izvanredno, Ce bi se hotelo zlo, ki razjeda francosko pleme, alkoholizem, zatreti istočasno z vojno proti barbarstvu, bi morali pričet Francozi tudi z vojno proti alkoholu. Londonsko časopisje o sklepanju miru. Monakovo, dne 26. oktobra. Londonsko časopisje piš©: Anglija ne more tako dolgo misliti na sklepanje miru,, dokler ne bodo topovi iz angleških vojnih ladij porušili Helgoland a (močna nemška trdnjava na otoku Helgoland, oddaljena 60 km od izliva reke Labe v Severno morje) i i dokler ne bo Helgoland zopet v oblasti Angležev,, kajti Anglija je zakrivila velik zločin, ko je svoj čas odstopila ta otok Nemčiji. K temu pripomni monakovski list „Münchner Neueste Nachrichten“ sledeče: :Zakaj sedaj naenkrat tako skromno? Angleži si naj le pridejo po Helgoland!“ Na morju. Naš podmorski čoln „U3” ušel Mornariški pribočnik avstr o-ogrskega veleposlaništva v Rimu priobčuje to-le sporočilo: „Z ozirom na mornariški dogodek dne 17. oktobra so nekateri listi prinesli iz Bara vest, da je bil pri tej priliki uničen neki avstroi-ogrski podmorski čoln, Temu nasproti pribijem, da se je podmorski čoln „TJ! 3“, edini, ki je bil izpostavljen francoskemu' ognju, res potopil, a le, da uide iz območja sovražnikovih krogel. Ponavljam, edina krogla francoskih ladij, M je zadela, je poškodovala galerijo morskega svetilnika v Punta a’ Ostro. Naš podmorski čoln je izvršil torej le manever, ko se je spustil pod vodo in ušel Francozom. Prestolonaslednik linijski kapitan. Dunaj, 28. oktobra. Naredbeni list avstrijske vojne mornarice javlja, da je cesar imenoval) (prestolonaslednika, nadvojvodo Karol Franc Jožefa za' linijskega kapitana avstrijske vojne mornarice. Drzni čini nemške križarke „Emden.“ Angleži se vedno šopirijo; in hvalijo s svojo vojno mornarico. Ob začetku vojske se je mislilo, da bo angleško vojno brodovje kar v nekaterih dneh pohrustalo nemško in avstrijsko vojno brodovje. Sedaj pa imajo Angleži grozen strah celo pred eno samo sovražno ladjo, Križarka „Emden“, znana po svojih junaških činih, je postala sedaj strah; in groza vi Indijskem morju. Skoro vsiat angleška in japonska pomorska trgovina v Indijskem morju ! je sedaj ustavljena. Novejša poročila! pravijo, 'da je „E m d, e n“ potopila do sedaj že 2 0 angleških ladij, katerih tonaža je znašaj 92.9!5;5 ton. Vrednost teh ladij znaša nad 1 milijon/ fund šiterlingov, to je: nad 24,000.000 K. V naslednjem podamo nekatera posamezna poročila o novejših junaških činih ladje „Emden.“ Frankobrod, 28. oktobra. Japonska zavarovalna družba „Jangtsefclang“ poroča, da je nemška vojna ladja „Emden“ med prir stanišči Kobe in Singapore v Izhodni Ilndiji potopila japonski parnik „Kamasata Maru“, Zavarovalna družba noče več sprejemati zavarovalnih ponudb za vožnjo čez ožino Singapore, ker se boji, da bo „Emden“ potopila še več sovražnih ladij. Neko drugo poročilo, ki je došlo iz Kalkute v Rim dne 27, oktobra, pravi, da je srečal italijanski parnik „Loredano“ v Indijskem morju nemško vojno ladjo „Emden“, katera je vlelda seboj angleški parnik „Kabinga“. „Emden“ je ustavil tudi parnik „Loredano“ in ga dal preiskati, ali ne vozij seboj vojne kontrebande. Ko se je nemški častnik prepričal, da vozi italijanska ladja drugo bilago, je smela zopet odpluti dalje. „Loredano“ poroča, da je imela „Emden“ na krovu moštvo petero angleških trgovskih ladij, katere je potopila pred kratkim v Bengalskem zalivu (Glej „Stražo“ od ponedeljka, dne 26, oktobra). Moštvo teh potopljenih parnikov se je spravilo z ladje „Emden“ na parnik „Kabinga“. Nemški poveljnik je pozval kapitana „Kabdnge“, naj zapelje omenjeno moštvo v Bombay, Skoro vsa japonska in angleška pomorska trgovina v Indijskem morju je iz strahu pred ladjo „Emden“ ustavljena. V Frankobrod se poroča dne 27, oktobra, da je zaplenila „Emden“ zopet dva angleška premogova parnika „Oxford“ in „Buresfc“ ter se na ta način o-skrbela s premogom. ! Štiri težko poškodovane angleške bojne ladje. Listu „Deutsche Tageszeitung“ se iz Rotterdama poroča z dne 28. oktobra: Včeraj so privlekli v pristanišče Harwich štiri angleške bojne ladje, ki so več ali imanj poškodovane. Bržkone so to one ladje, kj so bile ob belgijski obali zadete od nemških topov Nemški podmorski čoln v boju. Ourih, dne 26. oktobra. Po včerajšnjih angleških uradnih poročilih je nemški podmorski čoln z veliko trdovratnostjo napadel angleške vojne ladje pred Ostendom in Niupor--torn. Nemci so torej tudi podmorske čolne ž© spravili v Izhodno morje, toda bržkone po suhem, ker je pot; po morju vendar-le prenevarna. Boji za Tsingtau. Frankobrod, dne 23.