t^mnmj©iEnGLAS eliXLIX - št. 28 - CENA 110 SIT v—s *—u n — Kranj, torek, 9. aprila 1996 PANES PREBERITE "ran 3 t*aPež na sto načinov stran 9 jjggg/ 80 pokalov, uničil 12 motorjev RAD 1 O Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure anJska Sava lani s simboličnim dobičkom Dividend za lani ne bo, delnice pa so več vredne ^ govori potekajo, jeseni bo padla odločitev, bo Sava še naprej povezana s Continentalom ali nemara z drugim partnerjem. drobnih delničarjev ne bo na sejo, na kateri bodo glavno besedo imeli skladi in pooblaščene investicijske družbe, ki bo na aprilski dražbi kupile savske delnice. JjnJ. 5. aprila - V kranjski Savi JjOkujejo, da bodo njihove delni-'ta 5an,mrve predvsem zaradi njene st?0jne perspektive. Aprila bo regi-J*«« kot delniška družba, s 45 tisoč Si - J*' od teSa 40 tisoč " Javne iLai,je, bo ena največjih družb v Siji. larrva skupščina bo predvidoma juni-' sklicali jo bodo na kranjskem ]miŠču, čeprav pričakujejo, da vseh Dividend za lansko leto ne bo, saj je sava lansko leto zaključila z 19 milijonov tolarjev dobička. Vendar pa so delnice vredne več, cena savske delnice je znašala 10.000 tolarjev, v javni prodaji 11.765 tolarjev, knjigovodska vrednost pa zdaj znaša že 15.986 tolarjev, kar pomeni, da se je v javni prodaji povečala že za 35,8 odstotka. Letos se izteče 25-letna pogodba z avstrijskim Semperitom, ki se je medtem vključil v nemški Continental, ki za predloge Save ni imel posluha, zato zdaj pogajanja potekajo tudi z drugimi partnerji. Odločitev bo znana jeseni. (Več na 13. strani) • M.V. ^ravnice in zdravniki stavkajo že dvajseti dan Bolniške liste potrjujejo nadzorni zdravniki ZZZS 0 uredbi ministra dr. Božidarja Voljča morajo bolniške liste izdajati medicinske sestre, P°trjujejo pa jih zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. k p ranJ> 9. aprila - Velikonočni prazniki so minili brez n £?ia,,j med vlado in sindikatom Fides. Po napovedih v J- Se nadaljevala danes, na prvi popraznični dan, zelo letno tudi jutri. Javne zdravstvene ustanove so v 1(|ulih dneh delovale tako, kot je za nedelje Fra*nike običajno. in Jen0aV —' ki traja nePrekin" jj-no od 21. marca že skoraj nih?netnin devetnajst pol-9n dni in je današnji torek, j; aPrila, že dvajseti dan. 2dot kaže, se bo stavka 2ofavnic in zdravnikov ter njl°02dravnic in zobozdrav- Pid' v^anJenm v sindikat na pristojno zdravniško kb ted ' nat*aijevala v drugem misijo prve stopnje obmo-ste U aPr^a- Zato je mini- čnih enot Zavoda za v.r dr.Voljč z uredbo poz- zdravstveno zavarovanje Zav ektorje zdravstvenih Slovenije. Postopek je za-°dov, da odredijo medi- radi stavke torej podoben, cinskim sestram del nalog za nemoteno izdajanje bolniških listov. Po ministrovi uredbi začasno medicinske sestre pri izbranih zdravnikih izpolnjujejo bolniške liste in jih skupaj z zdravstvenim kartonom pošljejo kot je v primerih bolniške odsotnosti z dela nad 30 dni. Zdravniki ZZZS bodo na podlagi zdravstvene dokumentacije - če bo potrebno, pa tudi z neposrednim pregledom zavarovancev -podpisali in potrdili obrazec. Zavarovanci morajo tako poleg bolniškega lista, ki ga izda medicinska sestra, predložiti tudi ustrezno medicinsko dokumentacijo - zdravstveni karton, izvide - ter zdravstveno izkaznico. Na sedežu območne enote ZZZS Kranj na Gosposvetski 12 bo potrjevanje bolniških listov potekalo danes, v torek in pojutrišnjem, v četrtek, po- poldan od 14. do 18. ure; jutri, v sredo, in petek pa dopoldan od 8. in 12. ure. V Radovljici in na Jesenicah bodo nadzorni zdravniki ZZZS bolniške liste potrjevali v torek in v četrtek dopoldan od 8. do 12 ure, v Škofji Loki jutri, v sredo od 8. do 12. ure in v petek od 14. do 18. ure; v Tržiču pa jutri, v sredo, in petek popoldan od 14. do 18. ure. Predvčerajšnjim je bil 7. april. Svetovni dan zdravja, ki si ga bomo tako ali drugače zapomnili (tudi) po stavki. Nekatere izjave za javnost, povezane s stavko, preberite na 24. strani. • M.Ahačič konc red domala polno Festivalno dvorano je v nedeljo zvečer nastopil z velikonočnim %Činrt°m zn<*meniti ruski pevski zbor Capella Mihail I. Glinka iz Sankt Petersburga. ^dstv^0 ^ z ve^° pozornostjo sledilo tako prvemu delu koncerta, kjer so pevci pod Z<*kljuxi? Agenta Vladislava Cernušenka, predstavili rusko bogoslulno glasbo, kot tudi °\>acij . z nekaj ruskimi narodnimi pesmimi. Navdušeno občinstvo si je s pravimi ^gan*™* ^Prosilo še štiri pesmi za dodatek. Velikonočno turnejo, ki jo po Sloveniji ^taH Zdrulenje prijateljev umetnosti Lumen, je zbor sinoči nadaljeval z nastopom v nQstoD?j nato Pa ima ^e vrsto koncertov po Sloveniji. Na Gorenjskem bo zbor spet Pa yj- [n20. aprila, najprej v Kranju v iupnijskicerkvi v Straiišču, zaključni koncert v Trliču, prav tako v iupnijski cerkvi. • L.M., foto: Jure Furlan Gorenjski glas na obisku Sto kubikov peska letno za vzdrževanje cest STRAN 6 Gorenjska UPOKOJENCI - Banka odprite račun na ■ . katerega želite prejemati pokojnino pri nas Kranj, 9. aprila - Letošnjo podaljšano zimo so pregnali sončni dnevi vsaj za velikonočne praznike, kar so mnogi izkoristili za sprehode in izlete v naravo. Manjkalo ni niti raznih prireditev, na katerih si je bilo moč ogledati raznovrstne pisanice ali celo tekmovati v izdelavi ter sekanju pirnov. Glede na to je moč trditi, da so velikonočni običaji med Gorenjci še živi. Da se bodo ohranili še naprej, si prizadevajo tudi mladi. Na sliki: učenci višjih razredov osnovne šole Križe so pri gospodinjskem pouku in krožku pripravili izdelke, ki so jih predstavili sošolcem in staršem na razstavi velikonočnega okrasja. • S. Saje (MmMMSSIGLAS in HIT - Fit, d.o.o. vabita na prireditev NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKE ki bo pojutrišnjem, v četrtek, 11. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu Sodelovali bodo najboljši športniki Gorenjske v letu 1995 in glasbeni gostje Simona Weiss, Werner, Mengeška godba Glavna sponzorja: Občina Mengeš in Napredek Domžale Prodaja vstopnic: Kulturni dom Mengeš, Videoteka "Z" Moste, Napredek Domžale, malooglasna služba Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj Žrebanje vstopnic! RAČUNALNIŠKI KLUB| 486/80 že od 126.565,00 SIT ali 6.790,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 PROGRAMI 5BS 55č KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21, tel. 22 33 73 Dtgttd Logk SALON /M) KRANJ - HOTEL CREINA POMLADNA KOLEKCIJA OBLAČIL IN OBUTVE MISSONI Koper, 11.5. -19.5.1996, Slovenija Tel.: 066/22-048, 38-372, 272-286 ROK PRIJAVE 12. 4.1996 se izteka! vT]7KABELSKA TV \ KAMNIK - DOMŽALE C^fTg/ Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 YAŠE OČI IN UŠESA OggJ Kaposi mobitel URADNI VSm\ KKUCI PRODAJALEC -f«--ZDAJI 064/225-060, 860-029 klDRIĆEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ I ESC O RT že 0d - 22.499 DEM Super popusti za modele ESCORT v zalogi! Ugodni KREDITI ter LEASING! Staro za novo! Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, hmm Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 ■ /V /is Takšni in drugačni referendumi Ustavno sodišče bo odločalo konec tedna Zbiralcem podpisov za referendum o zaprtju jedrske elektrarne Krško po štirinajstih dneh ne kaže najboljše. Školč odgovoril vrhovnemu sodišču. Ljubljana, 9. aprila - Ustavno sodišče o pritožbi socialdemokratske stranke, ker je predsednik državnega zbora zadržal zbiranje podpisov za referendum o uvedbi večinske- fa volilnega sistema, še ni razsodilo, čeprav jo je obravnavalo ot prednostno in ni čakalo na razsodno vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je v četrtek začelo obravnavati ustavno pritožbo, vendar odločbe še ni. Predvidoma naj bi o njej govorili v četrtek. Sodišče lahko stori dvoje: pritožbi ugodi ali jo zavrne. Če ji bo ugodeno, bi moral predsednik državnega zbora Jožef Školč določiti rok, v katerem se zbirajo podpisi podpore volivcev za referendum. Jožef Školč je posredoval svoj odgovor upravnemu senatu vrhovnega sodišča, v katerem pojasnjuje, da ni kršil zakona in ustave in da je spoštoval poslovnik državnega zbora. Brez velike odmevnosti pa poteka zbiranje podpisov za referendum o predčasnem zaprtju jedrske elektrarne v Krškem. V dveh tednih so zbrali 474 podpisov ali 1,2 odstotka potrebnih 40.000. Podpisov pobudnikov za zbiranje podpisov ni nihče preverjal, saj zakon tega ne zahteva, čeprav je slišati možnosti, da je več podpisov napisal en sam. Prav tako vsi podpisniki pobude še niso stari 18 let. Veliko prahu pa dviguje razpis 100 potovanj, ki naj bi jih žreb razdelil med tiste, ki bodo glasovali za referendum. To naj bi bilo tudi nezakonito. • J.K. Resolucija o slovenskih manjšinah v sosednjih državah Za demokratično izvoljeno zastopstvo Ljubljana, 9. aprila - Zunanjepolitični odbor državnega zbora je sprejel predlog Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Resolucijo naj bi sprejel državni zbor, je pa izredno pomembna za Slovence v zamejstvu, saj pove, koga kot zastopnika in sogovornika priznava Slovenija in kdo zastopa manjšine v pogovorih z oblastmi matične države in Slovenije. Odbor je sklenil, da Republika Slovenija Eriznava avtonomnost in politično subjektiviteto slovens-ih manjšin v sosednjih državah. Slovenija podpira demokratično izvoljena skupna zastopstva ter napore, da dabijo Slovenci zajamčene mandate oziroma zastopstva v zakonodajnih, političnih in upravnih telesih držav, kjer živijo. To je v bistvu podpora stališče, da morajo Slovenci v zamejstvu sami na neposrednih in demokratičnih volitvah izvoliti svoje zastopstvo. S tako formulacijo so še posebej zadovoljni pri Narodnem svetu koroških Slovencev, ki so take volitve med svojim članstvom oziroma zainteresiranimi Slovenci na Koroškem že izvedli. • J.K. Hišna številka - VIBROSER Tokrat se, drugič v tem mesecu, splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "črni zvezdici" in skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Van ni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev.Hišna Številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima žreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče ie danes, najkasneje pa jutri, v sredo, do 14. ure -kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni slovenski izdelek, ki je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje limfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko družino, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA___ Predlog zakona o zdravnikih prihaja v državni zbor Neodvisnost in poklicna svoboda zdravnika V prvih dveh členih predloga zakona o zdravnikih je napisano, da so zdravnica in zdravnik ter zobozdravnica in zobozdravnik temeljni odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti. Zdravnik mora pri uresničevanju svojih pravic, svoboščin in dol/nost vselej ravnati tako, da varuje nepristranost in neodvisnost izvajanja zdravniške službe in ugled zdravniškega poklica. Ljubljana, 9. aprila • Pod pritiskom stavke zdravnikov in zobozdravnikov, članov Fides, te predlog zakona z vlade zelo litro prišel v parlamentarno proceduro. Vlada je državnemu zboru predlagala, da predlog zakona obravnava prednostno. To se bo tudi zgodilo na prvi naslednji seji, je sklenil kolegij predsednika državnega zbora. Predlog zakona, ki obsega 100 členov, temelji na Deklaraciji o neodvisnosti in poklicni svobodi zdravnika, ki je bila sprejeta oktobra 1986 v Ran-cho Mirage (Kalifornija). V njej je med drugim rečeno: "Ce skupnost zagotavlja neodvisnost in poklicno svobodo zdravnikov pri opravljanju njihovega poklica, s tem zagotavlja tudi najkvalitetnejšo zdravstveno varstvo svojim državljanom in s tem obstoj močne in trdne države." Predlog zakona natančno določa, kaj obsega zdravniška služba, bodisi javna ali zasebna. Zdravniška delovna mesta v javni zdravstveni službi se razporedijo po območjih in po specialističmh področjih. Razpored zdravniških delovnih mest v javni zdravstveni službi določi minister za zdravstvo. Predlog zakona predpisuje zdravniško zbornico, posebej pa pogoje za opravljanje zdravniške službe. Zdravnik je usposobljen za samostojno delo, če je razen šole opravil še pripravništvo (zobozdravnik), sekundariat (zdravnik splošne medicine) in zdravniško specializacijo (zdravnik specialist). Pripravništvo pri stomatologiji traja eno leto, sekundariat dve leti, način in Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop (v sredini) je te trenutek med najbolj obremenjenimi ministri. Težavnim pogajanjem o socialnem sporazumu se pridružujejo še štrajki. • Slika G. Šinik trajanje specializacije pa določa zdravniška zbornica. Minister in zbornica imata glavno besede pri določanju javnih zavodov, kjer se lahko to usposabljanje opravlja. Tudi mentorje imenuje zbornica v soglasju z ministrom za zdravstvo. Posebej je obravnavana zasebna zdravniška dejavnost, vendar veljajo zanjo določene omejitve. Zasebne zdravniške dejavnosti ni mo- foče opravljati na področjih ot so preskrba s krvjo, krvnimi pripravki, odvzem in hranjenje genetskega materiala, odvzem in hranjenje človeških organov za presajanje, socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravst-venoekološka dejavnost in patoanatomska dejavnost. Zasebni zdravnik pa naj bi lahko po pooblastilu pristojnega organa opravljal mrliško pregledno službo. Predlog zakona določa, da mora zdravnik nuditi prvo prvo medicinsko pomoč, ki je ne sme pogojevati z vnaprejšnjim plačilom. Novosti naj bi bile tudi posteljami), nadzornega zdravnika, ki naj bi bil odgovoren za delo najmanj dveh specialistov, primarije, svetnike in višje svetnike. Kdo bo lahko to postal, je zadeva predpisa resornega ministra. Predlog zakona daje osnovo za plačevanje zdravniškega i" zobozdravniškega dela. O teffl naj bi se dogovorili zbornica-minister za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanja Cena zdravnikovega dela vključuje zahtevano, znanje-porabljen čas za pripravo n> izvedbo storitve in odgovot-nost ter tveganje za opravljen0, storitev. Zdravniki naj bi j** razvreščeni v plačilne skupni s količniki od 1,8 do 3| podrobnosti pa naj bi do\c$l kolektivna pogodba. Osnov' za izračun plače je enak' osnovi za izračun place posla* cev Državnega zbora. Doda® naj bi smeli presegati 59 odstotkov osnovne plače *' standardni obseg dela. P*' žurstvo je po predlogu zakona delo preko polnega delov časa za zagotavljanje nuj J Novosti naj bi bile tudi pri zdravniške pomoči. „ Sh21 t i na8radah in priznan- dela preko polnega delovne^ Jin. iako naj bi imeli zboz- časa znaša največ 50 ur m«; sečno. Plačilo za dežurstvo na) bi se vštevalo v osnovo & invalidsko in pokojninsko z*' varovanje, po 50. letu pf zdravnik ni več dolžan opravl-J.Košnjek Omejil dravnika pripravnika, zdravnika sekundarija, zdravnika splošne medicine, zobozdravnika, specialista, šefa zdravnika (specialist, ki vodi bolniški oddelek z najmanj 25 jati dežurstva Negotova usoda stavk Ljubljana, 9. aprila - Med prazniki ni bilo pogajanj o prenehanju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, čeprav so jih napovedovali, tako v Fidesu kot v vladi. S stavkovnim odborom se je sestal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, vlada pa je pretekli teden, če sebo stavka še nadaljevala, napovedala zaostritev svojih ukrepov. Stavko pa napoveduje tudi železničarski sindikat. Če se z vodstvom železnic sindikalisti ne bodo uspeh dogovoriti predvsem o izhodiščni plači, utegnejo železničarji stavkati Že jutri. • J Ji. Seji državnega zbora in sveta Ljubljana, 9. aprila - Državni zbor čaka razgibaj teden po velikonočnih praznikih. Izredna seja državneg zbora o zunanji politiki oziroma odnosih z Italijo • Evropsko unijo naj bi se nadaljevala jutri. Vsaj tako s predlagati po sestankih predsednika vlade dr. Jane.gt Drnovška s predsedniki parlamentarnih strank. Zap1 na relaciji Ljubljana - Bruselj in Ljubljana - Rim P°staL resen tudi za strategijo našega vključevanja v EvropsK unijo, zato se utegne problem ta teden z naše stravjj rešiti. Rim pa naj bi kot predsedujoči v Uniji om°^a podpis asociacijskega sporazuma. Nedokončana red n seja panaj bi se z veliko zamudo nadaljevala v četrte K petek. Državni svet pa je sklican za jutri. Svetniki bo volitvah obravnavali predlog sprememb zakona o državni zbor. Če bodo uspeli pripraviti ustrezna gra?,v^ bo predsednik dr. Ivan Kristan predlagal na dnevni .t tudi problematiko slovenskega gospodarstva in predi i zakona o varnosti in zdravju pri delu. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj Izjave, mnenja Stranka enakopravnih dežel (SED) iz Celja poudarja, da je vstop Slovenije v evropsko unijo lahko le posledica svobode, ne pa stisk in strahu slovenskega naroda. Slovenski človek morebiti lastnik in gospodar domače zemlje, z zakoni, kaj lahko počne tujec, pa onemogočiš razprodajo svoje zemlje. Stranka opozarja na to, da narod ne sme osiromašen v Evropo in da državi ne smejo vladati mafija, korupcija, beg kapitala v tujino in podobno. Združena lista socialnih demokratov graja z zavlačevanjem pristojne komisije glede glasovanja o razrešitvi generalnega državnega tožilca Antona Drobni- ca. Zavrača vse obtožbe na račun bivših ministrov Rine Klinar in dr. Maksa Tajnikarja ter vztraja na obravnavi interpelavcije o delu in odgovornosti ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča. Tako sindikat Fides kot vlada sta kriva za nenormalno dolgo in že škodljivo stavko. Treba je najti vsaj začasno kompromisno rešitev za njeno prekinitev. Slovenski krščanski demokrati ugotavljajo, da so zunanjepolitični odnosi del notranjepolitičnih bojev, zato se na seji državnega zbora niso reševali zunanjepolitični problemi, ampak notranjepolitični odnosi. SKD bo za razrešitev zunanjega rninistra Zorana Thalerja, prav tako pa ni normalno, da odbor za mednarodne odnose 0 vodi človek iz opozcije. O odbora za mednarodne ^ kandidaturi Miroslava Mozeti- nose državnega zbora s ča za novega predsednika noč dokončnega. • Tajni izredni kongres socialdemokratov Stranka se bo po novem imenovala Socialdemokrati venije, osrednji svet stranke pa je dobil več pristojnoSP' Ljubljana, 9. aprila - Kongres, ki je sledil seji sv stranke 25. marca, je sprekel nekaj pomerflbo. odločitev. Socialdemokratska stranka Slovenije s kfa s co SDSS je po novem Socialdemokrati Sloveniji kratico SDS. Vse nove razpoznavne znake stranke bo^ začeli uporabljati maja, v okviru predvolilne tel ^ Osrednji svet stranke je dobil večje pristojnosti. Re ^ kongres bi bil smiseln, če bi šlo za večje spremembe. tudi stroški bi bih večji. Poteza socialdemokratov je D za marsikoga veliko presenečenje. ^ mmm&mm glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politiku neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svetu Ivan Bizjak / ^''f/jj^iJ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, X jjj Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Mg^| ti I Art, Kranj / Tlak DELO - f ČR, Tlsik časopisov in revij, d7d., Ljubljana'/ Uredništvo, naročnine, oglasno* trženje: Zoisova L Kranj, telefon:'064T22MU, VefefH: 064/222-^1, MaU oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in pe po Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dave* r stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT ^Jj^fM. aprila 19% PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORKNJSKI GLAS Ob papeževem obisku v Sloveniji Papež na sto načinov (ja° °bijka svetega očeta v Sloveniji je le še dobrih pet tednov in ponudba raznovrstnih spominkov na to temo je vsak n večja. Pristojna komisija je certifikat uradnega spominka podelila le desetini ponujenih spominkov. Ostali bodo bržkone prodajali na črno, saj tovrstnih prodajalcev ne bo mogoče preganjati. )ft lnJ» aprila lev obisk Majski pape-Sloveniji bo kot tajnica komisije, je bila s strani odbora ustanovljena yj.i , ▼ oiuvciiiji u« Midiil vrstea • ?°8°^eK posebne lansko jesen. V začetku lese h' ^e pričakovati, da tošnjega leta je od Jani V* P"r.c.(l'tvah v Ljubi- tere dejavnosti, Itjj' .0si»jni in Mariboru, na organizacija prevozov, pri-At r.,n bo govoril papež, prava paketov s priložnosten «1°. med 200.000 in nim dežnim plaščem in leta je odbor neka-kot so k ??!.,Judi> enaka, bržkone konkretne povezave, napri-mer nabožnega predmeta, kot je srce, v katerem je kakšno Kristusovo znamenje in podobno... Sem nekako sodijo tudi spominki, kot so loški kruhki, panjske končnice, rute..., ki imajo nedvomno umetnostno vrednost kot slovenski spominek, vendar s papežem nimajo neposredne povezave. Moram pa reči, da smo v tej smeri odprti do te mere, da z izdelovalcem poskušamo najti skupen jezik in poiskati neko skupno rešitev. Če je avtor pripravljen v svoj izdelek vključiti bodisi plamenih d 2°r e< ^a ra2''č- drugačnih spominkov, cer- ček, kot uradni znak papeževega obiska bodisi geslo..., in seveda če je 'večV P.aPe*eY'm l'kon|> °d uradne "spominke. Š podelje- izdelek cenovno in kvalitet-ih Hnhiff. »a nnčtah vani*«! nortifiir-itm, ». c »am no primeren, potem naj praviloma ne bi bilo ovir za pridobitev certifikata. Kar se tiče papeževih podob, smo se odločili, da bomo v osnovi upoštevali dve podobi, pastoralno, torej papež v obredni opravi, in civilno." Doslej je komisija prejela približno 150 različnih ponudb, s strani komisije pa je bila izbrana le dobra desetina ponujenih spominkgv. Spominki so razdeljeni v posamezne razrede, od sveč, dekorativnih krožnikov do izdelkov kovinske galanterije..., v nekaterih kategorijah hrano za obiskovalce prire-uoo0jC{a množica pa bo ditev, predvsem pa v sodelo-fadi i sPreniljaIa preko vanju s komisijo skrb za ste>j?, ,n, televizije. Velike izdajanje certifikatov za iz-Nk 'n edinstvenost delavo posameznih spominja ? Pa so "k sodelovanju" kov prenesel na naše s0) z18. Privabile tudi tiste, ki podjetje," je povedal Jani va' . tovrstnega računst- Drnovšek iz podjetja Mar-t,a'ku °vi,i,.da U"*181*0 ob keting3. ^Bodi! sP0m'nkov 00 takem Na trgu se je v tem času že 'oje kal ra<*° odve2e P0Javila množica takih in njjj "josnjicke. Na različ- drugačnih spominkov, cerit •in,n mest'n so tako kev pa je duhovnikom sveto- ( artj^j. VoUo taki in drugačni vala, naj prodajajo predvsem geslo..., in seveda če je 8veČ l- PaPeževiin likom, od ' do J'n dobite na poštah, ODavS-' kakrSne je mogoče 4 , 1 v "ložbi ene Ijubljans-b0,,r8ovin z barvami in laki. k n ensK'b župniščih pa so *inapr°daJ ,udi uradni SP°* , ' ki imajo nalepko, li ?Va,ci ,e-teh Pa cert'r|-je u!i 0vne kom's'je, ki jo vo" ,an°vil odbor za pripra-, PaPeževega obiska: Prof^?misiia' v kateri so Uko r Lucijan Bratuš z akademije, ki je obisj, drugini za papežev znau . Pripravil tudi uradni cij d ln tipografijo publika-j * ur- Jože Marinko z Aka- vanjem certifikatov in s tem na neki način "legaliziranjem" posameznih spominkov naj bi vernikom ponudili tako možnost izbire med kvalitetnimi spominki, kot cenovno primernost posameznih izdelkov. "Na ta način pa naj bi seveda zbrali tudi nekaj denarja, saj je del sredstev od prodaje namenjen kritju stroškov papeževega obiska. Torej gre tu tudi za simboličen prispevek vsakega kupca," je dejal Jani Drnovšek. "Vsak spominek mora biti povezan s papeževim obis- Profe 6 Za armtekturo ter kom. Praviloma nismo spre- pa je izbor spominkov prav-s°rica Majda Rozman, jemali spominkov brez zaprav že zaključen, tako da Skoda F E L I C I A Zato, ker se radi peljemo varno. ^aH^y^ VARNOSTNI MM ABS lAThGOVALNIKI BOČNA ZAŠČITA PRID VARNOSTNIH PASOV STRANSKIMI TRKI IN KHiorr Že od D+2% naprej*= KER ŽELIMO, DA SE PELJETE VARNO TUDI VI. Volksvvagen Group DodI ri * D+7% za odplačilno dobo 24 mesecev, D+9% za odplačilno dobo 36 mesecev. ^P^lo: za stroike odobritve in zavarovanja. Podrobnejše informacije pri najbližjem prodajalcu vozil Skoda. Oče, potrdi nas v veri! Slovenija. 17. - 19. maj mm Uradni spominek v obliki papeževe fotografije, ki bo na volio v uokvirjenih slikah in na plakatu: Papež v pastoralnih oblačilih, pod njegovo podobo pa uradni znak, geslo ter datum papeževega obiska v Sloveniji. bodo v prihodnje izbirali predvsem med "novimi idejami"... Naklada posameznega spominka se giblje med 3.000 in 6.000 kosi, saj želijo s primerno količino spominkov "založiti" vseh 620 župnij, kolikor jih je v Sloveniji. Dodatne naklade pa bodo seveda odvisne od povpraševanja. Spominki so glede na ceno razdeljeni v tri razrede. V prvi cenovni razred tako spadajo spominki, ki stanejo od 300 do 500 tolarjev, v drugem so spominki vredni okrog 1.000 tolarjev, najbolj širok pa je cenovni razred spominkov od 5.000 do 25. 000 tolarjev, od solarne sveče za 5.000 do priložnostnega zlatnika za 25.000 tolarjev. Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, kaj bodo oziroma kaj so že, v medijih že lahko zasledite oglaševanje prodaje "papeževih spominkov" pravtako pa se ti že pojavljajo na prodajnih policah, napravili tisti izdelovalci, katerih spominke je komisija zavrnila? "Prodaje na črno ne moremo nikomur preprečiti, pravtako pa ne moremo preganjati izdelovalcev spominkov, ki nimajo našega certifikata, za to namreč nimamo zakonske podlage. V bistvu gre za dobro voljo avtorjev, ki so bili pripravljeni prisluhniti našim željam in merilom, kot rečeno pa s tem poskušamo vzpodbujati tudi duhovnike, naj pristopijo le k prodaji uradnih spominkov in le-te priporočajo tudi naprej. Odločitev, ali bodo kupili uradni spominek ali pa nekaj drugega, kar se že prodaja v trgovinah, pa je seveda prepuščena vernikom," je o pričakovani poplavi tovrstnih spominkov dejal Jani Drnovšek in dodal, da, so uradni spominki že na voljo po župnijah, potekajo pa tudi dogovori z distribucijskim podjetjem Door to door, da' bi v kataloški obliki spominke ponudili tudi trgovinam s tovrstnimi artikli. Do papeževega prihoda je še okroglih pet tednov, zato v prihodnjih dneh poleg uradnih lahko pričakujemo pravo invazijo drugih spominkov na temo papež, bodisi takih, ki estetsko in kvalitativno še vzdržijo, bodisi takih, ki si s svojo obliko ali izgledom zaslužijo le kratko oznako "kič". O njihovi kvaliteti, ceni, primernosti pa se bomo tako kot ponavadi odločali sami oziroma s pomočjo marketinške iznajdlji-vosti posameznih izdelovalcev in prodajalcev. Bržkone pa ob tej priložnosti ne gre v zanemar postaviti tiste prilike, ko je Jezus v Jeruzalemu stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stojnice... • Igor K. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije tudi v teh dneh, ko je bilo vreme več ali manj lepo in ceste večinoma suhe, niso EoČivali. Tako so nam v ranjski enoti povedali, da so po gorenjskih cestah opravili kar 23 vlek poškodovanih vozil, najdlje so se po vozilo peljali v Celovec. 6-krat je zadostovala strokovna pomoč pri okvarah vozil na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali Eri okvari dvigala, ki je zaradi ratkega stika obstalo med 4. in 5. etažo na Bleiweisovi 20. K sreči v njem takrat ni bilo "potnikov". Zopet je počilo na znanem kranjskem "križišču smrti" na cesti proti Brniku. V nedeljo ob 4. zjutraj so gasilci pohiteli na kraj nesreče in pomagali iz zmečkane pločevine izrezati vklešče-no osebo. Na pomoč jih je poklicala tudi stanovalka Gradnikov i' 3, ki je izgubila ključ od slranovanja. in so ji nato kranjski gasilci pomagati priti v njen dom. Še enkrat so prejeli klic, ki jih je pozival k odpiranju vrat. Tokrat so jih na pomoč poklicali iz policije in gasilci so se odpravili na Gorenjskega odreda 8. Vrata so odprli, v stanovanju pa našli razpadajoče truplo moškega. Jeseniški gasilci v teh dneh niso imeli tako pretresljivega dela, kot kranjski. Kljub temu so bili v stalni pripravljenosti, posebno med deli v Acroniju, kjer so za vsak primer postavili tudi gasilsko stražo. Dvakrat je tudi zagorelo in sicer obakrat v zabojniku za smeti na Mencingerjevi ulici na Jesenicah. Gasilci so požara hitro pogasili in tako poskrbeli, da se ni razširil in morda povzročil večjih skrbi ali morda celo škode. GORENJSKI NOVOROJENČKI Zadnji dnevi so v obeh gorenjskih porodnišnicah minili predvsem v znamenju dvojčkov, saj smo tako v Kranju kot tudi na Jesenicah dobili po en parček (sestrico in bratca) dvojčkov. Sicer se je med velikonočnimi prazniki v kranjski porodnišnici rodilo 10 otrok, od tega 7 dečkov in 3 deklice. Najtežji je bil deček s 4.250 grami porodne teže, najlažja pa je bila dvojčica, ki ji je tehtnica pokazala sicer manj kot bratcu, pa vendar še vedno ponosnih 2.300 gramov. Na Jesenicah se je tokrat rodilo 8 otrok, 5 deklic in 3 dečki. Tudi tu je najmanjša porodna teža seveda pripadla enemu izmed dvojčkov, tokrat je bil lažji deček, ki je ob rojstvu tehtal 1.840 gramov. Najtežja deklica je tokrat na Jesenicah ob rojstvu tehatala 3.510 gramov. RAZMERE NA SMUČIŠČIH Kljub močni odjugi v zadnjih dneh lahko zgodaj dopoldne po nekaterih smučiščih še vedno uživate v ugodni smuki, seveda pa lahko vstanete tudi malo pozneje in se podate na sonce na Krvavec, kjer imajo še vedno 160 cm zjutraj pomrznjenega snega. V teh dneh je bilo močno sončno tudi na Voglu, kjer imajo še vedno 250 cm snega. Na smučišču v Cerknem je snega sicer 100 cm, vendar med tednorn naprave ne obratujejo več. Če bodo vozili za konec tedna, vas bomo obvestili v petek. Naprave ne obratujejo tudi na Zelenici, kjer je snega sicer še dovolj, vendar je nevarnost plazov prevelika. S sezono so zaključili na Kohli in na Starem vrhu. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA, 81_ Turistično društvo Medvode Mevode, 8. aprila -Na nedavni drugi skupščini lani ustanovljenega Turističnega društva Medvode so za predsednika izvolili Alojza Lotriča, za tajnika društva pa imenovali Tomaža Glažarja. Ugodno so na skupščini ocenili delo v društ-vu po ustanovni skupščini, ki je bila v začetku novembra lani. Tako je društvo organiziralo v sodelovanju s kabelsko TV Medvode in KS Medvode pokuši-no mladega vina, v sodelovanju z blagovnim centrom Loka Mik-lavževanje in obisk dedka Mraza v drugi Bolovici decembra, •ruštvo se je vključilo tudi v program praznovanja 700-letnice Žup-n i j e S o r a in organiziralo zelo odmevno in uspelo prireditev S pravljico na potepu na Golem Brdu);Osolniku, Katarini, v Žlebeh in Studen-čicah. Predstave so bile povsod, razen na Katarini, na kmetijah oziroma po domačijah. Glede dela in programa za letos so na skupščini poudarili, da bo društvo delovalo na območju v občini, kjer ni turističnih društev. To pa so kraji PirniČe, Medvode, Senica, Preska, Sora, Vaše, Gori-čane. Društvo se že dogovarja s kmetijsko pospeševalno službo za različne oblike sodelovanja. Predlagajo, da se v Medvodah ustanovi Turistični urad. Vsebinsko bodo program usmerili v razvoj Polho-grajcev. Trenutno pa že pripravljajo z Ribiško družino Medvode ribiški piknil, v maju srečanje motorjstov in v juniju prireditev ob zaključku glasbene Šole. • A. Zalar Najkasneje do sredine aprila Kranj, 8. aprila - Med kmetijskim sejmom je bil v Kranju tudi sestanek predstavnikov slovenskih sejemskih organizacij iz Celja, Kopra, Maribora in Kranja. Dogovorili so se, da do sredine aprila vsi sejmi v Sloveniji lahko pošljejo pripombe in predloge glede ustanovitve sejemskega združenja. Pripombe zbira Celjski sejem, kjer bo 18. aprila tudi sestanek pripravljalnega odbora. Takrat naj bi se tudi dogovorili o dokončnem predlogu pogodbe in datumu podpisa le-te za ustanovitev združenja. Na sestanku v Kran-ju pa se je tudi ugotovilo, da Ljubljanski sejem ni poslal pismene pristopne izjave in zato tudi ni bil povabljen na sestanek minuli teden v Kranj. Sklicatelj sestanka v Kranju pa je dobil dopis, ki so ga na sestanku ocenili, "da Ljubljanski sejem nima pravice kogarkoli opozarjati, saj so vsi sejmi "enaki"." IZ GORENJSKIH OBČIN Sanacijski program vznemirja Črnivčane Podatki so jim dali misliti V krajevni skupnosti Brezje se bojijo, da se za sanacijskim programom, ki navaja, daje na Črnivcu še kar precej deponijskega prostora, "skrivajo" tudi težnje po podaljšanju roka za odlaganje odpadkov. Brezje - Ko so v krajevni skupnosti Brezje dobili v roke sanacijski program za deponijo na Črnivcu, ki ga je po naročilu Komunale Radovljica izdelalo podjetje IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, iz Ljubljane, jih je vznemirilo predvsem dvoje: prvič - podatek, da bodo občine oz. Komunala odlagali odpadke na Črnivcu do izgradnje nove deponije oz. do zapolnitve stare, na kateri naj bi bilo prostora še za 33 tisoč kubičnih metrov, in drugič - da bo najvišja točka deponije po sanaciji dva metra višja od višine okoliškega terena. "V krajevni skupnosti Brezje ne nasprotujemo sanaciji, kot nam nekateri že očitajo; prav tako težko prenašamo očitke, da nam gre le za denar, ki ga dobi vsaka hiša kot mesečno odškodnino," pravi Jakob Langus, predsednik krajevne skupnosti Brezje, in poudarja: "Na Brezjah smo za zaprtje deponije ob koncu maja, kot določa pogodba med občinami Radovljica, Bled in Bohinj, Komunalo Radovljica ter krajevno skupnostjo oz. vaščani Črnivca, in za takojšnji začetek sanacije. Na deponiji je dejansko dovolj prostora le še za odlaganje odpadkov do konca maja, višino "deponiranja pa tudi določa pogodba, ki pravi, da višina zgornje etaže ne sme preseči ravni okoliškega terena, to je 505 metrov nadmorske višine. Vojaški del zemljišča, na katerega naj bi Komunala odlagala odpadke še do konca letošnjega maja, je v denacionalizacijskem postopku že vrnjeno nekdanjima lastnikoma, 28. maja letos pa bo za to zemljišče potekla tudi veljavnost najemne pogodbe s prejšnjim lastnikom, ministrstvom za obrambo." Ravnatelji treh tržiških šol bijejo plat zvona Denar po malih žličkah, potreb pa za veliko žlico Financiranje po dvanajstinah lanske porabe resno ogroža kakovost dela, opozarjajo vodstva šol na posledice zapletov z občinskim proračunom. Ravnatelj OŠ Križe Janez Piškur je med drugim opozoril, da je zaradi spremenjenega načina obračuna skupna vsota denarja iz občinskega proračuna približno četrtino nižja od lanske. Tako porabijo večino denarja za plačila prevozov na delo in prehrane delavcev, skoraj nič pa ne ostaja za nakup učil in knjig ter posodabljanje tehnologije. Kot se je strinjal tudi ravnatelj OŠ Zali rovt Janez Godnov, je zaradi takih razmer resno ogrožena kakovost dela. Druga velika skrb je redno vzdrževanje šolskih stavb, za kar prav tako primanjkuje denarja. Prav zato so se ravnatelji dogovorili, da bodo nekaj prek 5,7 milijona tolarjev iz združenih sredstev za investicije namenili za nujno zamenjavo talne obloge v OŠ Bistrica. Odstopajoče ploščice parketa postajajo že nevarne, vseeno pa je usoda prenove zaradi predvidenih večjih stroškov še negotova. V tej šoli je zaskrbljujoče tudi zamakanje z ravnega dela strehe v zbornico in ravnateljevo pisarno. Pravo poplavo pa so spet imeli med zadnjim deževjem v OŠ Zali rovt. Ravnatelj slednje šole je izrazil upanje, da ne bodo nesporazumi okrog letošnjega občinskega proračuna zavrli priprav na izgradnjo prizidka, saj bo v nasprotnem primeru pravočasna uresničitev investicije pod vprašajem. Ravnatelja šol v Bistrici in Križan pa sta opozorila, da bo pred prehodom na 9-letno šolanje prav tako treba zagotoviti dodatni prostor v obeh krajih. O tem bi morali v občini razmišljati že sedaj, saj so povsod izkoristili prostorske možnosti celo za zasilne učilnice. • S. Saje Križe, 9. aprila - Vodstva šol ne zanimajo razlogi, zakaj se že drugo leto zapored ponavlja začasno financiranje iz občinskega proračuna. Ravnatelji zahtevajo čim hitrejšo zagotovitev načrtovanega denarja, da bi šole lahko normalno delovale. Ob tem, ko ni denarja niti za nujna vzdrževalna dela, jih toliko bolj skrbi pravočasna priprava za prehod na devetletno šolanje. Probleme zaradi omejenega financiranja so obravnavali na aktivu ravnateljev treh šol v tržiški občini prvi aprilski teden. Zaradi svoje nemoči, da bi premaknili uresničevanje letošnjega občinskega proračuna po nesporazumih med občinskim svetom in županom z mrtve točke, so sklenili opozoriti na težave tudi širšo javnost. "V šolah smo se strinjali z odločitvijo urada za družbene dejavnosti občine Tržič, da našo dejavnost financirajo po dvanajstinah lanske porabe v prvih treh mesecih letošnjega leta. Zaradi zapletov ob sprejemu letošnjega proračuna ostaja tak način še naprej v veljavi, kar za šolstvo pomeni velike likvidnostne težave. Potrebovali bi vsaj okrepljene dvanajstine letošnje porabe, saj so tudi v letošnjem načrtu občine upoštevani minimalni kriteriji za materialno poslovanje šol. Doslej smo si od lastnih prihodkov izposojali denar za nemoteno poslovanje, v prihodnje pa ne vidimo rešitve, če bi ostalo pri financiranju šolstva na osnovi dvanajstin lanske porabe," je ugotovil ravnatelj OŠ Bistrica Anton Ručigaj. Za sanaa/o 93 milijonov tolarjev Sanacija deponije na Črnivcu naj bi po izračunih podjetja IBE stala 93 milijonov tolarjev, od tega prekrivanje deponijskega pokrova in brezine nad zadnjo teraso ter vgradnja jaškov za odplinjanje nekaj manj kot 85 milijonov tolarjev, ostalo pa ureditev izcednih in zaledno površinskih vod, ograditev deponije in izgradnja opornega zidu deponije. Na platoju, podobno pa tudi na breiinah, naj bi na odpadke najprej namestili 30 centimetrov debel filtrski sloj s U geotekstilom, nato enako debelo plast vodotesnega materiala z najmanj 25 odstotki gline, nazadnje pa Še 15 centimetrov humusa za zatravitev. S prekrivanjem naj bi preprečili izhajanje plina in deponijo zaščitili pred padavinskimi vodami V krajevni skupnosti Brezje imajo na sanacijski program še več drugih pripomb. Predlagajo, da bi izcedne vode čistili tudi po znani biološki metodi, to je z zasaditvijo trstičja, da bi od-plinjavanje spremljali in nadzorovali vse dotlej, dokler bi nastajal plin, in da bi popravili prekrivanje na vseh mestih, kjer smeti štrlijo na površje. Ne strinjajo se i oceno, da deponija ne povzroča smradu in da ne zmanjšuje rekreacijskih možnosti v kraju. Nasprotno! Poudarja-j"o, da je smrad za vaščane Črnivca bistvena moteča posledica odlaganja odpadkov in da deponija s smradom jn z izcedki močno zmanjšuje rekreacijsko vrednost Široke doline. • C. Zaplotnik Seja blejskega sveta 0 ustanovitvi turističnega centra Bled - Občinski svet se bo v četrtek sestal na štirinajsti seji, tokrat spet v hotelu Park. Obravnaval bo programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega načrta občine Bled ter prostorsko ureditvenih pogojev za Bled in sklepal o soglasju k prostorskim posegom v osrednjem turističnem območju Bleda. Na dnevnem redu bodo tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistični center Bled, imenovanje vršilca dolžnosti direktorja zavoda ter osnutki odlokov o obliki in načinu uporabe simbolov in pečata občine, o potrditvi zaključnega proračuna občine za lani in o komunalnih taksah Svetniki bodo poslušali poročilo župana o delu med zadnjima sejama sveta in poročilo sklada stavbnih zemhišč za lani, sklepali bodo o letošnjem programu sklada, o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o pravnem nasledstvu listine o prijateljstvu medf občino Radovljico in italijansko občino Sondrio. • CZ. PipeLife odprl prodajni center Trzin, 8. aprila - Podjetje PipeLife, ki je v Avstriji vodilni proizvajalec cevi iz umetnih snovi, je v Trzinu odprlo prodajni center za slovenski trg. Ob odprtju f direktor avstrijskega in slovenskega podjetja PipeUp Ench Wach poudaril, da je bil program podjetja že do zdaj zanimiv za kupce v Sloveniji. Izrazil pa Je prepričanje, da bo z novim prodajnim centrom v trgovsko poslovni coni v Trzinu ponudba slovenski trg zdaj še bolje pokrila. Skupina PipeLife, ki ima sicer v Evropi 16 proizvodnih podjetij v kar 13 državah, izdeluje med drugim tlačne cevne sisteme za oskrbo z vodp, odtočne sisteme, kanalizacijske sisteme, drenažne m zaščitne sisteme, namakalno tehniko, rezervoarje, radia-torsko ogrevanje, plinske razvodne naprave itd. Protf; vodni program namreč sestavlja več kot osem tiso^ različnih izdelkov in naprav. • A, Ž. 7. april - svetovni dan zdravja Zdrava mesta za zdravo življenje -i Kranj, 8. aprila - Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja je tokrat posvečen Projektu zdravih mest SZO z geslom Zdrava mesta za boljše življenje. Cilj projekta zdravih mest je izboljšanje zdravja mestnih prebivalcev ter zmanjšanje zdravju škodljivih vplivov mestnega okolja na zdravje z zagotovitvijo boljših življenjskih razmer. Projekt zdravih mest združuje danes že več kot tisoč večjih mest po svetu. V Sloveniji se je evropskemu gibanju zdravih mest priključilo sedem mest: Celje, Ljubljana, Maribor, Trebnje, Nova Gorica, Ptuj in Novo mesto. Zavod za zdravstveno varstvo iz poziva, da se tudi Gorenjci priključimo temu evropskemu in svetovnemu gibanju. Na zdravje ljudi namreč vpliva tako vsakdanje življenje doma, v naselju, v prometu, kot bolj ali manj onesnaženo okolje, voda in prehrana, pa vzgoja, delo množična zbirališča, zdravstvena služba in javna uprava. Vsi ti pogoji v mestih, ki se priključujejo projektu zdrava mesta, začnejo bolj prispevati k zdravju. "Ljudje, ki sprejemajo tekoče in dolgoročne politične odločitve v mestu, lahko pozitivno ali negativno vplivajo na zdravje prebivalstva. V zdravih mestih lahko posamezne mestne strukture, ki skrbijo za energijo, industrijo, prehrano, poljedelstvo, transport, bivanje, zemljišča, makroekonomsko načrtovanje in drugo, proučujejo vpliv svojega delovanja na zdravje prebivalstva in usmerjajo razvojno politiko v smislu varovanja okolja in izboljšanja zdravja," menijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. • M.A PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON \ POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 MuW\ (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! OSEBNO UgODNO - KUHINJE QOVB - Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Del. čas: pon. - pet. od 9. do 13. ure in od 16 do 22. x um sobota od 16. do 21. um nedelja od 18. do 21. um ., ■ ■ ■ ■ rfc BRDO PRI KRANJU liilMJi i'.VJ ^ iEJES^ PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS IZ GORENJSKIH OBČIN 0 razvoju otroškega varstva v Žireh Da malčki ne bi bili sami potrebe po otroškem varstvu v Žireh precej presegajo možnosti, zato šola načrtuje dograditev vrtca, v kraju pa razmišljajo tudi še o drugih možnostih. Žiri, 9. aprila - Problem Premajhnih zmogljivosti v vrtcu v Žireh je bil že kar nekajkrat tema, ki so jo °menjali na občinskem sveta te občine, odbor za družbene dejavnosti pa se je °dločil, da se te problematike lotijo v kraju nekoliko širše. Med Žirovci so izvedli anketo in poskušali ugotoviti* kje in na kakšen način zagotoviti dodatno varsto. pred kratkim je bila o tej problematiki tudi v Žireh Jkrogla miza. O tem, *akšne so možne rešitve, smo se pogovarjali z ravnateljem šole, pri kateri deluje bidi vrtec, Slobodanom Pol-janškom in njegovim podočnikom, ki je tudi Pedagoški vodja vrtca, Milanom Trojarjem. Dobra tretjina otrok °stala pred vrati * Trenutno fireh ih je v vrtcu v 158 otrok v 7 oddelk- Milan Trojar prošenj lahko sprejeli le 37 otrok. Skupno je v vrtcu približno 40 odstotkov vseh Žirovskih otrok. Hudo je, če so babice še zaposlene Na mestu je torej vprašanje, kaj je vzrok za povečanje zanimanja za otroško varstvo v Žireh. Po ocenah vodij šole in vrtca je k temu, poleg tega, da je v Žireh zaposlenih veliko žena, prispevala nekoliko povečana so na od skupno 65 otrok vključenih v to obliko, ki predlagajo, da bi bilo vsaj to večkrat na teden. Letos bodo pripravili načrte Ker se na šoli zavedajo, da je potrebno razširiti možnost vključevanja otrok v vrtec, so se z občino dogovorili, da do konca leta pripravijo načrte za povečanje vrtca. Že so se povezali s projektantom vrtca ter naročili izdelavo projektov po katerih naj bi vrtcu pri šoli dogradili 2 do 3 učilnice. Če Slobodan Poljanšek Z vzgojiteljicami jirn bo to dokumentacijo in SO Starši zadovoljili j Pn čemer se sicer dogaja, ^«aia u^umu puvcv ^a to število nekoliko niha, nataliteta, dejstvo, da endar, če kateri od staršev žirovske tovarne prešle zame otroka iz vrtca, ga J?*°j nadomestijo z drugim, j^kšno število je na zgornji "^ji zmogljivosti - ko bodo začeli veljati novi normativi, enoizmensko delo, ocenjujejo pa tudi, da se mladi za otroke odločajo prej, ko so njihovi starši - zlasti babice, še vedno zaposleni. Ugotavl- ^a bo potrebno nekoliko jajo tudi, da je večina staršev ^nanjšati, 6 oddelkov imajo že spoznala tudi prednosti samem vrtcu, en oddelek otroškega varstva - prednos- Pa. v šoli, kjer so prostor ti po programu izvajane Pridobili s preureditvijo strokovne vzgoje, socializa- n°dnikov. Povečano zani- cije, ki so jo taki otroci JJ^nje opažajo zadnjih 4 do deležni, kar nenavsezadnje p.Jet, največje potrebe pa so potrjuje tudi veliko zani- bile nri iacit^niv. /-.HH*»inh . manje za tako imenovani . e pri jasličnih oddelkih c?reJ Pri otrocih do 2 let. ^Kupno je lani ostalo preko n n Pr°^enj za sprejem v vrtec P^rešenih, saj so od 60 potujoči vrtec, popoldansko obliko vključevanja otrok, ki jo imajo organizirano enkrat na teden. Ni jih malo staršev potrebna dovoljenja uspelo pripraviti do jeseni, nameravajo za novo proračunsko leto kandidirati za denar za gradnjo. Polovico naj bi dala občina, polovico pa naj bi prispevala država. V letošnjem žirovske proračunu je za načrte rezerviranih 300.000 tolarjev. Ni pa to edina rešitev: na okrogli mizi je bilo opozorjeno tudi na možnosti m zanimanje ter interes za otroško varstvo na domu in za ustanovitev vrtca se zanima Karitas. Zanimivo je tudi, da po že omenjeni anketi večina Žirovcev meni, da bi bilo zelo primerno graditi oddelke vrtca tudi v domu za starejše občane, ki ga nameravajo graditi v Žireh. Na šoli se tudi s temi drugačnimi izbirami strinjajo in so pripravljeni sodelovati. S kadri, če bo to potrebno, s pripravo hrane in podobno. V jeseni bo zagotovo potrebna kakšna začasna dodatna oblika otroškega varstva, so na šoli prepričani. Prav letos praznuje žirovs-ki vrtec svojo 20. obletnico, in kaže se, da se skoraj uresničujejo takratne ugotovitve, da bo ta vrtec zadoščal za 20 do 30 let. Okrogla miza o žirovskem otroškem varstvu je po odzivih sodeč tudi pokazala, da so starši z delom vzgojiteljic v vrtcu zelo zadovoljni. Vodstvo šole resnično ugotavlja, da so delavke v vrtcu, kljub precejšnji obremenjenosti, pripravljene storiti veliko, zato si take pohvale zaslužijo. Načrte je potrebno seve-da prilagoditi tudi prihajajoči devetletni osnovni šoli, kjer bo v bistvu dosedanja mala šola postala prvi razred. Za občino, ki je v letošnjem proračunu namenila kar zadostna sredstva za vzdrževanje vrtca in ureditev igrišča ob njem, na šoli menijo, da ima posluh za tovrstne potrebe, zato tudi načrti za dograditev verjetno ne bodo zaman. Š. Žargi Obč ina naj bi uveljavljala predkupno pravico w j j . j i---------l r Da se Layerjeva hiša ne bi podrla J|^.v. kateri je živela in ustvarjala znana slikarska družina Laverjev, je treba čimprej statično okrepiti, obnoviti diviti s kulturnim programom. Zato naj bi občina odkupila še sosednjo hišo z zemljiščem. revhJi-9* aPri,a " Na področju Kra • c'Je mestnega jedra kak^8 obcma ,ani ni ubrala PoMh zavidljivih sadov. *'avitev staro-novega bar-tr„ e8a vodnjaka na Glavnem Prirt Ju-bi,a takorekoč edina nadan Uev'. če ne š*eJemo čete Ja že Pred,ani 2a" stol* obnove obrambnega •Pa na Skrlovcu in dela bi tf §a obzidja. Letos naj stori? že' obcina vendarle o/jv a. k°rak k obnovi in j "vi starih mestnih stavb. , ^ayer,eva hiša je z odlo- lanje, za kulturni časa in slab prignal v če jo občina boce rn0ra Ul Pred sesutjem, jo Ia najprej statično okrepi- ti. Hiša je kot spomenik meščanskega stavbarstva in gnezdo stoletne slikarske tradicije družine Layer, namenjena kulturni dejavnosti, polno bo lahko zaživela v povezavi s kompleksom ob-novljenega mestnega obrambnega obzidja in stolpa na Škrlovcu. Med snovanjem idejnega projekta za prenovo Layer-jeve hiše pa se je pokazalo, da idealnega kulturnega programa s hišo ni mogoče doseči, če se ne odkupi sosednje hišice, ki se na Layerjevo naslanja, ter se jo vključi v program namembnosti Layerjeve hiše. Sosednjo stavbo bi namreč, potem ko bi jo na novo pozidali, lahko ga izkoristili za stanovanje ali slikarski bivalni atelje ter za pomožne prostore, tako da s tem balastom ne bi krnili kulturnega poslanstva Layer-jeve hiše. Predvsem pa bi tako res povzdignili lepoto nadstropnih arkad, ki jih s sedanjo rešitvijo zaseda stopnišče za dostop v mansardo. Tako rešitev je spredlagal tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ob izdaji soglasja k idejnemu projektu. Ker ima mestna občina predkupno pravico pri prodaji nepremičnin na območju ožjega in širšega območja spomenika mesta Kranja, je župan Vitomir Gros predla-I občinskemu svetu, naj občina odkupi zemljišče in hišo v Tomšičevi 34. Lastnica jo je pripravljena prodati za deset milijonov tolarjev. Kranjski svetniki so županov predlog v sredo preložili na naslednjo sejo sveta, ko bodo dobili še nekatere dodatne podatke, predvsem o lastništvu hiše in sodni ocenitvi njene vrednosti. H. J. mmmmmmmm, KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, PredilniŠka 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-218, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKJH HIŠ SO - ZAUPAJU JIM TUDI VB. Delavnice tržiških šolarjev Tržič, 9. aprila - Predstavitve dela učencev in učiteljev pri vzgojnih predmetih in naravoslovnih krožkih imajo v tržiški osnovni šoli Zali Rovt že ve čletno tradicijo. Letošnje šolsko popoldne pod naslovom "Kaj in kako delamo" bo na ogled v četrtek, 11. aprila 1996. Ob 16. uri in 30 minut se bo začela delavnica Kemija - čarovnija, ob 17. uri in 15 minut pa bodo učenci v več skupinah predstavljali, kaj znajo skuhati, kako polepšajo dom, kakšen je pristen stik z živalmi, pa kako telovadijo, rišejo, izdelujejo uporabne predmete, pojejo m igrajo. Pri ogledu dejavnosti bodo obiskovalce vodih po Šoli učenci iz šolskega turističnega krožka. Predstavili bodo tudi Časopisa Rovtek in Zalko ter glasili Mi in Firbec. • S. Saje —— ZRCALCE, ZRCALCE - Kapitalizacija s kopirnim strojem Da Žirovcem ne gre denar posebno rad od rok, zlasti če gre po Sori navzdol, ni nič novega. Ko so se na zadnji seji občinskega sveta pogovarjali o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva, se je sprolilo tudi vprašanje začetnega kapitala tega sklada, ki naj bi ga nato v bankah oplemenitili. Predsednik obrtne zbornice jim je zagotovil, da so le v dosedanjih pogovorih z bankami dosegli, da se bo kapital pomnoiil najmanj za štirikrat. Ko je Franci More predlagal, da naj namesto denarja za začetni kapital vložijo fotokopirni stroj, ki so jim ga dolžni v Škofji Loki, je bila seveda logična ugotovitev, da bodo nato iz novega sklada dobili štiri take stroje nazaj. TIC in PIC Po mnenju občinskega svetnika Demitrila Perčiča sta kamniški TIC in TIC najlepši primer, kako se meče denar pozimi skozi odprto okno. Če je znanje igranja tetrisa na računalniku edina najpomembnejša stvar pri tem delu Tlca oziroma Pica, potem bi bil, je ocenil Perčič, takoj direktor tega za nedoločen čas. VeČ (podobnih) pripomb so imeli Še drugi svetniki glede Tka in Pica. Resno pa je zadevo nazadnje pokomentiral tudi Dušan Jesenik, ki je poudaril, da je rešitev v opredelitvi za jutrišnje delo: Turiste je treba pripeljati v Kamnik (!), ne pa gledati, kakšne izlete in podobno organizirati za druge turistične kraje po Sloveniji in drugje. Saj ni res, pa je Uradnico vrgli na hodnik Jesenice, 8. aprila - Problemi na področju souporabe prostorov upravnih enot na sedežih bivših občin so še vedno prisotni, saj je na Jesenicah prišlo do dogodka, ki ni samo posledica neurejene ali pomanjkljive zakonodaje, temveč tudi samovolje in nespoštovanja dogovora jeseniškega župana. Načelnik UE Jesenice Vitomir Pretnar pravi: "Dne 3. aprila je župan izpraznil pisarno delavki, ki dela na področju varstva veteranov in Žrtev vojne in ji s tem onemogočil delo. Delavka je ob prihodu na delo naletela na zaklenjena vrata svoje pisarne, celotna oprema in dokumentacija pa je bila postavljena na hodnik. Ker ji je bilo onemogočeno normalno delo, je po posvetovanju z načelnikom upravne enote odšla domov. Naslednji dan je delavka morala sprejemati stranke na hodniku, saj ni bilo ne lupana, niti hišnika, ki bi pokazal, kam je bila skladiščena oprema in dokumentacija. Tajnica občine gospa Slavka Brelih je izjavila izza časopisa, da brez hišnika pa ne more nič. Dogodki, ki so pripeljali do tega ekscesa so se vrstili po naslednjem vrstnem redu: V dopisu z dne 19. 4. 1995 je Župan predlagal izpraznitev prostorov v prvem nadstropju in preselitev upravne enote v pritličje. Navedel pa je tudi, da nima pripomb glede sou-prabe treh prostorov v istem nadstropju. V kasnejših razgovorih je ves čas vztrajal, da se mora Upravna enota preseliti v spodnje prostore. To je bilo neizvedljivo, zato sem predlagal, da se o razgovorih izdelajo zapisi, saj ustni dogovor očitno ni dovolj, oziroma si ga vsak razlaga po svoje. Dne 18. septembra 1995 je bil narejen zapis najinega razgovora, v katerem je lupan ponovno zagotovil tri pisarne upravni enoti v prvem nadstropju. V zadnjem dopisu z dne 2. marca 1996 pa ugotavlja, da je sicer občina predlagala souporabo treh pisarn v prvem nadstropju, vendar bo po sprejetem aktu o sistematizaciji zaposlila štiri delavce, zato predlaga izpraznitev pisarne, ki jo zaseda delavka za borce, da jo bo občina uporabljala za svoje potrebe. Ker sem temu nasprotoval, je izven delovnega Časa v odsotnosti delavke izprazni/ pisarno pod pretvezo, "da menja talno oblogo". To, kar se je zgodilo, predstavlja višek cinizma in arogance ob vseh dogovorih, zagotovilih in podpisih, ki jih je lupan dal. V kasnejšem razgovoru je izjavil, da je pač on gospodar v hiši, in da imam še dovolj prostora, on pa ne. Način, kako lupan ureja svoje prostorske probleme se mi zdi do skrajnosti nekorekten in laljiv. Ker semo veliko nalog zaradi racionalizacije opravljali tudi za občino, bi pričakoval, da bo občina poskrbela za reševanje prostorskih problemov vsaj tistih delavcev, ki delajo tudi za občino. Eno od omenjenih treh pisarn smo namreč namenili delavki za področje informatike, ki dela tudi za občino.Del o v isti stavbi je nemogoče izvajati popolnoma ločeno, zato morajo spremembe potekati v soglasju obeh strani. Če tega soglasja ne bo, se bodo slulbe začele podvajati, kar bo vse na škodo republiškega kot tudi občinskega proračuna in na škodo davkoplačevalcev. Bo jim se, da se bo kaj podobnega zgodilo tudi kasneje, saj občina lahko le čez eno leto ali pa še prej spet potrebuje kakšno pisarno." POSLOVNI SISTEM MERCA TOR, d. d. PC PRESKRBA TRŽIČ Blagovnica Tržič tel.: 53-180 SALON TEGO Deteljica tel.: 53-017 AMUUKA AKCIJSKA PROBAM Hladilnik z zmrzovalnikom Candy 32:320: 76.969,20 Pomivalni stroj Candy 4800 JBfcOOO; 79.931,90 Pralni stroj Candy 634 >fee4CC 69.937,10 Možnost plačila na 4 čeke brez obresti ah na 12 mesečni kredit brez pologa. JUPOl - POSEBNE CENE, pakiran 3/1,8/1,15/1 in 25/1 na obisku V PREDOSLJAH Sto kubikov peska letno za vzdrževanje cest Z okrog 950 prebivalci Predoslje sodijo med večje vasi v mestni občini Kranj. Čeprav dajejo videz kmečkega naselja, je čistih kmetov tako rekoč le še za vzorec. Predoslje so znane predvsem po Dolharjevem mlinu, edmem od nekdaj šestih brdskih mlinov, v katerem se še vrti težko kamnito kolo, pa po cerkvi sv. Ksista, grajeni v baročno-klasicističnem slogu, v Predosljah je sedež Protokolarnega servisa Brdo s hotelom Kokra in restavracijo Zois, na Brdu je tudi Izobraževalni center za managerje.. Alojz Sajovic, predsednik sveta krajevne skupnosti Predoslje Letos cesta od Krištofa do Gašperlina Tončka Šter, Kovačeva mama Ko bo Alojz Sajovic skupaj s člani sveta krajevne skupnosti konec leta predal krmilo novemu vodstvu, ga ne bo sram, ko bo polagal "račune". V šestih letih so v Predosljah in na Suhi ogromno postorili, čeprav dela ne bo zmanjkalo še za nekaj naslednjih generacij krajevnih vodstev. "Naš svet krajevne skupnosti je delaven, dovolj samozavesten in enoten, sicer ne bi naredili toliko kot smo," pravi Alojz Sajovic. Pred šestimi leti so se najprej lotili popravila javne razsvetljave, tako da se ljudje ponoči v vasi ne izgube, nato pa ugriznili v obnovo in dograditev poslovilnih vežic na pokopališču. "Zdaj imamo dve, uredili smo tudi okolico • obzidje, parkirišče in dovozno pot. Delali smo skupaj z vaščani Britofa, Dovke in dela Bobovka, kamor seže naša fara, medtem ko imajo na Suhi svoje pokopališče. Nekaj smo dali sami, nekaj dobili na občinskem natečaju." Na podoben način so se v Predosljah lotevali tudi vseh naslednjih krajevnih naložb. S pomočjo občine so na novo Erelatali in prekrili streho na ulturnem domu, obnovili farno cerkev sv. Ksista in podružnico na Suhi, skupaj z Vodovodom so pred tremi leti napeljali nov vodovod, očistili so bregova potoka Belce, položili približno kilometer asfalta, zgradili dve avtobusni postajališči, ki ju vandali nikakor ne puste pri miru, dodelali javno razsvetljavo na Suhi in v Predosljah, pred dvema letoma pa so nadaljevali z obnovo v kulturnem domu. Kar na dveh občinskih natečajih so kandidirali z obnovo dvorane in odra, prek žiro računa tolarjev, upajo, da bodo na občinskem natečaju dobili zaprošenih sedem desetin denarja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Predoslje Alojz Sajovic v pogovoru za veliko domačo mizo tudi pove, da je čistih kmetov, kot je sam, v vasi še malo. Zvečine je tako, da je eden doma na kmetiji, drugi pa v službi. Pr' Bajt', kot se reče njegovi domačiji, sta doma oba z ženo. Dela na dvanajstih hektarih zemlje, pa še nekaj je imata v najemu od drugih, je dovolj. Redijo mle-kance, pridelajo pa še nekaj krompirja in nekaj malega pšenice. Rdeči pirhi, prata in orehova potica 73-letna Tončka Šter je najbolj srečna, ko se doma zbere vseh devetero otrok z ženami in možmi ter vnuki. Velika noč Je bila zanjo najlepša, ko so »111 otroci se majhni; sedeli so na klopi okrog mize in urno izmikali rozine, ld jih je potresala po raz valjanem testu. Kot nevesta, zrasla v Srednji vasi pri Šenčurju, se je h Kovaču v Predoslje primožila 1947. leta. Takrat sta njen mož in njegov oče, kovač, še veliko delala v kovačnici. Zdaj je že nekaj let vdova, na kovačijo pa spominja samo še hišno ime. Najlepša leta povezuje s svojimi kratkohlacniki. Devet krajevne skupnosti ie šlo za dvorano kar 2,6 milijona tolarjev. "Krajevna skupnost po svojih močeh pomaga tudi društvom. Tako smo gasilcem iz Predoselj dali nekaj denarja za nov orodni avto in motor-ko, gasilcem s Suhe pa za orodni avto. Kar imajo bali-narji svojo brunarico, se morajo preživeti v jdavnem sami, pomagamo pa se kegljavcem, odboJKarjem, namiznotenisa-čem m kulturnemu društvu," je povedal Alojz Sajovic. V krajevni skupnosti Predoslje je Se veliko makadamskih cest in poti. Za njihovo vzdrževanje vsako leto porabijo okroglo sto kubikov peska. Razkril je tudi glavne načrte za letos. Natrši oreh po zahtevnosti del in denarju bo vsekakor gradnja ceste od Krištofa do Gašperlina, tik ob potoku Belca. Naložba bo vredna okrog devet milijonov smo jih ženske nosile še * ierbasih na glavah, lepo jih j« bilo videti, posebno ce je bilo tudi vreme lepo. V zvoniku so pritrkovali...'^ V nedeljo zjutraj so šli k procesiji in maši, po maši so jedli žegen. Potem pa se J« začelo veselje za mladež. Valili so pirhe in jih sekali. Ko so bili otroci še doma, so znali napraviti prav lepe pirhe. Ne le enobarvne čebulne, rdeče W modre, kakršne še vedno najraje dela mama Tončka, na jajca so polagali tudi zf lenje, jih zavijali v nogavice m barvali. Mami Tončki delata družbo dva samska sinova. Ko je bila to zimo precej bolna, nntfn rQ™oi;„r„ ♦ 0610 v bolnišnico je morala, sta co so vT&i S? Za £0tl: zel° leP° skrbela zanjo. Kot je co, so vsi dežurah" na klopi sama vsa leta za svoje otroke- Jikonočne vsi veliko za mizo in čakali, kdaj se bo od kod privalila kakšna rozina, da bi jo "neopazno" smuknili. "Na veliki petek je bila hiša vedno že pospravljena, dišalo je po orehovi potici. V soboto Najbolj se veseli ve nedelje. Popoldne pridejo i« njeni otroci z ženami in mo*' mi ter vnuki. Rada ima, če J« hiša polna živžava Njeni otroci niso u*u«^ doma. Tudi ob navadnih dnefl j — f ~ .m fruuvi. t ivuuiu uunia. mul uu uavavt««« —- smo namreč že praznovali, pride zdaj ta, zdaj drugi pO" Skuhala sem še meso, spekla gledat, kako se ima mamj; prato, šteli pirhe, v peči smo Tako se vračajo le otroci, » Pokorili tudi staro "gubanco". so imeli lepo otroštvo, top«' opoldne smo velikončno do- dom. Takega je svojim dal« brote nesli k žegnu. Včasih Tončka Šter. Gorenjski glas v Skaručni V soboto, 13. aprila, bo ekipa Gorenjskega glasa obiskala vas SkaruČno v občini Vodice. Že nekaj minut Sred 9. uro se bomo zbrali v Gostilni Skaručna pri Slavku agarju v Skaručni. Dve uri bomo kramljali potem z domačini o problemih, zanimivostih in poslušali, kaj nam boste povedali domačini, ki ste povabljeni v gostilno Skaručna. Povabili bomo tudi vodiškega župana Antona Kokalja in občinske svetnike s tega dela občine. Vse, ki nas boste obiskali v gostilni Skaručna, čakajo nagrade: Glasove majice boste dobili tisti, ki boste na srečanje prišli z naslovljenim Gorenjskim glasom in tisti, ki se boste naročili na Gorenjski glas, ki ga boste dobivali do konca polletja brezplačno. Vsi bost edobili tudi Glasove kape, kuponi s kap pa veljajo za žrebanje praktičnih nagrad ali za izlet z Gorenjskim glasom. • A. Žalar Prizor, ob katerem se nehote nasmehneš; Bobi, strašna pasja mrcina, ima za gostilno Krištof svojo miniaturno vilo. Na njegov obed radi prihajajo tudi sosedovi muci. (zgoraj) Takole lepe pirhe znajo napraviti v Predosljah. Na sobotnem obisku smo j in dobili v dar, včeraj, ko je bil v našem uredništvu delovni dan, pa smo ugotovili, da so tudi okusni, (desno) Franci Koželj, prvak predoseljskega odra Največja nagrada je pohvala iz strokovnih ust Krajankam in krajanom PREDOSELJ, ki so minulo praznično soboto v toplem sončnem dopoldnevu prišli pred Kulturni dom v Predosljah in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim - razdelili tudi 23 reklamnih Glasovih čepic z oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni igri Enako, kot je že na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepiCfVelja tudi tokrat. Vsi kuponi sodelujejo v treh žrebanjih J. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake trt mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju, Nagradni fond bo vsakič večji, v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic, doslej razdeljenih med vsemi sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe širom po Gorenjski. Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v PREDOSLJAH prejmejo: kupona 5275 in 5387 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo): ter 5070 In 5661 (tisočaka vreden bon Gostišča DeŽman s Kokrice prt Kranju). Čestitamo! KUD Predoslje ima že skoraj stoletno tradicijo, saj njegovi začetki segajo v daljno 1909. leto. Vse odtlej deluje tudi ljubiteljski oder. Franci Koželj, ki ga lahko upravičeno razglasimo za prvaka predo-seljske igralske skupine, je na oder prvič stopil kot osemnajs-tletnik 1959. leta pod režijskim vodstvom Lada Krmeca. Igral je v okroglo tridesetih postavitvah, med drugim se ponaša tudi z zlato Linhartovo značko, najvišjim priznanjem ZKO Slovenije. Predlagali so ga tudi za malo Prešernovo plaketo občine Kranj. V predoseljski igralski skupini sodelujejo številni domačini tako rekoč vseh starosti. V Verigi, denimo, so igrali tako desetletniki kot šestdese-tletniki. Naraščaja je dovolj. Jože Basaj, njihov sedanji režiser, ki ima za seboj nekaj let študija na igralski akademiji, izkušnje pa iz kranjskega Prešernovega gledališča in Gledališča čez cesto, zna navdušiti in iz vsakega od njih izvleči najboljše. "Mislim, da sem samo enkrat, prav na začetku, igral vlogo fantiča, vse druge so bile karakterne vloge. Bil sem Kantor v Kralju na Betajno-vi, Herman v Veroniki Dese-niški, Jakob Ruda pa Krjavelj v Desetem bratu, Tomaž Knaftra v burki Lumpacij Vagabund, Gerone v Scapino-vih zvijačah in nazadnje Kri-voprisežnik, če omenim le nekatere." Na obnovljenem odru obnovljene dvorane kulturnega doma v Predosljah se vrste klasične drame in ljudske igre, le poskusi modernih uprizoritev se (zunaj Predoselj) niso najbolje obnesli. Izbira režiser, ki mora gledati tudi na to, da bo igra obiskana, da bodo skupino vabili v goste, saj so prodane vstopnice edini vir, da se pokažejo na odru tudi v naslednji sezoni. V zadnjem času so Predosl-jani navdušili s Scapinovimi zvijačami, ki so jih premierno uprizorili predlansko sezono, lani pa zaigrali tudi ob slovesnem odprtju prenovljene dvorane m odra, za kar so tudi sami igralci žrtvovali nešteto prostih ur. Opremo dvorane še vedno izpopolnjujejo. "S Scapinovimi zvijačami smo nastopili kar d vam dvajsetkrat. Trikrat smo igrali doma, gostovali pa v različnih krajih po Gorenjski, v Semiču in Črnomlju. V zadnji sezoni smo uprizorili Krivoprisežni-ka. Tudi ta igra je zelo lepo uspela. Doslej smo se vsako leto uvrstili na področno srečanje gledaliških skupin. Letošnje bo sele oktobra ali novembra. Po mojem bi mor- alo biti spomladi, ob sezone, saj se do jeseni, *fi) čas za postavitev novega de'*J že marsikaj pozabi," Pra Franci Koželj. . M Kot vsak igralec, naj "jj poklicni ali ljubiteljski- J vesel, če ga gledalci 1% sprejmejo. Najbolj vesel paX pohvale iz strokovnih ust- *J to, da bi šel med pokjg igralce, se ni mogel odlojJLJ čeprav ga je pred leti p Sprajc že vabil v Lju' tudi (pokojni) Jože Kbvaj# * Jaka Kurat sta ga snubU*^, Prešernovo gledališče, sem bil dovolj ambicio^0' Treme na odru nima- v^* ( ga obide le pri recitacijah, W je sam, mea igro nikoli, -j Poklicno je delal kotstr^ delovodja v kranjski tova ■ Ikos. Zdaj je, tako kot » zaradi stečaja na zavodu o*^ oma doma. O tem ne razrn'^j rad. S ponosom pove, &)\$ umetniška duša, ki pbis*;v srednjo glasbeno šolo in V°\o zboru Profundis, medtem^ je sin bolj usmerjen v alnost". Besedila Helena J'JfZ čan, fotografije TI*' Doki in H. J. *3ui( 36 W, dolžina 120 cm J^mentna svetilka intr, - 5501.18 W. dolžina 60 cm , Merkur 1, uvoz, Širina 80 cm, beli keramični umivalnik, plošča iz naravnega kad za tuširanje. KOLPA, Tango, bela mere: 80 x 80 cm paralelni primež, MUt širina čeljusti 125 mm mehanski spenjač, apexon, rt-102, kovinski, za sponke tipa 53, od 6 do 8 mm aluminijasta kljuka, mozzon, art. 9100, F 4, temno eioksirana, na ključ ali cilinder Vroče cene veljajo do prodaje zalog, od 4. do 26. aprila 1996, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo. Pri nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8% ceneje! Obiščite Merkurjeve prodajalne v KRANJU: Merkur, Globus, Gradbinka, Instalater in M Šport, v NAKLEM: TC Dom, v ŠKOFJI LOKI: Plevna in Blagovnica, v GORENJI VASI: Železnina. v RADOVLJICI: Železnina in Elektro, v LESCAH: Kovina in na JESENICAH: Union. g'*^Priključki, CLA8ER, ari. 8865. kompostnik za organske odpadke AL-KO, AeroTnemi 400, iz PVC, 4001, teža 22 kg, mere; 79x78x103 cm vrtne škarje, black&decker. GT 445, moč 400 W, rezilo 600 mm, 145 nih/mm MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP: • na posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev, • na tri čeke, • štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). Z Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust. Najmanjši znesek na čeku je .000,00 SIT. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in kipe akad. kiparka Irena Brunec. V galeriji Pungert razstavlja vitraže oblikovalka Helena Šajn. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Kamnita dediščina, ki sta jo pripravila Muzej Jesenice in OŠ Koroška Bela. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike dr. Dana Bern Gala, članica Dolika. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. BLED - V Vili Bled je na ogled razstava slik Josipa Generalica. V hotelu Kompas razstavlja grafike Milan Balista. V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava slik slikarja Antona Balikiča. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akad. slikarke Marlenke Stupica. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije o Varanasiju fotograf Tadej Rupel. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Dietr Meyer. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem je odprta razstava brezjanskih votivov. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja knjižne ilustracije akad. slikarka Marija Lucija Stupica. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja ilustracije akad. slikarka Mirna Pavlovec V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Fara razstavlja slike Lea Deiman z Jesenic. V galeriji Loškega muzeja so predstavljene slike iz depojev. Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja slike na temo Slovenska pokrajina Konstantin Virant. V veži občinske stavbe v Žigonovi hiši na Mestnem trgu so na ogled originali čestitk, ki so jih izdelali učenci OŠ Ivana Groharja poa mentorskim vodstvom Milojke Bozovičar. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Poljski filmski plakat. V Optiki Debeljak razstavlja slike ing. Marko Rolc. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - Razstavo o znameniti operni pevki Valeriji Heybalovl v razstavišču Veronika so zaradi izrednega zanimanja podaljšali do konca aprila. MEDVODE - V knjižnici Medvode razstavlja akvarele in gvaše slikar Vinko Vene. Radovljica - V galeriji Šivčeva hiša so sredi minulega tedna odprli retrospektivno razstavo ilustracij akademske slikarke Marlenke Stupica. V dobrih štirih desetletjih je ilustrirala okoli 80 knjig in s tem ustvarila opus ilustracij, ki sodi v vrh tovrstne slovenske likovne tvornosti. Prevodi knjig z njenimi ilustracijami v številne evropske jezike so njeno umetnost predstavili tudi v svetu, hkrati pa je svetovni javnosti predstavljen tudi del slovenske klasične in sodobne literarne ustvarjalnosti za otroke. Ilustracijam za knjige Mehurčki, Pastir, Krojaček Hlaček, Srebrna račka, zlata račka, Rdeča kapica, Snegulj-čica, Pika Nogavička, Ostržek, Plačica, Grdi raček in drugim je lani dodala še ilustracije za knjigo Čudežno drevo, za katero je prispevala tudi besedilo. Slikarka je za svoje delo prejela vrsto slovenskih in mednarodnih nagrad in priznanj. Ob razstavi bo izšel tudi katalog z barvnimi reprodukcijami in popolno bibliografijo. • L.M. Marija Grm, igralka pri osemdesetih ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVUA ČLOVEK VSEVED - VEŠČINE, SPRETNOSTI IN PRAKTIČNE TEHNIKE Drago Urbane Kaj storiti, če nam uhaja čas; kako se naučimo reči ne; manipuliranje; mojstrsko načrtovanje cilja; začni kar na začetku; sreča je harmonija vseh stvari; nekateri niso sposobni pomagati; vsakdo mora doživeti uspeh; preprosto učenje; ali veste, zakaj ne napredujete; igro dobimo v mislih; na lovu za idejami; kaj si bodo mislili drugi; o napovedih, ki se zanesljivo uresničijo; kaj bi bilo če., in še veliko drugih zanimivosti in nasvetov boste našli v tem priročniku. Avtorjeva prva knjiga - USPEH BREZ TVEGANJA, ki je izšla pri založbi Didakta, je bila v kratkem času razprodana. Cena priročnika je 2.625,00 SIT in ga lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica, ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. NA ODRU SE KLJUB LETOM ODLIČNO POČUTIM Bohinjska Bistrica, 8. aprila - Danes zvečer bodo gledališčniki iz Bohinjske Bistrice že desetič zapored uprizorili veseloigro v petih dejanjih Trop brez zvoncev, v kateri nastopa tudi osemdesetletna Marija Grm. Delo z istim naslovom je napisal Janez Jalen, nekoč duhovnik v Srednji vasi in na Koprivniku in v kraje pod Triglavom je postavljeno dogajanje številnih njegovih del. Trop brez zvoncev je za potrebe amaterskega gledališča Bohinjska Bistrica dramatiziral Lovro Strgar, ki že več desetletij deluje v kulturnem življenju Bohinja kot folklorist, igralec in režiser. Marija Grm se je prva odločila "Delo je prijetno in lahkotno. Občinstvo vedno reagira z navdušenjem, pa tudi igralci so ga takoj sprejeli. Zasedba je številna in dolgo časa smo se pripravljali na premiero. Ko sem prišel med dramsko skupino z idejo, da odigramo Trop brez zvoncev, so bili nekateri kar takoj za to, drugi so malo pomišljali; no, Grmova mama je bila prva, ki je rekla, da bo sodelovala pri predstavi." Sama Marija Grm dodaja, da zato, ker ji je bilo besedilo všeč in ker ga je bilo malo. "Zadnje čase si malo težje zapomnim, zraven pa se mi zdi narobe, če je človek povsem odvisen od šepetalke. Zato sem se za vlogo sitne tete, ki se ves čas prepira, vzela z manjšim pomislekom -soigralcem sem zabičala, da mi takoj povejo, če mi ne bo šlo tako, kot bi moralo iti. In povedala sem, da bom odnehala, če me bo preveč zapuščal spomin. Pa je kar šlo. Na odru se kljub letom odlično počutim. In ljudje se mi smejijo tako kot vsakokrat, ko igram," je povedala bistra in čila gospa, ki bo konec meseca dopolnila osemdeset let. Marija Grm Ko stopi na oder, se dvorana smeji Marija Grm je prvič stopila na oder, ko ji je bilo sedemnajst let, daljnega triintridesetega torej, v Peterčkovih poslednjih sanjah. To, da si se v Bohinjski Bistrici ukvarjal z gledališčem, je bilo takrat nekaj povsem samoumevnega. In potem se je poročila z Janezom Grmom, ki je bil tu glavni pevovodja, pa so leta tekla med službo, družino, gledališčem in petjem. "Pela sem v zboru, ki je imel trideset let neprekinjeno vsak teden po dve vaji," je povedala. Priznanje za Šestdeset let petja pa je dobila od škofa. Tudi gledaliških vlog je bilo zanjo vedno dovolj. Ponavadi komičnih. "Razen Lužarice v Kralju na Betajnovi mi sploh niso dali nobene resne vloge. Samo za smejat me imajo! Saj veste, kako je z domačo publiko -poznajo te in ko te vidijo na odru, je vse skupaj še bolj smešno. Jaz imam to srečo, da se lahko držim smrtno resno, pa če se vsa dvorana zraven valja od smeha! In seveda rada igram pred domačim občinstvom," pravi Marija Grm. Zadnjič je v gledališču nastopala pred petimi leti v predstavi Osem žensk. S Tropom brez zvoncev so obredli že kar nekaj domačih krajev in kljub letom, ki večino povsem prikujejo na dom, zbere dovolj energije za naporne predstave. Nič čudnega, ko pa je še do predkratkim brez težav obhodila vse okoliške hribe, se za sedemdesetletnico odpravila najprej na Triglav in nato še na Olimp, za osemdeseti rojstni dan pa bi si rada iz letala ogledala kraje, kjer je preživela vse svoje življenje. Pravi, da bo tudi igrala še, če bo le prilika. Najbrž spet kakšno takšno vlogo, s katero bo spravljala gledalce v smeh. Pa čeprav si je vedno želela tudi kakšne resnejše. Takšne, kot je bila tista, za katero pravi, da se je pravzaprav najbolj spominja - Lužarice iz Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Majhne, drobne, ampak odločne, močne in brezkompromisne. Takšne, za kakršno bi lahko označili tudi Marijo Grm samo. • M.AhačiČ Velikonočna turneja Capelle M. I. Glinka NASTOP IZJEMNIH PEVCEV Bled - Po uvodnem koncertu 14-dnevne velikonočne turneje mešanega pevskega zbora Capelle Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Petersburga v Rogaški Slatini (6. marca 96) smo v organizaciji tržiškega LUMNA tudi na Gorenjskem doživeli njihov prvi nastop. V blejski Festivalni dvorani se je na samo velikonočno nedeljo zgodil morda letošnji največji gorenjski glasbeni dogodek nasploh. Mešani zbor kakšnih 40 pevk in pevcev je pod vodstvom svojega umetniškega vodje in dirigenta Vladislava Černušenka v kompletnem a cappella (brez spremljave) programu odpel najprej speve ruske veliko-nočne liturgije (pravoslavna liturgija) in v drugem, malce krajšem delu dodal še nekaj ruskih narodnih pesmi. Gre vsekakor za izjemen vokalni ansambel z izjemnimi glasovno naravno obdarjenimi in šolanimi pevskimi glasbeniki, za celoten ansambel z bogato glasbeno tradicijo in nenazadnje za dovolj specifičen zborovski repertoar. Med avtorji, ki so jih pevci peli kot nalašč prav na veliko noč (Morski val, Neizrekljiva čudež, Kristus je vstal, Angel je zaklical, Vzklikajte Gospodu, Verujem, Tebi pojemo, Slava Bogu na višavah, Hvalite ime Gospodovo, Gospod je poklical, Naj se dviga moja molitev in Tebe Boga hvalimo) so tudi taki ruski skladatelji, ki so še kako drugače povezani s tem slovitim pevskim zborom: Grečaninov, Sviridov, Degtjarev, Česnokov, Bortn-janski, Arhangelski, Rahma-ninov in Srb S. S. Mokranjac. Kako malo je bilo potrebno v vsej tej glasbi tudi dramaturgije, ko so se pevci tudi solistično izkazovali (od enega do osem) pred svojim zborom naj vsaj simbolično ponazori vseh osem sveč, s katerimi je moški vokalni oktet samo enkrat samkrat obšel dvorano (Angel je zaklical). Kako velik je ta zbor glasovno in muzikalno in njegov zborovodja Černušen-ko (med drugim je ves večer vodil na pamet ob skromni podpori glasbeni vilic), pevci pa so večino programa odpeli na pamet, razen redkih izjem, lahko verjame le tisti, ki je Capello M. I. Glinka slišal v živo. Če ne sedaj, tokrat na Bledu, pa še v Ljubljani, Škofji Loki, Mariboru, Novi Gorici, Celju, na avstrijskem Koroškem (Smihel nad Pli-berkom in Podgorje), na Pre-valjah, v Šoštanju, Kranju-Stražišču, Gornji Radgoni in v Tržiču. Vsekakor gre za izjemni vokalni ansambel, za prvake v svoji kategoriji in v skupnem pogledu celotne akcije za glasbo nad vsemi glasbami, ki so v tem pogledu kdaj koli pele na našem območju. Tudi tržiškemu LUMNU in njegovima vodjema (duhovnemu) dr. S. Novaku in (glasbenemu producentu) N. Verberju gre vse priznanje za celoten projekt, ki seveda zdaleč preseže njihova začetna izhodišča glasbenega delovanja. Vse to je dodobra razumela tudi publika, ki je polnošte-vilno napolnila blejsko Festivalno dvorano, kar pa tudi na Gorenjskem ni tako lahko. Nova laserska plošča, ki je ob predhodni avdiokaseti pospremila na slovensko turnejo slavni ruski zbor -Capello M. I. Glinka z njihovim izjemnim vodjem, dirigentom V. Černušenkom, pa je samo še en dokaz več, da gre v prizadevanjih, gorenjskega LUMNA na glasbenem področju čisto zares: strokovno in profesionalno. • F. K« SKUPNI KONCERT GLASBENIH ŠOL Radovljica - Glasbene šole Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič in od leta 1984 še zamejski šoli s Koroške in Kanalske doline vsako leto pripravijo skupen koncert. Letošnje bo v Radovljici in sicer v petek, 12. aprila, ob 17. uri v dvorani radovljiške glasbene šole. Letošnje srečanje mladih glasbenikov, ki je tudi strokovno in prijateljsko druženje je že 22. po vrsti. Šole so prijavile razgiban in zanimiv program solističnih in komornih glasbenih točk. Nastopajoči bodo izvajali skladbe različnih stilnih obdobij in sicer z večino poglavitnih orkestrskih glasbil. Igrali bodo na violino, violo, violončelo, kljunasto flavto, flavto, klarinet, trobento, fagot, harfo, kitaro in harmoniko, privlačno bo tudi solopevsko in komorno muziciranje v triu, sekstetu in oktetu. Prireditev je časovno blizu nekaterim tekmovanjem mladih glasbenikov, zato se pričakuje, da bodo nastopajoči pokazali vse svoje sposobnosti. Komorni mešani zbor Hozana v Stutgarttu TOPEL SPREJEM V TUJINI^ Radovljica - Pred letom in pol ustanovljeni komorni mešan* pevski zbor Hozana, ki ga vodi Elizabeta Demšar - Zupan, Je pred kratkim gostoval pri slovenskih izseljencih v Stutgarttu- Pevci so tja odšli na povabilo bivšega radovljiškega župnika, da z nekaj koncerti obeležijo že petindvajseto zaporedno slovensko praznovanje materinskega dne, ki g Nemci sicer praznujejo šele v začetku maja. OsemnajstčlansK zbor se je na treh koncertih predstavil z devetimi pesmimi, približno polovica je bila narodnih in polovica umetnih. P°le* tega so sodelovali še pri treh mašah v različnih cerkvah, kje prevladujejo slovenski verniki. Odhod pevcev v Nemčijo J podprla tudi Občina Radovljica ter podjetja Interplasj. Matmar line, Izolirka požarni inženiring, Galerija Kamen » vinoteka Sodček. S programom, s katerim so nastopali meo slovenskimi izseljenci, se bodo v prihodnjih mesecih pre* dstavili tudi domačemu občinstvu. * M.A. V Lescah na treningu nemški jadralni piloti Športni vojaki letijo na sončni strani Alp Na štirinajstdnevni obisk in trening je na letališče v Lescah prišla jadralna ekipa nemške vojske. Na meji so z njimi ravnali po balkansko. Lesce, 7. aprila - Na športno jem je namreč pri njih še letališče v Lescah je preteklo poudarjena z že potrjenemi sredo prispela na trening skii- športnimi uspehi, saj se v to športno ekipo vojske ni prav lahko uvrstiti: fantje se morajo uvrstiti v mednarodno ekipo zvezne države, ali mladinsko ekipo nemške dežele, kar pa je v Nemčiji, kjer se s jadralnim letenjem ukvarja 30.000 ljudi, vse prej kot lahko. Zanimivo pri tem je tudi, da mora imeti vsak posameznik svoje jadralno letalo, prav tako pa iz lastnega žepa kriti vse stroške takega načina služenja vojaškega roka. Vodja kipe nam je sicer povedal, da prav v letošnji ekipi ni niti enega fanta, ki bi imel lastno Na letališču v Lescah ne pomnijo take gneše jadralnih letal. V letalo, pač pa so jim letala Pina vrhunskih mladih jadralnih pilotov Nemčije, ki z jadralnim letenjem hkrati slu-zi tudi vojaški rok. V Lescah želijo, da se glas o dobrih Pogojih za jadralno letenje sliši po Evropi, saj se vedno bolj uveljavlja prav posebna zvrst letalskega turizma, v katerega bi se lahko vključili tudi na Bledu. Sredi preteklega tedna, ko se je zima upajmo zadnjič razkazovala v svoji beli podobi, je na letališče v Lesce prispela jadralna ekipa nemške vojske na 14-dnevni trening alpskega letenja. Vodja ekipe in glavni trener Uli Gmelin - po poklicu je sicer profesionalni pilot in inštruktor na helikopterjih, nam je povedal, da je ugodne razbere za jadralno letenje v Sloveniji in njeni širši okolici spoznal, ko se je oglasil v tovarni Elan zaradi popravila svojega letala, v Lescah pa letalo tudi preizkušal. nedeljo jih je poletelo več kot 40. Za kakšno ekipo pravzaprav gre? V nemški vojski se zavedajo, da vrhunskim športnikom vseh zvrsti športa na višku moči ne kaže prekinjati športne kariere zaradi služenja vojaškega roka, zato jim omogočajo, da se tudi v tem času ukvarjajo s svojim špor- Nad Shengen po balkansko! Ko prav v teh dneh poslušamo množične pritožbe Slovencev nad tesneje priprtimi vrati na mejah Evropske unije, ko so pričeli avstrijski in italijanski cariniki uveljavljati strožji nadzor v skladu s sporazumom držav EV sklenjenim v Shengenu, kar težko verjamemo, da so se naši policisti in cariniki odločili za "povračilne ukrepe" dobesedno po balkansko. Drugačne oznake si ravnanje, ki 5° ga doživeli člani nemške jadralne ekipe na meji ne zasluži. Kot nam je povedal vodja Uit Gemelin, kije bil v Sloveniji sicer že večkrat, nam ravnanje policistov in carinikov na mejnem prehodu Vrtojba preteklo sredo Popoldan (ob 18. uri in 30 minut), zlasti če Imamo turistične ambicije, vsekakor ni v Čast. Temu, kako so z njimi ravnali na meji, kaj vse so od njih zahtevali - npr. Posebne zelene karte za prikolice z letali, kar ni potrebno nikjer v Evropi, so doživeli dobesedno kot maltretiranje; Ker pozna prijaznost in gostoljubnost Slovencev, samo upa na to, da bodo ostali zmogli to neprijetno izkušnjo cimpreje pozabiti. tom. To velja tudi za jadralne letalce, pri čemer kaže povedati, da je prav v Nemčiji v svetovnem merilu ta šport najbolje razvit, in ki spadajo v sam svetovni vrh. V vojsko so jih vpoklicali lani oktobra in jim po treh mesecih vojaške vadbe prepustili, da se ekipa ukvarja s svojim športom. Običajno so zgodaj pomladi -v mesecu aprilu, odšli na trening letenja v Francijo ali posodili letalski klubi in nemška letalska zveza. In kakšen je bil motiv leščanskih letalcev za vabilo ekipi prav v Lesce? V Evropi se namreč razvija prav posebna zvrst turizma, ko letalski zanesenjaki nalože svoja letala v prikolice in potujejo za dobrim vremenom in pogoji za letenje. Prav nobenega dvoma namreč ni, da bodo ti fantje v naslednjih letih krojili svetovni vrh tovrstnega tekmovalnega športa, in v Lescah so prepri- Španijo, nato pa se posamez- čani, da bodo, če ta trening mki razkrope po vsej Evropi uspe, prispevali tudi k temu, da se pri ljudeh, ki se s tem ukvarjajo, sliši tudi za Lesce. Pogoji za jadranje nad gorami, so-namreč izredno ugodni. Kljub nadvse žalostnemu pozdravu, ki so ga doživeli na meji, vsi upajo, da jih bodo pogoji za letenje prepričali, da se k nam še kdaj vrnejo. Kljub temu, da so vajeni le letenja nad ravnino, so že po treh letalskih dneh svoje mojstrstvo dokazali z globokim prodorom v osrčje Alp, saj so se v nedeljo na belih vitkih krilih in svetu (zlasti Avstralija je ža ta šport izredno zanimiva), kjer sodelujejo na raznih mednarodnih tekmovanjih vse od začetka jeseni. Ko je jadralna sezona jeseni končana, se ekipa ponovno zbere, pregleda rezultate in fantje tedaj slečejo tudi "vojaško suknjo". Vojaški rok v Nemčiji traja namreč leto dni. Verjetno ob tem ni potrebno posebej poudarjati, da tem fantom, ki jim uradno pravijo "športni vojaki" pomeni le- ZRCALCE, ZRCALCE. Delitev občine - in delitev prijateljstva Bivša radovljiška občina je 14. maja 1993 podpisala z italijansko občino Sondrio listino o prijateljstvu, ki naj bi "ob vse večjem sodelovanju med narodi Evrope prispevala k utrjevanju odnosov med Italijo in Slovenijo". Ker je radovljiška občina predlani razpadla na tri manjše, boao nove občine morale poleg premoženja in vsega drugega razdeliti tudi prijateljstvo. Delegacija občine Sondrio je namreč ob lanskem obisku v Radovljici izrazila željo, da bi še naprej sodelovala z vsemi naslednicami nekdanje radovljiške občine; občinski sveti Bleda, Bohinja in Radovljice pa naj bi v kratkem odločali o tem, ali bodo sprejeli deljeno prijateljstvo in ratificirali listino. No, ja! V pričakovanju delitvene bilance bi bilo morda dobro, če bi občine najprej takšno listino podpisale med sabo in šele potlej s Sondriom. Svetnik zastonj zamenjal žarnice Zgodilo se je na zadnji seji blejskega občinskega sveta. Eden od svetnikov je v točki "pobude in vprašanja svetnikov" dal pobudo, naj občina posreduje, da bi v telovadnici blejske osnovne šole zamenjali Žarnice, ki so "uporabne" samo še podnevi. Občini očitno ni bilo treba posredovati. Že na seji se je oglasil drugi svetnik, Damjan Mulej z Liste za gospodarsko ekološki razvoj, in dejal, da bo žarnice zamenjal kar sam, in sicer kot eden izmed sponzorjev Odbojkarskega kluba Bled. Regionalna cesta naj se ne izogne naseljem V Selško dolino le preko Pogačnikove domačije? Spremenjena politika Družbe za državne ceste, ki zavrača obvoznice, ima vsaj dve plati. V Dolenji vasi bo zahtevala rušitev domačije Pogačnikovih. Dolenja vas, 8. aprila - Ko smo sredi februarja poročali o cestni sramoti, ki jo zagotovo predstavlja regionalna cesta v Selško dolino, smo tudi omenili, da v Dolenji vasi vse kaže na to, da bo zaradi renkostrukcije potrebno podreti hišo Pogačnikovih v Dolenji vasi 42, saj sicer ni rešitve za izravnavo ostrega ovinka in ni prostora za pločnik. Po skoraj dveh mesecih smo prejeli prizadeto pismo Pogačnikovih, ki sporočajo, da se svojemu ljubemu domu ne mislijo odpovedati. tenje izredno veliko. Sicer podali vse do Švice, zvečer pa znana "zasvojenost" z leten- se vsi varno vrnili. • Š. Žargi ii vt i Sebastijan Kern pa kar zmaguje Osvojil 80 pokalov, uničil 12 motorjev V motokrosu je začel tekmovati, ko je bil star šest let. Takrat je bil njegov motor v primerjavi z današnjimi igračka. Komenda, 8. aprila - Tako rekoč od prvega dne, ko je pred devetimi leti začel tekmovati v motokrosu, Sebastijan Kern iz Komende z uspehi potrjuje svojo nadarjenost in navdušenje za motokros. Da mu je kupil 60-kubični ■notocikel, ki ga je opazil na tekmi v motokrosu v Tržiču, je bila takrat bolj očetova zagnanost k Sebastjanovi želji, da bi imel motor. Potem pa se je z uspehi in doseganjem najboljših uvrstitev potrjeval iz tekme v tekmo iz leta v leto: Še pred dobrimi tremi leti, ko smo Sebastijana prvič predstavili, je imel 44 pokalov. Pred dnevi, ravno na njegov 15. rojstni dan, iih je imel že 80. Oče je še vedno tisti, ki mu je tako rekoč do včeraj vsako leto "preskrbel" po dva motorja. "Ja, takole 12 motorjev je uničil in 80 pokalov je osvojil, odkar resno tekmuje," pove oče Jože, ki je Poleg sedanjega trenerja Franca Jeriča nedvomno najbolj zaslužen za Sebasti-janove uspehe. Dolga leta je oče delal v glavnem za Sebastijnanove motorje, dokler ni lani Motozip Kranj dal za tekmovanja dva motorja. Letos pa ima Sebastijan sponzorja Proton Racing Team. Trener Jerič m oče Jože med pogovorom ne pozabita poudariti, da se s takšnim sponzorstvom lahko pohvalijo le mladi, Perspektivni dirkači. Nadarjenost in voljo pa Sebastijan Potrjuje že od vsega začetka. Lani je na primer zmagal vse dirke za državno Prvenstvo v klasičnem motokrosu. V ___„............... Sebastjan tekmuje za blagovno znamko Proton. Oče Jože pa načrtuje tudi ustanovitev kluba Motokrosteam Kern. skupnem seštevku evropskega pokala pa je bil 13. Letos je zmagal tudi na prvi dirki. Trener Franc Jerič njegov dober začetek sezone komentira z dobro psihično in telesno pripravljenostjo. Sebastijan pa vse bolj razmišlja o jesenskem startu na 125 cem motorju in o tekmah v Evropskem pokalu in Alpe Adria. Zdaj ima Sebastijan že svojo ekipo, v kateri so poleg trenerja Franca Jeriča tudi mehanik Jože Cerar, oče Jože in mama Breda. Slednja ima še posebej na skrbi Sebastijanovo počutje in želje pred tekmami, hkrati pa iz tekme v tekmo upa, da njegova zdravstvena kartoteka ne bo dobila nove oznake zaradi poškodbe. Sebastijan, kadar v mislih ni na tekmovanjih in treningih, skupaj s sošolci in učitelji dela osmi razred osnovne šole Komenda-Moste. Včasih, da se sprosti, sede tudi za računalnik. Zdaj, ko se začenja tekmovalna sezona državnega prvenstva, Evropskega pokala in Alpe Adria, pa ob podpori sponzorjev Scorpio, Gostilna pri Cilki, Vvuerth montaža opreme Ljubljana, Zupin motosport, Motozip, Hit-Fit, KC Lah Komenda in Avtropevoz, skupaj s trenerjem Francem Jeričem največ razmišljata o treningih in tekmah. • A. Žalar Kako hudo, in vsaj po mnenju mnogih nesmiselno, se je spremenila politika drŽave pri rekonstrukcijah regionalnih cest, se prav kričeče kaže prav na Škofjeloškem, kjer so pred leti rekonstruirali doberšen del ceste v Poljansko dolino in za vse odseke, kjer bi cesta močno posegla v naseljih, našli primeren način, da jih obvozijo. Nasprotno temu pa v Selški dolini, kjer se takih rešitev ne poslužujejo in vztrajajo na izpeljavi tudi preurejenih cest po starih trasah, to pa pomeni tudi skozi naselja. Ne samo, da ne izkoristijo možnosti, da bi cesto na ravnih poljih poravnali - primer za to sta Bukovško in Selško polje (pri tem se lepo kaže, kako nekdanjim furnanom nekaj več ovinkov na kolovozu med posameznimi parcelami ni bilo mar), precej huje je s cesto skozi naselja. V Bukovici je očitno vseeno, da gre neposredno mimo tamkajšnje podružnične šole, podobno pa bo tudi v Selcih. Kljub temu da pri vseh teh naseljih obstajajo možnosti za obvoz, pa prebivalcem ne bo dano, da bi se oddahnili, kot npr. v Zmmcu v Poljanski dolini, kjer je nekdanja regionalka ostala le vaška cesta. Po prebiranju pisma Pogačnikovih, ki sporočajo, da se svojemu domu v Dolenji vasi ne mislijo odpovedati, povrh vsega pa je tudi spomeniško zaščiten (o tem so priložili tudi mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine), smo povprašali župana občine Železniki Alojza Čufarja, kakšno rešitev vidi za ta problem. Izvedeli, da imajo pripravljen idejni projekt obvoznice, ki pa ga država ne sprejme. Če Pogačnikovi ne bodo pristali na rušenje in seveda nadomestno hišo, je edina možnost samo preplastitev ceste z obstoječim hudo nepreglednim ovinkom in brez pločnika. Ko smo se oglasili pri Pogačnikovih, sta nas sprejela brata Ciril in Franc, ki v tej sicer nadvse skromni hiši prebivata, sta nam povedala, da so solastniki hiše trije bratje in sestra (četrti brat se je temu odpovedal), in da vse kaže na to, da se ne bodo uspeli sporazumeti za to, da bi pristali na rušenje. Sama sta sicer dala izjavo o tem, da bi končno pristala tudi na to, pogoj seveda je, da dobita nadomestno hišo. Oba sta upokojenca pri 60 oz. 68 letih in se sedaj, čeprav živine ni več pri hiši, ukvarjata z deli na 7 hektarjev veliki kmetiji. Koliko je natančno stara hiša sicer ne vesta, družinska kronika sega nekako v 17. stoletje, vendar je pred nekako 100 leti hiša v celoti pogorela in bila tedaj obnovljena. Po njenem stanju sodeč, po tej obnovitvi v hišo ni bilo veliko več vlagano. Pravita, da se zavedata, da rje bo lahko živeti v vasi, kjer bi ju vsi obsojali, če bi onemogočila rekonstrukcijo ceste, vendar jima seveda ni vseeno, kje naj bi v bodoče živela. • Š. Žargi computer shop NOVO V KRANJU CD igre, igralne palice, multimedijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor.... Vodopivčeva 17 MOHORJEV KLANEC 9 22 20 30 KpM>natytaaOao ODPETO VMK DIN OD O DO DO 19.00 IN 1S.OO BO It IQ ■ TRŽiC TOG SVOBODE 18, 64290 TRZIĆ TEL: 064 SO 072, FAX: 064 50 790 Občina Tržič kupi enosobno stanovanje ali garsonjero s centralnim ogrevanjem na območju Bistrice pri Tržiču. Ponude pošljite na Občino Tržič -Urad za urejanje prostora, Trg svobode 18, Tržič. Banka Creditanstalt, d.d., Ljubljana POSEBNA PONUDBA-PRODAJA STROJEV Prodajamo naslednje stroje: - šestvretenski stružni aparat VVickman, tip 1, letnik 1983, cena: 31.800 DEM - revolverska stružnica ER 42 brez pomičnih suportov, letnik 1971, cena: 11.400 DEM - revolverska stružnica ER 42, 1 pomoćni hidravlični suport dolžinski, letnik 1971, cena: 12.240 DEM - revolverska stružnica ER 42, 2 pomična hidravlična suporta dolžinska, letnik 1971, cena: 12.960 DEM - revolverska stružnica ER 42,1 pomoćni hidravlični suport dolžinski, 1 kopirna naprava, letnik 1972, cena: 12.960 DEM Stroji so na ogled v Blatni Brezovici na Vrhniki. Za čas ogleda se lahko dogovorite po telefonu, tel. št. 061 132 11 74, int. 201. Ponudba velja do prodaje. CREDITANSTALT Banka uspešnih INTEGRAL JESENICE objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, izpit "0" kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, znanje slovenskega jezika Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, p.o.. Titova 67 v 8 dneh po objavi. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. _I I INTERNATIONAL RAZPIS Zaradi širitve programov in velikega zanimanja za naše proizvode vrhunske kvalitete iščemo organizatorje prodaje in prodajne zastopnike za območje Slovenije. Nudimo Vam dobre pogoje za delo, stimulativno nagrajevanje, možnost napredovanja. Delo je pogodbeno, kasneje možnost redne zaposlitve. Pisne prijave s kratko avtobiografijo, opisom izkušenj na področju prodaje in telefonsko številko pošljite na naslov: ZEPTER SLOVENICA d.o.o. Gosposvetska c. 4 2380 Slovenj Gradec vacSy«= SAUNA • SOLARIJ • ><0 o> T- ■c o. (0 O) 6 LU □ 'c »~- O > £ CD C CO d) > cd '.o >o k3 £ •— (0 ^ 3 CD M OT ■n a) Jr o 0_ ~3 C u 0) e >o © CD "O N O > C0 č<3 co > $s iS co >o t: o c o >o -o .«2 O (0 CD N 0) tO co C *= 0) =! »o « T- C0 CD Ž m • o> T- (Ji 9 (O C0 d) C C d) iS >o co co . ti ™ cd S* Is "D T- cfg CD 5-co O o) o o C CD co čT 11 c co 2.o o o C0 N CNJ o *- »y -» co . -O co <2 en .E O) »o T-n . o co •2^ m _ O) « ^ TJ CD - f » 2o> o 0:=. C OT •4—» _, OT C0 CO D° -o 2 co o ot y: ŠT ® ;r: dT O > O. OMOT o o OT C C o > os E o ■c 3 0) iS E o C 5 Ui UJ Z »o F (0 cc 3 r- > Q) N >° 3 "O OT CM CD C0 *5? O) o.* o,o ._ "C > 3 O ** C X) OT CD 0 i= co o. c> 1 i o co o c T3.C . OT O oo CD CZ ot .92, 9 8 !2 co .2 o 3 O F TJ ,. ob si d) <- Cfl C ■S c o 0 8*1. 1 »I I sili O CD C0 CD *J '6V co Tj 6 f (D co • Z»OT OT 2<§ o co c c CD > >N >OT ^: N >.S 2 O. Jo CD CD >0 « O i2 E »o-o o 0 5* o CD T- E čfl oi2 d) CO -C CO d) JO ' OT > 3 OT = C Jo2e:^2 ■-s-S g I a-o o d) e o> c c c E 0 „. cd iS > to i 2 jz 2^o Ž 2 CD ±i >S }n Č O- CO »O J5 ?> > ca »O u -7; .a co S c c o c i > ~ O Z co d) C0 > .■= 2 m c k o>o 5 2 =-E gOiZ =. « r O W >5 5S o >C0 -P O OT §1 C ca 2 >0 ~Z co .£ C >OT 55 _ > c c — cD >>Q> N O O — O c/D >N "O W Od) |5i t >o X) Q O 3 *- -f CD o O ^ C c co "o "5 "o cd cd _ca >>> CD •— > 3 oris 2^3i O c ±i >0 E _->y o co m OT C -Q iti2.! OT c d) « E « >N C o co 11 a| d> cd >JN O- O C0 TJ C CD C O p " 0 ž > a S = o 11 lili piliti 0_ O. .E TJ iS Q E E © > c |co§.£ t ?