‘ oktobra, „Frankfurter Zeitung“ poroča: Dve japonski ia ena angleška vojna ladja „Triumph“ .so obstreljevale nemško trdnjavo „Tsingtau“ v nemški, izhodno-azijski naselbini „Kiauöau“. Obstreljevanje je bilo doslej brezuspešno. Dne 14. oktobra je padla na krov angleške vojno ladje „Triumph“ težka granata iz nemške trdnjave in ga predrla, Nemška topničarka „Jaguar“ je lahko poškodovana. Japonska zaščitnica Anglije in Busije. Iz Rusije prihaja vest, da je Japonska prevzela varstvo vseh angleških in ruskih zadev po vsej Aziji. Turčiji se naj to uradno naznani, tako, da bi morala računati Turčija v slučaju, vojske z Rusijo ali Anglijo tudi s tem, da bi jo poleg tega še Japonska napadla. Ruski list „Ruskoje Slovo“ poroča, da je angleški poslanik v Carigradu javil Turčiji, da bi tudi Anglija in Japonska pomagali Rusiji v slučaju, če A jo Turčija napadla, V tem slučaju bi Anglija in Japonska napadli Turčijo v Mezopotamiji, Japonska je prevzela varstvo vseh angleških zadev v Aziji, torej tudi glede njenih naselbin in njenega trgovstva. Iz Tokija se pa brzojavlja omenjenemu listu: Japonska bo izročila Turčiji noto (listino), v kateri bo povedano, da stoji Japonska z vsemi svojimi vojnimi silami na morju in na kopnem ob strani Anglije in Rusije. Japonsko časopisje ostro prijema vrhovnega poveljnika turške armade in vojne mornarice, En-ver-pašo. Vmešavanje Japonske v turško-angleško-ruski spor bo ogorčil ves mohamedanski svet. Kolera v Rusiji. Z bojišča, dne 27. oktobra. Ruski ujetniki pripovedujejo, da je kolera v Rusiji mnogo bolj razširjena kot pri nas. V ruski armadi se je kolera že v začetku meseca septembra tu-intam pojavila. Splošno pa se je kolera razširila v ruski armadi, ko so prišli na bojišče tudi polki iz Sibirije, Nekatere sibirske oddelke je moralo rusko armadno vodstvo odposlati zopet nazaj, ker so se po njih kolera in razne drug© nalezljive bolezni preob-čutno razširjale. Raznoterosti. Lavantinski duhovščini in vernikom. V naših cerkvah uvedena zbirka lavantinske duhovščine in vernikov za avstrijski Rudeči križ je donesla znesek 22.496 K 20. ,v. C, kr. namestnik je naprosil mnogoč. ordinarijat, da izreče č, duhovščini in vsem pri zbiranju darov udeleženim župljanom njegovo najprisrč,-nejšo zahvalo in popolno zadovoljnost nad domoljubno požrtvovalnostjo, ki, se je pokazala v tako visoki meri. To se naj v cerkvah z lece oznani, Duhovniške vesti. C. g, novomašnik Alojzij Slik je nastavljen kot kaplan pri Sv. Andražu v Slov. g. — Ulmrl je dne 29. t. m, v Radečah pri Zidanem Mostu umirovljeni širski župnik vlč. g. Karol Gmajner v 72. letu starosti. Pogreb bo jutri vi soboto ob 9. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! Vojna služba duhovnikov na železnici. Naš kn. šk, ordinariat je odredil, da morajo lavantinski duhovniki gotovih župnij ranjence, ki pridejo z vlaki po železnici, prijazno sprejeti, jim ponuditi svojo duhovniško pomoč ter, ako potrebno,, spremljati ranjeniške vlake, dokler ne prevzamejo skrbi za ranjence duhovniki iz druge škofije. Gznačene župnije so: mestna, frančiškanska in magdalenska župnija, vse tri v Mariboru; celjska mestna, ptujska mestna in minoritska," slovenjebistriška, brežiška, ormo/.ka, slovenjegraška, spodnjepoljskavska, poljčanska, laška, rimskotopliška in Sirska, Koncert v stolnici. Dne 19. novembra -bo v mariborski stolnici cerkveni koncert v korist avstrijskemu Rodečemu križu. Koroške cerkvene vesti. Prestavljeni so bili: Jožef Prasser, mestni kaplan v Volšperku, za administratorja v Grafendorf na Žili ; Oton Eberhard, kaplan v Trebnju, kot mestni kaplan v Volšperk; Alojzij Vanti, kaplan v Št, Jakobu v Rožu, kot mestni kaplan v Pliberk|; Viljem Brožek, kaplan v Šmihelu nad' Pliberkom, v Št. Jakob v1 Rožu. — Nastavljeni so: Franc Umnik v Gospa Sveti za provjizor-ja na Kostanjah in Matej Weiß, administrator v Ločah, za kanonika v Gospa Sveti. — Imenovan je za kanonika v Velikovcu Konrad Mente, provizor na Kostanjah. — Župnijo Loče sooskrbuje Jožef Zemljak, administrator v Štebnu pri Bekštanju. * Mednarodna agitacija proti katoliški duhovščini v sedanji vojski. Pod tem naslovom objavlja „ Österreichs katholisches Sonntagsblatt“ to-le uradno pregledano poročilo: Za pretioerkveno hujskarijo, M se uganja v večini dežel v času sedanje svetovne vojske, je značilno, da se v vseh vojskujočih, da celo nepristranskih državah, očita katoliški duhovščini od lastnih rojakov, da niso dovolj domoljubni, med tem, ko na drugi strani politiki sovražnih držav Očitajo prav isti duhovščini zločinska dejanja in krivično vojskovanje. Značilen zgled za to je Belgija. Med tem ko očitajo belgijski socialni demokratje in nacionalni liberalci belgijski duhovščini!, posebno pa redovnikom, da so se že spoprijaznili z nemško nadoblastjo in da zbirajo v svojih samostanih bogastvo, poroča'Cerkvi sovražno časopisje na Nemškem ravno narobe. Da, celo tako daleč, gre to, da jih obrekujejo kot voditelje belgijskih prostovoljnih strelcev, Nekaj čisto podobnega se dogaja na Francoskem. Tudi v tej državi skušajo nekateri strankarski hujskači, kakor Clemenceau, celo v času vojske zanetiti proti katoliški duhovščini sovraštvo in jim kljub domoljubnemu zadržanju očitajo, da hoče . vojsko izrabiti v klerikalne namene in na Francoskem uvesti zopet, katoliško državno vero, * Prestolonaslednik Karl Franc Jožei v Pulju. V soboto, dne 24. oktobra, je nadzoroval prestolona slednik nadvojvoda Karl Franc, Jože! posadko v Pulju. Pri pregledu je, prestolonaslednik nagovoril vojaštvo ter mu izročil pozdrave Njegovega Veličanstva cesarja. Po pregledu je napravil nadvojvoda izlet v Medolin, kjer mu jo tamošnje hrvaško prebivalstvo priredilo slovesen sprejem. Vsa vas je bila v cesarskih in narodnih zastavah, nepregledna množica ljudstva pa je pozdravljala visokega gosta z navdušenimi „Živio!“-klici. Nadvojvoda je da! poklicati k sebi deželnega poslanca Kirca, kateremu se je iskreno zahvalil za lep sprejem. Opoldne je dal mornarični poveljnik admiral Haus na čast prestolonasledniku banket na jahti „Lacroma“. Popoldne si je nadvojvoda ogledal Brionske otoke in je ob 7, uri zvečer s posebnim vlakom odpotoval iz Pulja. Kraljevi princ — vojaški duhovnik. Na praznik Marijinega rojstva dne 8., septembra t. 1. je bral bavarski kraljevi princ Maks kot vojaški duhovnik sveto mašo nekemu nemškemu, polku v vasi S . . ., ko je vihral najljutejši boj. Francoski šrapneli so padali od vseh strani, ko je bil princ še pred oltarjem in so pobili več oken na .cerkvi. Vendar je še mogel princ Maks končati sveto daritev. Ko je opoldne obedoval s svojim spremstvom v neki bližnji hiši, je priletel francoski šrapnel skozi okno;, ranil neko osebo in ubil tri konje. Princ Maks skrbi veliko tudi za ujete in ranjene Francoze na ta način, da obvešča sorodnike ujetnikov in ranjencev o njihovem stanju. Ljubezen in skrb za duše ujetnikov in ranjencev žene neustrašenega kraljevega princa kot katoliškega duhovnika še celo v- sredino najljutejših bojev, ne meneč se za lastno varnost. Umrl je državni poslanec Vaclav Kotlar, član Češkega agrarnega kluba.. Bil je velik prijatelj Slovencev. N. v m. p. ! Odlikovani častniki naših domačih polkov. Cesar je podelil: vojaški zaslužni križec z vojnim o-kraiskom nadporočniku [Oskarju Gerzabek od 47, pešpolka; podpolkolvniku grofu [Bissingen in Nippenburg od 5. dragonskega polka; stotnikoma Edvardu Breitenfeld in Viljemu Remiseli od 47. pešpolka ; svoje posebno pohvlailno priznanje je izrazil cesar še nadporočniku Karolu Kopriva od 47. pešpolka. Imenovani so se posebno hrabro vedli pred sovražnikom na bojišču v Galiciji. Odlikovan vodja italijanskih katoličanov. Italijanski kralj je podelil voditelju italijanskih katoličanov in predsedniku organizacije katoličanov ^Unione Popolare“, grofu della Torre križ' („Krona Italije.“ To izredno visoko odlikovanje razmeroma mladega katoliškega politika je vzäbudilo v Italiji splošno pozornost ter se smatra, da je sedaj razmerje med papeževim dvorom lin kraljevsko hišo prijazno. Promoviral bode danes g. Ivan Fras, doma iz Dragotinec, f župnija. Sv. Jurij ob Ščavnici, pa dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva. Takoj potem se vrne zopet na severno bojišče. Odlikovanje. Nauvojvoda Franc Salvator je podelil gimnazijskemu ravnatelju v Mariboru, dr. Josipu Tominšek, srebrno Častno kolajno v priznanje zaslug za „Rudeči križ“. G. Ed. Vaupotič, na/dporočnik dOrnobr. polka št, 26, je bil na severnem bojišču od šrapnela ranjen in se nahaja že par dni v tukajšnji domobranski bolnišnici, G. prof. Ludvik Vagaja, praporščak 17. pešpolka, je pisal svoji materi, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Bil je ranjen v desni roki in je pisal pismo Še z levico, vendar pa se mu rana zdravi dobro. Slovenski ranjenci se zahvaljujejo. Mariborska slovenska gospodična,, katera pošilja prebrane slovenske Časnike v bolnišnico v Kečkemet na Ogrskem, kjer leži več slovenskih ranjencev, je dobila te dni od gdč, Marije Gatty, ki streže ranjencem, sledeče pismo: „Draga gospodična! Skoro nepopisno veselje so napravili slovenski listi, katere ste poslala v našo bolnišnico našim ranjencem. Ko prinesem časnike v bolnišnico, steguje 100 rok po njih. Vsi slovenski ranjenci me že poznajo. Vsak dobi svoj del. Jaz vedno tako uredim, da pride na vsakega nekaj. Eden dan berejo v tej, drugi nad zopet v drugi sobi. In kako srčno se ti ubogi ljudje zahvaljujejo za liste. Zelo jih veseli, da v teh bridkih urah berejo poročila iz svoje domovine. Večkrat me tudi povprašujejo, kdo jim pošilja časnike. Pripovedovala sem jim, da pošilja liste slovenska gospodična rSt. ., iz Maribora. Solze so jim pri tem stopile v, oči in so mi odgovorili: „O, mi smo vedeli, da naša dekleta ne bodo na nas pozabila. Pozdravite to dobro gospodično v na- šem imenu in Bog ji naj to vse povrne!