>>OT O) . Z 2 cd 81! o. iS N OT O -'_ c1|>W CD - C 2 "g CL-K.OT OT S. ZS&asi d) ot CO O O O) CD CD 11 2.i O OT co ._ O "cO ?s čel 8888 810 2> o tj- t- 00 L- l— vy £>| sli Hi tli Is 2 ki! w O cd C0 10 . o a co £ o 2€ o. a. co o o ca c 3 = 5 '8 > g .2. §S"8 2 {O OT ® £ > OT c C o c !0 10 JC 2 3 .i= X3 >o ~> n o ca -E ^ q S 8 "o 2 Neon SUPERCENIK Mali gospodinjski aparati © Akustika ©Bela tehnika Gradbeni material © Barve m laki Orodje za vrtičkarje Semena in gnojila Iter ostaH PC In tigo^nepoSlove^ kovinOtehna BPT, d.o.o., Tržič razpisuje na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 27. 2. 1995 JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB za: A. PRODAJO STANOVANJ 1. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše Virje 15, Tržič, pare. št. 26 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 11,94 m2, kuhinjo 8,62 m2, WC (skupni) 0,40 m2 in klet 1,50 m2 kar predstavlja skupno površino 22,46 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 499.500,00 SIT. 2. Garsonjero, ki se nahaja v mansardi stanovanjske hiše Virje 15, Tržič, pare. št. 26 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 12,25 m2, kuhinjo 12,08 m2 in WC (skupni) 0,40 m2, kar predstavlja skupno površino 24,65 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 526.200,00 SIT. 3. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v mansardi stanovanjske hiše Koroška cesta 34, Tržič, pare. Št. 112 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 17,61 m2, kuhinjo 11,08 m2 in WC (skupni) 0,60 m2, kar predstavlja skupno površino 29,29 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 999.300,00 SIT. 4. Dvosobno stanovanje, ki se nahaja v drugem nadstropju stanovanjske hiše Koroška cesta 40, Tržič, pare. št. 108 k.o. Tržič in ima dve sobi s površino 23,48 m2, kuhinjo 4,65 m2, WC (skupni) 0,70 m2, klet 1,45 m2 in drvarnico 1,36 m2, kar predstavlja skupno površino 31,64 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 1.212.700,00 SIT. 5. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v drugem nadstropju stanovanjske hiše Šolska ulica 1, Tržič, pare. št. 84 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 19,56 m2, kuhinjo 8,87 m2, WC (skupni) 0,60 m2, predsobo 5,07 m2 in drvarnico 1,00 m2, kar predstavlja skupno površino 35,10 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 1.227,300,00 SIT. 6. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v mansardi stanovanjske hiše Pot na Pilarno 8, Tržič, pare. št. 369 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 16,20 m2, kuhinjo 11,19 m2, WC (skupni) 0,88 m2 in drvarnico 0,93 m2, kar predstavlja skupno površino 31,30 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 1.136.700,00 SIT. 7. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske hiše Ravne 12, Tržič, pare. št. 392/1 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 16,04 m2, kuhinjo 9,57 m2, WC (skupni) 1,31 m2, kopalnico 2,78 m2, shrambo 2,61 m2 in drvarnico 1,40 m2, kar predstavlja skupno površino 33,70 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 2.056.000,00 SIT. 8. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v tretjem nadstropju stanovanjske hiše Ravne 12, Tržič, pare. št. 392/1 k.o. Tržič in ima eno sobo s površino 15,30 m2, kuhinjo 18,27 m2, WC (skupni) 1,31 m2, shrambo 2,17 m2 in drvarnico 0,88 m2, kar predstavlja skupno površino 37,95 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 2.312.400,00 SIT. 9. Dvosobno stanovanje, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše Podljubelj 244, Tržič, pare. št. 195/11 k.o. Podljubelj in ima dve sobi s površino 27,96 m2, kuhinjo 13,57 m2, WC (skupni) 0,50 m2, shramba 0,96 m2 in drvarnico 3,70 m2, kar predstavlja skupno površino 46,69 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 1.862.600,00 SIT. 10. Enosobno stanovanje, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske hiše Kovorska cesta 51, Tržič, pare. št. 211/1 k.o. Bistrica in ima eno sobo s površino 14,44 m2, kuhinjo 11,77 m2, kopalnico 3,65 m2, WC 1,14 m2, presobo 5,04 m2, ložo 4,37 m2, klet 2,73 in ima skupno površino 43,14 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 4.310.000,00 SIT. B. PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV 1. Poslovni prostor I., ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše Šolska ulica 5, Tržič, pare. št. 93/3 k.o. Tržič in ima prostor za delavnico s površino 41,25 m2, skladišče 4,73 m2 in WC 0,95 m2, kar predstavlja skupno površino 46,90 m2. Kupec mora sam pridobiti uporabno dovoljenje za opravljanje predvidene dejavnosti. Najnižja cena prodaje stanovanja je 2.615.200,00 SIT. 2. Poslovni prostor II., ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše Šolska ulica 5, Tržič, pare. št. 93/3 k.o. Tržič in ima prostor za poslovno dejavnost s površino 41,25 m2. Kupec mora sam pridobiti uporabno dovoljenje za opravljanje predvidene dejavnosti. Najnižja cena prodaje stanovanja je 2.295.600,00 SIT. Rok prijave in vsebina ponudbe Pisne ponudbe je treba poslati s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici z oznako "zbiranje ponudb - prodaja stanovanj" na naslov BPT, d.o.o., Tržič, Predilniška cesta 16, 4290 Tržič. Pisne ponudbe morajo prispeti na sedež družbe najkasneje do dne 17. 4. 1996. Ponudba mora vsebovati: - naslov kupca - ponujeno ceno v SIT in plačilne pogoje - overjen izpisek iz sodnega registra ali registracije, s katerim pravna oseba kot ponudnik izkaže sedež v R Sloveniji, oz. potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba. Plačilni pogoji Prednost pri nakupu ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločala komisija v treh dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora prodajno pogodbo skleniti v treh delovnih dnevih po obvestilu, da je izbran za najugodnejšega ponudnika. Posebni pogoji Stanovanja so prazna in jih kupic prevzamejo v last in posest po podpisu pogodbe. Vse stroške, ki so povezani s prodajo nepremičnin, prometni davek in morebitne druge dajatve in stroške, plačajo kupci.Zemljiško knjižno stanje nepremičnin, ki so predmet prodaje, uredijo kupci na svoje stroške. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne opravi izbire med ponudniki. Ogled prostorov Za ogled stanovanj in poslovnih prostorov, ki so predmet razpisa je mogoč telefonski dogovor vsak delovni dan med 8. in 10. uro pri g. Teranu 064/53-571. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kranjska Sava lansko leto zaključila z nekaj dobička Dividend za lani ne bo, delnice pa so več vredne Pogovori potekajo in jeseni bo znana odločitev, bo Sava še naprej povezana s Continentalom ali nemara z drugim partnerjem. ,^nj, 5. aprila - V kranjski Savi zaključujejo postopke . n'njenja, 26. marca prejeli drugo soglasje agencije za realizacijo in v teku je vpis delniške družbe v sodni register. J*"!*0 poslovno leto so kljub tečajnemu udarcu končali z k?J simboličnim dobičkom, ki je znašal 19 milijonov tolarjev. ,v|dcnd za lani ne bodo izplačali, saj so letos še lahko za , *v°j (akumulacijo) namenili 35 milijonov mark, v prihodnje &ri* °. *em seve čutili smo se 'skati hI?.6' zat0 smo začeli tati A BUtV Deli?'Uge možnosti. t0varna Vel^a' da v Savini vico Dr^t0pne.vmatike polo- znašala 70.011 tolarjev za C°ntinen r,dnJe odPade na minental, ki ima 26-odstot- - milijonov mark, skupaj torej 32 milijonov mark. Kako veliko je to, pove Bohoričeva primerjava, da je to ena in pol krat več, kot je bilo vredno premoženje, ki so ga leta 1991izgubili v Srbiji. Ekonomska politika je torej zelo pomembna stvar, če bi bila drugačna, bi se danes v Savi lahko pogovarjali o dividen-dah za preteklo leto. V Savi ocenjujejo, da je tolar še vedno precenjen za 8 do 10 odstotkov, zato utegnejo letos izgubiti nadaljnjih 10 milijonov mark. V letošnjih prvih treh mesecih je prodaja desetino slabša, kot so načrtovali, vendar izgube ni, kar kaže, da je tečaj vendarle ustreznejši kot lani. Letos naj bi prodajo povečali na 36 milijard tolarjev oziroma za 26,9 odstotka, izvoz pa na 214 milijonov dolarjev oziroma za 11,3 odstotka. Zaposlenih naj bi bilo od koncu letošnjega leta 3.525, kar pomeni zmanjšanje za 6,5 odstotka oziroma za 244 delavcev. Najbolj naj bi se zmanjšala zaposlenost v poslovnih servisih in sicer z 577 na 414 oziroma za 163 delavcev. Povprečna plača je lani vrednost delnice v javni prodaji se je torej že povečala za 35,8 odstotka. Zaradi pičlega dobička delničarjem namreč dividend za lansko leto ne bodo izplačali, k temu pa je seveda potrebno dodati, da so tokrat lahko se sami odločali, da za akumulacijo, zlasti za amortizacijo namenijo 35 milijonov mark. Druga pomembna investicija je program offset oblog za tiskarske stroje, ge za nov izdelek z lastnim tehnološkim znanjem. Naložba je vredna 11,4 milijona mark, program pa bo prinašal 18 milijonov mark letnega prometa. Sava ga bo 30-odstotno sfinancirala z lastnimi sredstvi, ostalo bodo dolgoročna bančna posojila. Poskrbeli so torej za razvoi, v življenjska doba izdelka, za prihodnje bodo seveda delni- katerega je na trgu veliko Carji odločali, koliko dobička bo šlo za razvoj in koliko za dividende. Zategadelj je razumljiv poudarek, da se delnic Save vsekakor ne bo splačalo prodati takoj, kar seveda velja za delnice iz javne prodaje, s katerimi se bo trgovanje prek redne ure in 73 tolarjev za Prva skupščina delničarjev bo predvidoma junija. Vseh delničarjev je 45 tisoč, zato jo nameravajo sklicati kar na prostoru Gorenjskega sejma. Vseh verjetno ne bo na skupščino, saj drobni delničarji nimajo veliko besede, glav* no bodo brez dvoma imeli skladi oziroma pooblaščene investicijske družbe, saj bodo paketi delnic Save naprodaj na aprilski dražbi sklada za razvoj. zanimanja, je ocenjena na dvajset let. Letos bodo uresničili še tri projekte in sicer za povečanje zračnih vzmeti v investicijski vrednosti 3,9 milijona mark, za f)ovečanje proizvodnje profi-ov v vrednosti 4,1 milijona mark, preuredili pa bodo me-šalnico, kar jih bo veljalo 6,6 milijona mark. Spremenili so tudi odnos do okolja, doslej šo v ekološke projekte investirali 1 do 2 milijona mark letno, poslej bodo 2 do 3 milijone mark, kar bo predstavljalo 5 do 10 odstotkov vseh investiranih sredstev. Lani so dosegli skoraj 2 milijona mark inovacijskega prihranka, letos naj bi ga 3,3 milijone mark, v prihodnjih desetih letih pa 10 milijonov mark. • M. Volčjak Veriga lansko leto zaključila z izgubo Več lastnikov leske Verige Ohranili bodo izdelavo večjih sidrnih in industrijskih verig, program snežnih verig pa bo odkupil nemški Rud. Lesce, april - V leski Verigi so lansko leto zaključili s 411 milijoni tolarjev izgube, sanacija poteka v smeri razdelitve proizvodnje na posamezne proizvodne programe, ki bodo dobili različne lastnike. V leski Verigi so za preteklo leto načrtovali, da bodo poslovno leto končali brez izgub, vendar se to ni zgodilo. Direktor Sašo Jevšnik, ki je hkrati tudi direktor Plamena Kropa, je povedal, da je izguba znašala 411 milijonov tolarjev. Vzroki so predvsem v manjši prodaji na ameriški trg, k čemur je prispeval padec vrednosti dolarja, previsoke cene domačega materiala in zastoj pri uresničevanju programa trajno presežnih delavcev. Sanacijski program temelji na odprodaji nepotrebnega premoženja in razbitju proizvodnih programov, ki bodo dobili različni lastnike. Zasebnemu podjetju so že prodali upravno stavbo, proizvodnjo vijakov pa so zaradi smotrnosti proizvodnje preselili v kroparski Plamen, vijakarna je s 1. januarjem letos začela poslovati v okviru Plamena. Že prej pa se je iz matične tovarne izločil program industrijske opreme TIO, ki posluje samostojno. V prihodnje bodo v okviru Slovenskih železarn obdržali proizvodnjo sidrnih in industrijskih verig, zanje uporabljajo jeklo in odlitke iz štorske in ravenske železarne. Letno naj bi izdelali 5 tisoč ton vergi, zaposlenih pa naj bi bilo sto delavcev. Program snežnih vergi pa bo odkupila nemška firma Rud, eden največjih svetovnih izdelovalcev in prodajalcev snežnih verig. V Verigi letno izdelajo približno 180 tisoč parov snežnih verig, na domačem trgu pa jih prodajo le 10 tisoč, zato bi potrebovali možno zunanjo tržno mrežo. Rud namerava proizvodnjo še povečati, kar seveda za Lesce pomeni več delovnih mest. Za potrebe Verige je kovačnica prevelika, njena zmogljivost je namreč približno 100 ton mesečno, za Verigo pa zadošča 30 ton. Kovačnico bodo prodali italijanskemu kupcu, ki namerava proizvodnjo povečati na 200 ton mesečno. Prodali oziroma v najem bodo dali tudi galvano, orodjarno, izdelavo opreme za sidrne verige in žicovlek, hranili pa bodo energetske, komunalne in druge naprave, ki jih uporablja celotna Veriga. Vsi kupci so pripravljeni z Verigo sodelovati, proizvodni programi bodo torej samostojni, vendar nekaj poveza ostalo, pravi Sašo Jevšnik. Veriga ima tudi precej nepozidanega zemljišča, ki ima zelo ugoden dostop in uresničiti nameravajo zamisel o poslovno trgovskem središču, s sodelovanjem različnih partnerjev, zanimanja pa je po Jevšnikovih besedah precej. S prodajo premoženja naj bi Veriga poplačala stare dolgove in začela poslovati pozitivno. Lani je bilo v povprečju zaposlenih 637 ljudi, zdaj pa jih je 483. Naročil imajo do konca letošnjega septembra dovolj. Nadaljnja sanacija poslovanja v BPT Tržič S trdimi pogajanji do ugodnejših posojil Sprememba kratkoročnih v dolgoročne kredite daje podjetju možnost za preživetje in razvoj, vendar bo nujno nadaljnje zmanjševanje zaposlenih. Tržič, 5. aprila - Konec marca je Bombažna predilnica in Tkalnica Tržič zaprla svoj konfekcijski obrat v Loškem potoku. Od trenutno 360 zaposlenih naj bi letošnje leto ostalo v tovarni največ 320 delavcev, vse tri proizvodne faze pa bodo združili na enem mestu. Direktor Janko Maček napoveduje tudi nadaljnjo odprodajo premoženja, s katero bodo zmanjševali izgubo. Lansko poslovno leto je bilo za BPT Tržič sicer uspešnejše od leta poprej, vendar podjetje še vedno ni poslovalo pozitivno. Imeli so 235 milijonov tolarjev izgube, a jo bodo nekaj zmanjšali na račun odprodaje odpisane opreme predilniškega obrata, katere vrednost so ocenili na dobrih 100 milijonov SIT. Kot pomemben dosežek štejejo zlasti spremembo večjega dela kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročne kredite, kar so dosegli ob trdih pogajanjih z bankami. Konec leta so tako pričakali z mnogo ugodnejšo sestavo virov financiranja kot na začetku leta, pridobili pa so tudi dolgoročni kredit za obratna sredstva in nujno prenovo dveh hidroelektrarn. Po zapiranju obrata predilnice in ustavitvi starejših tkalskih strojev so konec leta 1995 imeli 390 delavcev. Z ukrepi za sanacijo poslovanja so predvideli, da bodo tudi v letu 1996 postopno prilagodili proizvodne zmogljivosti tržnim možnostim. Uresničili so že del načrta za organiziranje vseh treh faz proizvodnje v Tržiču, saj so konec marca zaprli konfekcijski obrat v Loškem potoku. Tam so odpustili 26 delavk, trenutno 360 zaposlenih pa nameravajo zmanjšati še za okrog 45 delavcev. "Gre predvsem za zmanjšanje delavcev na režijskih delih v vseh obratih. Za program presežnih delavcev, ki ga je februarja že potrdil upravni odbor, pričakujemo aprila soglasje sveta delavcev m sindikata. Uresničili naj bi ga v prihodnjih šestih mesecih. Ena od potez za boljšo organizacijo dela, ki jo že izvajamo, je fizična premestitev opreme v obratih in selitev skladišča gotovih izdelkov v bližino proizvodnje. Zaradi močne konkurence pri enostavnih izdelkih na tujih trgih smo izvoz omejili na eno tretjino celotnega prihodka, zato pa bo potrebno s tkaninami višjega cenovnega razreda širiti delež na domačem trgu. Sestavni del sanacijskih ukrepov je tudi nadaljnje dezinvestiranje. V tem času prodajamo deset praznih stanovanj na različnih lokacijah po Tržiču, odprodati pa nameravamo tudi objekt v Loškem potoku in poslovne prostore v Tržiču. Trenutno nimamo likvidnostnih težav in tudi plače izplačujemo redno. Nezadovoljstvo povzročajo le poteze zaradi presežnih delavcev, vendar se svet delavcev in sindikat strinjata, da je boljša trenutna selekcija kot morebitno ogrožanje prihodnosti firme brez tega," je povedal direktor Janko Maček o prizadevanjih za izboljšanje poslovnih rezultatov. • Stojan Saje POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD SCORPIO 2.5 TD WAGON DRUGAČNA ZGODBA Ford scorpio, kakršnega so predstavili pred poldrugim letom na avtomobilskem salonu v Parizu, je narejen bolj po okusu modernih ameriških kavbojev kot pa angleških lordov, name* njen pa v karavanski različici predvsem k modernim časom usmerjenim družinskim očetom. Že ob scorpiovem rojstvu je bilo veliko spogledovanja, sko-miganja z rameni in tudi povsem konkretnih namigovanj. Ford scorpio je namreč avtomobil, ki je zelo na hitro pospravil z večino evropskih predstav o sodobnih razkošnih avtomobilih. Zato je s svojo obliko postal nekakšen elegantni grdi raček. Veliki skoraj okrogli žarometi so znanilci novega oblikovalskega stila in maska hladilnika je oblikovana v smejoča usta in kromirana. Skoraj dolgočasno preprost pa ie zadnji del tega petvratnega kombija, ki bi ga zlahka zamenjali s kakšnim starejšim fordom. Scorpiova zunanja oblika učinkuje dosti bolj kot pa notranjost. Tudi pri tem avtomobilu je voznikov delovni prostor zelo podoben tistemu, kar ima Ford mondeo, toda prostora je občutno več, razkošno velikega prtljažnika pa sploh ni potrebno omenjati. Oba sprednja sedeža sta temeljita in s pomočjo elektrike vsestransko nastavljiva. Nasploh je v avtomobilu imenu in poreklu primerno veliko opreme. Začne se že z daljinsko vodeno ključavnico, z dvojnim zaklepan-jem in možnostjo daljinskega odpiranja prtljažnega pokrova, alarmno napravo in elektriko za bočni ogledali ter stekla v vratih in po višini in globini nastavljivim volanom. Ob tem pa pri najbogatejšem paketu opreme ne manjkajo niti klimatska naprava niti obe varnostni vreči. Sredinska konzola in armaturna plošča pa sta odeti v imitacijo plemenitega lesa, kar še bolj poudarja žlahtnost tega Fordovega avtomobila. +++prostornost ++udobje +zmogljivostl I - - - oblika zadka - - glasen motor -končna obdelava Motorni prostor novega scor-pia je velik, vanj pa poleg dveh različnih bencinskih motorjev vgrajujejo tudi 2,5-litrski štirivaljni agregat s turbinskim polnilnikom goriva. Zmogljivost 116 konjskih moči pomeni, da s tem motorjem ni šale, saj zna spodobno pospeševati, pognati Znotraj: sorodstvo z mondeom. Ovintkjpnd drugimi NOVO V KRANJU c. Staneta Žagarja LJUD. UNIVERZA -TEČAJ CPP dne 15. 4. '96 ob 9. uri ZDRAVA KONKURENCA nas dela ZDRAVE! KRANJ, Jezerska c. 121 tel. 242-450 fax. 242-350 TRGOVINA tJMl ZUPAN MEŠALNICA AVTOLAKOV ® PALI N AL Za vse znamke avtomobilov vam z najsodobnejšimi mešalniki zmešamo akrilne avtolake takoj, tudi manjše količine Bogata ponudba barv. lakov, lepil, parketa, čistil in drugega materiala za gradnjo in ureditev vašega doma. Ford scorpio wagon: podaljšana izvedba razkošne limuzine. avtomobili do povsem zadostne končne hitrosti in svojo prisotnost potrditi tudi s kar občutnim hrupom in značilnim dizelskim truščem v prostem teku. Motor je postavljen vzdolžno, kajti tudi novi model scorpia ostaja pri tradicionalnem zadnjem pogonu. Žal k turbodizelski izvedbi ne sodi tudi sistem za nadzor gnanih koles, ki bi preprečeval oziroma zmanjševal drsenje pri hitrem pospeševanju. Scorpio je kljub zadnjemu pogonu zanesljiv avtomobil tudi v nekoliko ostrejših ovinkih, razen kadar je asfalt pod parom zadnjih koles nekoliko bolj gladek. Motor je sorazmerno zmogljiv, čeprav je predvsem pri speljevanju občutno, da je avtomobil težak, zadovolji pa s končno hitrostjo. avtoceste. Toda tudi v mestu scorpiova oblika naredi svoje, saj se marsikatero oko ozre za njim. In ker je edina oznaka njegovega imena na zadnjih strešnih stebričkih, marsikatera usta tudi na glas ugibajo, kakšno čudo se je peljalo mimo. Presojanje o tem, ali je scorpio lep ali malo manj lep avtomobil, pa je stvar smisla za stilistiko. CENA do registracije: 76.185 DEM (Summit Motors, Ljubljana) Dovolj odločne so tudi zavore, opremljene s protiblokir-nim sistemom, ki povečuje zanesljivost ustavljanja, medtem ko je pri grbinastih cestah dokaj izrazito zibanje celega avtomobila, kar potrjuje, da je ta avtomobil narejen predvsem za TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 5 vrat, S sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktnl, vrstni, dizelski s turbinskim polnilnikom, postavljen vzdolžno, poganja zadnji kolesi, 2500 ccm, 85 KW/116 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4820 mm, š. 1760 mm, v. 1400 mm, medosna razdalja 2770 mm, prostornina prtljažnika 550/1600 I. Najvišja hitrost: 187 km/h (tovarna), 191 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/ h: 11,9s. Poraba goriva po ECE: 6,1/7,8/10,4 I plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 10,71. M. Gregorič, slike U.Š. Krkina obvestila o lastništvu delnic Kranj, april - Zaradi velikega števila kupcev delnic se je preverjanje zavleklo za skoraj pol leta in Krka te dni razpošilja deličarjem obvestila o lastništvu delnic. Pri usklajevanju podatkov so odkrili več kot 3.500 napak. Z javno prodajo delnic je novomeška Krka zaključila že pred pol leta, v njej je sodelovalo približno 80 tisoč slovenskih državljanov, vseh delničarjev Krke pa je 92 tisoč. Za delnice Krke je bilo v javni prodaji veliko zanimanja, vrednost vloženih certifikatov za razpisano število delnice preseglo za več kot 30 odstotkov, zato se je končna prodajna cena delnice v javni prodaji zvišala za 30 odstotkov. Vlagatelji pa so lahko porabili le slabo polovico vloženega certifikata. Z usklajevanjem podatkov so imeli veliko dela, v postopku so odkrili pa 3.500 napak. Ker so se med dolgotrajnim usklajevanjem nemara podatki o pozameznih vlagateljih spremenili, zato pričakujejo, da se bodo oglasili tisti, ki v naslednjih dneh ne bodo dobili pošte iz Krke o lastništvu delnic. Petrol ponovno na bosanskem trgu Kranj, april - Slovenska naftna družba Petrol se vrača na bosanski trg, saj so se z bosansko-hercegovskim Energope-trolom konec marca že dogovorili za konkretne posle. Petrol je z Energopetrolom sodeloval že pred vojno, ki poslovnih stikov ni povsem prekinila, zelo pa jih je okrnila. Manjši posli so potekali prek ostalih podjetij v okviru Energopetrola, že dalj časa pa so se dogovarjali o skupnem nastopu na nabavnem naftnem trgu in pri obnavljanju ter oskrbi večinoma porušenih bencinskih srvisov Energopetrola. Ob nedavnem obisku v Sarajevu so se dogovorili o povsem konkretnih poslih, Petrol bo pomagal z lastnimi, že utečenimi nabavnimi kanali in Energopetrolu nudil tudi finančno pomoč ter deloma z opremo sodeloval pri oživitvi bencinskih servisov. Oskrba z derivati bo potekala prek luke Ploče in iz madžarskih rafinerij, v dobave bodo vključene tudi potrebne količine motornih olj, maziv in avtomotivov. BiH so z nafto pripravljene pomagati tudi arabske države, Petrol pa ima tam že dokaj utečene posle. S skupnim nastopom bosta partnerja zagotavljala podvojena naročila in tako okrepila svojo pogajalsko pozicijo pri dogovarjanju o nakupnih in predelovalnih cenah. MEŠETAR Odkupne cene živine Odkupne cene goveje živine v Emoni Ljubljana, preračunane na kilogram mesa (v sit/kg) Plačilni in kakovostni razred Biki, telice, prvesnice, junci Biki, voli Krave I. E2, E3 540,75 393,16 294,87 II. E1, E4, U2, U3 493,50 358,87 269,23 III. E5, U1, U4, R2, R3 472,50 341,88 256,41 IV. U5, R1, R4, 02, 03 400,00 290,59 217,94 V. R5, 01,04 357,00 256,41 192,30 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 205,12 153.84 Krompir za nadaljnje sajenje Spomlad je tukaj in prodajalci imajo spet težave, kako naj bi v časopisne male oglase zapisali, da prodajajo krompir, ki bi p primeren za posaditev. Kmetijska inšpekcija jim je zagrozila, da jj do preganjala, če bodo kot semenski krompir, to je krompi» pridelan pod nadzorom in potrjen s strani strokovnih sluV ponujali nepotrjeno seme in s tem zavajali kupce. Ker se krnet) skušajo izogniti sitnostim, v male oglase raje zapišejo, da prodajaj krompir za saditev, krompir, primeren za nadaljnjo saditev, ah *aJ podobnega. Tako bo volk sit in tudi koza bo ostala cela. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v sit/kg) * bučke * hruške * cvetača * hren * mladi krompir * paprika * mehka solata * rdeče zelje * korenje * kisla repa * jagode Cene so zanimive za pridelovalce sadja in povrtnin, zi prodajalce ter za kupce, ki so jim cene na debelo osnova z prodaji * jabolka 95 - 140 * blitva 100 -150 * brokoli 300 - 350 * čebula 40 -75 * koleraba 85 - 90 * peteršilj 900 - 1.200 * radič 190 - 300 * šampinjoni * česen 400 -450 240 -400 * por 280 -350 * kislo zelje 90 • 100 250 130 -180 180 - 250 400 - 550 110 350 - 480 300 - 400 80 80 -130 100 - 120 450 - 800 primerjavo z drobnoprodajnimi cenami na tržnicah in v trgovi nah- FITNES STUDIO SAVNA • SOLARLI 00PRT VSAK DAN od pon. do pet. od 9.- 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19. NOVO • 3. OKTOBRA OB 17. URI PR1ČETEK OTROŠKE AEROBIKU 0*22-11-33 EEZim2I22E PRODAJNI CENTER ST^IDVpR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 ZAMRZOvŽSfoMARA 2401 JŽ&lbfiCL 67.668,50 ZAMRZOVALNA OMARA 901 ~J5^bJrXJz 48.675,10 VRTNA KOSILNICA MTD BREZ KOŠARE . MOTORNA 27.252,00 f'MM&£ffl stroji] kovinOtshna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! HEWOO d 15.991 DEM ... od 18.146 DEM ... od 23.326 DEM... PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH in njihovih zastopnikih: ATHENS 062/25 860 • avto peruš 0602 /83 328 • emona merkur ptuj062/771385 mobix069/70550-neostill062/766130• AVTO HIT068/26 077 • avto-dom 0608/70150 • avtokleparstvo krmelj068/44373 hevreka0608/62109 h.o.r.d.061/851384-rosal068/58084 AVTOTEHNIKACELJE063/38511 mla-car 063/794300-milan maurer 063/853311 BANT065/61235 avtošuligoj0609/628638 astrade065/82261 • eollie067/31 478 • KOMPAS HERTZ 061 /15 92 007 • armič 061 / 653 746 ■ izvir 061 /777 852 • tompro 061 /727 216 • MEGA AVTO 061 /264 087 * P0LIET0601 /64 687 • avto hastnik 0601 /44 220 • V AREX, G.M.C. 064/331013 • avtoservis bogataj 064/58 850 ^VREME 2a danes nam vremenoslovci napovedujejo delno Jasno vreme s spremenljivo oblačnostjo, tu in tam se lahko pojavi tudi kakšna plohica. Podobno bo tudi Jurrt. v četrtek pa bo ves dan sijalo sonce. Nekoliko se h ohladila. LUNINE SPREMEMBE Ker je v četrtek, 4. aprila, polna luna nastopila ob 2-07, naj bi bilo do četrtka, 11. aprila, ko bo zadnji boječ nastopil ob 1.36, sneg in vihar. P° četrtku pa mrzlo in dež. * AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravljata Uroš Špehar in Drago Papler Ansambel Strmina - Glasbeniki meseca ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE času r 'e mini'a velika n0^' bili 80 leP' Prazniki> sai )e ravno 0 Pravem jL«. Prijalo sonce in segrelo ozračje, tako da se je marsikdo podal na j w ali daljši sprehod. Za Gorenjce, ki živijo v okolici Medvod in Ljubljane Veijk eda za Ljubljančane je ravno pravšnja lega Šmarne gore, prav za spra* nede'J° Pa znai° tam Prav leP° pritrkavati z zvonovi. Zadnjič smo ki le ' Prav P° Šmarni gori, ki je tako značilna s svojo cerkvijo na vrhu, katerih3 ^76 nm v'^ne' ^re'eli smo kar zaieten kuP va^'n dopisnic, na Lirnba i!a 'e bil ve,ikokrat' žal, tudi napačen odgovor, češ da je na sliki nas( arska gora, pa Štefanja gora, itd. Žrebali smo in žreb je do določil ?4 ^n)'.n pet reševalcev, ki prejmejo nagrade: 1. Justina Jalovec, Planina Titovln1' 2> Mar'Ja Kožun- Ul- F- Rozmana 11, Kranj; 3. Andrej Lužnik, >?' Pšenice; 4. Stanko Vrtnik, Lahovče 27," Cerklje; 5. Anica laKnor>ik, Kidričeva 67, Šk. Loka. {6[)f"Se je ravno naredilo lepo vreme, bodo marsikoga zamikale gore, naL [|a.s vremenarji svarijo pred plazovi. No vseeno smo tokrat uvrstili v in n fut?r'k9staro razglednico neke planinske koče v naših Julijcih. Katere Petka io v'^'n' stoi'' Pa morate ugotoviti vi in nam odgovore poslati do pravLl aprila'na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. Pet ""n in izžrebanih dopisnic bo svojim pošiljateljem prineslo nagrade v Vrpri„.'" i-^reDanin aopis *anosti po 1.000 tolarjev. Torej, hm... Naša akcija predstavitev glasbenikov traja že kar kakšen četrti mesec. "Pa kaj?", porečete. Pa nič! Kljub temu da smo v prejšnji številki objavili kupon, s pomočjo katerega bi ansamblu Strmina zastavili kakšno svoje izvirno vprašanje - vašega odziva ni in ni bilo! Poštarji brez dela sedijo na kranjski posti in čakajo vaših dopisnic, nagrade ansambla Strmina in Gorenjskega glasa pa, če bo šlo tako naprej, enostavno ne bodo podeljene. Torej, do konca tega tedna pričakujemo množico dopisnic z množico vprašanj. Vprašanja bomo, kot je v naši akciji običaj, zastavili ansamblu, s televizijsko ekipo televizije TELE - TV posneli reportažo, ki jo bodo lahko videli vsi, ki imajo svoje televizorje priklučene v katerokoli gorenjsko kabelsko omrežje. Danes pa, za vse tiste, ki prejšnji teden niste uspeli prebrati predstavitve skupine strmina en kratek povzetek. Torej v Strmini se (navkreber in nizdol po tonskih lestvicah) trudi pevka Jožica Obid, ritem daje bobnar Beno Oblak skupaj z bas kitaristom Igorjem Frankom. Marjan in Pavel Dolenc igrata kitari, Janez Dolenc pa je klaviaturist in tisti glavni. Šef! Vsi člani skupine pojejo, v njihovih skladbah je večglasno petje pravilo. Skupina Strmina je, brez pretiravanja, ena bolj iskanih glasbenih skupin. Razlog za to je sila enostaven - kvaliteta muziciranja ter predvsem prilagajanje željam in zahtevam občinstva. V svojem repertoarju imajo tako zabavno kot tudi narodnozabavno glasbo. Slednjo največ igrajo poleti, na raznih prireditvah in veselicah, pri čemer velja poudariti, da se za obe zvrsti dobro pripravijajo. Začetki skupine segajo v leto 1982, deset let kasneje pa so posneli svojo prvo samostojno kaseto Ohcet blues. Uspešnice s kasete, kot denimo naslovna skladba, pa Sončni otok smo kar nekaj časa poslušali na naših radijskih postajah. Od zadnje kasete pa do danes je skupina Eosnela že kar nekaj novih pesmi. Ta promocijskih kompaktnih ploščah namenjenih radijskemu predvajanju. Že v ližnji prihodnosti bodo vse te novoposnete pesmi zbrali na novo kaseto ter prvo kompaktno ploščo. Med novejšimi je zagotovo najbolj znana pesem Nocoj bi bil s teboj, ki jo poznamo tudi z malih ekranov, saj so fantje in dekle zanjo posneli celo videospot. Za konec še enkrat povabilo in prošnja obenem. Če se vam v glavah utrne kakšno zanimivo ali izvirno vprašanje, v roke enostavno vzemite svinčnik, izpolnite spodnji kupon in ga pošljite na naši naslov Gorenjski glas, Zoisova 1 4000 Kranj. Tista najizvir-nejša in najboljša vprašanja bomo seveda nagradili, odgovore na zastavljena vprašanja pa bomo objavili v prihodnjem asu. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE KRANJ GLASBENIKI MESECA - KUPON Ime in priimek: Naslov: Pošta: Vaše vprašanje: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj fe?*V bo kmalu minilo že tri Ved < odkar so v modi -kiueZevalci. Tisti vedeževalci, ZdrH°- se specializirali na *ta?kT'}ajti ob tako dol8< boleh .zdravnikov bolnim in Sa ?mm P°č ne ostane druge-Kot to, da jim dohtarji Posek ' lim aofUarJl kmen,e so,rte Pogledajo v Ved razloii)° san)e-uteu ae^alci in alternativci so Časih L0' Večpa v teh Složnih m0rko niti h dohtarju ne kmiLravno tedah ko bi si ZaH "e m°reS Pri^afcovati-tokeo Jlč P°slušam nekega „j. «a vedeževalca, ki so ga Mravh. VrSti sPraševali P° \>sak , ,asno )e> da Je kot Habe io6er čarovnik pustil ietn karte doma, kajti Iju-ren ) med katerimi si popula-bodla ^ boš pripovedoval, da bU n} i zdai umrli ' vedno je W7 a*°yor: malo bo slabše, a Ha \t i ' potem bo Pa bol)e-Po v T Področjih mišic, skle-tiiDai Zlvčev)a vas bo malo PaZhaTo tiŠČal°' a P°tem bo d«tvTJASe je tudi neki "oj; , z> kl Sa je kar narav- ^avS^' kako bo kaj Z Haln^P stavko- Kako le? ' na i° doseS"\ malo pa ne st*vka,°ncu bodu Pa nehali dobr0 Ak° >e s to rečl°! & ki \>ed» lmamo vedeževalce, trebci t°uSe Vedo- Le čemu fe Č9rovnit Ldol8° Javkati -lQkoj lž bl vprašali, pa bi toseiin dl\ da se bo malo L ZdrIZifl0 se P° ne bo-hec vlmlka stavka ni noben Posehpinem Primeru ne, še — ne, če se vleče že toliko časa. Vsak ima o njej svoje legitimno mnenje kot je legitimna tudi njihova stavka, a če kdo vpraša človeka na ulici, kaj je sodu izbilo dno za vse današnje in prihodnje stavke, bo odgovor nedvoumen: poslanci. Tako kot so galopirali naši poslanci s svojimi plačami - kaj plačami, svojimi raznoraznimi odborih! Jelešnal Le kdo, ki je še pri pravi, ne bi prej ali slej znorel nad takim cinizmom in hinavščino! Poglejmo samo en primer-ček: v Času šolskih počitnic je bilo, ko je bilo javnosti javljeno, da neki petek poslanci ne bodo zasedali, ker so šolske počitnice in so si vzeli »frej dan.