“ Da, to Vam lahko rečem: Mnogo, mnogo veselja ste napravila s svojimi listi našim ubogim ranjencem. Sedaj bodo že skoro vsi odšli. Pričakujemo pa, da bo v kratkem prišlo zopet več novih ranjencev z bojišča, Ako bodo med temi tudi Slovenci, Vas bom prosila za slovenske liste. Kot rojakinja sem tukaj v službi milosrčnosti ter sem storila dosedaj vse, da olajšam bedo ranjenim Slovencem. Stotera hvala i Vam! Iskrene pozdrave! — Mary Gatty, Ketskemet, Csondradi-utca 84 sz.“ Poljaki o hrabrosti Slovencev. 'Dunajski list „Kurjer Polski“ opisuje junaški čin našega slovenskega (celjskega) pešpolka šitev, 87 Iv bitki na gori Mogiiia, 25 km izhodno od Lvova, Z besedami občudovanja slavi lisit hrabrost, vstrajno&t in preudarno vdjevanje slovjenskih bojevnikov. Branitelj [Przemysla častni doktor .f Profesorski zbor brnske nemške višje tehnične šole je sklenil soglasno, da imenuje junaškega branitelja trdnjave Przemysl, podmaršala pl. Kusmaneka, za častnega doktorja tehničnih znanosti. Sklep profesorskega kolegija se po naučnem ministrstvu predloži cesarju v potrjenje. Mariborčan v Przemyslu. Znani igralec mariborskega ■ slovenskega gledališča,, trgovski pomočnik Franc Majer, se nahaja v Przemyslu ter se je udeležil bojev za to trdnjavo. Siidmarka na delu. Siidmarka išče za Borovlje na Koroškem nemškega knjigoveza. Avstrijski državni zbor. .Nekateri listi hočejo vedeti, da bo kmalu sk)I|ican tudi avstrijski drž. zbor. Nasproti temu izvemo iz popolnoma za,nesljivfega vira, da avstrijski državni zbor ne bo sklican, za kar niso merodajni ,'samo pomisleki radi sestave političnih strank, ki ne nudi dovolj jamstva zhi sedanjemu položaju primerno resno zborovanje, ampak tudi še mnogoštevilne tehnične težkoče v parlamentarnem o-bratu. Koliko črnovojnikov bo šlo na nabor? Kakor je znano, se morajo po najnovejši odredbi vsi črno-vojniki od 24. do 36. leta, fy kolikor že .sedaj niso poklicani pod orožje, podvreči novemu naboru. Vsled tega i se [jih bo moralo v Avstro-JTgrski-Bosni podvreči okroglo 2 in 54 milijona novemu naboru. In ko liko jih bodo potrdili za vojake? Tč je skrivnost vojaške oblasti. Mati zemlja. Budimpeštanski listi poročajo,, da so po znani bitki pri Krasniku, kjer je Danklova armada potolkla Ruse, prinesli v neko rezervno bolnišnico ranjenega huzarja, kateri je imel seboj culico, v kateri je bila zavezana pest ogrske zemlje (prsti). Vprašali so ga, čemu nosi prst seboj. Fant je odgovoril: j,Ko sem odhajal od doma, mi je mati rekla: Stefan, vzami to-le culico seboj,, da če boš padel v vojski, ne boš umiral v popolnoma tuji zemlji. To domačo prst moraš vzeti sebojrv grob. — In ko je huzar umrl, so mu izpolnili njegovo in njegove mamice vročo željo . . . Trije šolski dečki na potu iv Srbijo. Iz Pernic na Češkem so nekega dne v pretečenem tednu nenadoma, izginili trije, šolski dečki, stari 12 in 13 let. Dobili so jih v Krieglachu na Nemškem [Štajerskem. Izpovedali so, da hočejo na vsak način na srbsko bojišče, da bodo tam stregli našim vojakom. Junaške dečke so odposlali n’agaj v njih domači kraj. Zanimivo je, da so dečki potovali že cele tri dni in so bili brez vsakih sredstev. Ko se jim je povedallo, da ne sme o iti v vojsko zoper Srbe, so začeli vsi trije jokati. Osemletni vojni prorok. Neki osemletni dečko v [Budimpešti je začel pred letom dni dopisovati si z nekim tovarišem iste starosti v Kijevu v svrho izmenjavanji mark. Ena razglednic, M jih je pisal ta mali Rus svojemu budimpeŠtanskemu prijatelju, je interesanten dokaz! k predzgodovini j sedanje vojne Kijevski mladič {je poslal dne 12, aprila v Budimpešto razglednico, katere nemško besedilo se je glasilo : „Ljubi Nikolaj ! Pripravljam se za skušnje. V Kijevu je tako toplo, kakor v poletju., Mislim, da bomo imeli v tem [letu vojno. Kako se počutijš.? Neki prijatelj moj bi hotel s teboj dopisovati.“ — To pismo ni nikako prorokovanje, nikaka, otroška fantazija, ampak važen dokaz, kajti dva strica mladega Rusa v Kijevu sta t— častnika ruskega generalnega štaba . , . * Draginja v Galiciji. „Szas“ poroča, da vlada velika draginja v RzeszOvvu, Dembici, Boohniji, Tar-novra in v drugih krajih, v katere so vpadli Rusi.. 2ivil zelo primanjkuje. Kilogram črnega kruha star ne 1 K 20 do 1 K 60 vin. Primanjkuje mesa, slanine, premoga in moke. Prekupci izrabljajo položaj in nečuveno povišujejo cene. Božič na bojišču. Vojni preskrbovalni urad avstrijskega vojnega m|inistrstva je sklenil, da bo za božičnico na naših bojiščih daroval pol milijona kron, da se omogoči, dati vsakemu vojaku na bojišču kak majhen dar za božični dan. Ta svota pa (daleč ne zadostuje. Radi tega se obrača presKxbova)lni urad na vsa domoljubno čuteča srca, naj po možnosti darujejo denarne prispevke za božična darila vrlim našim vojakom na bojiščih. Darila se natj naslovijo na „Kriegs-Fürsorgeamt“, DunaiL IX., Berggasse 16. Uradni izkazi o padlih in ranjenih, ki jih izdaja vojno ministrstvo, izkazujejo dosedaj 65,490 ranjenih in 11.169 mrtvih. Do 26, oktobra je izšlo že 36 številk uradnih izkazov. Katerim vojnim poštam se lahko pošiljajo zavoji. Zasebni promet s poštnimi zavoji se je zopet o-tvoril 24. oktobra s sledečimi poštami: 9, lil, 16, 21, 31, 33, 34, 38, 39, 40, 44, 45, 46, 49, 51, 55, 61, 66, 68, 69, 76, 78, 84, 85, 88, 95, 96, 106, 111, 113, 119, 140 151, 168, 187, 188, 189, 190, 591, 211, 212, 300-31L Dopuščeni so le zavoji z uniformami, prtijagni vojaški predmeti s perilom in s črevlji. Zaviti morajo biti zavoji v tako blago, ki ne dopušča vode ali pa v lesene zaboje.. Dopustna je teža do 10 kg; zavoj ne sme biti nad 80 cm dolg. Novi baron. Cesar je podelil generalnemu ravnatelju Skoda-jevih tovarn, Karlu vit, Skoda, baron-stvo zaradi njegovih zaslug na vojnotehničnem polju. Vojni davek. S paragrafom 14. se bo tudi na Avstrijskem uvedel vojni davek. Mali dohodki bodo davka prosti. Davek se začne s 4000 K dohodkov z % % ter se zviša od 20,000 K dohodkov na 2%. Samoumor pastorja. V Karlovih varih se je za-strup 1 protestantski pastor Emil Ulrioh s ciankalijem. Žalost in veselje. Vojaški zdravnik, ki ima sedaj mnogo dela, je svoji služkinji naročil, da naj ne pusti nikogar k njemu. „Nikogar“, ji je zabičil, „iz-vzemši, če gre za živftjenje in smrt.“ — Kmalu nato je dekle potrkalo na zdravnikova vrata. „Gospod doktor, neki gospod bi rad z Vami govoril.“ — „Kaj Vam nisem uklazal, da ne smete nikogar k meni pustiti, če ne gre za življenje in za smrt?“ — „Saj ta gospod pravi, da gre za življenje in za smrt.“ — In zdravnik je hitel v svojo ordinacijsko sobo in našel tam nekega gospoda, ki ga je hotel — zavarovat' «a življenje in za smrt. Kam se je svojcem vojnih ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministrstvo in pa na amerikapsko poslaništvo, češ, ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni ujetnik in mu bosta denar in pisma ocllraijitala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih odkažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Ce hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministrstvu ali pa ameri-kanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov: „Gemeinsames Z?entralnachweise-Bure- au, Hilfs1- und Auskunftstelle für Kriegsgefangene und Internierte, Wien, I., Jasomirgottstrasse 6.“ * Telefonski pogovori se nadzirajo. 'Občiistvo se opozarja na to, ua se med vojnmi stanjem telefonski pogovori nadzirajo, Ce se pri tem koaštat ra, da se telefon izrablja za poročanja vznemirljivih vesti glede vojmh dogodkov, se zamorejo po paragrafu 36, točka 1 c telefonskega reda ona govorilna mesta, odkoder prihajajo taki nedovoljeni pogovori, zapreti. Jugoslovanska socijalna demokracija. V Ljubljani je bil namesto socij al demokratičnega občinskega svetovalca Etbina Kristana, ki se je preselil v Ameriko in je vsled tega nehal biti občinski svetnik, vpoklican v občinski svet ljubljanski Ivan Mlin'ap. Popusti na pridobniinsklem davku, če je obrat vsled vojne moten. (Ravnokar izišla cesarska naredba obsega važne določbe glede popusta na pridonin-skem davku, če je industrijialni ali obrtni obrat vsled vojne moten. Obrati, ki so bili vsled vojne neposredno ali posredno prizadeti, jbodo uživali delni popust na pridobninskem davku po velikosti motenja o-bnata,, če so morali ustaviti obrat popolnoma, tudi za četrt leta popolen popust. Odločala o popustu ne bo davčna oblast sama, marveč iskupno s posebno komisijo, ki bo sestavljena iz treh avtonomnih funkci-jonarjev in predsednika, pristojne pridobininske komisije. Kot druga inštanca bo fungirala deželna komisija. V konkurz je prišel' čevljar in trgovec z usnjem Jakob Potočnik v Ormožu. Redka naravna prikazen v Pragi. Dne 17. t. m. zvečer so opazili v Pragi Jj|tšl!edni naravni po-jla/v : (Okrog meseca, ki se sedaj nagiba k polni luni, se je pojafvila prekrasna majvrica. Obzorje je bilo popolnoma vedro, lunini žarki so ostro prodirali skozi vlažni zrak ter tvorili križ; sredi križa je bila luna, ki jo je obhajala mavrica. Prikazen pa ni dolgo trajala. Kasneje se je mavrica še enkrat pokazala (ter je bj[lo spefctrum jako lahko razpoznati, zlasti pa modro barvo, ki se je zelo močno odražala od luninega roba. Seveda so ljudje to naravno prikazen spravljali v zvezo s sedanjo vojno. Nova knjiga. Ravnokar je izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru nov molitvenik: „(Mi g 1 j a j i na razpotju življenj a.“ Spisal1 jezuit J, Ver hovo. Knjiga obsega 242 strani. V prVem delu daje učeni pisatelj krasne nauke, kako je treba postopati posebno mladini, ko si voli novi stan. Drugi del pa obsegal mašne molitve in razne druge pobožnosti, tako da ima čitatelj pred seboj popolen molitvenik. Knjiga ima majhno, pralvi ročno oblko; vezava je krasna lin gibčna, tako da se bode ta molitvenik posebno prilegel v vsak še tako majli žep. Stane brez poštnine v rudeči obrezi 90 v; v zlati'obrezi pa 1 K 10 v. Poštnina stane za vsak komad 5 v. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. * Vojaški molitvenik. „Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo“.. Spisal Jernej Hafner. Ljubljana 1914, Katoliška bukvama, Cenavezani knjigi je 1 K 20 vin., 2 K 20 vin. in 3 K 20 vin. (po kakovosti vezave). — Vendar smo enkrat dobili vzoren vojaški molitvenik, in sicer v času, ko je najbolj potreben. Mnogo se je knjiga že priporočala in hvalila, a zdi se mi primerno, da opozorim na nekatere posebne prednosti. Najvažnejši del molitvenika so „Nau,ki in sveti“ (do_ str. 180), To niso suhoparni nauki ali nadležni, vsiljivi sveti, ampak navdušeni govori, ki morajo vsakega poštenega fanta potegniti za seboj. To so prisrčni pogovori, ki bodo tudi grčavim značajem segli v sree in prepričali razam. Poglavitno pa je, da je molitvenik spisan v' pravem vojaškem in junaškem duhu. Pisatelju se pozna, da je bil tudi sam vojak. Vse važnejše naukei dokazuje tudi iz vojaškega službenika, uporablja Krepke primere iz vojaškega življenja, navaja lepe zglede slavnih vojakov; zelo spretno se uporablja zgodovina našega 17. pešpolka. Iz vseh poglavij govori navdušen vojak in goreč dušni pastir; obe vlogi se med seboj podpirata in prijetno menjavata. Srečna združitev pravega vojaškega duha in ponosa s krščanskim duhom, spretno združena apologija vojaškega stanu z apologijo sv. vere in krščanskega življenja, je posebna prednost tega molitvenika. Jako dobro se je posrečil dokaz, da je krščansko življenje prijetno dopolnilo k vojaškemu službeniku in izpolnjevanje krščanskih dolžnosti prijetno olajšanje vojaških dolžnosti. Knjiga bo obenem vzgajala junaške in zveste vojake ter neustrašene kristjane; podpirala bo delo vojaških predstojnikov in dušnih pastirjev, Vojak, ki bo začel to knjigo brati, se bo težko ločil od nje; v sedanjih resnih časih bodo vojaki iz nje zajemali pogum in tolažbo. Duhovniki in društveni voditelji bodo v njej dobili veliko porabnega gradiva. Veliko uslugo veri in domovini stori vsak, kdor kaj stori za razširjanje tega molitvenika med vojaki. Knjigo priporoča tudi prisrčna oblika in nizka cena (navadna vezava 1 K 20 vin,) Knjiga se dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. * Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Tudi pri nas je odšlo mnogo mož in mladeničev v boj za domovino. — Naš pevski zbor je pod vodstvom organista g. Vinko Serbaka priredil vrlemu cerkvenemu pevcu Jurč* ku Novak iz Nimnega, odhajajočemu v vojsko, lepo odhodnico. Gospod Serbak se je v imenu pevcev v primernem nagovoru poslovil od odhajajočega. Bog te spremljaj in vse naše vrle vojake in te privedi srečno nazaj v domači kraj ! Žalec. Na pokopališču v Žalcu v Savinjski dolini je dne 25. t. m. neka gospa nameravala izravnati grob nekega sorodnika. Ko je z motiko brskala po prsti, je naletela na neko skrinjico, v kateri je bilo napol strohnjeno truplo malega otroka. Naznanila je vso stvar orožnikom. Vsa zadeva se bo sodnijsko preiskala. * Sevnica ob Savi, Dne 25. oktobra je izvolil občinski odbor namesto odstopivšega župana g. Mijo Starkkna, g. L. Smoie, trgovca v Sevnici, za župana, namestnikom pa g. J. Mešiček, nadučitelja, in svetovalcem odstopivšega g. M. Starkl-na. Občinski zastop je imenoval g. M. Starkl-na za njegovo Uletim delovanje v občinskem zastopu, in sicer kot župan, častnim občanom, — Čestitamo! Brežice. Nadpoštar S teran Kastelic v Brežicah je na lastno prošnjo prestavljen v Feldbach. Ormož. Veiikonedeljska obrtniška zadruga (načelnik Ivan Veselič, trgovec v Ormožu), je darovala za namene avstrijskega Kudečega križa znesek 100 K v roke nabiratelja g. Tom. Korparja, ki je ta dar izročil na primerno mesto._ V ruskem ujetništvu. Stotnik Viktor Rada je pisal svojim starišem v Mikdovu na Češkem to-le pismo: Ljubi stariši! Kolikor toliko 'okrevan Vam sporočam, da ležim v ruski bolnišnici s tremi ranami: ;na glavi, naj desni strani prsi in na desni nogi. Bolnišnica je moderno urejena, Negovanje je tako dobro, kakor si je le možno misliti. Posebno neka. dama, soproga zdravnb ka-šeia, se trudi na požrtvovalen način, da pomaga povsodi. Sedaj sem izven vsake nevarnosti in se nar dejam, da ozdravim popolnoma. Morda Vam bodem prihodnjič več pisali. Še enkrat pa -moram izraziti dejstvo, da se trudijo zäune na velikodušen način. Obiskujejo nas in pomagajo, kjer le morejo. Prišli so k nam neki veliki knez, potem generali štacije in še drugi lolicirji. Rlaivnokar je bil tu neki baron Rupa, ki mi e dal denarja in Knjig, Zdravniki so1 odlično spretni; na mirnosti, s katero delujejo, treba strmeti. Bodite torej brez skrbi radi mene! Takoj bodem obedoval in mi jed idiši izvrstno. Viktor. — To pismo so prejeli stariši potom poizvedovalnega urada Rudečega križa, ki daja pomirjenja glede usode naših. n etih vojakov. Za voiake-kadilce. V mnogoštevilnih zasebnih pismih obžalujejo naši spodnještajerski vojaki, da na bojišču ni dobiti, kar bi v prostih urah imeli najrajši: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice itd. Bogata mesta in imoviti stanovi nabirajo vsepovsod za svoje vojake takih darov. Ne dopustimo, da bi naši spodnještajerski mladeniči in možje ne imeli tega, kar imajo drugi! Zato prosimo, da se po naših mestih, trgih in vaseh nabirajo za spodnještajerske vojake na bojišču, a tudi v bolnicah: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice ali pa tudi denar, s katerim se omislijo omenjeni predmeti. Vsak dar je dobrodošel! Kar se nabere, naj se vpošlje na eno izmed podpisanih uredništev! V to svrho so darovali : ravnatelj Zidanšek 3 K, prol. dr. Slavič 3 K, vojni kurat Tomšič 3 K, prof. dr. Hohnjec 3 K, gospa dr. Leskovarjeva 2 K, gosp. Fr. Pleteršek, trgovec s pohištvom 60 vin., goč. Mimika Pregrad 40 vin. in neimenovana 1 K. Pepček dr. Leskovarjev je daroval 500 cigaret, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj 5 K, deželni odbornik dr. K. Verstovšek 1000 cigaret in Ivan Hauptman, župnik v Pernicah 11 K nabranih po šolskem vodju g. K. Vollmaier na Pernicah. Uredništvo „Straže”. — Uredništvo „Slov. Gospodarja”. ZUZZZZZZZZ Maribor. Zadnja psročila, došla v petek, 30. okt. Naše umikanje na Rusko-Polj skein« Dunaj, 29. oktobra. Naše umikanje na R u s k o s P o 1 j s k e m se vrši v popolnem redu. Kmallu bomo v novem zbirališču. Rusi so nas doslej zasledovali le s konjenico, proti kateri so se tuintam obrnile naše zadnje straže in jo odbile. Tudi v Galiciji so Rusi dobili zadnji čas ojačenja in so z močnimi četami prodirali čez Droho-bicz, ki je bil že na$, proti Karpatom v prostor pri Turki. Gre se jim za to, da bi prijeli 'desno krilo naše bojne črte Medyka— Sämbor. Njihovi napadi so bili, kakor poroča naš generalni štab, odbiti. Üako je ir Galiciji* Dunaj, 29. oktobra. Generalni Štab poroča: Na severno-izhodnem bojišču se včeraj niso vršili nobeni večji boji. Zadnje dni so Rusi skušali prodirati v prostor pri Turki (severno od znanega karpatskega prelaza Uszok), a so bilii z uspehom odbiti. General Disuitriew odstavljen« O bivšem bolgarskem in sedanjem ruskem generalu Dimitriewu, zmagovalcu pri Lozengradu, se je v teku te vojske razširila že marsikatera novica, o kateri se je pozneje izkazalo, da ni istinita. Za to podajamo tudi naslednjo neuradno vest s potrebno previdnostjo. Iz Sofije se poroča: General Radko Di-mitriew, ki je vodil oblelganje Przemysla tako nesrečno, je odstavljen. Odložil je tudi poveljstvu 8. ruskega armadnega zbora ter 'izstopil iz ruske armade. Nova razvrstitev ruske armade. Stockholm, 29: oktobra. V listu „.Stockholmer Tagblatt“ opisuje neki vojaški strokovnjak, ki se : nahaja na ruskem bojišču, sestavo in razvrstitev ruskih hirmad. Poročevalec pravi, da je posnel svoj spis po ruskih uradnih virih. Ruska bojna sila, ki stoji proti Nemcem in Avstrijcem, je ralzddljena v o s e m a r m a d) Desno rusko krilo stoji severno od mestai in trdnjave K o w n o (v pokrajini Kowno ob severnem koncu izhodne Prusije). Južno rusk-o krilo pa je razvrščeno na južno-izhodni strani Lvov a. Med tema dvema kriloma je razpostavljena glavna silfi/ ruskje armade. Ta del (središče) ruske armade sitoji v velikem krogu ob črti čez Grodno (ob izhodni Prusiji blizu Avgustovega) ob rekah Narew, Visli in San in sicer sledeče: P r iv a armada, kateri poveljuje general R e n n e n k ,ai m p f, id stoji v okrožju trdnjave Kowno, sestoji iz armadnih zborov št. 2, 3, 4 in 20. Vsi ti zbori so sestavljeni iz vojaštva, ki se rekrutira v vojaškem okrožju Wilna. -Druga armai d a, ki stoji v okolici ruske trdnjajve jG r o d n o, obstoji iz bjelostoškega in dela sibirskega armadnega zbora. Tlej armadi poveljuje general S j h i n s k i, ki je bil poprej načelnik 21. zbora. T, r e t j' a armada pod poveljstvom generala M i s t e n k o je sestavljena iz zborov 1, 8, 13, 15. in 23.: Tem korom so še pri deljene i tri kavalerijske divizije. Trefa armada je razpostavljena ob rek,i Nare w. Glavni del te armade je pripadal ob začetku vojske prvi armadi, katera je bila po armadi generala Hindenburga pri iTIannenbergu hudo poražena. Četrta armada, •’ ki stoji ob Var !š a| v i, je sestavljena iz dveh aktivnih armadnih zborov in sicer iz gardnega .