« Naj me koklja brcne, če Tema tedna Glosa Stavka Povzročitelj virusa, ki se plazi po deželi v obliki stavk, ni nihče drug kot poslanska plača, kajti v človeški naravi je, da se primerja z najvišjim, ne pa najnižjim.. dodatki - je preseglo vse meje. In ne le to: svoje enormne zneske so opravičevali tudi s tako logiko, da morajo biti tako visoko nagrajevani, ker kot poslanci ne morejo imeti ne svojih firm in ne sodelovati v vleče že toliko raznih upravnih (plačanih) ni bilo tako in če mi ni tedaj zavrelo v glavi! Posr...ci, ne pa poslanci! Saj, me je prešinilo! Vsi so tam v tistem driavnem zboru več ali manj neki mladeniči in mladenke, z majhno deco in jih bodo ateki in mamice poslanci in poslanke peljali na smučanje. Naš državni zbor je mlad zbor, ne pa zbor priletnih gospodov in gospa, ki so jim otroci ie zrasli in imajo tako za svoje poslansko delo obilo več časa, so bolj izkustveni in veliko bolj odgovorni. Ne verjamem, da si v tem smislu lahko neki zbor kirurgov iz kakšne bolnice kolektivno vzame »frej dan« . Kakšen kirurg že, ne pa vsi, lepo prosim! Vendar pa ima tudi zdravniška stavka včasih čudne in prečudne podtone. Zadnjič je bil stavkovni odbor nenadoma pred nenavadno dilemo. Kje, v katerih prostorih in na katerih lokacijah bi se nadalje pogajali z vladno pogajalsko skupino? Niso se namreč hoteli sestajati na običajnih mestih in so iskali primernejše lokacije! Le čemu? Pojasnjeno ni bilo, človek pa si lahko marsikaj misli. Od tega, da pa tisti v stavkovnem odboru že rahlo pretiravajo in se napihujejo, kajti javnosti stavka že občutno rahlja živce in je dovzetna za vse - čeprav je stavka upravičena in čeprav je zdravniška. Le čemu menjava lokacije? Neumno. V vsakem brlogu in v vsaki šupi se da kaj zmenit', če se hoče, ne pa da se dirka po raznoraznih primernejših pogajalskih lokacijah. Take drobnarije in take pikanterije pa stavki v trenutku lahko dajo Čisto drugačne podtone in čisto drugačne aspekte... • D.Sedej RADIO 104.i j»| /I I0S.» I07.J VUlfl "»-S OGNJIŠČE l.l. 151 MJ4 (M. iSJ D 61 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga oošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4,1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 15. 4.1996 Popevke: 1. LJUBI, LJUBI, LJUBI - EVA SRŠEN 2. ODA IRENI - MLADI LEVI 3. ZVON LJUBEZNI - DELIALI Nz-viže: 1. POD NAŠO LIPO - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2. VESELO ZAVRISKAJ - ans. BRATOV POUANŠEK 3. VSO SREČO SI Ml DAL - FANTJE TREH DOLIN Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. POGREŠAL TE BOM - instrumental - JAN PLESTENJAK 2. POZIMI PA R02'CE NE CVETO - FRANC KORBAR VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov. Pošta: Alpski večer Bled '96 Jubilejna deseta prireditev 4. maja bo na Bledu nastopilo okrog petnajst ansamblov oziroma glasbenih skupin, ki se bodo predstavile v okrog 25 programskih točkah. Bled, 8. aprila - Priprave za letošnji jubilejni deseti Alpski večer, na katerem bo tudi letos med pokrovitelji Gorenjski glas, so se začele že pred dobrim mesecem. Vodja ansambla Alpski kvintet Jože Antonič in direktor Glasbene agencije Knific Stane Knific napovedujeta, da bo tokrat nastopilo okrog petnajst ansamblov oziroma glasbenih skupin. Letošnji deseti Alpski večer bo 4. maja ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu. Celotno prireditev bo tokrat snemala tudi Televizija Slovenija. V Gorenjskem glasu, ki je, kot rečeno, med pokrovitelji tudi letošnje jubilejne prireditve, pa bomo v prihodnjih številkah podrobneje pisali o njej in o zanimivostih. S prirediteljem pa se tudi dogovarjamo, da bomo letos še posebno pozornost namenili obiskovalcem 4. maja v dvorani na Bledu. Vodja ansambla Alpski kvintet Jože Antonič nam je pred dnevi zaupal, da bo deseta, jubilejna prireditev Alpski večer na Bledu še posebno slovesna. Zato si velja pravočasno preskrbeti vstopnice. Stane Knific, ki je bil od desetih Alpskih večerov na Bledu kar de-vekrat med organizatorji prireditve, pa nam je zaupal, da je bilo letos med ansambli in skupinami, ki so želele nastopiti na Bledu, še posebno veliko zanimanje. Prav zato je bil izbor po eni strani težak, po drugi pa je bila izbira tako velika, da bo 4. maja na Bledu zares pester in narodnozabavno svečan in vesel Alpski večer. Vstopnice za letošnjo 10. jubilejno prireditev 4. maja na Bledu so že v prodaji v Agenciji Kompas na Bledu. • A. Žalar Jože Antonič, vodja ansambla Alpski kvintet: "Letos bo prireditev še posebno slovesna." Stane Knific, Glasbena agencija Kranj: "Zanimanje za nastop na Alpskem večeru je bilo veliko." Ansambel Vita Vse bolj poznani, popularni in uspešni Kranj, 8. aprila - Nastopili so na nedavnem uspelem srečanju upokojencev in invalidov na Primskovem pri Kranju pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in navdušili. Takrat smo se tudi pobliže seznanili s poklicnim ansamblom oziroma člani ter načrti. Pred dnevi je minilo štiri leta, ko so nekateri med njimi izšli iz ansambla Karavanke. Nadeli so si ime VITA, da doma in v tujini ne bo težav zaradi imena. In do zdaj so nastopili že v najmanj 90 krajih v Sloveniji, v Avstriji oziorma na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Izšli sta že dve kaseti: Kanček ljubezni in Ko citre zazvene. Na obeh je na strani A domača, na strani B pa zabavna glasba. Zdaj pa pripravljajo tretjo kaseto, na kateri pa bo samo domača glasba. Pozornost so vzbudili že na Ptuju, kot najboljši debitanti in so dobitnki zlatega orfeja. Njihov mentor je Jože Burnik. Prepričani smo, da se bomo z ansamblom Vita še srečali tudi v Gorenjskem g lasu. Tokrat povejmo le še sestav: Marsel Gomboc iz Mosjstrane (bas, bariton, vokal in povezovalec), Bogdan Čufer s Hrušice (kitara, vokal), Branka Slapar iz Kranja (pevka), Tomaž Slapar iz Loma pod Storžičem (klaviature, harmonika, vokal), Aleksander Prime iz Kranja (citre). • A. Žalar Poskusimo še mi Cvetača ■ kraljica vrtov Gospodinji se kar zasmeje, ko sredi najhujše zime in daleč v pomlad po zelenjavnih trgovinah dobi lepe sveže, deviško bele glave cvetač. Toliko dobrih in zdravih jedi se da skuhati z njo. Nekateri prisegajo na pečeno cvetačo, spet drugi si ne morejo zamisliti rižote brez cvetačnih cvetkov, tretji so zaljubljeni v cvetlačni narastek. nekaj teh dobrih preskušenih receptov. Cvetača z zemljami ali s krahom 1 cvetača, 5 žemelj ali kosov kruha, 2 jajci, mleko, sol, poper. Iz beljakov naredimo sneg. Zemlje ali kruh narežemo na koščke in prelijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali rumenjake in sneg. Cvetačo skuhamo in narežemo na tanke rezine. V pomaščen pekač izmenično nalagamo plasti cvetače in plasti nemo-Čenih žemelj. Plastem lahko dodajamo nariban sir in poper. Pečemo 20 do 30 minut pri 220 stopinjah C. Pa še to: Cvetača bo okus-nejša, če jo kuhamo v pol vode in pol mleka. Narastek iz cvetače in riža / cvetača, 15 dag riža Preliv: 1 kisla smetana, 2 jajci, 5 strokov česna, sol, poper, peteršilj, curry. Pa poglejmo Cvetačo skuhamo v slani vodi, v isti vodi skuhamo še riž. Medtem napravimo preliv: iz beljakov napravimo sneg in ga zamešamo v druge sestavine. V pomaščen pekač izmenično dajemo plasti cvetače, riža in preliva. Pečemo 20 do 30 minut pri 220 stopinjah C. Cvetača s sirom / cvetača, 1 žlica masla, 15 dag sira. Cvetačo skuhamo, odcedimo in narežemo na rezine. Damo na vroče maslo, obložimo z rezinami sira in pečemo toliko časa, dokler se sir ne razstopi. Cvetača v paradižnikovi omaki / cvetača, 1 čebula, 3 žlice olja, 3 paradižniki ali 2 žlici paradižnikove mezge, 5 strokov česna, sol, poper, peteršilj, nariban sir. Sladica za danes Jabolčne palačinke 1/2 l mleka, 2 jajci, 24 dag moke, 2 debeli naribani jabolki, sol, sladkor za potresanje, maščoba za pečenje. Stepemo omletno testo in tik preden začnemo peči palačinke, zamešamo naribana jabolka. Pečemo nekoliko debelejše palačinke. Pečene palačinke prepognemo ali zvijemo in potresemo s sladkorjem, lahko tudi s cimetom. Iz babičinih bukev Kje naj sadimo jablane? Jablana rase skoro v vsaki zemlji; vendar ji kremenice nič kaj dobro ne da, kajti kmalu zatane, posebno pa še, ako ne najdejo korenine v bolj globokih tleh primerne zemlje. Najbojša je lahka, ilovnata, hladna, nekoliko mokra in plodna zemlja. Pritlikovcem se prilega najboljša zemlja. Prav vroča lega jablani ne ugaja, pač pa vzhodna in zahodna in še celo nekoliko severna lega, ker uživa v taki legi dalj časa potrebno zračno vlažnost. Posebno ji tekne lega blizu vodenih prostorov, samo da preveč ne brijejo okoli severni vetrovi. Vsa sadna drevesa ne rodijo rada v obližju gozdovk In še droben nasvet Zmleto meso bo veliko okusnejše, če mu pred pečenjem dodamo nekoliko kapljic limoninega soka. Če hočete, da boste imeli lepe in dobre palačinke, testo zanje naredite vsaj uro, dve, preden jih boste začeli peči. Črve boste iz zelene solate pregnali najhitreje, če jo boste za nekaj minut potopili v vodo, ki ste ji dodali malo kisa. Gobe se najlepše in najbolj temeljito očistijo s ščetko za zobe. Svinjino solimo po pečenju. Tako bo veliko bolj sočna in okusna. M ZDRAVNIK SVETUJE Piše: dr. iztok Toma/in, specialist splošne v Zdravstvenem domu Tržič. medicine KAKO LAHKO REŠIMO ŽIVLJENJE IV. OŽIVLJANJE ODRASLIH če smo sami in pri odraslem človeku ugotovimo nezavest, takoj pokličemo telefonsko številko 94Hitro in mirno sporočimo potrebne podatke. Če gre za zastoj dihanja in (ali) srca takoj po klicu začnemo s temeljnimi postopki oživljanja, če pa so osnovne življenjske funkcije prisotne, ga namestimo v stabilni bočni položaj. Pri otrocih v primeru zastoja dihanja in (ali) srca najprej vsaj minuto oživljamo in šele potem pokličemo številko 94. Če je prisotnih več ljudi, tako pri prizadetem otroku kot pri odraslem, začnemo z oživljanjem in obveščanjem hkrati. TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ODRASLIH (ABC program): 1. Ocenitev stanja: Dihanje? Bitje srca? Ob sumu na poškodbo glave ali hrbtenice velja posebna previdnost - prizadetega premikamo le, če je nujno potrebno! 2. Dihalna pot (A=airway): Če nezavestni ne diha, ga namestimo vznak na trdo podlago (npr. na tla ali mizo, nikakor pa ne na posteljo). Namestimo se ob bok prizadetega in mu sprostimo dihalno pot z dvigom brade in vzvrnitvijo glave. Odstranimo morebiten tujek v dihalih. 3. Dihanje (B-breathing): če po sprostitvi dihalne poti ni zadihal, začnemo z umetnim dihanjem - usta na usta, včasih tudi usta na nos. Najprej mu damo dva globoka vpiha s presledkom med njima. Če potem na vratu ne otipamo srčnega utripa, začemo tudi s pritiski na prsnico - masažo srca. 4. Krvni obtok (C-circulation): Po 15 stiskih prsnice damo prizadetemu 2 vpiha in v istem razmerju nadaljujemo. Na minuto moramo vpihniti 10- do 12-krat, prsnico pa pritisniti 80- do 100-krat. Po minuti opisanega oživljanja spet preverimo, če se je prizadetemu življenje povrnilo. Če se ni, nadaljujemo s pritiski in vpihi v razmerju 15:2. To razmerje velja, kadar oživlja en reševalec in laiki naj bi vedno oživljali na ta način. Ker je oživljanje stresno in naporno, naj bi se menjavali na 5 do 10 minut. Pri izkušenih zdravstvenih delavcih je priporočljivejše oživljanje dveh reševalcev hkrati v razmerju 5: 1. Laiki oživljajo do prihoda ekipe Nujne medicinske pomoči. Z na kratko opisanimi temeljnimi postopki oživljanja lahko vzdržujejo dihanje in krvni obtok prizadetega, da srce in možgani preživijo do prihoda ekipe, ki lahko izvede zahtevnejše ukrepe zdravljenja. Opomba: Številne pomembne podrobnosti presegajo okvir tega prispevka. Znanje temeljnih postopkov oživljanja lahko pridobite na tečajih Rdečega križa, v nekaterih zdravstvenih ustanovah in šolah. Nujno je pogosto ponavljanje z vajami na lutkah. SREDA, 10. APRILA 1996 Na olju prepražimo čebulo, dodamo paradižnik, skuhano in narezano cvetačo in vse skupaj zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala cvetača. Dodamo začimbe in dušimo še 15 minut. Jed lahko posujemo z naribanim sirom. Zraven ponudimo pire krompir in solato. Cvetačna solata 1 cvetoča, 1 žlica gorčice, 5 strokov česna, sol, olje, kis, poper. Cvetačo skuhamo. Narežemo jo skupaj z mehkimi cve-tačnimi listi, zmešamo z vsemi naštetimi sestavinami in prelijemo z malo vode, v kateri se je kuhala. TVS 1 10.30 videostrani 10.45 Otroški program 10.45 Otroška oddaja 10.55 Skok med zvezde, novozelandska serija 11.20 Tedenski izbor 11.20 Roka ročka 12.10 Izgubljene civilizacije, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Tedenski izbor 14.45 Dlan v dlani 15.00 Mednarodna obzorja 15.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1-17.10 Otroški program: Male sice celice, kviz 18.00 Kate in Allie, angleška nanizanka 18.35 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka I 20.35 Film tedna: Krik stene, nemš-ko-francosko-kanadski film 22.05 Napovedniki 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 Tv dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.50 Seaquest, ameriška nanizanka 23.40 Zaljubljenca, danska nadaljevanka 0.30 Poročila 0.35 TV jutri, videostrani Hrvaška 1991 15.25 Senj 15.50 TV galerija 16.15 Otroški program; Vrnitev, dokumentarna serija 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.45 Virus 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Kulturna krajina 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila HTV 2 14.15 Video strani 14.30 TV koledar 14.40 Hrvaški operni pevci, ponovitev dokumentarne oddaje 15.10 Razprava, o življenju čisto resno 15.55 Dokumentarna oddaja 16.25 Hrvaš^ ka kulturna dediščina 16.55 Nogomet: Prijateljsko srečanje: Hrvaška -Madžarska, prenos 18.45 Risanka 19.00 Hugo, igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Angleška žena, angleški barvni film 22.35 Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka 2.50 Stik, glasbena oddaja 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sproe-da 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe - informativno izobraževalna oddaja avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja virgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 00.20 Telemarket 00.30 Napoved sporeda za četrtek 00.40 Videostrani RA KRANJ 5-30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 TVS 2 9.00 Euronevvs 12.35 Tedenski izbor 12.35 Prisluhnimo tišini 13.05 V žarišču 13.35 (Ne)znani oder 14.25 Matjaž Kmecl: Andrej Smole, znameniti Slovenec 15.10 Smrt belega puščavnika, nemški film 16.40 Gospod Bean, angleška nanizanka 17.05 Angel Falls, ameriška nadaljevanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Po Tuniziji, 1. oddaja 19.05 Znanje je moč 19.15 V vrtincu 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 DP v košarki (m), zadnje kolo, prenos 21.40 DP v nogometu: HIT Gorica : Publicum, reportaža iz Nove Gorice 22.30 45 let Slovenskega okteta, 2. del 23.50 Vražji Tartini AVSTRIJA 1 12.55 Salve smeha 13.00 Otroški program: David 13.25 Confetti Palet-ti 13.40 Fraggles 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke s Thomasom Brezino 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babvlon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Edgar VVallace: Kensingtonska mačka, nemška kriminalka 21.40 Nogomet 22.15 Kraj zločina: Umor v operi, nemška kriminalka 23.35 čas v sliki 23.40 Steklena celica, nemška kriminalka 1.40 Schiejok, ponovitev Poročila STA 7.20 Čestitka r. čenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Mala soia demokracije: Industrijska demokracija in vloga sindikata (gost: M. Gosti-ša) 9.50 EPP 10.20 NovinarsN prispevek 10.40 Zaposlovanje 10-8" EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pese"1 tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP tWg Dogodki in odmevi RS 16.00 tfr 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP Napoved večernega programa 1*9: EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 n« UKV stereo na 88,9 Mhz iz Trii«« 'n 95 Mhz iz Kovorja. AVSTRIJA 2 KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.55 Video strani 14.50 Spot tedna 14.55 TV prodaja 15.15 Risanka, ponovitev 15.45 Živeti danes, ponovitev 16.15 Tropska vročica, ponovitev 17.10 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka, ponovitev 20.00 | Tropska vročina, ameriška nanizanka 21.00 Dance Session, oddaja o plesu 21.30 Splošna praksa, avstralska nanizanka 22.25 TV prodaja 22.45 [ Spot tedna 22.50 Video strani 0.00 CNN poroča 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum: R TRIGLAV Mogočna Himalaja, ponovitev dokumentarca 13.00 čas v sliki 13.10 Na prizorišču, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 ;as v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Rosa-munde Pilcher: September, 1/2 del angleško-nemško-ameriško-itali-janske melodrame 21.45 Pogledi od strani - Moda 22.00 Čas v sliki 22.30 Buda v pregnanstvu, dokumentarni film 23.20 Arzen in stare čipke, ameriška tragikomedija 1.10 Pogled od strani 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, por°l nišnici 8.00 Nočna kronika [V*"l 8.30 Telegraf 10.00 Kočija fo^mufa (stari hiti) 10.30 Novice 11.00 Sr#»" tema: Avtomobilizem 12.00 ^ novice, osmrtnice 13.00 Novice NZ glasbe 14.00 Meiodija te°< 14.30 Popoldanski telegraf i* Poročila 15.15 Zavarovalnica m«' 16.00 Zdravnikov nasvet Osmrtnice, domače novice i'-,. Nalezljiva norost - moda 18.00 v čila 18.30 BBC novice 18.50 Pog'60 jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Sj^S nija 6.20 Noč ima svojo moč 6.4« zgodovinski spomin 7.00 Drug« ' tranja kronika 10.00 Novice -tila 13.00 Novice - obvestila Brezplačni mali oglasi 15.00 D°°-X(jo danes - jutri 15.30 RA Slovenija i* Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MH* e 6.00 Jutranji program 6.15 r*°Na, 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.1» j^j poved dogodkov 8.30 Jutro \ takšno 9.30 Kam danes v UVffifa 10.15 Novice 11.00 Anketa i* t BBC novice 12.15 Novinarjev ž 15 13.00 3x1 - glasbena oddajai'^. Novice 14.05 Pasji radio If-'^goO vice 14.30 Glasbena oddaja i ^ Popoldanski D.J. vodeni P^f.m 15.15 RGL komentira in obv» t 15.45 Novosti Alpetour - ^ 16.10 Spoznajmo se I«*.1*©! na uganka 17.00 Naj-naj P* 0-tedna 17.15 Novice 18.00 vanje za pesem tedna 18.15 Hv e rajćžo gre 19.15 Novice 19-25t;'isk3 20.00 RGL klub 21.30 Avstrap glasba 22.00 Pole position Velike radosti življenja - Alenka K 24.00 New age glasba - Uroš nv 2.00 Satelit POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Točka pravice, ameriška nanizanke 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humorističlna nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Grda in pokvarjena prevaranta, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 Videostrani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 197. 19.25 Iz arhiva 19.48 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Iskraemeco v letu 1995 20.30 Župan z vami: občina Radovljica -Vladimir Černe, dipl. ing., voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 197. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odisejevo oko '96 21.45 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 197. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.30 TV prodaja 10.50 To je ljubezen, ponovitev avstralske nanizanke 11.20 Avtomo-bilistična oddaja: Avto 3 12.00 12 filmov - 12 obrazov Alatna Delona: Dohtar, ponovitev francoskega barvnega filma 13.30 Z glasbo v srcu. ponovitev 15.00 TV prodaja, ponovitev 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški program 18.00 Drugačen moški, francoska nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 Vera in čas 20.00 Pod mengeško marelo 21.45 Dom in svet 22.15 To je ljubezen, angleška humoristična nadaljevanka 22.40 TV prodaja 23.00 Drugačen moški, ponovitev francoske nadaljevanke LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Scena, glasbena oddaja v živo 21.25 EPP blok 21.30 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ur« ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Medobčinsko prvenstvo v plavanju za Oš, ponovitev reportaže iz PB Železniki 20.00 Zaključek pokala Ciciban '96 na Soriški planini -ponovitev reportaže ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Kronika tedna, ponovitev 18.26 Vse o srcu (ponovitev) 18.56 Risanke 19.15 Videostrani R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji prog«^ $ Duhovna misel, svetnik dneva - Mali 0 Dop. inf. oddaja 10.15 11.10 Svetovanje 12.05 io.ou večerna mi. ouuaja •-- n0glU' Amerike 19.40 Za najmlajše v . y/ šalce 20.35 Klic dobrote oz. ^ # temi oz. Prijateljstvo bolnih. ■ ^ ^ Radijski roman 22.00-5.30 glasbeni program HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Divji poni, kanadski barvni film 14.35 Otroški program: Pomembno in nepomembno, nanizanka 14.50 Hanna Lovisa, dokumentarna serija 15.05 Poročila 15.10 KINO CENTER amer. krim. drama CASINO ob 17. in 20. uri STORŽIČ angLfO) kom. ANGLEŽ, KI JE ODŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE ob 16.30 u i^,-amer, drama RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST ob 18.30 in Z1' r ZELEZAR ital. rom. kom. POŠTAR ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA am film BABE ob 18. in 20. uri TVS 1 ]0-00 Videostrani 0 2troška oddaia 10 « oatman' ameriška nanizanka ";s^Ribje poti, ponovitev švedske wi)udnozanstvene serije Po domače 300 Poročila JaS ,Kol° sreče, ponovitev 3-30 Videostrani '3.10 Letališče 21. stoletja, angleška dokumentarna serija > °° Gore m ljudje £°0TV dnevnik J-1°2iv žav i«** Kate in A,lie. ameriška humor-»ncria nanizanka J30 Kolo sreče K Risanka lo ca Iv dnevnik 2, Vreme 20 n šport h";05. Norec v množici, ameriška ^^roistična nanizanka *°-35 Tednik fi-25 Moški, ženske giS Napovedniki 23 oc Nlkar- oddaja o prometu 25 on y,čerai- danes, jutri ?5 P dnevnik 3, Vreme 22« !port 23 in COSlovna borza 0 tU° Seaquest, ameriška nanizanka 0 S Porocila ,U5 TV jutri, videostrani TVS 2 55? Euronevvs 12.15 Po Tuniziji, 1. Zoortk 12,35 ZnanJe J6 mOČ 12-45 d«i 6 iz Amerike, dokumentarna (m\ Plsna ser'ia 13-35 DP v košarki Sadnje kolo 14.55 Zveza za rope, v m * ko-japonski film 16.35 Norec Vfirl žlci- ameriška nanizanka 17.00 v°fa. angleška nadaljevanka 17.55 18 «l'cdanes- Jutri 1800 Po Sloveniji lifcn svetovni poslovni utrip, amer- Poslovna oddaja 19.15 Zlati Petelin 20.00 EPP, TV nocoj, napo-rjartlkl 20.05 V žarišču 20.35 Doktor tloK V* škotska nanizanka 21.25 Sve-SrvT !n senca - portret Jožeta 22 4C a 21 55 Podoba podobe mori *-*metn*Ski večer: Nastanek nari irne- nemška dokumentarna four levanka 23.15 Košarka final Odftr ^ " fmale, posnetek iz Pariza turonevv«; KANALA lOrtn^f Prodaja 8.20 Video strani j,ri'r° "V prodaja 10.20 Predstavitve SrSkov 10-55 Video strani 15.20 RPot tedna 15.25 TV prodaja 15.45 VrcSf*8' Ponovitev 16.15 Tropska D"oica, ameriška nanizanka 17.10 «nce session, ponovitev 17.40 TV S2*N« 18.00 Splošna praksa, av-0*aiska nanizanka 19.00 CNN por-flam- 30 Risanka 20.00 Pot 22ne 90v- ameriška nadaljevanka fil"u|večerja ob osmih, ameriški čb ra»r!u . Splošna praksa, avstralska anizanka 0.35 Spot tedna 0.40 TV Mr°daja 0.00 CNN poroča POPTV tj «n n?anta Barbara, ponovitev ZanVl Magnum P.I., ameriška naniza 12.00 POP kviz, ponovitev Eder "A-S.H., ponovitev 13.00 ^oi3' 'talijanska nadaljevanka ta n da in pokvarjena prevaran-'ilmP on?vltev ameriškega barvnega BarhJ6'00 P0P 30 16-30 Santa ietni f aL nadaljevanka 17.30 Never-ameri*L nanizanka 18.30 Krila, 18 nn £~ numoristična nanizanka Ž^rV Hllls, 90210, ameriška nani-nan=M 00 Melrose Place, ameriška iška n Vanka 2200 M.A.S.H, ameriška ^ "lzanka 2220 Policaji, amer-Mao^okumentarna nanizanka 23.00 O.Oo 5u.m P.L. ameriška nanizanka ponoru ur' Ponovitev 0.30 POP 30, l 0Vltev 1-00 Video strani TV3 °tro*iTobro iutr°. Slovenija 9.00 TV n,,Lpro9ram. ponovitev 10.30 nadaii °da'a 10-50 To ie ljubezen, izbor ioo«ka 1120 Družinski studio, pod m Zdrava video glava 13.30 Prod,men9esko marelo 15.00 TV tfo S*' Ppnovitev 15.30 Dobro ju-18.00 p ',ia 163° 0troški Program 19.00rTeniks' avstralska nanizanka p0rZuevnJk 20-00 TV tribuna 21.45 tro p^Dnevn istična^??00 Toie ljubezen, humorja 2^ nadaljevanka 22.30 TV proda-avstraill Feniks, ponovitev 1. dela aiske nanizanke HTV1 da£anC!Vn^ 1220 Ljubezen, na-PonovitovJ2-45 Kootenai Brovvn, ma 14 <2' kanadskega barvnega fil-R'asben*« *ški Pfogram: Zgodba o 5°bin w« 'nstrumentu 14.40 Mladi 2druženlrt^ 1505 Porociia 15-10 d°vinSki 0duržave Amerike 15.40 Zgo-Br°9ram 1« V Pazinu 1615 Otroški ^istalno1*'45 Hrvaška danes 17.45 18-15 K«i« !rstvo- nadaljevanka 9.05 Kl? 0 n ?>Če 18-50 Moč denarja "-»Poročila 20.10 ♦britansk, n«feelli " kak0 uspeti v Wr>i filmPW2' anol®*ki dokumen-?,0stje 22 M n 5 Ze|ika Ogresta in s>iko t P^evnik 22.35 Slika na ^•°5 Trilček 0.05 Poročila HTV 2 14.00 Videostrani 14.15 TV koledar 14.25 Ekran brez okvirja, ponovitev 15.25 Za pest dolarjev, ponovitev 15.55 Moje trapasto življenje, ameriška nadaljevanka 16.40 Federacija in konfederacija 17.10 Košarka, prenos polfinalne pokalne tekme 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.05 Klic v sili, ameriška dokumentarna serija 22.00 Od 16 do 24, oddaja o filmu 22.30 Lisice, hrvaški barvni film AVSTRIJA 1 13.00 Otroški program: David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Sanjski kamen, risana serija 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.35 Babvlon 5 16.20 A-team 17.10 Katts & Dog 17.35 Kdo je šef 18.00 Polna hiša 18.25 Alf 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Stockinger, avstrijska kriminalistična serija 21.05 Na jug! 21.50 Usodno srečanje, ameriška kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Smrt v Hollvvvoodu, ameriška komedija 1.20 Čas v sliki, ponovitev 1.50 Schiejok, ponovitev 2.50 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.35 Usodno srečanje, ponovitev ameriške kriminalke AVSTRIJA 2 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 Čas v sliki, ponovitev 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -kalifornijski klan 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj najljubši napev, glasbena oddaja 21.05 Vera, TV klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarski magazin 23.00 Nightwatch: Med volkovi, zlata mrzlica v Sibiriji, dokumentarni film 0.30 Časovni preobrati 1.00 Pogledi od strani, ponovitev 1.05 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 1.55 Kultura 2.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 198. 19.25 Miha Pavliha (otroška oddaja, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Razstava rezbarja Petra Kukovice (ob 50 letnici Srednje ekonomske in upranvo administrativne šole Kranj) 20.30 Znani in neznani obrazi 21.10 Poročila 198. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja v klubu Dvor 21.40 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, votielj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 198. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spto programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddja o kulturi 20.40 EPP blok 20.45 Izmenjava programov LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radin Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Serijski film - ponovitev 20.00 Reportaža z občnega zbora v mali dvorani KZ na Češnjici (ponovitev) TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Prenso seje mestnega svea MOL ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.18 EPP blok 18.17 Kinofilija, ponovitev 18.38 EPP blok 18.38 Kinološko društvo FIDO, ponovitev 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gor enjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinars ki prispevek 17.50 EPP 18.00 Gor enjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 do 24.00 študentski program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Me lodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 45. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Do mače novice 17.00 MAVRICA (odda ja o kulturi - vodi Alenka Bole -Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narod-nozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 in 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO BLED amer. akcij, film ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film DIVJA HORDA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. BABE ob 16., 18. in 20vuri PETEK, 12. APRILA 1996 TVS 1 10.40 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.55 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 11.25 Veronikino dvojno življenje, ponovitev TV igrice 14.30 Terra X, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije 15.15 Resna glasba 16.20 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Čapodistria 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Moja ideja, novozelandska nanizanka 17.40 Otroška oddaja 18.00 Kate in Allie, angleška nanizanka 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Podarim dobim 20.50 Poglej in zadeni 22.20 Napovedniki 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Očka umira, ameriški film 0.35 Poročila 0.40 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.40 Tedenski izbor 10.40 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 11.10 V žarišču 11.40 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 12.05 Podoba podobe 12.55 Nastanek moderne, nemška dokumentarna nadaljevanka 13.25 Krik stene, nemš-ko-francosko-kanadski film 14.55 Moški, ženske 15.55 Sorodne duše, angleška nanizanka 16.25 Svetloba in senca - portret Jožeta Spacala 16.55 Ribje poti, 4., zadnji del švedske poljudnoznanstvene serije 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 12. oddaja 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Angel Falls, ameriška nadaljevanka 21.25 Studio City 22.25 TV avtomagazin 22.55 Novice iz sveta razvedrila 23.20 Nor na reklame 23.45 Euronevvs KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.55 Videostrani 14.40 Spot tedna 14.45 TV prodaja 15.05 Risanka, ponovitev 15.25 Pot flamin-gov, ponovitev 11. dela 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Dežurna lakarna, 1. del španske humoristične nanizanke 20.30 Ledeni pirati, ameriški film 22.05 Splošna praksa, ponovitev 23.00 Večerja ob osmih, ponovitev ameriškega filma 0.35 TV prodaja 0.55 Spot tedna 1.00 Intimne komorne igrce, ponovitev erotičnega filma 2.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodnozabavni glasbi 14.00 Alber-to Tomba - zgodba p uspehu, ponovitev 14.30 Ko bi izgled ubijal, film 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Srce na nitki, nanizanka 18.00 Brisco Countv jr., nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, nanizanka 21.00 Nevvvorška policija, nanizanka 22.00 Odpadnik, nanizanka 23.00 Žrelo - maščevanje, film 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 To je ljubezen, ponoitev 11.20 Družinski studio, ponovitev 13.30 TV tribuna, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, izbor 16.00 Otroški program 18.00 Feniks, 2. del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Družinska zadeva, film 21.45 Dom in svet 22.15 To je ljubezen, 17. del 22.45 Feniks, ponovitev 2. dela HTV 1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Savannah se smeji, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Skupaj: Giboni in VVindstrmgsi, posnetek koncerta 22.15 Dnevnik 23.35 S sliko na sliko 23.05 Terra X, dokumentarni film 23.55 Poročila HTV 2 16.15 Triler 17.15 Turbo Limach Show 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje, numoristična serija 20.45 Druga stran ljubezni, ameriški film 22.20 Latinica 23.35 Modra puščava, ameriški film AVSTRIJA 1 7.50 Dežela ugank 8.00 David 8.35 Račje zgodbe 9.00 Alf 9.25 Kdo je tukaj gospodar? 