(petrograjskega;) in iz 14. zbora. A ta armada ima prideljenih izredno, mnogo konjeniških divizij. Poveljuje pa tej armadi načelnjik vojašr kega. okrožja Amur, general L c s i c k' y. Peta armad a, ki je razvrščena v okrožju Lublin in ji poveljuje načelnik moskovskega vojailke- ga okrožja, general pl. Pie h v-ej sestoji iz zbora grenadirjev, deli 8., 16. in 18. armadnega zbora. Šesta armada pri mestu C h o 1 m je sestavljena iz zborov 7, 19, 24 in 25. Poveljnik tej armadi je načelnik vojaškega okrožja Irkutsk, general E w e r t h. Sedmi armadi ob Sanu sevieroizhodno od P r z jem y sil a, poveljuje bolgarski general Radko D i m i t r ji e w. V to armado so združeni armadni zbori 5, 8, 10 in 11. (Novejša poročila pravijo, da je general Dimitriew odstavljen.) O s m al armada,' katera je razpostavljena ob Lvovu in n'a južnoJizhodni strani mesta, stoji pod poveljstvom generala Brusiloma. Sestavljena je ta armada iz kiewskega, 12. in 21. ter nekaterih sibirskih in kavkaskih armadnih zborov. V novejšem času' sta bila/ po eden sibirski in kavkaški zbor poslana na pomoč armadam na severozapadu. Boj za Lovien in Rotor« Run, dne 29. oktobra. Iz črnogorskih virov se poroča, da se je vršil dne 26. oktobra (ponedeljek) zopet močan topovski dvoboj med Lovčenom in Kotorom: Baterije na Lovčenu so neprenehoma obstreljevale avstrijsko postojanke. Avstrijci so krepko odgovarjali. Francoski topničarji na Lovčenu so imeli dva mrtva in tri ranjene., Crnogorci pa tri ranjene. Italijanski list „Corriere della sera“ poroča, da je neka velika avstrijska vojna ladja obstreljevala črnogorske postojanke na Lovčenu. N emško-franeosko-angleška borba. Boji za severno franciosko-belgijsko obrežje trajajo z neizpremenjeno silo na/prej. Nemške čete prodirajo počasi, toda stalno. Uspehi Nemcev zahodno od Lille so posebno važni, kajti t:i uspehi bodo upli-vali na položaj pri Ypern-u, kjer se bijejo budi boji, v katerih pa dosedaj še ni padla odločitev. Francoske in angleške čete pri Ypern-u so vsled uspehov Nemcev pri Nieuportu in Lille včeraj, dne 28. oktobra, že zapustile te postojanke. Nemško poročilo z bojišč« Berolin, 29. oktobra. Iz velikega vojnega stia,n a z dne 29: oktobr a predpoldne se poroča: Prodiranje nemških čet južno od Nieuporta napreduje. Pri Ypresu traja boj nespremenjeno dalje. Zahodno od Lille so nemške čete napredovale. ’Zavzele so več utrjenih sovražnih postojank, ujele 16 angleških Častnikov in nad 300 vojakov ter tudi zaplenile 4 topove. Angleški in francoski protinapadi so bili povsod uspešno odbiti. Nemške čete so morale, ’ obstreljevati francosko baterijo, ki se je nahajala pred katedralo v Reimsu, ker je opazovala gibanje nemških čet iz stolpa katedrale. V gorovju Argonnen so nemške čete zavfzele že več francoskih strelskih jarkov in zaplenile večje število strojnih pušk. Južno-zabodno od 'Verduna, je bil napad Fr any cozov odbit. Nemške čete so napravile protinapad in so zavzele močno francosko postojanko. Izgube Francozov so bile velike. Izhodno od reke Mosel so bili odbiti vsi fran* coski nap aldi. Na severno-izhodnem bojišču je napredovanje Nemcev stalno. V zadnjih treh tednih so nemške če-te.411 je!o 13.500 Rusov, zaplenile 39 topov in 39 strojnih pušk. Na južno-izhodnem bojišču se razmere od včeraj niso spremenile. Sarajevski morilci obsojeni. V sredo, dne 28, oktobra dopoldne je bila razglašena obsodba o sarajevskem umoru. Danilo Ilič, Velko Cubrilovič, Nedjo Kerovič, Miško Jovanovič in Jakom Milovič so bili obsojeni na smrt na vislicah, Milan Kerovič na dosmrtno ječo, Cavrilo Prinčip, Nedeljko Cabrinovi in Trifko Grabec na 20 1 e t t e ž k e j e č e , V. Cubrilovič na 16 let težke ječe, G, Popovič na 13 let, Ivo Kranjčevič in Lazar Gjukič na 10 let, C. Stepanovič na 7 let, Marko Perin in B, Zagorac na 3 leta težke ječe. Ustali obtoženci so bili oproščeni. Listnica uredništva. Ptujska gora: ömenjenq zadevo so že davno prej objavili slovenski listi. Vaš izrezek je došel torej prepozno. _________________________________ Ranjenci in ptdli. Pošuolk štev. 47: Bestiček Ljudovik, pešec, ranjen; Eigner Franc, pešec, ranjen; Fnnkel Rupert, rezervist, bolan; Grasmuk Franc, rezervist, bolan; Jačič Anton, rezervist, bolan; Klapš Franc, rezervist, ranjen; Konrad Janez, pešec, ranjen; Kumpoč Anton, ranjen; Lekežič Martin, pešec, ranjen; [Repa Anton, pešec, ranjen; Ribič Franc, pešec, ranjen; Schadler Franc, pešec ranjen; Schober Janez, pešec, ranjen; Schwindsakl Jurij, pešec, bolan; Sedlaček Anton, pešec, ranjen; [Souček Karl, pešec, ranjen; Janez Klug, pešec, ranjen; Pungartnik Vtef„ pešec', ranjen; Al. Travi, pešec, ranjen; Zatler Alojzij,, pešec, ranjen; Bož Jožef, peSeo, bolan; Glodes Franc, pešec, ranjen; Griesnik Ferdinand, pešec, ranjen; Jaušnik Viktor, pešec* ranjen; ' Kraner Karl, frajtar od 6. stotnije, doma iz Selnice ob Muri, ranjen in ujet; Kreiner Anton, pešec, ranjen; Lah Janez, -rezervist, ranjen; B. Meier, pešec, ranjen; Pauš Jožef, pešec, ranjen; Potere Franc, rezervist, ranjen; Rudolf Franc, pešec, ranjen; Verblač Janez, pešec, bolan; Visnitni Marcel, frajtar,, ranjen; Vogrin Lipat, pešec, ranjen; Brandi Franc, rezervist, ranjen; Haineg Janez, pe_ šec, ranjen; Kahler Martin, pešec, ranjen; (Karinka Alojz, kor-poral, ranjen; Krainer Franc, pešec, ranjen; Mandl Janez, pešec, bolan; Müller Ludovik, korporal, ranjen; PojHhamtn^er Anton pešec, ranjen; Poš Anton, pešec, ranjen; Rotschädl Janez, pešec, ranjen; Waldl Pavel, pešec, bolan; Augustin Franc, peV šec, ranjen; Berglez Jožef, pešec, ranjen; Bolk Jožef, pešec, ranjen: Bohak Karol, četovodja, ranjen; Freibl