9.50 A-team 10.35 Babilon 5 11.20 Brinkov posel, ameriška komedija 13.00 David 13.40 Sanjski kamen 14.05 Confetti paletti 14.30 Hero Turtles 14.55 Artexix 15.05 Račje zgodbe 15.30 Mini ZIB 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Poina hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Rojen včeraj, ameriška komedija 21.50 Nogomet 22.00 Ni kam pobegniti, ameriški akcijski film 23.30 Čas v sliki 23.35 Poltergeist, ameriška grozljivka 1.25 čas v sliki 1.50 Schiejok vsak dan 2.50 Dobrodošla Avstrija RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogat in lep 11.00 Schiejok vsak dan 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10Alpe - Donava - Jadran 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stvari 21.15 Ordinacija v Bulovvbog-nu 22.05 čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Rak: Včasih se zgodi čudež 23.50 Ljudje in podnebje 0.45 Brezupno maščevanje, ameriški film 2.10 Nepristranski pogledi 2.15 Kalifornijski klan 3.00 Čas za kulturo TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 199. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Ansambel Jevšek v Vodicah 20.30 Minute za upokojence, sodeluje: direktor ZPIZ Vinko Šimnovec, voditeljica: Branka Jurhar (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 199. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Večer z dr. Susmanom 22.30 Proslava ob 50-letnici Srednje ekonomske in upravno administrativne šole Kranj 23.27 Krajevna skupnost Vodovodni stolp praznuje (ponovitev) 23.43 Poročila 199. 23.58 Z vami smo bili... nasvidenje 23.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI LOKA TV 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, 85. glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Naš današnji gost - kontaktna oddaja iz studia v živo ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.49 EPP blok 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TVS1 23.00 OČKA UMIRA, ameriški barvni film Režiser Jack Fisk je precej gostobeseden tekst stmil v družinsko dramo otrok in njihovih družin, ki se zberejo zaradi očetove bolezni. Vsi imajo sicer očeta radi, še bolj pa jih skrbi njegova zapuščina. Provlnclalno teksaško mestece postane v njihovem življenju pomembno središče, saj se v njem odloča tudi njihova prihodnost. Izvrstna igralska zasedba omogoča prepričljivo profiliranje likov v drami, ki se razplete po očetovi smrt drugače, kot so dediči pričakovali. Težišče drame je v medsebojnih odnosih otrok In njihovih družin, ki se spreminjajo pod vplivom pričakovanja... 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program KINO BLED amer. akcij, film ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20 un ŠKOFJA LOKA amer. film BABE ob 16. in 18. uri, amer. film DIVJA HORDA ob 20. uri ŽIRI amer. rom. kom. FRANCOSKI POLJUB ob 20.30 un PAGLAVCI IN FRCAFELE Tjaša Grah ČetrtoŠolka Tjaša Grah je pravzaprav še tako mlada, da jo je bilo hecno spraševati po dogodku, ki se ji je v otroštvu najbolj vtisnil v spomin, toda ker Tjaša že toliko časa počne vsemogoče stvari - predvsem pa poie, seveda - se je tudi najrazličnejših zgod in nezgod kar nabralo. No, resnicoljubno je priznala, da ji je pri brskanju po tistih čisto prvih spominih pomagal oče, zato ni čudno, da sta se skupaj spomnila dogodka, ki je najbolj presenetil očeta, Tjaši pa tako rekoč pomenil življenjsko prelomnico. "Stara sem bila pet let in z očijem sva šla na veselico. Na spodnjem trgu v Loki je igral ansambel Obzorje. Mene, ki sem že od čisto majhnih nog zelo rada pela, so tako navdušili, da sem se kar odpravila k njim na oder in korajžno zapela z njimi dve pesmici, ki jih sicer prepeva Hajdi -Petelinček kikirika in Počitnice. Ko so mojemu očetu, ki menda sploh ni opazil, da sem izginila, povedali, da njegova hči poje na odru, je nejeverno odkimal, češ da si kaj takega gotovo ne bi upala storiti. No, pa sem. In na koncu je bil še ponosen name!" In tako je Tjaša najprej presenetila svoje domače, za njimi pa še vse številčnejšo publiko, ki jo vedno raje posluša. Pravi, da ima dela čisto čez glavo, načrtov pa tudi... REKLI SO REKLI SO REKLI SO Ha, ha, ha... L april! Škofja Loka - Prvega aprila je bilo zelo turobno vreme, toda ponedeljek je bil vseeno vesel. Seveda, ves dan so nas spremljale prvoaprilske šale, domislice, laži ali kakorkoli že označujete potegavščine. Ste bili tudi vi med lahkoverneži, ali pa ste si mogoče koga privoščili? Naj ste bili med prvimi ali slednjimi, samo da je bilo izvirno. Sonja Čadež iz Škofje Loke: "Letos nisem nikogar poskušala nalagati. Če dobro premislim, niti ni bilo nobene prave priložnosti. So pa zato sošolci mene naplah-tali, da pišemo kontrolno nalogo. A nisem bila jezna nanje, prej vesela, da mi ni bilo treba pisat." Anze Fric iz Podlubnika: "S sošolcem sva učiteljici rekla, da morava k zobozdravniku, pa naju je pustila. Ko sva ji kasneje ?ovedala, da je bil le 1. april, ni bila jezna, udi mene so poskušali sošolci nalagati, a jim ni uspelo." Špela Turk iz Škofje Loke: "Verjeli ali ne, jaz sem na 1. april čisto pozabila. Kaj pa vem, mislim, da imam premalo časa, saj še na svoj rojstni dan pozabim, ha, ha, ha,... So pa zato mene malo potegnili, vendar ni bilo nič posebnega, vsakodnevne zadeve." Helena Jelovčan z Loga: "Saj že vsi vnaprej vedo, kateri dan je, zato nisem niti poskusila s kako potegavščino. Prav zato tudi mene ni uspel noben 'okoli prinesti', čeprav so sošolke poskušale. Je pa res, da so poskušale le z navadnimi lažmi." • T. Doki, slike: S. Šubic... 1. april! Ha, ha. LITERARNA DELAVNICA USPEŠNA UČENKA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam ptsalt Aljaž Lotrič, Primož Mar/cel/. Luka Sekuc, Klemen Vrečer, Kat/a Markovič, Tamara Mežek, Eva Omejc, Maja Mraz, Iztok Somrak, Anže Jakšič, Žan Kalan, Nina Albreht in številni drugi učenci OŠ Ivana Groharja. Hvala vsem. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom pa gre Gašper Srebernjak. Sestra je bila za škofijsko gimnazijo Škofja Loka - Tina Omejc hodi v osmi razred Osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku. Je odličnakinja, najraje rja ima naravoslovne predmete: "Najbolj me zanima kemija, vsec mi je tudi matematika, čeprav je na trenutke zelo dolgočasna. Rada imam tudi likovni pouk, dober je predvsem za Moj Spanček Moj Spanček je zelo zgo-den. Pride okrog pol devetih zvečer. Po navadi me obišče takrat, ko gledam televizijo. Mislim, da je to majhen, rumen Gašperček, ki pride s samokolnico in name potrese zlat prah. Ko se zbudim, vidim tisti prah. Zbudi me zlobni Gašper, ki me s kladivom udari po glavi. Ko sem bil majhen, me je Spanček včasih zrinil s postelje, zato sem se zbudil na tleh. Moja glava je lahka, Spanček pa ima deset ton. Ko zvečer zaspim, Spanček leže na moje čelo. Zato imam zjutraj pomečkano blazino. Tudi zdajle v šoli, ko pišem o njem, je pri meni. Zaradi tega sem v šoli velikokrat zaspan in se mi nič ne ljubi pisati. Spanček se smuča po mojem hrbtu in me žgečka. Ker mi ne neha. nagajati, bom kar končal. • Gašper Srebernjak, 3. r. OŠ Voklo Prijatelj me pusti na cedilu Ko smo bili še manjši, smo se zelo radi igrali v grapi. Neko poletje smo z Juretom, Jakom in Alenko v grapi zagledali kolo. Čudili smo se, čigavo je. Jaka me je začel nagovarjati, naj spustim zračnici. Jaz pa, ne bodi len, sem šel h kolesu in odvil ventil. Jaka je rekel, da sem reva, ker ne upam spustiti obeh zračnic in namazati sedeža z blatom. Silil je vame in se mi smejal. Nazadnje, ko je videl, da tega ne bom storil, je šel sam in spustil obe zračnici, sedež pa namazal z blatom. Rekel sem mu, naj nikar ne dela tega, ker kolo ni njegovo, vendar me ni poslušal. Skrili smo se v bregu in čakali, kdo bo prišel po kolo. Prišla je Milka, ki smo jo dobro poznali. Nekaj časa se je ozirala okrog. Ko nas je zagledala, nas je okregala. "Kdo mi je to naredil?" Vsi hkrati smo rekli: "Mi ne." Jaka je pokazal name in rekel: "On je to naredil." Bil sem zelo nesrečen: "O, ti si spustil ventilčke in namazal sedež," sem se branil. Milka je rekla, naj pridem tja in naj očistim kolo. Iz nje se je usula cela ploha besed. Potem je odšla k sosedu po tlačilko in napolnila prazni zračnici. S Krpo je obrisala še sedež. Malo se je Še pokregala pri sosedu, kakšni smo danes otroci. Ko nas je videla igrati na ulici, nam je zažugafa s pestjo. Mi pa smo se ji smejali. Ko je mami zvedela, kaj smo naredili, je bila zelo huda. Rekla mi je, da tega ne smem nikoli več narediti. Ko je vprašala Jaka, zakaj je namazal sedež, je še vedno trdil, da sem to storil jaz. Bil sem razočaran in jezen, ker me je prijatelj pustil na cedilu in ni priznal svoje krivde. Nekaj časa se nisem hotel igrati z njim. Danes se že igramo skupaj, toda vedno se spominjam tistega dogodka. • Aljaž Lotrič, 4. b r. OŠ Železniki Kaj nas najbolj razjezi? Nenapovedana kontrolna naloga, razmetana soba, vabilo na rojstni dan tik pred zdajci, sestrino zbadanje zaradi slabe ocene, neprestano priganjanje k učenju, obiski, ki ne znajo sezuti umazanih čevljev in obuti copat, nagajivi brat, ki me vleče za Jase, ljudje, ki so krivični in še lažnivi zraven, mamina alergija na moje žvečilne, vsi, ki prepisujejo naloge, potem pa se hvalijo, kako lahke so rešitve, popackan zvezek za domače naloge, kadar ostanem brez kosila, dolgočasni ljudje, ki hočejo biti za vsako ceno "kratkočasni", če učitelji slabo ocenjujejo zaradi njihove slabe volje, kadar se nemočna zato, ker še nisem odrasla, "filozofiranje" nekaterih učiteljev, kadar pridem domov lačna, pa ne smem jesti, ker moram počakati na kosilo... • Dopisniki iz OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA "Zašpehan" trebuh Živjo! Imam grozen problem in upam, da mi boste lahko pomagali. Muči me debelost. Ne vem, kako naj shujšam. Prišla je pomlad in prišlo bo poletje, ko je čas za kratke majčke, jaz pa imam "zašpehan" trebuh, da me je prav sram. Najbolj sem debela v trebuh, potem pa Še v stegna. Prosim vas za vse nasvete, od polne lune (slišala sem, da je takrat čas za hujšanje) in tudi shujševalnih čajev in tabletk (za te me zanima, če so zares škodljive, saj nekateri pravijo, da ti potem začnejo odpadati lasje). Stara sem 14 let. • Obupana Jerneja Sergeja, 13 let: Joj, prejoj. Nobene tabletke in shujševalni čajčki ti ne bodo bolj pomagali, kot normalna mera hrane. Odreci se maščobam in sladkarijam, v roke se vzemi in začni s kakšnim Športom. Bojan, 15 let: Fitness pomaga! Lahko pa tudi doma delaš trebušnjake in tečeš vsaj par kilometrov. Ob polni luni se najbolj shujša, če lajaš vanjo. Najboljši izdelek za hujšanje pa so Bojanove kapljice. So zelo drage in če jih kupiš, ti ne ostane nič več denarja za hrano... Marko, 16 let: Prvi nasvet: ne jej po 18. uri! Polna luna: če se takrat zdrziš, shujšaš pol kile, samo jo takoj dobiš nazaj. Tabletke: prosim, pusti jih pri miru, da ne boš kasneje še bolj debela in grda. Svetujem ti, da greš vsaj štirikrat na teden v fitness in delaš vaje, ki ti jih priporočijo. Lahko pa greš na fitness z mano, verjemi, da boš shujšala. (Svojo telefonsko oddaj v Gorenjskem glasu, pa te bom poklical in se bova zmenila.) Marjeta, 20 let: Morala bi povedati, če si bolj debele konstrukcije, ali pač rada papcaš čokoladke in podobne sladkorne nočne more. Moj odgovor je čisto enostaven: telovadba in nič drugega. Tiste tablete in polne lune so bla bla bla. Počepi, skleci, trebušnjaki in čao trebušček! Klemen, 23 let: Če si res tako močno želiš zgubiti odvečne kile, sklepam, da si se pripravljena tudi žrtvovati. Poskusi se omejiti pri sladkarijah, predvsem pa se več gibaj in telovadi - mogoče v fitness centru. Drugače pa se ne sekiraj preveč, saj so tudi okrogle punce fletne. Če imate težave v šoli, doma, v ljubezni, družbi, pa se sami ne znate izkopati iz njih, pišite za nasvet našim porotnikom, saj več glav več ve. Naslov poznate: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. sprostitev." Ker si osmošolka, si že izbrala, v katero srednjo šolo boš šla. "Šla bom na škofijsko gimnazijo v Šentvidu. Sicer najprej razmišljala, da bi šla kar na loško gimnazijo, a me je bolj privlačila šentviška. Za to je malo 'kriva' tudi sestra Marta, ki mi je vedno govorila, da bom šla na škofijsko gimnazijo. Vsakič, ko sva se peljali v Ljubljano, mi je v Šentvidu rekla: 'No, na tej postaji boš izstopila, do šole pa tako nimaš več daleč.' Kako mi bo šlo, ne vem. O šoli sem že marsikaj slišala, zato imam kar nekaj treme. Vendar pa nisem sama, saj gresta na to gimnazijo tudi dve sošolki. Je pa to humanistična gimnazija, pravzaprav povsem klasična. Kot vem, bodo morali letos vpis omejiti, vendar upam na najboljše." Menda sodeluješ na večini šolskih tekmovanj? "Res je, grem na praktično vsa tekmovanja. Ravno danes sem bila na tekmovanju iz kemije. Bilo je kar zahtevno, nekaj vprašanj je bilo tudi o rečeh, ki jih pri pouku nismo jemali, zato ne vem, kako se bo izšlo. Sodelovala sem tudi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, udeležila sem se tudi regijskega tekmovanja v Kranju, kjer sem bila šesta in prejela srebrno priznanje. No, bila sem tudi na tekmovanju iz fizike, kjer sodeluješ v paru. Tako sva z Gregorjem Tolarjem na regijskem tekmovanju za las zgrešila priznanje. In končno je tu še Vegovo tek- movanje, kjer sem v šestem in sedmem razredu dobila srebrno priznanje, se pa že pripravljam tudi za letošnje." Bi lahko malo razložila, kako se na ta tekmovanja sploh pripravljaš? Sama ali s pomočjo učiteljev? "Kdor sodeluje na tekmovanju, ima določene ure proste. Tiste ure namreč izkoristimo za priprave. Včasih to počnemo skupaj z učiteljem, takrat se poglobimo v teme, ki bi prišle v poštev na tekmovanju. Ker pa učitelj ne more biti vedno prisoten, nam priprave naloge, ki jih nato rešujemo, on pa jih kasneje pregleda. Seveda, pa pr^d tekmovanjem tudi sama kaj pogledam." lina poje pri šolskem zbori in v cerkvi pri dekliškem zboru. Končala je tudi nižjo glasbeno šolo za klavir. • S. Šubic, slika: T. Doki FILMSKA NAGRADNA UGANKA Hollandov opus Z glasbo in čustvi prepletena zgodba pripoveduje o skladatelju in neobičajnem profesorju klasične glasbe, ki svojim študentom z užitkom predava rudi rock'n'roll. Zgodba se odvija skozi trideset let njegovega življenja, ko je čakal na svoj veliki skladateljski trenutek, nehote zatajil ljubezen do gluhonemega sina in, ne da bi se zavedal, postal velik glasbeni učitelj. Nesmrtno zaljubljen v glasbo, Holland želi z njo spreminjati svet in vplivati na ozkosrčnost ljudi. Šele v pozni jeseni svojega življenja spozna, da je glasba spremenila predvsem njega samega, ganljivem slovesu od študentov, ki priredijo slavnostni koncert v njegovo čast, se Holland z neizmernim občutkom sreče ponovno snide tudi s svojim sinom... Nagradno vprašanje: napišite naslove treh filmov, v katerih je igral Richard Drevfuss. Dopisnice pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Odgovor na prejšnjo uganko: Sharon Stone še ni dobila nobenega oskarja. Brezplačne kino vstopnice prejmejo: Dejan Kokalj, 4206 Zg. Jezersko 102 b, Marija Nardoni, 4220 Škofja Loka, Ljubljanska c. 11, Jaka Jerala, 4211 Mavčiče, Breg ob Savi 90, m Mojca Finžgar, 4275 Begunje 128 b. Čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Uradni list na laserski plošči april - Založba Uradni listje na prvem CD ROM-u izdala e lanske številke oziroma 13 tisoč strani slovenskega uradnega s "sila. V prihodnjih mesecih se bodo priključili tudi na Internet. turl'SI 'an* sPreJet' zakoni, predpisi in drugi akti so zdaj na voljo 1 na laserski plošči, ki so dosegljive uporabnikom različnih lj*rac,jskih sistemov: Windows, DOS, Unix, Macintosh itd. kla°^a Je preprosta, saj je elektronska verzija zelo podobna .^papirnati izvedbi Uradnega lista, posamezne številke se Ra? f°- na ekranu tako kot so bile objavljene na papirju. cunalniški zapis omogoča hitro iskanje želenega dokumenta po jn jeznih številkah, besedilo je primerno za nadaljnjo obdelavo vključitev v druge dokumente s pomočjo kopiranja. Shranjene pa je seveda veliko lažje. tisk ^raa aprila - Od 4. aprila je telefonski imenik na voljo tudi na acu»»alniških disketah in CD ROM-u. ]a j a£unalniška verzija je dopolnjena, saj je bilo od septembra nov:h ^e telefonski imenik, vključenih približno 30 tisoč leto*1 .te'R^onskih naročnikov. Upoštevane so spremembe do srede Sr*jega februarja. Nov telefonski imenik bo izšel jeseni. Mobitel ima 30 tisoč naročnikov kon^' a'>"' * Slovenski operater mobilne telefonije Mobitel je „.ec marca v svoje NMT omrežje priključil 30 tisočega naročnika. leti1St *m m°bi'ne telefonije je v Sloveniji začel delovati pred štirimi pre .s ?estnajstimi baznimi postajami, pred kratkim so v promet na a" dve novi bazni postaji, s čimer je število baznih postaj Mob na 101' Pokritost Slovenije je tako že več kot 90-odstotna, Posojilo IBRD za slovenski ekološki projekt Ugodna posojila za prehod na okolju prijaznejše ogrevanje Kranj, april - Marca so se uspešno končala pogajanja in Mednarodna banka za obnovo in razvoj bo slovenskemu Ekološko razvojnemu skladu odobrila posojli v skupni višini 35 milijonov mark, ta pa bo dajal ugodna posojila za prehod na okolju prijazne ogrevalne sisteme. IBRD, ki spada v okvir naložbe, za fizične osebe bo ZAŠČITA POTROŠNIKOV PODPIS POGODBE- LE FOMALMST? pa načrtuje nadaljnjo izgradnjo in širitev omrežja. '^ORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -DRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE JECANJE MED SLOVENSKIMI IN SLOVAŠKIMI n SOJETNIKI V CELJU 17. APRILA grp!P°darska zbornica Slovenije Območna zbornica Celje organizira ^canje med slovenskimi in slovaškimi podjetniki v sredo, 17. aprila, o io. uri v zimskem vrtu hotela Celeta v Celju. kont3^' Pociietn'^' so z naslednjih področij: proizvodnja pekovskih peči, ntejnerjev; prodaja lesa in polizdelkov; proizvodnja sanitetnega ieč a; na^up in prodaja pšenice, moke, otrobov, sladovega p mena". prodaja gradbenih mešalcev, elektroinstalacijskega materiala; UsjZ2vodnja stomatoloških priprav; gradbeništvo; trgovinska dejavnost Usrr 'ena na 9radbeništvo, elektro pripomočke; trgovinska dejavnost Proi'erjena na la; Pro'zvodnja konfekcije, usnja; protektiranje gum; p05vodna Plastične mase; proizvodnja gradbene mehanizacije... Posj "e^e 'nformac'Je 0 slovaških podjetjih in prijavnico za ta siovni dogodek lahko dobite na Območni gospodarski zbornici -yruzenju podjetnikov v Kranju, tel. 222-584. Svetovne banke, bo 5 milijonov mark posojila namenila za izgradnjo Geoinformacijskega centra pri ministrstvu za okolje in prostor, 30 milijonov mark posojila pa bo z državno garancijo najel Ekološki rczvojni sklad in sredstva uporabil za financiranje projekta "Zmanjšanje onesnaževanja zraka v urbanih okoljih". Posojili bo po petletnem moratoriju treba odplačati v desetih letih, spremenljiva obrestna mera se bo dvakratle-tno prilagajala ceni denarja na svetovnem trgu, trenutno znaša manj kot štiri odstotne točke. Sodita med prva v eni valuti in sicer v nemških markah, ki jih bo IBRD dodeljevala predvsem razvitim državam, ekonomsko tesno povezanim s svetovnimi gospodarskimi velesilami. Zanje so namreč dosedanja posojila, obračunana v košarici valut, manj sprejemljiva. Ekološki razvojni sklad je lani projekt zmanjšanja onesnaževanja zraka izpeljal na območju Maribora, zdaj ga bo lahko razširil na vsa slovenska mesta, ki imajo težave z onesnaževanjem zraka. Na osnovi javnega razpisa bo predvidoma že maja dajal končnim upravičencem (stanovalcem in lastnikom ter upravljalcem ogrevalnih sistemov) ugodna posojila za prehod z okolju škodljivih goriv, kot so premog, drva in mazut na goriva, ki so okolju prijaznejša: zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, lahko kurilno olje pa tudi na sodobne ogrevalne sisteme, ki uporabljajo sončno energijo ali toplotne črpalke. S posojili bo moč financirati do 80 odstotkov Obvestilo Zaradi praznika so bile včeraj menjalnice zaprte, zato za današnjo številko nismo mogli sestaviti preglednice menjalniških tečajev. SEJEM MEGRA 9. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV 16.-20. aprila 1996 od 9. do 18. ure, Gornja Radgona Na sejmu razstavlja 412 razstavljalcev iz I 9 držav. Vse za gradnjo, obnovo, sanacijo in opremo hiše ter ureditev okolice, komunalno in cestno gradnjo, stroji, oprema in orodja za gradbeništvo i/m POMURSKI SEJEM odplačilna doba šest let, za pravne osebe pa deset let, obrestna mera pa bo za dve odstotni točki nad obrestno mero IBRD, trenutno torej pot šest odstotki, kar je seveda zelo ugodno. Gospodinjstva bodo lahko najela do 12.500 mark posojila, podjetja pa 600 tisoč mark. Javni razpis bo podrobneje določil namen, za katerega bo moč najeti posojilo in območja, v katerih bodo posojila na voljo končnim uporabnikom ter ostali pogoji. Investitor bo moral pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma priglasiti dela in imeti Eredračun izbranega izvajalca, i bo pokril celotno investicijo. Podrobnejše informacije bodo na voljo v poslovalnica Nove kreditne banke Maribor, ki je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana na natečaju, v krajih, kjer nima poslovalnic, pa bodo v dogovoru z njo to opravljale poslovalnice drugih bank. Ker bo mednarodno posojilo pridobljeno za daljši rok, kot bodo dodeljevali posojila končnim uporabnikom, bo moč ista sredstva uporabiti za več investicij. Skupaj s finančno udeležbo Ekološkega razvojnega sklada in končnih upravičencev bo v prihodnjih letih za zmanjšanje onesnaženosti zraka namenjenih približno 100 milijonov mark, kar bo omogočilo pomembno izboljšanje. Strokovnjaki Svetovne banke so pričakovane zdravstvene učinke tudi finančno ovrednotili in ob upoštevanju slovenske plače znaša letni prihranek med 10 in 20 milijoni mark. Pri našem delu prevečkrat ugotavljamo, da potrošniki podpišejo pogodbo, ki jo predhodno sestavi druga pogodbena stranka, čeprav vseh določb ne razumejo ali, kar je še slabše, se z njimi ne strinjajo. Podpišejo pač zato, ker jim je bila taka pogodba predlo-lena v podpis in niti ne pomislijo, da jo je motno spremeniti oz. zahtevati dodatno pojasnilo. Največ takih primerov je pri sklepanju pogodb o nakupu stanovanj, za katere tudi ugotavljamo, da prodajalci - gradbena podjetja postavljajo kupca čedalje v slabši in podrejenejši poloiaj. Tako je v pogodbah npr. določena le okvirna cena stanovanja, čeprav konkreten kupec plača celotno kupnino ob podpisu pogodbe. V takem primeru mora kupec vztrajati, da se pogodba napiše ustrezno njegovemu konkretnemu primeru. V pogodbah tudi ni več določene pogodbene kazni za zamudo pri izročitvi stanovanja, čeprav je določena v gradbenih uzancah, ki sicer niso zakon, so pa dobri poslovni običaji te dejavnosti. Zato bi utemeljeno pričakovali, da solidna gradbena podjetja vključijo določbo o pogodbeni kazni v korist kupca in sicer vsaj v višini, kot je določena v gradbenih uzancah (do 5 % pogodbene vrednosti stanovanja). Zato kupcem svetujemo, da vztrajajo na vključitvi te določbe v prodajne pogodbe, ker v nasprotnem primeru za zamudo pri izročitvi stanovanja lahko uveljavljajo le dejansko utrpelo škodo (plačilo najemnine nadomestnega stanovanja,...) ne pa tudi kazni. Naj kupce še opozorimo, da morajo zahtevati izplačilo pogodbene kazni ob prevzemu stanovanja, torej na sam zapisnik o prevzemu ali takoj po prevzemu s priporočenim pismom. Kupce opozarjamo še za primer izsiljene podraiitve stanovanja, ko prodajalec pogojuje izročitev ključev s plačilom podraiitve, čeprav do povišanja cene ni upravičen. Če se boste odločili, da plačate podraiitev zato, da se vselite, ker morate npr. izprazniti svoje dosedanje stanovanje, ne pozabite ob plačilu poudariti, da plačujete pod prisilo in samo zato, da dobite ključ in da boste preveč plačan znesek zahtevali nazaj. V večini primerov so morali potrošniki vrnitev denarja izterjati preko sodišča, kjer postopki res niso kratkotrajni, vendar v primeru velike vrednosti vsekakor ustrezen in seveda edini način izterjave. • Živa Drol Novak, ZPS Posojila na LB kartico Kranj, 9. aprila - Nova Ljubljanska banka je uvedla posojila na LB kreditno kartico, obresti so nižje kot za izredni limit na tekočem računu ali za gotovinska posojila. NLB kreditne kartice izdaja že dve leti, marca pa ie uvedla tako imenovana revolving posojila, ki ga lahko najame vsak, ici ima pri NLB odprt tekoči račun vsaj tri mesece in redne mesečne prilive. Posojilo znaša do dveh in pol rednih mesečnih prilivov, vendar največ 750 tisoč tolarjev, avtomatično pa se obnavlja ves čas uporabe kartice. Imetnik sam predlaga datum in višino mesečnega odplačila, ki znaša 10, 20 ali 33 odstotkov od porabljenega posojila. Obresti so nižje kot za izredni limit na tekočem računu ali za gotovinsko posojilo, glede na višino mesečnega priliva realno znašajo do 10,5 do 13 odstotkov, odvisno od mesečnega priliva. LB kreditna kartica je namenjena predvsem najemanju posojil za nakup blaga in storitev, vendar pa z njo lahko na bančnem okencu dvignete do 50 tisoč tolarjev na dan. Pri tem pa se seveda plača provizija. Imetniki kartic LB so tudi nezgodno zavarovani, novim lastnikom kartic pa aprila ne bo treba plačati članarine. VEČJO IZBIRO IN BOLJŠE REŠITVE TERMIČNI TISKALNIKI NALEPKE ZA NORMALNE IN EKSTREMNE POGOJE PISALNI TRAKOVI JZebra ®06i 15-90-100 g^-gmjg fcfflfl Technologies Corporation O 061 1 5-90- 1 57 ^=-S LJUBLJANA KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nova knjiga iz Gozdarske založbe Kaj ogroža slovenske gozdove Naravne ujme so v zadnjem času podrle povprečno okoli tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja na dan. Kranj - Gozdarska založba Zveze gozdarskih društev Slovenije je v petek, zadnji dan kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju, predstavila na sejmu novo knjigo, v kateri avtorja mag. Franc Perko in mag. Janez Pogačnik poskušata odgovoriti na vprašanje, kaj vse ogroža slovenske gozdove. Neposredni povod za to temo je bila razglasitev leta 1995 za Evropsko leto varstva narave, glavni razlog pa v tem, da so slovenski gozdovi vse bolj ogroženi, in da jih neposredno ali posredno ogroža predvsem človek. Avtorja ugotavljata, da slovenske gozdove ogrožajo spremembe klime in vegetacije, onesnaženje zraka, rastlinojeda divjad, naravne ujme, bolezni, škodljivi insekti, gozdni požari, posegi v gozdni prostor, hidromelioracije in gospodarjenje. Veliko pove že podatek, da jasno izražene poškodbe, ki naj bi bile posledice onesnaženja zraka, kaže 22 odstotkov v popis vključenih dreves. Stalež rastlinojede divjadi v gozdovih je prevelik, posledice se odražajo v poškodovanosti mladja. Vse raziskave dokazujejo, da za uspešno naravno obnovo delež vsega poškodovanega drevja sme dosegati okoli 25 odstotkov, danes pa marsikje presega 50 odstotkov. Avtorja knjige sta mag. Janez Pogačnik iz Kranja (levo) in mag. Franc Perko (desno). Naravne ujme so v 36 letih podrle 6,6 milijona kubičnih metrov gozdnega drevja, izračunano letno povprečje pa se iz desetletja v desetletje povečuje. V petletnem obdobju 1986-90 so ujme podrle 4,9-krat več drevja kot v obdobju 1955-1965, v zadnjem času že povprečno po tisoč kubičnih metrov drevja na dan. Gozdni požari uničijo povprečno okoli tisoč hektarjev gozda na leto, posegi v gozd so v desetletju 1981-90 zajeli 6.078 hektarjev gozdnih površin, z rakastimi obolenji je okuženih kar 24 odstotkov vseh dreves, zadnja velika namnožitev podlubnikov bo v štirih letih zahtevala okoli 450 tisoč kubičnih metrov iglavcev, pretežno smreke. • C.Z. Predavanje Pridelovanje zelenjave in vrtnin Javorje - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba in aktiv žena Javorje vabita na predavanje dipl. ing. agr. Mojce Škof iz Kmetijskega inštituta Slovenije o pridelovanju zelenjave in vrtnin. Predavanje bo jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v zadružnem domu v Javorjah. • C.Z. AMBRO p.o. Dolga Poljana, 2k 5271 Vipava UGODNA PONUDBA SEMENSKEGA KROMPIRJA IZ UVOZA DESIREE A 35/55 96.00 SIT/KG DESIREE E 35/55 99.00 SIT/KG KENNEBEC F-CANADA 30/60 95.00 SIT/KG JAERLA A 35/55 97.00 SIT/KG MAJESTIC A 35/55 105.00 SIT/KG MAJESTIC E 35/55 108.00 SIT/KG SIRTEMA A 35/55 100.00 SIT/KG OSTARA A 35/55 95.00 SIT/KG MINERVA A 35/55 105.00 SIT/KG PRIMURA A 35/55 105.00 SIT/KG UKAMAA 28/35 126.00 SIT/KG BINTJE A 35/55 79.00 SIT/KG OSCAR A 35/55 99.00 SIT/KG CENE SO PRODAJNE BREZ PROMETNEGA DAVKA. ZA DODATNE INFORMACIJE LAHKO KLIČITE OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.00 DO 17.00 URE IN V SOBOTO OD 7.00 DO 12.00 URE PO TELEFONU: (065) 63-910, (065) 62-634, (065) 66-081. Kmetijski nasvet Kako do državnih intervencij Z usklajevanjem zakonodaje in pogojev gospodarjenja, ki veljajo za dobršen del Evrope, se spreminjajo tudi sistemi interveniranja države v gospodarstvu in s tem tudi v kmetijstvu. V kmetijstvu, tudi v slovenskem, je vse manj državnih ukrepov, ki so vezani neposredno na odkup ali prodajo tržnih presežkov ali nabavo določenega materiala. Tudi letos se je število ukrepov, ki niso vezani neposredno na prodajo ali odkup, bistveno povečalo. Med take ukrepe, ki pa so pomembni za gorenjsko regijo, vsekakor sodijo intervencije za: prirejo mleka krav, ovc in koz, rejo dojilj - krav, ovc in koz, obnovo črede plemenskih krav (lastna vzreja ali nakup), obnovo Črede plemenske drobnice (lastna vzreja ali nakup), obnovo črede plemenskih kobil, planinsko pašo, agromelioracije (za trajne nasade, ostale), nakup sadnih sadik ter za regresiranje obresti za investicijske kredite. Upravičenci do sredstev so tržni proizvajalci hrane, zahtevke pa lahko upravičenci vlagajo sami, ali pa zato pooblastijo gospodarske družbe, finančne organizacije ali zadruge. Sistem uveljavljanja je kar precej zahteven, zato se praviloma le manjši del upravičencev - kmetov odloča, da bi finančna sredstva uveljavljali sami. Rajši pooblastijo organizacije, praviloma so to zadruge in hranilno kreditne službe, ki potem pridobljena sredstva prenesejo na hranilne vloge, tekoče ali žiro račune upravičencev, oz. jih uporabijo v skladu s programom in predpisi. Praviloma se te finančne intervencije uveljavljajo za kmetijo in posamezen namen le enkrat ali dvakrat letno. Zato kaže v primerih, ko je možno izbirati več terminov vlaganj, izbrati tistega, ki je za upravičenca ugodnejši glede na potrebe po finančnih sredstvih in obsegu upravičenih sredstev. Kakšni so predvideni roki vlaganj zahtevkov? V prvem polletju 1996 leta, tj. do 15. junija, predvidevamo, da bi vložili večino zahtevkov za podporo pri prireji mleka krav, ovc in koz. Zato so kmetijske zadruge že začele na svojih zbirališčih mleka razdeljevati svojim dobaviteljem obrazce, ki jih morajo izpolniti kmetje, ki so upravičeni do sredstev. Ker je višina stimulacije odvisna tudi od obtežbe kmetijskih površin in morebitne paše, je treba nedvoumno izpolniti vse ustrezne rubrike obrazca, kar seveda velja tudi za druge primere uveljavljanja intervencij. Prav tako je smotrno, da v prvem polletju pripravimo polletne zahtevke za obnovo črede plemenskih krav iz lastne vzreje ali nakupa, obnovo črede plemenskih kobil in plemenskih živali drobnice ter za nakup sadnih sadik novih sort. Pri prvih dveh ukrepih bo pretežni del nalog opravila selekcijska, pri zadnjih dveh pa lahko tudi kmetijska svetovalna služba. Po informacijah, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo aprila objavljen javni razpis za vlaganje zahtevkov za dolgoročno regresiranje obresti od nekaterih investicijskih kreditov. Tudi v tem primeru bo zadnji rok za vlaganje zahtevkov verjetno že v prvem polletju 1996. Zato vsi tisti, ki še nimate urejene vse dokumentacije za investicijsko kreditiranje morebitne gradnje ali nabavo opreme in mehanizacije, pospešite priprave, kajti zamujen rok ali nepopolna dokumetacija pomenita izgubo pravice do regresiranja obresti. V drugem polletju, predvidoma septembra in do 15. oktobra, bo potekala priprava in vlaganje zahtevkov za regres za rejo dojilj - krav, ovc in koz, planinske paše ter drugi krog zahtevkov za obnovo čred plemenskih krav, drobnice in kobil. Zahtevke za sredstva za izvajanje agromelioracij je treba vložiti v skladu s pogoji javnega razpisa. Kje dobiti informacije in obrazce ter kam oddati prijave? Na skupnem sestanku pretežnega dela gorenjskih kmetijskih zadrug, Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske Kranj in Kmetijskega zavoda Ljubljana, Oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj, smo se dogovorili, da so kmetijske zadruge gorenjske regije načelno pripravljene vlagati vse zahtevke za svoje člane, ki jih po Uredbi smejo vlagati, če jih bodo njihovi člani za to pooblastili. Kmetje, ki niso člani kmetijskih zadrug, se morajo o tej možnosti z zadrugami ali drugimi upravičenimi vlagatelji zahtevkov sami dogovoriti. Pri pripravi zahtevkov bodo sodelovale tudi sekcijska in kmetijska svetovalna služba. Obseg njihovega sodelovanja bo odvisen od narave zahtevka ter dogovora med službami obeh zavodov in kmetijskih zadrug. Kmetijski zavod Ljubljana bo zahtevke vlagal le izjemoma. Kmetovalci, ki se ne bodo dogovorili z eno izmed kmetijskih zadrug ali drugo organizacijo, imajo sicer možnost, da vložijo zahtevek na Poslovnem združenju prehrane Slovenije, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, direktno, vendar je to kar zahtevno opravilo. Vse živali, za katere bodo uveljavl-jane intervencije, morajo biti ustrezno oštevilčene. Številčenje bo opravila ali organizirala selekcijska služba pri ŽVZG Kranj in številčenje tam, kjer ni to obvezno že po njenem selekcijs-kem programu, zaračunala po dogovorjenem ceniku. Prav tako bodo kmetijske organizacije za materialne stroške pomoč in pripravo zahtevka zaračunavale poleg stroškov v višini 1 %, ki jih za samo uveljavljanje in finančni prenos ter bančne stroške predvideva že Uredba, še minimalna dodatna sredstva. Obračun teh stroškov bo izvršen po uveljavitvi zahtevka. Morebitne dodatne informacije lahko dobite v strokovnih službah zadrug ah obeh zavodov. Obrazce za uveljavljanje intervencijskih sredstev boste dobili/ organizaciji, ki jo boste za vlaganje vašega zahtevka pooblastili. Mag. Jurij Kumer Kmet. svet. služba Kranj Občinska pomoč kmetijstvu in gozdarstvu Za zavarovanje živine, razvoz sirotke V občini Bohinj bodo letos za spodbujanje kmetijstva in gozdarstva podeželja namenili iz proračuna 14,6 milijona tolarjev ali 3,2 milijona Bohinjska Bistrica - Občina nakup ali privez lastnih telet, DrŽava občina... Mleko s tem ukrepom pa bo nadaljevala tudi letos, ko bo 900 tisoč tolarjev namenila za strokovno izobraževanje, za delo društev kmečkih žena in podeželske mladine ter za poizkuse in štipendiranje, 360 tisoč tolarjev za uničevanje plevelov in vsejavanje v travno rušo in 600 tisoč tolarjev za delno plačilo agromelioracijskih del, ki jih je na Dobravi že lani opravilo Gradbeno podjetje Bohinj. Da bi povečali prirejo na doma pridelani krmi in spodbudili racionalno porabo mineralnih gnojil, bo občina sofinancirala 40 analiz vzorcev zemlje in 60 analiz vzorcev krme. Za preventivno dejavnost v čebelarstvu je predvideno 70 tisoč tolarjev, za 5-odstotno sofinanciranje zavarovanja goveje živine pri zavarovalnicah Triglav in Adriatic 540 tisoč tolarjev in za veterinarsko preventivo v govedoreji in reji drobnice nekaj manj kot 1,2 milijona tolarjev. Regresiranje obrestne mere Da bi v gorsko višinskem območju spodbudili osemenjevanje živine s semenom testiranih bikov in preprečili "črne" pripuste, bo občina iz proračuna namenila 450 tisoč tolarjev. Že lani je s 15 tisoč tolarji na glavo sofinancirala bo v proračunu za to predvidela 900 tisoč tolarjev. Za regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe, ki jih republika ne sofinancira, bo namenila 1,2 milijona tolarjev, višina regresa pa bo odvisna od števila zahtevkov. Ker je veterinarska inšpekcija zagrozila bohinjski zadrugi, da bo zaradi zastarelosti zaprla njeno klavnico, so se v zadrugi odločili za posodobitev, občina pa ji bo pri tem pomagala s poldrugim milijonom tolarjev za regresiranje obrestne mere pri najetem posojilu. ne bo ostalo v hribih Da bi preprečili onesnaževanje potoka Ribnica in pra-šičerejcem zagotovili poceni krmo, bo občina dala 300 tisoč tolarjev za razvoz sirotke po vaseh. Ker je odkup mleka z gorskih območij ne glede na velike prevozne stroške življenjskega pomena za obstoj kmetij, bo za kritje stroškov (poleg republike) zagotovila 420 tisoč tolarjev. Nekaj manj bo namenila tudi za izdelavo agromelioracijskih načrtov, ki bodo osnova za pridobitev republiških sredstev. V občini načrtujejo, ter za celostni razvoj tolarjev več kot lani. da se bo od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč nabralo v proračunu 400 tisoč tolarjev, ki jih bodo glede na predpise namensko porabili za urejanje zemljišč- Že ravninski travniki ostajajo nepokošeni Svetnik in kmet Andrej Ogrin je predlagal, da bi občinsko finančno podporo za prevoz mleka z gorskih območij črtali, ker jo zagotavlja ie država, pa tudi sicer se je najemnik bohinjske sirarne s pogodbo zavezal, da bo na lastne stroške prevzel vse mleko na vseh mlečnih progah. Predlagal je tudi, da bi občina posodabljanje zadružne klavnice podprla z desetimi milijoni tolarjev in da bi 8,1 milijona turistične takse namenila za vzdrževanje kultivirane krajine. Predlog je utemeljil s tem, da ob upadanju zanimanja za kmetovanje ostajajo nepokošeni celo ravninski travniki in da nekateri lastniki ponujajo v brezplačno obdelavo Že kar cele kmetije. Ob tem nastaja gospodarska škoda, nepokošeni travniki in podirajoča se gospodarska poslopja pa so tudi slab obet za uspešen turizem. Denar tudi za obnovo starih sadovnjakov Občina bo 100 tisoč tolarjev namenila krajevni skup' nosti Srednja vas, ki naj bis6 vključila v republiški pr0' gram celostnega razvoja p0' deželja in obnove va«1 (CRPOV), 4,5 milijona tolar; jev pa krajevni skupno*11 Koprivnik Gorjuše, ki takse" program že uresničuje. Let°? naj bi z lastnimi, občinski^11 in republiškimi sredstvi ur6' dila osrednjo turistično inf°r] macijsko tablo za Koprivnic Gorjuše, postavila usmerj6' valne table k vsem turisti^ nim objektom v krajev? skupnosti, izdelala prospe*, in razglednice, opremila p° ter Vodnikov razglednik i razglednik Galetovec, uspj sobila kmetije za ponud^ gostinsko turističnih storite j obnovila sadovnjake s stari5* visokodebelnimi sortamisa nega drevja in izdelala pro1? tip embalaže za izdelke ' dopolnilnih dejavnosti kn1* tij. • C. Zaplotnik KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN * popravilo koles, rezervni deli in oprema *°llerji ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS - ščitniki in ostala oprema VALY-ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kckrica, tel. 064 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 S Y S T E M S do, ^Četrtek ob 19. uri bomo v Kulturnem domu v Mengšu razglasili najboljše športnike Gorenjske SPELA, IZTOK, ODBOJKARICE IN PADALCI o izboru gorenjskih športnih novinarjev in dopisnikov so najboljši gorenjski športniki Minulega leta Špela Pretnar, Iztok Čop, odbojkarice Bleda in leska ekipa v paraskiju ^ngeš, 9. aprila - Gorenjski glas in HIT - FTT, d.o.o., sta ^anizatorja tradicionalne prireditve "Najboljši športnik Gor-^ke". Letos bo prireditev prvič v Mengšu, poleg športnikov pa h**0 na njej sodelovali tudi glasbeni gostje: Simona VVeis. erner in Mengeška godba. Vstopnice za prireditev so že v podaji v Kulturnem domu v Mengšu, v videoteki "Z" v Mostah, p Napredku v Domžalah in na oknecu malih oglasov pri 0|,enjskem glasu na Zoisovi 1 v Kranju. * Tretja v ženski konkurenci pa je plavalka Alenka Kejžar, članica uspešne ekipe PK Radovljica Park hoteli Bled, ki je do lani dosegala lepe uspehe v mladinski konkurenci, letos pa se je izkazala tudi že med članicami. V moški konkurenci je (tako :e v mesecu januarju smo r'cnjsKi športni novinarji iz-l9qc naJbojše športnike leta /V5. v ženski konkurenci je Uspehe na tekmah svetovne-tri P0^3!3 (zmaga, drugo mesto, r"tja mesta, ..... skupno mesto v veleslalomu) t *retJa Ct|e "M- ki je še poškodovan in hrani JjJJjji za kvalifikacije konec f, Y petek so Bolgari premagali z rezultatom 8:4 (2:1, 3:0, »;!• 1:2), Turki pa so izgubili z SkIaiinci 4:9 (1:5, 0:1, 3:3, 0:0). so igrali z ekipo Belorusije J1 Po številnih zapravljenih f^'ožnostih izgubili z rezulta-^ 8:13 (1:3, 4:3, 1:5, 2:2). .sobotni spored je bil kar ^°Jen, saj so bile tekme tako ^Poldne kot popoldne. Prvi sta v bazenu reprezentanci . e'orusije in Turčije, z rezultati 12:7 (4:1,3:1,2:2, 3:3) pa so ^,v° zmago zabeležili Belorusi. (5-raJinci so z rezultatom 5:11 K?' 2:3, 0:5) premagali vfce> naša reprezentanca pa Kjffl, 4:2, 3:1, 3:1) Bolgare. Ena največjih in najpomembnejših prireditev v zgodovini slovenskega vaterpola se v Kranju obeta od 28. aprila do 4. maja, ko bo v olimpijskem bazenu kvalifikacijski turnir za evropsko B prvenstvo. To prvenstvo bo v začetku junija na Malti, nanj pa se bodo od devetih reprezentanc uvrstile najboljše tri. V Kranju bodo nastopile ekipe Češke, Švice, Danske, Belgije, Velike Britanije, Poljske, Jugoslavije, Turčije in Slovenije. W ■M' Naši vaterpolisti so odlično nastopili na nedeljski tekmi, ko so premagali ekipo Ukrajine. Viacheslav Kokotrkevitch (Be-lorusija), najboljši obrambni igralec pa je bil prav tako Belorus Andrej Sassimovitch. • J.MarinČek, V.Stanovnik, foto: J.Furlan turškega igralca in si zaslužil izključitev brez pravice zamenjave, pa tudi kazen igranja ene tekme. Tako so naši reprezentantje v nedeljo na zadnji tekmi nastopili zelo oslabljeni, vendar pa so po dobrem srečanju premagali ekipo Ukrajine z rezultatom 10:8 (3:3, 0:2, 4:2, 3:1). Turki so premagali Čehe 5:9 (0:1, 1:4, 2:1, 2:3), Belorusi pa so si po peti zmagi na turnirju (Bolgare so premagali 6:11) zagotovili prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Ukrajine, tretja je Slovenija, četrta Turčija, peta Bolgarija in šesta Češka. Predsednik vaterpolo zveze ler"i ^-»™v"»iivni »ww- Slovenije Jože Jenšterle in de-HaLjJM so se pridružili še legat LRN Fred van Dorp pa >n i2c,Ja!S< Štrkalj, Starman,..) sta podelila tudi pokale in 4) Ohi 8:10 2:3, 2:2' diPlome. Za najboljšega vratar-xaihrž ai°čilno za poraz je bilo ja je bil proglašen Igor Belofas- lr*ine p • da ]t sredi tretJe tov (Ukrajina), najboljši e Primož Troppan udaril napadalec na turnirju je bil >ldanski K (2;1. 3:0, 6:0", 6:2), Belorusi spored so začeli lRci z zmago nad Bolgari l:2P5emagali'čehe 3:9 (0:2, 2:1, naša reprezentanca pa le ^i£5?.?Pila brez nekaterih ^ai".1 h (poškodovanem Štro- MLADINCI DRUGI NA ČEŠKEM Hradec Karlove, 7. aprila • Naša mladinska reprezentanca je končala nastop na mednarodnem turnirju na Češkem, kjer je v konkurenci šestih reprezentanc osvojila odlično drugo mesto. Ta uspeh je toliko večji, če vemo, da v reprezentanci ni bilo Erika Bukovca in Mateja Nastrana, ki sta uspešno nastopala za člansko reprezentanco na mednarodnem turnirju TRISTAR Kranj 96 v Kranju. Na Češkem je naša reprezentanca pod vodstvom trenerja Igorja štirna in selektorja slovenskih reprezentanc Toma Baldermana, nastopila v naslednji postavi: Uroš Čimžar, Jure Kern • vratarja, Klemen Štromajer, Teo Galič, Branko Klančar, Gašper Stražnik, Matej Ramovš, Sanel Puškar, Boštjan Košir (vsi Triglav), Beno Bilalovič, Marko Kremžar (oba Proban ka Leasing Maribor), Bojan Bržan, Elvis Hain in Miha Maslo (vsi Micom Koper). Naši mladi vaterpolisti so v prvem srečanju na tem turnirju premagali reprezentanco Belgije z 15:6, nato igrali neodločeno 8:8 z reprezentanco Francije. Zatem je sledila zmaga proti reprezentanci Švedske 10:8 in ponovno neodločen izid 8:8. Neodločen izid proti Češkije bil predvsem po zaslugi pristranskega sojenja sodnikov iz Izraela in Bolgarije. V zadnjem srečanju so naši premagali še Dansko z rezultatom 25:4. Našim bi za prvo mesto zadoščalo, če bi se reprezentanci Češke in Francije v zadnji tekmi razšli z neodločenim rezultatom, kar pa se sicer ni zgodilo. Francozi so zmagali z 8:6 in tako osvojili prvo mesto. Naši so z zaostankom ene točke osvojili drugo mesto, tretja pa je bila Češka. • Jože Marinček VESLANJE Začenjajo se veslaška tekmovanja PETERICA ZANESLJIVO V ATLANTI Bled, 9. aprila - Prav lahko se zgodi, da bo na julijsko olimpiado v Atlanto odšla doslej najštevilčnejša slovenska veslaška reprezentanca. Iztok Čop v enojcu ter Milan Janša, Sadik Mujkič, Jani Klemenčič ter Denis Žvegelj v četvercu so si že na lanskih tekmovanjih (svetovno prvenstvo) na tujem in doma zagoptovili nastop v Atlanti in morajo normo samo še potrjevati, v Atlanto pa gre lahko še trojica: Luka Špik in Erik Tul v dvojcu ter Štefančičeva iz Ljubljane v enojcu. Če bodo na regatah v Italiji in v Duisburgu uspešni, jim bo dovoljeno nastopiti na kvalifikacijski tekmi v Luzernu, teden po redni regati, kjer si bodo najboljši še zagotovili nastop v Atlanti. Priprave so podrejene olimpiadi, prizadevnost je na visoki ravni, tako da sta dva glavna cilja, v enojcu obdržati prvo mesto, v četvercu pa doseči vsaj finale, dosegljiva. Priprave so sedaj po besedah trenerja Miloša Janše v prvi vodni fazi. Februarja so bile končane priprave na suhem, potem pa je odšla blejska veslaška posadka v Skradin pri Šibeniku, kamor so Bleici nekdaj radi zahajali in imajo tam še vedno prijatelje. Ker ie bil po vrnitvi na Blejskem jezeru še led, so se preselili na savski jez nad Žirovnico, kjer so, ob pasjem vzgajališču Braneta Pirca, našli dobre pogoje za vadbo na skoraj 2 kilometra dolgi progi. Sedaj so na Bledu, poetm pa utegnejo iti na Dravo k Velikovcu, morebitne druge lokacije, nujne predvsem zaradi aklimatizacije in priprav na veliko vročino v Atlanti, pa še niso znane oziroma realne. V Evropi takih pogojev ni. šestega julija je predviden odhod v Atlanto, do takrat pa bo nekaj domačih in tuiih tekem: Koper, Zagreb, kjer bo mogoča primerjava s hrvaškimi posadkami, Bled, Italija, Duisburg in Luzern. • J.Košnjek SNOWBOARD PRVAKA ZUPANOVA IN KOŠIR Maribor, 7. aprila - Naslova državnih pravkov v paralelnem slalomu sta na odprtem državnem prvenstva Slovenije, ki ga je ob pomoči SK Branik priredila Snovvboarding zveza Slovenije, osvojila Polona Zupan (Burton, VVest) iz Snovvboard kluba Kranj pri ženskah in Dejan Košir (Oxygen, Sunshine) iz Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora pri moških, ki je obranil lanski naslov. Polona je v polfinalu premagala mladinko Stašo Fijavž z Rogle, v velikem finalu pa Katjo Gornik (Škoda, Goltes) iz ljubljanskega Snurfcluba, lansko slalomsko prvakinjo. Med mladinkami si je naslov prislužila Fijavževa. Košir, ki je v polfinalu izločil Mateja Vorosa - Johana (Unicom, West) iz ljubljanskega Fun Sportsa, se je v velikem finalu pomeril z domačinom Alešem Komočarjem (Art optika) iz kluba Vision in ga obakrat premagal. V malem finalu je Voros, ki je že pred tekmovanjem zlomil svojo edino desko in je nastopal z desko Katje Gornik, premagal Kranjskogorčana Miha Ranta (Pap trade), ki se je polastil naslova med starejšimi mladinci. Med mlajšimi mladinci je novi slalomski prvak Grega Tašner (Pri lipi) iz mariborskega kluba Vision, ki je sicer v četrtfinalu izpadel proti Rantu. "V paralelnem slalomu potrebuješ tudi nekaj sreče, ki je lani na državnem prvenstvu nisem imela. Zato sem lahko danes toliko bolj zadovoljna," je povedala Polona Zupan, 8. slalomistka sveta. Dejan Košir je ob zmagi dejal: "Morda najtežja danes je bila druga vožnja z Johanom v polfinalu. Če mi prihodnji teden uspe še zmagati v veleslalomu, bom prezadovotjen. Že sedaj pa se zahvaljujem pokroviteljem in vsem, ki so mi pomagali v zelo uspešni sezoni. V članski konkurenci v slalomu ter na tem terenu nisem pričakoval nič več, v mladinski pa je bil moj najresnejši nasprotnik Izidor Šušteršič. Med Člani upam na Še več v veleslalomu," je povedal prvak med starejšimi mladinci Miha Rant. Konec tega tedna bo na Voglu še odprto državno prvenstvo v veleslalomu. • A.D. KOLESARSTVO MLADINCI NASTOPILI V OPATIJI Kolesarji iz Hrvaške, Italije in Slovenije so v soboto nastopili na prvi letošnji dirki, ki šteje za pokal Hrvaške. V kategorijah starejših in mlajših mladincev so sodelovali vsi najboljši slovenski kolesarji, v kategoriji elite pa konkurenca ni bila popolna, saj nekateri trenutno nastopajo v Italiji in Nemčiji. Tako je v kategoriji elite zmagal Igor Kranjec (Rog), najboljši Savčan pa je bil Tadej Valjavec na petem mestu. Pri starejših mladincih je zmagal Luka Kruh (HIT), Savčana Uroš Silar in Beno Korenjak pa sta bila četrti in peti. Med mlajšimi mladinci je zmagal Matevž Šoštarič (Krka), najboljši Savčan pa je bil Anton Meglic na četrtem mestu. • VS. NOGOMET ZMAGA IN PORAZ Kranj, 9. aprila - Ker je bila tekma druge lige med Šentjurjem in Naklom šele včeraj popoldne, izid do priprave časopisa za tisk ni bil znan. V tretji ligi zahod pa je Triglav Creina v gosteh s 3 : 1 premagala Litijo, Visočani pa so v novem mestu zgubili z Elanom 3 : 0. Na lestvici vodijo Goriške opekarne. • J.K. MALI NOGOMET ALJAZEVCI MED OSMIMI Kranj, 2. aprila - Nogometaši z osnovne šole Jakoba Aljaža v Kranju so prvaki Kranja in Gorenjske. Zmagali so tudi na turnirju v Črnomlju in se uvrstili med osem najboljših v državi. To je lep uspeh Aljaževcev, ki so v gorenjskem finalu premagali nogometaše z osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke. Na Aljaževi in Čopovi osnovni šoli je nogomet dobro razvit, večina teh dečkov pa vadi v NK Triglav Creina. NOVA ZMAGA ZA MARMOR Škofja Loka, 7. aprila - Minuli petek je bil odigran 17. krog državne malonogometne lige. V dvorani Poden je ekipa Alples LP Sportfit gostila Interier MF in izgubila 5:10 (3:6). Kljub temu da so bili gostje na tekmi le s petimi igralci (brez menjav), jim je z borbeno igro in zlasti razpoloženim Mladenom Nemcem uspelo visoko zmagati. Novo pomembno zmago v boju za končno tretje mesto pa si je v petek doma priigrala ekipa Marmor Hotavlje, ki je Poetovijo Tok tok premagala 12:4 (1:2). Ločani so sicer začeli slabo, vendar pa so v drugem delu igre zasuli gol Ptujčanov in zasluzeno zmagali. V petek ekipa Marmorja gostuje pri Šanpier hlapih, Alples pa pri Poetoviji. • D. Rupar LOKOSTRELSTVO IZJEMNO DOŽIVETJE V LAS VEGASU Kranj, 9. aprila - Pred kratkim je bil v Las Vegasu v ZDA organiziran največji dvoranski lokostrelski turnir na svetu, ki so se ga udeležili tudi nekateri slovenski lokostrelci. Med njimi je bil tudi Robert Levstek iz Bistrice pri Tržiču, s katerim smo naredili kratek, a zanimiv pogovor tudi za naš časopis. Bi se lahko nekoliko predstavili, s katero vrsto lokostrelstva se ukvarjate? "Doma sem iz Bistrice pri Tržiču, sem član Gorenjskega lokostrelskega kluba Tržič, z lokostrelstvom pa se ukvarjam tri leta in pol. Streljam z lokom vrste compound, v treh letih pa sem dosegel štiri državne rekorde na 18 in 25 metrov. Moje discipline so arrowhead, kjer so tarče postavljene po gozdu, najbolj pa me veselijo discipline FITA, razdalje 90, 70, 50 in 30 metrov, 900 krogov in dvoranska tekmovanja na 18. metrov." Lokostrelstvo je zadnje čase vse bolj priljubljen šport. Kako pa je z njim v Tržiču? "V Tržiču je od predlanskega novembra ustanovljen klub pod imenom GorenjskiTBkostrelski klub Tržič, včlanjenih je 25 lokostrelcev v starosti od 9 do 50 let. Lani smo uspešno organizirali prvo tekmo v arrowheadu 12 x 12, kjer se strelja na 12 znanih in 12 neznanih razdalj, udeležba je bila mednarodna, saj je prišlo deset lokostrelcev iz Italije. Tudi letos bomo organizirali tekmo FITA arrovvhead 12 x 12, ki bo štela za slovenski pokal, pričakujemo pa tudi mednarodno udeležbo, saj bo tekma prijavljena za FITA značke (FITA je mednarodna lokostrelska organizacija). Tekma bo 18. maja z začetkom ob 9. uri v Retnjah pri Tržiču ob gostišču Smuk, kjer imamo tudi postavljene tarče za treniranje. Kdor bi se rad bolje seznanil s tem športom, naj se oglasi v gostišču Smuk in poišče katerega koli člana GLK Tržič. Veseli bomo novih članov, saj je ta šport v Tržiču šele v razvoju, čeprav smo lanski ekipni državni prvaki." Pred kratkim ste z nekaterimi drugimi slovenskimi lokostrelci nastopili na velikem dvoranskem turnirju v Las Vegasu. Kako je bilo? "V Las Vegas smo odpotovali 4. marca, nastopili pa smo na največjem dvoranskem turnirju na svetu. Da je res največji, pove že podatek, da se je na enem mestu zbralo kar 1231 tekmovalcev z vseh koncev sveta. V moji konkurenci je bilo 610 tekmovalcev, zasedel pa sem 306. mesto. Z rezultatom nisem zadovoljen, saj sem imel smolo, da se mi je na loku pokvaril nosilec puščice, lok pa sem lahko popravil šele zadnji dan tekmovanja. Tako mi je splavala po vodi želena uvrstitev med prvih 100, saj sem na uradnem treningu streljal rezultat 299 krogov od 300 možnih. Zadovoljen pa sem, da sem v disciplini flyght zasedel 2. mesto. V dvorani je bilo postavljenih 111 tarč in je tako naenkrat streljalo 222 tekmovalcev. Poskrbljeno je bilo tudi za občinstvo, saj so bile postavljene tri tribune in se je dalo dogajanje na prizorišču dobro spremljati. Hkrati s tekmovanjem je bil organiziran tudi velik sejem lokostrelske opreme, ki so se ga udeležila vsa znana imena proizvajalcev lokostrelske opreme iz ZDA. Sam streljam z lokom slovenske izdelave znamke VILOK. Prva dva dneva sem bil kar prava atrakcija, ker še niso videli tako pobarvanega loka, kot je moj. Na njem se namreč prelivajo barve, ki so značilne za znak ovna, to so rdeča, rumena, roža in vijoličasta, in tako so stekli med tamkajšnjimi lokostrelci zanimivi pogovori o vplivu barv na tekmovalca. Tekmovanje je bilo res edinstveno doživetje, toliko lokostrelcev in toliko raznovrstne lokostrelske opreme je pri nas nemogoče videti. Tuji proizvajalci lokostrelske opreme imajo svoje profesionalne tekmovalce, mi pa smo nastopili kot amaterji. V načrtu imam, da bi se skušal tega turnirja še enkrat udeležiti." Verjetno je taka pot v Ameriko precej draga. Kako ste si jo omogočili? "Pot na to tekmovanje so mi omogočili sponzorji s celotne Gorenjske, eden je tudi s Štajerskega, ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za vso finančno in materialno pomoč. Večji delež pa sem prispeval sam. Zahvaljujem pa se tudi članom LK Kranj, Članom KL Moste iz Ljubljane in članom GLK Tržič, ki so mi pomagali finančno in informativno, da sem se tega največjega dvoranskega turnirja na svetu lahko udeležil." M. Vozlič, foto T. Doki Mladi umetnostni drsalci bodo od jutri do nedelje sodelovali na tekmovanju Triglav Trophy JESENIŠKA PRIREDITEV SE HITRO UVELJAVLJA Pred petimi leti so na prvem tekmovanju Triglav Trophv v Podmežakli nastopali mladi tekmovalci M treh držav, letos pa je udeležbo najavilo kar 24 držav članic Mednarodne drsalne zveze Jesenice, 9. aprila - Nastop številnih tekmovalcev iz kar štiriindvajsetih držav je svojevrsten rekord za tekmovanje mladincev, mladink ter starejših pionirjev in pionirk, kar seveda pomeni, da se je v petih letih Triglav Trophv uveljavil tako pri nas kot v svetu. Tako je letos pričakovati izvrstne predstave posameznikov, največ možnosti za ekipno zmago pa imajo prav gotovo mladi umetnostni drsalci iz Japonske, Kanade, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Rusije in Češke, saj so te države prijavile svojo najkvalitetnejšo ekipo. Seveda bodo tudi naši umetnostni drsalci skušali dokazati, da v hudi mednarodni konkurenci stalno napredujejo in se po znanju in kvaliteti približujejo najboljšim na svetu. Tekmovanje Triglav Trophv je bilo prvič organizirano marca 1992. Zaradi nestabilnih razmer v naši državi so bili takrat organizatorji, Drsalni klub Jesenice, zadovoljni z udeležbo tekmovalcev iz treh držav. Še bolj pa so bili zadovoljni z dejstvom, da je bila ravno v tem času Zveza drsalnih športov Slovenije sprejeta v Mednarodno drsalno zvezo I.S.U. Že na drugem tekmovanju v Podmežakli marca 1993 so nastopili mladi drsalci iz dvanajstih držav, marca leta 1994 pa so Jeseničani gostili drsalne Mladi umetnostni drsalci bodo jutri in pojutrišnjem v hali Podmefakla opravili treninge, v petek od 11. do 16. ure bo tekmovanje najmlajših za Frienaship Cup, ob 16.30 bodo s kratkimi programi nastopile starejše pionirke, ob 19. uri pa bodo nastopili mladinci. V soboto dopoldne bo spet tekmovanje najmlajših, ob 12. uri bodo s kratkimi programi tekmovali starejši pionirji, ob 14. url pa starejše pionirke s prostim drsanjem. Ob 17. uri bo svečana otvoritev tekmovanja, sledili pa bodo' kratki programi mladink in prosto drsanje mladincev. V nedeljo dopoldne bodo tekmovanja najmlajših, ob 11. uri bodo nastopili starejši pionirji v prostem drsanju, ob 12. 30 bo prosto drsanje mladink, ob 17.30 pa bo revija najboljših in podelitev priznanj. upe iz štirinajstih držav. Najštevilnejša udeležba do letos je bila na četrtem tekmovanju Triglav Trophv, ko so k nam v goste prišli mladi iz kar enaindvajsetih držav, prvič pa so nastopili celo Kanadčani in Rusi. Vzorna organizacija tekmovanja in gostoljubnost pa sta vzrok, da se tekmovanje iz leta v leto bolj uveljavlja, in da te dni na Jesenicah pričakujejo najmočnejšo mednarodno udeležbo - tako po kvaliteti kot številu tekmovalcev in tekmo-vak. Tako so svoj prihod najavili iz kar štirindvajsetih držav, članic Mednarodne drsalne zveze: Andore, Armenije, Avstrije, Belorusije. Bolgarije, Kanade, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, finske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Mad-žarke, Izraela, Japonske, ODBOJKA DOBER ODPOR BLEJK Letošnji finale državnega prvenstva v ženski konkurenci se je rezultatsko sicer začel po napovedih mnogih strokovnjakov, samo dogajanje na igrišču pa napoveduje še ogorčen boj za naslov državnega prvaka. Odbojkarice Bank Austria Bled so potrdile, da se tudi letos zasluženo borijo za naslov prvakinj in so že na prvi tekmi krepko omajale samozvest odbojkaric Infond Branika. Domače odbojkarice so po trdem boju dobile tekmo s 3:1, že sami rezultati nizov (13, 11, 7, 12) pa povedo, da bi Blejke z malo sreče lahko že na prvi temi pripravile presenečenje, letošnje finale se igra na tri dobljene tekme in odbojkarice Bank Austria Bled bodo gotovo poskušale vse, da ob burni podpori svojih navijačev, jutri v sredo ob 18.30 v blejski telovadnici izenačijo rezultat na 1:1. BLEJCIV 1A, ŽIROVNIČANIV 1B Odbojkarji Minolte Bled so po iznenačeni tekmi, v kateri je gotovo odločala tudi njihova izkušenost premagali odlično mlado ekipo Fužinarja (3:0 (8,13, 14). S to zmago so si že zagotovili nastop v 1 A.DOL tudi v naslednji sezoni in povsem prevzeli vodilno pozicijo v razigravanju. Dokončno pa so potrdili obstanek v 1B DOL tudi odbojkarji Žirovnice. Sredi sezone praktično "odpisanim" Žirovničanom je uspelo tudi drugič premagati Črnuče (3:1 (7, 6, 10, 11) in si tako zagotoviti 2. mesto v PLAY-OUT-u. Odbojkarji Termo Lubnika so v derbiju po tekmi, ki je gotovo po kvaliteti prekašala mnogokatere prvoligaške tekme, izgubili tekmo z vodilnim Granit Preskrbo s 2:3 (-7, 14, 11, -8, -13). Škofjeločani so tako krog pred koncem na 3. mestu, ki ga imajo zagotovljenega že nekaj časa. Z zmago v Šentvidu 1.3 (-8,5, -8, -5) so si tudi Jeseničanke na stežaj odprle vrata v 1B. DOL. Na zadnji tekmi doma proti Mellaiu morajo dobiti samo dva niza, glede na "neporavnane račune" iz prvega dela prvenstva pa so cilji Jeseničank gotovo obrnjeni k zmagi. Rezultati 3. DOL - moški: Bovec : Bled II 1:3, Narodni dom : Bohinj 3:1, Pan Kovinar II : Žirovnica II 3:1, Črnuče II : Plamen 3:0, Astec Triglav : Kamnik II 3:0. Vrstni red: 1. Astec Triglav 42, 2. Bled II 36, 8. Bohinj 16, 11. Plamen 10, 12. Žirovnica II 8. V ženski konkurenci: Šentvid II : bled IT 3:2, Lango Šenčur : Nova Gorica II 3:1, Bohinj : Grupa Vital II 3:0, LIK Tilia : Mehanizmi Kropa 0:3. Blejke so izgubile vodilno pozicijo in so sedaj z istim številom točk kot vodilni Piran in 3. Lango Šenčur na 2. mestu. Bohinj je 4 (26 točk), Mehanizmi 6 (22). B. M. ODBOJKA NA BLEDU JUTRI SUPERFINALE Jutri, v sredo, 10. aprila, ob 18.30 uri bo 2. tekma superfinale BANK AVSTRIA BLED : INFOND BRANIK MARIBOR na Bledu, v telovadnici OŠ dr. J. Plemlja. Mehike, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, Turčije in Ukrajine. Lani so v tekmovanju ekip zmagali Japonci, pred Francozi in Čehi, ki so med favoriti tudi letos, tem pa se bodo pridružili še nekateri, saj mnoge najuspešnejše drsalne države prihajajo k nam z najmočnejšo mlado reprezentanco. Tako je pri mladincih pričakovati hud bolj za zmago med Eijem Ivvamotom iz Japonske, Nicolasom Beaudelinom iz Francije, Carlom des Rosier-sem iz Kanade, Eugenijem Kapituletsom iz Belorusije in Janom Fichtelmannom iz Nemčije. Našo državo bosta v tej konkurenci zastopala Janez Špoljar iz Celja in Andrej Gorkič iz DKK Stanko Blou-dek Ljubljana. Pri mladinkah so favoritinje Julia Sebesteven iz Madžarske, Jekatarina Golo- vatenko iz Estonije, Emile Canu iz Francije, Carmen Pop; pek iz Nemčije in Masavo Oisni iz Japonske. Slovenijo bosta v tej konkurenci zastopali Tina Svajger iz DKK Stanko Blou-dek in državna prvakinja meo mladinkami Alenka Zidar iz DK Jesenice. Tako pri pionirkah kot pri pionirjih je krog favoritov velik, Slovenijo pa bodo zastopali Gregor Ur bas iz DK Jesenice, Aleš Žunko iz DKK Olimpija, Anja Bratec iz DK Celje in Urška Kodrič iz DKK Olimpija* "Tekmovanje Triglav Trophv se je v mednarodni konkurenci močno uveljavilo, dobre organizacije in gostoljubnosti pa ne bi bilo brez podpore županov občine Jesenice dr. Božidarja Brudarja in občine Kranjska Gora Jožeta Kotnika, pa tudi brez pomoči številnih donator-jev in sponzorjev. Tekmovanje mladih umetnostnih drsalcev ima poleg tekmovalnih dosežkov za cilj tudi povezovanje mladih iz vsega sveta, zato bodo na tako imenovanem tekmovanju Friendship Cup v okviru Triglav Trophva nastopili tudi najmlajši tekmovalci iz petnajstih držav vsega sveta," je pred začetkom največje letošnje mednarodne prireditve v umetnostnem drsanju pri nas povedal predsednik organizacijskega odbora Jože Zidar, ki vse Gorenjce in ljubitelje drsanja te dni vabi v dvorano Podme-žakla. • VStanovnik KOŠARKA DIDAKTA V KVALIFIKACIJE ZA A2 Kljub praznikom so košarkarji in košarkarice odigrali redne kroge razigravanja. Pri ženskah so z zmago nad ekipo Celja ž« petič naslov državnih prvakinj osvojile košarkarice Jezice, pn moških pa je ekipa aktulanih državnih prvakov, Smelt Olimpu"8 visoko premagala Satex in še naprej vodi na lestvici v razigravanju za prvaka. Ekipa Triglava je v razigravanju za uvrstitev od 9. do 16. mesta z novim porazom proti Krki 66:78 (33:45) na zadnjem mestu, ekip3 Loka kave pa je z zmago 73:84 z Dallas Slivnico na 18. mestu-Tnglavam jutri gostuje pri Kraškem zidarju, Loka kava pa v domači dvorani na Podnu ob 20.30 uri gosti Koper. Z zmago 92:86 (38:43) nad ekipo Plime Prebolda se Je radovljiški Didakti uspelo uvrstiti na drugo mesto v B SKL 1{J bodo imeli v kvalifikacije za A2 ligo prednost domačega igrišča ot> morebitni tretji tekmi. • V.S., G.L HOKEJ SLOVENIJA TRM 35+ HQCKEY CLUB Slovenski hokejski veterani so tekmovali v Kanadi marca je bil v Torontu v Kanadi velik hokejski turnir IIHF ' CARHA, ki so se ga udeležili tudi slovenski hokejski v£;tcI??!0 Letos so na takem turnirju nastopali že ^četrtič (lani je b» tekmovanje pri nas na Bledu), nastopili pa*so v dveh starostni kategorijah 35 + in 45 +. Ekipe so bile razdeljene glede na PreJ*vJ.; rezultate, tako da so naši veterani nastopili v srednje moč" diviziji. Ekipa Slovenija 35 + je v svoji diviziji zasedla 7. mest . ekipa 45 + pa 9. mesto. Za mlajše veterane (na sliki) so nastopa': Drago Kopač, Vojko Rudolf, Toni Javh, Sandi Sendelbach, Ru°' Dolšak, Branko Golja, Miran Škof, Miha Grošelj, Bojan BeUc-Tone Matjašič, Slave Špende, Jure Prevc, Miran Capuder, M'ra Tehnovnik, Sandi Škraba, Igor Lampič, Dušan Ravnikar in Širno Vidmar za ekipo 45 + pa: Miloš Sluga, Bojan Kumar, Jože Trobe » Zvone Skrjanc, Janez Petrač, Stane Eržen, Marko Adlešič, Dra^0 Savič, Marjan Prusnik, Rajko Vnuk, Brane Smolej in Mar* Beguš. Kot so veterani povedali ob vrnitvi domov, je bil turn odlično organiziran. • V.S. TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA .t Radovljica, 9. aprila - Športni plezalni odsek RadovljicajJj organizator začetnega tečaja športnega plezanja. Začel se bo Jj aprila ob 19. uri v prostorih trgovine s plezalno opremo G - SP pri železniški in avtobusni postaji v Lescah (za trgovino Elg0/^ Uspešnejša sezona v 50-letni zgodovini SK Triglav MAGOVALI DOMA IN NA TUJEM ucarji skakalci so te dni zaključili sezono, ki je bila po zaslugi Primoža Peterke in Urbana ^ca spet ena boljših v zadnjih letih. , - —voiiivM, aprila - Za Mglav se je končala na-'*»ejŠa sezona v 50-letni . »rini kluba. Skakalci so nui v skokih 3 kolajne na Jh prvenstvih, Urban h7c bron na svetovnem stvu v poletih in naš h "LaJboH5i skakalcec Pii-P peterka s srebrom s H iT*1* m 1 e^'P° bron na i'oinskem svetovnem f e«stvu. Dosegel pa je tudi 1! *magi v svetovnem pokalu 1J k«>pico mest med najbolj-r Je tudi zmagovalec alps-P* Pokala, državni prvak na rfetrski skakalnici in najza-5'jSi za zmago moštva wva pri članih. j)La,leJ?šnii sezoni ie bilo za T*1 Cockte organizirano 31 70vanj vključno z državnimi nfvi. V pokalu so daleč g* uspeha imeli skakalci ki so bili najboljši v ^starostnih skupinah v "«ahh treh pa so osvojili }J. mesta. Trifut Tržič, Alpi-r411 in Ilirija pa so nanizali n° zmago. Med posar ,v 5 bili skakalci Trigl £f,neJši. Z osvojitvijo 8 po-ku" naslovov od 11 možnih, L40 osvojili skakalci Alpine fci?ega Pa Iliriia Center so še šest drugih mest fei. tretia mesta, v pokalu E? je točke dobilo 309 rožnikov iz 17 klubov. K? Pokal Cockte so osvoji-57, aIci Triglava, ki so zbrali p lc*k kar 3144 več od drugo % Primož Peterka uvrščene Ilirije Center, ki je zbrala 4713 toč, tretji so bdi skakalci Trifuc Tržiča z 2722 točkami, četrta Alpina Žiri 1893 točk, peti Velenje 1415 točk, šesti Stol Žirovnica 1405 točk, točke je osvojila še Planica na 12. mestu, zbrala pa je 143 točk. Rezultati posamezno: člani - 1. Jure Radelj 415 točk, 2. Damjan Fra s 319 toč, 3. Samo Kranjec (Triglav) 203 točke. Mladinci do 16 let: 1. Robert Kranjec 398 točk, 2. Primož Delavec 332 točke, 3. Uroš Peterka (vsi Triglav), 212 točk, 4. Anže Urevc (Stol Žirovnica 189 točk, 5. Samo-Lazar (Ilirija Center) 152 točk, 6. Milan Živic (Velenje) 148 točk. Dečki do 15 let: 1. Robert Kranjec 440 točk, 2. Uroš Peterka 362 točk, 3. Bine Norčič 224 točk, 4. Gašper Čavlovič (vsi Triglav) in Milan Živic (Velenje) 196 točk, 6. Marko Simic (Triglav) 190 točk. Dečki do 14 let: 1. Gašper Čavlovič 1% točk, 2. Marko Mlinar, (oba Alpina Žiri) 240 Šimic (oba Triglav) 190 točk, točk, 3. Matej Zupan (Triglav) 3. Primož Gostič (Ilirija Center) 155 točk, 4. Jaka Oblka (Alpina 163 točk, 4. Miha Albreht Žiri) 140 točk, 5. Jure Šinkovec (Alpina Žiri) 100 točk, 5. Blaž (Ilirija Center) 129 točk, 6. Bilban (Dolomiti) 84 toč, 6. Mario Lamešič (Velenje) 108 Matic Zelnik (Triglav) 53 točk. točk. Dečki do 13 let: 1. Gašper Čavlovič 350 točk, 2. Matic Zelnik (oba Triglav) 320 točk, 3. Uroš Vrhovec (Ilirija Center) 245 točk, 4. Anže Brankovič (Triglav) 174 točk, 5. Janez Rukše (Ilirija Center) 166 Urban Franc Dečki do 10 let: 1. Jaka Oblka (Alpina Žiri) 140 točk, 2. Zvonko Kordež (Triglav) 71 točk, 3. Mitja Oranič (Trifix Tržič) 60 toč, 4. Sašo Trpin (Stol Žirovnica) 58 točk, 5. Letošnji Podarim- dobim se izteka NAJLEPŠE NAGRADE ŠE ČAKAJO Letošnja akcija Podarim-dobim je malce drugačna kot v zadnjih letih, predvsem pa kartic za žrebanje ni bilo moč kupiti drugje kot na pošti in prek naročil po telefonu. Čeprav akcija še nT končana (zadnje žrebanje bo 21. aprila), pa je že jasno, da je prodaja srečk manjša kot v zadnjih letih. In kaj o njej pravijo naši sogovorniki? Vika Potočnik: "Kot vsako leto sem tudi letos kupila pet, šest kartic Podarim, dobim. Seveda so pri tem Eomembni tudi uspehi naših športni-ov. Drugače pa sem z akcijo zadovoljna, mislim, da se kar dobro obnese. Da se kartice dobijo samo na pošti, me ne moti. Saj ima vsak kdaj opravek na pošti, pa kartico kupi spotoma." Katja Štempihan "Letos pri nas nismo kupili nobene kartice. Prejšnja leta smo jih redno kupovali, a nismo imeli nobene sreče. Drugače pa mislim, da je kar v redu, če kartice prodajajo samo na poštah. Saj tako ah tako vsi hodimo tja." Veronika Kožuh: "Všeč mi je, da ves denar ne gre samo za smučarje, ampak tudi za ostale vrhunske športnike. Upam, da bo tako tudi ostalo. Z mami vedno naročiva komplet kartic, tako da me ne moti, če kartice prodajajo samo na poštah." S. Š., slike: T. D. R^^poilmeaE Gostlša (vsi Iliriia Center) 310 Jll^VKSviS Peter Žibert (Triglav) 33 točk, vojitvijo od 11 n 296 točk, 5. Matjaž Kladnik (Ilirija Center) 210 točk, 6. Robi Meglic (frifuc Tržič) 191 točk. Mladinci do 18 let: 1. Primož Peterka (Triglav) 380 točk, 2. Peter Žontar (Dolomiti) 320 točk, 3. Jaka Grosar 306 točka, 4. Matej Hribar 230točk, 5. Matiaj Stegnar (vsi Trifir. Tržič) 222 točk, 6. Robert točk. Dečki do 12 let 1. Matic Zelnik 230 točk, 2. Anže Brankovič (oba Triglav) 174 točk, 3. Robi Klemenčič (Alpina Žiri) 147 točk, 4. Marko Perše (Velenje) 129 točk, 5. Jan Tomazin (Trifix Tržič) 92 točk, 6. Marcel Klemenčič (Velenje) 63 točk. Dečki do 11 let: 1. Jure Kumer 280 točk, 2. Gašper točk. Dečki do 9 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav) 250 točk, 2. Sašo Trpin (Stol Žirovnica) 220 točk, 3. Domen Ropret (Trifix Tržič) 210 točk, 4. Likar Sebastijan (Mislinja) in Nejc Frank (Štol Žirovnica) 121 točk, 6. Črt Košir (Trifix Tržič) 120 točk. Zbral in izračunal: Janez Bešter RAFTING NpBOTO ZAČETEK TEKEM ZA DP ,Soboto se bo na reki Krki začelo letošnje DP v raftingu, ld fy*UDaj štelo 11 tekem (8 spustov in 3 slalome). ^ob drzavne$a prvaka brani ekipa Bobrov (Ljubljana), ki NovSf**tU(** ecuna slovenska ekipa, ki ima status aktualnega vnega prvaka (svetovni prvaki so tudi leski paraskiisti, VH7 131111 se rezultati posameznikov na koncu le seštejejo). ^ *et°šnjem sklopu tekem za DP bodo prvič podelifi tri i«« e državnih prvakov: posebej v spustu in slalomu, kar tvjunalveč tudi v kombinaciji. Na vsaki tekmi dobi točke : o j Petnajst ekip in rezultati se enostavno seštevajo. Ned .orenJskih ekip se bodo letošnjih tekem za DP udeležile m Ugledni« • ^Iftim^' ^f"1114 Radovljica (na nekaterih tekmah z dvema Bled, Alter šport Podnart, Sotočje Goran tavrencak .Extren»e Bled, Aiter Šport k. 'J'ca in morebiti tudi Brzica Tržič. Država in šport VEČ ŠPORTNE VZGOJE V ŠOLE Ljubljana, 31. marca - Ministrstvo za šolstvo in šport je finančno podprlo delo v devetnajstih osnovnih šolah, ki imajo organizirane športne oddelke. S petimi slovenskimi gimnazijami so podpisali osemletno pogodbo o financiranju športnih oddelkov za mlade nadarjene športnike, Id želijo biti uspešni tako na športnem kot na šolskem področju. Da bi poudarili športne vzgoje med mladimi, so se na ministrstvu odločili omogočiti uvedbo tretje šolske ure za slovenske sedmošolce in osmošolce. Ti imajo v rednem predmetniku le dve uri športne vzgoje tedensko. Da bi populaciji, ki potrebuje zaradi svojih razvojnih značilnosti več ustreznih gibalnih spodbud, ponudili standard, ki ga dosegajo ostali osnovnošolci in srednješolci, so se odločili, da v šolah, ki imajo ustrezne materialne in kadrovske pogoje in so pripravile zanimive [)rograme, omogočijo uvedb dodatne ure. V letošnjem šolskem etu tako financirajo delo športnega pedagoga v devetinpetdesetih izbranih šolah. Sicer pa na ministrstvu poudarjajo tudi pomen šolskih športnih tekmovanj, ki so pomemben in nepogrešljiv del športne vzgoje. M.A. PODARIM DOBIM PODARIM DOBIM od 1. PODARIM DOBIM 4.1996 do vključno 5. 4.1996: NAGRADA KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA PRALNI STROJ IBERNA VRTNA KOSILNICA AL-K0 POMIVALNI STROJ IBERNA GORSKO K0L0 UNIVEGA KOMPLET PNEVMATIK RAPIDEX R2 Z DENARNO NAGRADO V ZNESKU 2,271.068,00 SIT ZA NAKUP AVTOMOBILA PO ŽEUI 250 g PERSILA V ČISTEM ZLATU Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri P0DA-RIM-D0BIM na naslovu: športna lotehja, d.d., Parmova 33,1000 Ljubljana in na telefonu številka: (061) 315-925, vsak delovni dan med B. in 14. uro. DATUM ŠTEV. KARTICE 1.4.96 314075 2.4.96 429169 3.4.96 873355 4.4.96 410289 5.4.96 809555 5.4.96 811360 5.4.96 889483 KEGLJANJE MLADI KEGLJAVCI TRIGLAVA PO POTI STAREJŠIH Na kegljišču v Črnomlju so 23. in 24. marca potekali zaključni boji mladinskih ekip za naslov državnih prvakov. Kegljavci kranjskega Triglava so se predstavili z dvema ekipama. Prva ekipa je osvojila 3. mesto in s tem bronasto medaljo, za ekipo so nastopali Matija in Primož Dežman, Boštjan in Tomaž Žvanut ter Dejan Zaje. Druga ekipa je osvojila 12. mesto. V soboto in nedeljo, 30. in 31. marca 1996 pa je na kegljišču v Ankaranu in Izoli potekalo mladinsko državno prvenstvo v dvojicah. Nastopilo je 34 dvojic iz vse Slovenije, kar je tudi rekord po številu nastopajočih. Mladi Triglavani so po odlični igri dvojice bratov Boštjana in Tomaža Žvanuta osvojili odlično 2. mesto, uspešno pa je nastopila tudi dvojica bratov Matije in Primoža Dežmana in osvojila nehvaležno 4. mesto. Janez Lužan kom ste takrat veslali v četvercu? PotnŽ5 ači četverca so bili takrat Se Jure K»flk' Joie Berc in danes ie Pokoini Marko fie£ • MMva s Potočnikom sva bila mlajša, od,Z m Mandič pa starejša. Naši rezultati so bili vClVn< smo Dili takrat najboljša jugoslo-Posadka. Na olimpiadi smo veslali °« siceršnjih rezultatov." »iii# primerni tudi vaši spomini na ,?»<*enske olimpiado? ^9 «* olimpiade se mi razen tega, da je bila fcJfo! prva m edina, na kateri sem bil kot ' trener sem bil M skoraivsen Hualu' ni nič Posebnega vtisnilo v spomin, bdi nenska olimpiada je bila zaznamovana boh»ti!?** Prvega primera terorizma nad bih i i Zato so se na vseh kasnejših olimpijs-Wif- zel° sPremenile varnostne razmere. Hop2ja. skroi za varnost se od iger do iger tbotp za Atl°nto napovedujejo neverjetno o/jJjr.^^nosme ukrepe. Po tekmovalni plati pa ^ato , • v Muenchnu ni bila posebej uspešna. itn0 ie le 5 te plati ne spominjam rad. Planirali ^nii- za katerega, kot se je izkazalo na Po "ttmo imeli nobene motnosti. Vzdušja "^o*"?*" m izraelske športnike neposredno ^*novuiyeli> ker smo ie prej odpotovali *&fJ9 bil torej ie takrat vodilni v *e* «f i oziroma takratnem jugoslovans- ^anHa U jnuenchenske olimpiade je nastopila *Qfnen- tekmovalna kriza, saj je prišlo do tePre7r 8eneracij. Starejši so odhajali in od *ihomen*9ntov sva ostala samo midva s Potoč-buoi; V Podobnem poloiaiu so se znašli tudi fi/ej Jftoslovanski klubi. Pred tem pa je bil iv°icihxtno naJboljši, posebno v četvercih in ^3 in i(tImo v min nastopili. Med letoma Ij^^^VoO pa je bil izredno uspešen osmerec, GORENJCI NA 0 LIM PISKIH IGRAH PIŠE; JOŽE KOŠNJEK Miloš JANŠA, veslač (Muenchen 1972) JEZEN NA LENOBO IN NEUMNOST Samo olimpiado ima Miloš Janša, doma s Sebenj pri Zasipu, blejski odvetnik in eden najuspešnejših veslaških trenerjev nasploh, v spominu predvsem kot dogodek, saj je bila njegova prva, v tekmovalnem smislu pa se je ne spominja rad. v katerem je zadnja leta veslalo tudi nekaj veslačev od drugod Kaj je bistvo veslaškega športa. Velja za enega najbolj garaških. S katerim drugim športom bi ga lahko primerjali? "Vsak šport, s katerim se ukvarjaš intenzivno, postane garaški Glavni značilnosti veslanja sta dvokilometrska proga in šest do sedemminutni čas veslanja. Časovno ga je mogoče enačiti s tekmo na srednje proge ali plavanjem na 400 ali 800 metrov. Odločilna sta vzdriljivost in moč. Vzdriljivost je pomembna pri vsakem športu, element moči pa je pri veslanju na primer pomembnejši kot pri teku na smučeh. Če pa bi tudi tekači na smučeh tekli šest ali sedem minut, bi bila podobnost veslanja in teka na smučeh večja. Šport opredeljuje čas trajanja in takrat mora dati človek vse od sebe. Veslanje je torej šport, najbolj primerljiv z atletiko, plavanjem in tekom na smučeh." Veslači ste veliki. Je velikost tako pomembna? "Velikost je zelo pomembna. V tem pogledu se blitamo košarkarjem in odbojkarjem. Minimum je 180 centimetrov. Doliina zavesljaja je bistvena in jo višja hitrost veslanja ne more nadomestiti." Sedaj ste uspešen trener, čeprav je vaša izobrazba povsem drugačna. Ste pravnik oziroma odvetnik. Nekaj trenerskih znanj je bilo le treba dobiti. "Posebne trenerske izobrazbe nimam. Pomagam si s prakso in literaturo. Nekaj mi jo je iz Kanade poslal Peter Klavora, nekaj splošne pa sem zbiral sam Posebej sistematično sem zbiral veslaško literaturo. Precej pomaga tudi praksa Od leta 1981 se redno udeležujem mednarodnih trenerskih seminarjev. Trajajo tri ali štiri dni, vendar so intenzivni. V dvajsetih letih trenerskega dela sem spoznal, da specialna izobrazba sploh ni odločimo." Kakšne vrste trener ste: strog, popustljiv, tih, prijateljski, glasen...? "Vsakega je nekaj. V najbolj splošnem smislu sem vzgojitelj, včasih pa tudi strog komandant. Včasih je treba biti tudi tak. V tem oziru samega sebe še nisem analiziral. Mislim, da sem srednje strog in kdaj, čeprav nerad, tudi zavpijem. Najbolj me razdratita lenoba in neumnost. Boj z njima ni nikoli končan. Pri treniranju mlajših se skušam postaviti v vlogo učitelja, pri starejših pa je odnos prijateljski, čeprav ne pristajam na izenačevanje, saj sem, če te drugega ne, starejši od njih." Je sedanja blejska veslaška generacija ie dala vrhunec? "To je teiko reči, saj so v bistvu med mojimi fanti kar štiri generacije. V prvi, najstarejši, je Milan Janša, v drugi pa Sadik Mujkič. Milan in Sadik sta med vsemi največ skusila. Jani Klemenčič, Iztok Čop in Denis Žvegelj so tretja generacija, Luka Špik pa najmlajša, četrta. Pred njim je še vsa kariera, Jani, Iztok in Denis pa so po moje sredi kariere. Vsi so vrhunski tekmovalci." Je tolikšno število dovolj, da bo Bled obdrial primat v veslanju? "Toliko vrhunskih tekmovalcev za eno panogo, posebej pa za en klub, je veliko. V nobenem drugem športu na drlavni ravni ni več tekmovalcev v vrhu kot pri veslanju. Tudi pri smučanju jih ni nikoli več kot šest. Že leta se vrtimo v tem krogu, kije obvladljiv po trenerski in tudi finančni plati. To ne pomeni, da ne moremo iti preko te meje. Tudi manj kakovostnih veslačev smo ie imeli, vendar nikoli tako malo, da bi bila kakovost veslanja ogrotena. Mogoče bo po olimpiadi osip, vendar mislim, da ne bomo padli pod kritično mejo." Samouprava z berglami Jože Košnje Je, novinar Kadar se na slulbo za reformo lokalne samouprave pri vladi in na za to pristojnega ministra mag. Boštjana Kovačiča začenjajo zgrinjati kritike, je odgovor najpogosteje pribliino takšen: bodimo vendarle realisti, saj se dve reformi hkrati, reforma lokalne samouprave in reforma državne uprave, za kar smo se odločili kot redka država, ne moreta speljati brez problemov. Pustimo občinam živeti. Z zakoni je nemogoče do potankosti predpisati tehnologijo vladanja, saj bi v nekaterih občinah želeli, da jim država predpiše vse, do zadnje vejice, drugje pa je že najmanjši vpliv iz Ljubljane smrtni greh. Sploh pa je trajala evropska reforma lokalne samouprave od 6 do 8 let inj>ri nas čas ne bo krajši. Torej se bomo, če smo na vseh področjih "evropejci", z lokalno samoupravo ubadali še nekaj let. Tudi hudo vroče bo še, saj se nekaterih stvari, recimo oblikovanja pokrajin kot druge stopnje lokalne samouprave, še lotili nismo. Zakon o pokrajinah gre sedaj v proceduro. Ponovno bodo prebujeni duhovi in strahovi bivših okrajev in regij, ne glede, ali upravičeno ali ne, in spet bodo glasni tam, kjer bodo hoteli biti za vsako ceno neko središče in nova oblast. V takšnem vzdušju bo težaven racionalen dogovor in - zakon. Ustava pa zapoveduje, da se pokrajine ustanovijo z zakonom. Zakon o mestnih občinah, ki ga je dal v proceduro poslanec Igor Bavčar, je še pred začetkom razprave te obudil nekatere strahove pred nekimi novimi centralami na relaciji med državo in občino. Takrat, ko smo zakonodajo sprejemali, smo zato, da so bile stvari sprejete, marsikje zamiiali in pristali na površnost in zakonske praznine. Lokalna samouprava zato danes šepa in si mora pomagati z bergl-jami, kdaj pa še te ne pomagajo. V Kranju se ie vnela prava vojna med občino in državno upravo. Tudi v jeseniškem občinskem poslopju so enega od uradov prestavili kar na hodnik. V Radovljici morajo drtavni uradniki na teren z najetimi vozili, ker svojih nimajo, do hudih ob-činskodržavnih vojn pa prihaja ali so napovedane tudi v drugih občinah. Kadar so na obeh straneh srboriteii, se sporazumevanju slabo piše. Verjetno bo imelo takšno vojskovanje dolgoročnejše posledice za normalno tivl-jenje in razvoj v občini. Zamere in ialitve so huda reč. Teiko se pozabijo in če ie drugo zadoščenje ne bo mogoče, bo denarno. Driav-nemu uradniku, posebno če je nekoliko višjega ranga, ni teiko reči: temu in temu pa driavnega denarja pač ne Tudi gnusnih prvoaprilskih šal. Pri naših zahtevah zadevamo na predstavnike oblasti, ki so z nami brezkompromisni zato, ker gledajo na nas kot na maloštevilno volilno telo, razkrivajo pa, da jim je malo ali nič mar za zahtevnost našega poklica in za našo skrb za dobro zdravstveno varstvo. Tisti, ki danes odrekajo pravice nam, jih bodo jutri na enak brezobziren način tudi Vam. Če bomo zdravniki popustili sedaj, nam bodo vzeli še tisto, česar se jim doslej ni kozla, in to na škodo bolnih ljudi! Na to opozarjamo, ker se zavedamo, da je zdrava dria-va le tista, ki zna poskrbeti za zdravje svojih driavljanov. Podpisniki: Drago Bajt, Janez Bernik, Andrej Bučar, Drago Demšar, Niko Grafenauer, Drago Jančar, Mišo Jezernik, Lojze Lebič, Katja Levstik, Mira Miladi-noviČ • Zalaznik, Jože Snoj, Rudi Šeligo, Dane Zaje, Tomaž Zalaznik. Kako so me bomo dali! Tudi če gre na primer za modernizacijo ne- posrečilo vzeti - našo moralno varnega kriiišča, v katerem te moč. Razumite nas, dragi naši w\p\\n\i SCdt leta umirajo ljudje. V tem bolniki, in bodite z nami, kot "™J,; oziru so veliko na boljšem občine, kjer se znajo zmeniti in kjer so spoznali, da je zakon treba spoštovati, uresničevanje pa zadeva predvsem razumnost ljudi. Prav neverjetno je, da se ob medijsko razbobnanih občinah, iupa-nih in uradih za nekatere manjše in tudi večje sploh ne sliši, vsaj v slabem pomenu ne. Razlog je zagotovo tudi v (n 7AraVn drffivn smo doslej in bomo poslej Vami mi. Za stavkovni odbor FIDES-a: Inštitut za pljučne bolezni in tbc Golnik dr. Igor Drinovec Za zdravnike tem, da na oblasti ni prenapetih in vase zaverovanih politikov, ki so se pripravljeni za oslovo senco obgristi do krvi. Te občine bodo imele dolgoročno od nove lokalne samou- Skrb za človekovo zdravje je temeljno etično in s tem tudi civilizacijsko kulturno vprašanje. Druibeni sistem, ki tega ne upošteva ali to prave korist in mnogo več, kot P™™™^™ P_° ^oveški meri bi imele sicer. Nekaj se bo zanesljivo zgodilo. O lokalni samoupravi se bomo gotovo še prepirali. PREJELI SMO Spoštovani bolniki Zaradi prekinjenih pogajanj in podaljševanja stavke, ki povzroča, da moramo prenaročati Vaše preglede, smo zdravniki v strahotni človeški stiski. Verjemite, da nam naš poklic pomeni v tivljenju vse. S stavko hočemo opozoriti na nemogoče 57 razmere, ki vladajo v zdravstvu. Naše plače so samo vrh ledene gore. Zdravniki smo zaradi svoje zavezanosti Vam bolnikom in zdravniški etiki doslej stali ob robu vseh druibenih dogajanj. Le tako smo lahko, kolikor je bilo v naši moči, neokrnjeno opravljali svoje poslanstvo. To ste, upamo, morali občutiti vsi. Rešili smo veliko človeških tivljenj, olajšali veliko trpljenja Vam bolnikom, prebedeli ob Vas premnoge noči, nedelje in praznike in Vam tako utrjevali občutek varnosti in medčloveškega zaupanja. Kljub temu v času naše stavke nekateri mediji pristransko prikazujejo njen moralni smisel, šli so celo tako daleč, da intimno človeško nesrečo izrabljajo za gonjo proti nam zdravnikom, in se norčujejo iz Vas v obliki Zdravniki so nas s svojo stavko opozorili prav na to nihilistično uglašenost naše driavne oblasti. Materialno in moralno podcenjevanje poklica zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, ki se kate v tem, da pri nas zdravstvo ne more ustrezno opravljati svojih zapriseienih doltnosti do bolnikov, nazorno izraia ta odnos. Kapitalsko stremuški liber-alistiČni eliti je iivljenje posameznika očitno drobit. Zdravstena in socialna zakonodaja je odraz te cinične mentalitete. Vladno namerno zavlačevanje pogajanj s stavkajočimi dela iz zdravnikov grešnega Oglašam se v zadevi, v katero sem vpleten, za njen razplet pa sem izvedel v Gorenjskem glasu, 29. marca 1996. V članku Štefana Žar-gija, ki poroča o 15. seji občinskega svet v Žireh. V okvirčku prinaša novico, da so izbrali grb občine. In glej: "Ko so na sami seji odprli ovojnice s šiframi avtorjev, se je pokazalo, da je avtor osnutka svetnik Viljem Er-ien." Kako lepo! Prelepo, da bi drialo. Srečen konec, ki sodi v kak ameriški film, pri nas bo treba pa še kaj dodati. Ko sem prebral tri dni staro novico, se je v meni v hipu odvrtel cel film, ki ga je navila ta reč in v istem hipu se mi je posvetilo, da v tej igri nekaj ne š tirna. Jaz (in še kdo) pa sem v njej nastopil kot statist, ki premika kulise, zaradi katerih se zdi dogajanje bolj skrivnostno in konec tembolj presenetljiv. - A pojdimo lepo po vrsti. Lani spomladi je tirovski občinski svet imenoval komisijo, ki naj pripravi osnutek natečaja za občinski "grb/znak". To je bila formulacija, s katero smo sprva soglašali vsi trije člani komisije: Viljem Erten, absolvent arhitekture, Stane Kosmač, akademski slikar in podpisani, profesor filozofije in sociologije. Potem je bilo poletje in je vse obstalo. Jeseni, ko sem ie mislil, da iz vsega skupaj ne bo nič, seje i svetnik Erten, od občinskega A» sveta pooblaščeni nosilec te pobude, spet oglasil in iz rokava potegnil nov adut Medtem se je namreč sezna- L. nil z g. Valtom JurečiČem, r predsednikom Slovenskega grboslovnega društva. S človekom, ki je v teh rečen poklican in izvoljen. In ta trdi, da je tisto pravo grb i" L ne znak. S Kosmačem sva L vztrajala pri formulaciji "gr" L in/ali znak". Zakaj? Zato, ker L je grb star in konservativna l forma, znak pa moderna, razpišeš obe, daš motnosti vsem oblikovalcem, tako tis-L tim, ki so po osebnem okusuL in občutju nagnjeni k starimi oblikam, kot tistim, ki s* L nagibajo k novim. Občinski svet je nato kljub temu Čw{ znak in razpisan je - m grb. Sprejeta je bila poliW» odločitev, ki je zamejila < kanalizirala vse nadaljnje a gtXTako so bili "modernisti ne da bi se tega zavedali, m vnaprej izločeni iz igre. ^ .! °' zelo, se je pokazalo ti dne, ko se je sestala im)*. povsem okrnjeni zasea Manjkala sta ključnaj^ bil samo domačin Tomai magister oblikovanja " vizui\i" n dr:,St h t ( H •jevanje s 24. strani! |fr«a... Bila je iirija, ki je za grb izbrala tir (In ln*verna). Prašiča je pa gledala. \Ted nami se je znašel men kup prispelih predlo-f Bilo jih je kar 51! Tako J toto iirirali od treh po-f'ane do enajstih zvečer. Pri Pier nas je ves čas obletaval ? roj občinskih svetnikov iz ^fojoče koalicije, med njimi •*.,*cn> ki je bil (kakšno Čepele!) najbolj brenčeč. °^iJdurečič si ^e vzel prvo iS« tiofjr i!n sam°zavestno ra-!f„7 .*«/ je/ni grb. Nato so M ,ZaPirale ovojnice. Njega je se 1 p v fla Sam° barvna rešitev isk\ks* P°znavalec, kakršen m\J,0r*o je, je ie na prvi ^ odločil: to bi lahko 4ft fela vrsta rešitev, ki so 0 ^ mi to p° ne- Tako ie J L?ela vrsta rešitev, ki so do^°blikovalsko zelo lepe, tiov*r mso drezale grbo- "' %ut£ merilom- In ker ie el%dil dodati. Nemo sva H d 4 t* d i* k aikcija razpisa taka, da se Sro, nisva imela z Zorja- hdLmasakru> ki 8° Je nad «/ » , osnutki uprizar-hL Jurečič Kaj nama je klj>a. ostalo? Zdaj sicer - "krm ]: ko sva videla, kako ^kZna )e iirija, bi morala tJ> nfe- vstati in Povedati, da mJ ne moreva sodelovati. hsni° Se' ko nas bo več- No> Ena* nf liubo Je treba Nrv t- so bile lePe tudi v nf ff so kljub temu prišle \ra° }i izbon In vse tri te aJene. Meni so se tistega L "nega večera vse tri "še >Padle... J Vendar - ne zamerite - se ■4XH ko vidim, kako se je vse 'CPa;' odvijalo in kdo je fifrpizbrani, ne morem zne-V& °Dčutka, kako čudno je mi° Vue skuPaj povezano. Je dC° utirano"? Tudi če je oC,° res le naključje, je bil Mta m Potek dogodkov moč-iti^i.vPrašljiv, od razpisa do Jo ire- Sva bila z Zorjanovo vcfp statista, ki sta driala kliso. spričo katere se tej ■d ne bi Preveč očitno k*10 v njeno osramje? Ne, H metri obt°žuJem, nimam hni dokazov, izpovedu- fc*tiVVO;' občutek> kije slab Ko 'Ze nekaj dni ne da miru. b, em ga izpovedal nekater- bitrda>nCem' so mi v rtjem E* Oglašam se torej *HvpŽato' da Priznam, kako h Dri S6m bil' v dobri volji, %JPomorem k pomembni kiv" ln zato, da ne bi ob ' cu izpadel še bedak. hi V se. \}e morem sprijaz-mUg j?™1!!'0' da smo člani r m cela mnoiica obliko-■Nv (bilo jih za pol stot-mh v tej zadevi sodelovali P Žrtvovali dragoceni čas R»o zato, da bi početju fj« dveh gospodov bridria-f demokratično fasado. L zaveza Eržen - Jurečič (in f^ara Se kdo) je opravila V?en, skoraj predrzen vzpon. pidar jo čaka še sestop, ki E? biti telji- zdaj je namreč M vrsti razstava vseh prispe-yf rjMtev v Galeriji Svobode >Afireh. Da mora biti, je ^'enij občinski svet sam. ca^stava naj pokale še >8e predloge, da bi lahko 3}vci sami presodili, ali so nhovi izbranci res izbrali h7° pravo. Meni se zdi, da i^S. Prej omenjenima sodnikoma, Heleni Zorjan in f anetu Kosmaču, sem to imanje pokaza/, preden sem r Poslal v objavo. Zagotovi-v **« mi, da delita moi in jfm trem skupni slab obču-p • Miha Nagi«, Žiri ^kaj naša hiša Glede na Vaš članek, v tako PJ enem časopisu "Gor-^kiglas" z dne 16. februar-iai996 na strani 7, bi Vam KQa.a obrazloži/a naš resni Jptaj, ker se osebno niste vasili pri nas. ko ste le slikali naš, res stari dom, a tem bolj ljubljeni dom, za katerega so se trtvovali skozi stoletja mnogi rodovi naših prednikov. Tudi mi vsi, sedanji lastniki, ielimo ta naš rojstni dom, ohraniti našim potomcem. Od kar je umrla naša dobra mama v starosti 83 let, 28. avgusta 1979, iivita brata Franc in Ciril res stalno v tej hiši, ki pa bi jo, kot je razvidno iz Vašega članka, najraje podrli. V nadaljnji premislek Vam sporočam sledeče: pred dnevi sta se oglasila pri nas dva člana tako imenovane krajevne skupnosti na zahtevo nekaj vaščanov in zahtevala od nas vseh podpise za dovoljenje za ureditev poti za pešce ob tem močnem cestnem zidu. Ne razumemo več načrtov teh mladih ljudi, zato se obračam na Vas za pomoč. Na ta način se bo naš dom, ie od velikega prometa začel podirati, kar pa mi vsi nikakor ne dopustimo. Saj bi bilo to nečloveško, ali ne iivimo v demokratični drtavi, ki hoče v evropsko skupnost. Da se bomo začeli spoštovati in ceniti delo naših prednikov. V tej hiši smo vedno Uveli pošteno, posebno ravno te dva brata sta bila vedno v pomoč vsem vaščanom, zraven svojega dela. Franc je obdeloval zemljo in hranil iivino, dokler ni opešal. Sedaj res ni več iivine v hlevu, ker bi po tem načrtu niti ne mogli več voziti okoli hiše do gospodarskega poslopja, za hišo pa je ob njenem zidu asfaltirana vaška pot, kjer ni prostora za navadni voz. Brat Ciril je bil zaposlen pri cestnem podjetju Škofja Loka kot cestar po Seliški dolini, pa tudi daleč naokoli po Sloveniji, še na Koroško je bil dvakrat poslan za več mesecev. Ostali čas sta vedno oba pomagala vaščanom (medtem ko je bilo za doma in polje vedno dosti dela) betonirat, da so čimprej prišli do novih domov, vozil je drva in butare iz gozda ljudem, ki niso imeli prevoznih sredstev, šel je za pogrebca na drugi konec vasi, kjer ni bilo med sosedi dovolj moških. Nikdar ni odrekel pomoči. Ko pa v selški fari ni grobarja, mora iti tudi jamo skopat, pravi, saj jo eden mora. Toliko v vednost, da boste mogoče drugače razumeli naš poloiaj. Nam naš dom pomeni vse na svetu. Želimo samo v miru preiiveti ta čas, kolikor ga imamo še podarjenega od Boga. To kar sem napisala, je vse resnica, nikakor pa nočemo kogar ialiti, ker so nas tako učili, da je naša dolinost vsakemu in povsod pomagati. Braniti sebe in našo lastnino, je pa naša pravica. Za vse, kar sem napisala, odgovarjam, in lahko po svojem mnenju objavite v lepem smislu v "Gorenjskem glasu" za veliko noč. Vas hvaleino pozdravljamo! Rodbina Pogačnik, Dolenja vas 42, Selca Bohinjska občina bo šla na boben -Jaka in podobni, pridite vendar Prvo aprilski Gorenjski glas Ljudska republika Gorenjska dokazuje, da ne more mimo nas Bohinjcev. V osrednjem driavnem glasilu namenja veliko pozornost nam in naši občini. Driavljanom Gorenjske je potrebno povedati, da smo Bohinjci večinoma skromni in pošteni ljudje. Radi se pošalimo, velikokrat tudi na svoj račun, kar dokazuje, da smo odprti ljudje. Zaradi neugodnih prometnih pove- zav pa se počutimo nekako odmaknjeni, odrinjeni in skoraj manjvredni. Zato smo včasih kar preveč občutljivi in se lahko zavoljo tega tudi razjezimo ter rečemo: "Ti pa men ne boš a/ne guncau!" Če tega nočeš razumeti, boš razumel, ko boš slišal: "Čaj, sez pon." Takrat pa bo ie prepozno. Bohinjsko občino spravi na boben lahko samo iupan s svojo upravo vred. On odgovarja za gospodarjenje v občini in tudi za zakonitost. Zakoni mu dajejo motnost, da svojo voljo uveljavi. Vsako odločitev občinskega sveta lahko zadrti in jo da ponovno v odločanje. Vendar pa tu nastopi problem z jajci in hlačami, ki so ga nekateri ie omenjali. Bohinjci imamo še največ teiav z drugimi, posebno s tistimi, ki so v novembru 1994 uradno dobili stalno naselitev v Bohinju. Vsi "kebri in keglni", ki se sedaj bojijo, da bo šla občina zaradi "demografskega" prispevka na boben, so za tak sklep tudi glasovali. Tako so prevzeli enako odgovornost kot predlagatelj sklepa (SKD). Prav tako z iupa-nom vred prevzemajo odgovornost za proračun občine za leto 1996. Ali je to prav ali ne, bodo presodili Bohinjci, saj je to njihov (naš) denar. Gorenjska naj poskrbi zase. Enkrat bomo tudi mi postavili vprašanje o driavnem proračunu, kajti tam je tudi naš denar. Napovedujete spravo med menoj in g. Cvetkom. Tu gre za drug problem. Med seboj naj se spravi starejša generacija, ne pa da še kar naprej proslavlja nekaj, kar nihče več ne razume. Na njihov račun nabirajo nekateri politične točke. Tisti, ki nasedajo, bodo izigrani. Delnice druibe Bistra ne mislim obdriati. Takoj ko jih dobim, jih bom podaril bodočim bohinjskim novorojenčkom (1399 delnic). S preostalo delnico bom podkupil sivolasega Cenčka Zlo-patnika, da bo objavil še kakšno mojo resnico. Npr., zakaj je občini ostalo neporabljenih 68 mio SIT in ostale stvari, ki so razvidne iz zaključnega računa proračuna občine Bohinj za leto 1995. Prav čudno, skoraj naključno, da so vsi Zlopatniki Gorenjske abstinirali prav na zadnji seji občinskega sveta (29. 3. 96), in da so to v prvoaprilskem Glasu ie v naprej napovedali. Običajno se sej sveta udeletujejo v polnem številu, tudi po pet naenkrat. Naj ponovim, na tej seji se je obravnaval zaključni račun in proračun za naslednje leto. Odsotnost Zlopatnikov me preveč ne skrbi, saj znajo poročati tudi o sejah, na katerih niso prisotni. Iz takih poročil pa je resnica še bolj vprašljiva. To pa je bil tudi glavni razlog mojega nepreklicnega odstopa z mesta urednika prvoa-prilskega GORENJSKEGA GLASA. Pa brez zamere in še kej napište. Boh. Bistrica, 1. 4.1996 Ivo J. Cundrič Samoprispevek -komunistična kraja (Gorenjski glas, 22. marca) Na strani Gorenjskega glasa v petek, 22. 3. 1996, pod rubriko Zrcalce zrcalce je bilo omenjeno, da je svetnik SKD Franc Arnolj iz občine Gorenja vas • Poljane pravi "čudak". Ker nepodpisani pisec blati našo stranko in to še mene osebno, sem mu dolian dati jasen odgovor. Bralci, ki ste prebrali ta članek, ste lahko spoznali, da se mnogi ne zavedajo, kaj pomeni demokracija. Kot kate, da odkritost še danes ni zaielena. SKD smo za korenite spremembe in pravičnejši jutri. S te poti ne nameravamo kreniti, zato v politiki dela ne bo nikoli zmanjkalo. Da pa sem eden od najboj zagovornešjih na tej poti, me pa ni sram povedati, zato tudi tako glasovanje. Imamo novo lokalno samoupravo, dela se pa se še po starem. Posebno pri postavki za dohodke dela organov občine. Da to ni res, me lahko prepriča samo tisti, ki mi bo dokazal, da ima nova občina lahko 10 milijonov materialnih stroškov. Ob zaključnem računu je bila ta vsota večja, kot ostali administrativni stroški s plačami. Da sem se razburil zaradi priklopa Bukovega Vrha naši občini, menim, da so se nekateri svetniki odpovedali 400-letni zgodovini, ki jo čutimo svetniki iz Poljan, ki nam jo je odvzela nova lokalna samouprava. Da je samoprispevek komunistična kraja, posebno še za izgradnjo poljanske osemletke. Šole je po ustavi dolina Zgraditi občina in driava, ker je tudi lastnik. Da so taki lokalni samoprispevki sramota tistim, ki so jih uvedli, ne pa tistim, ki jih ne plačujemo. Da pa sem oče številne druiine, pa bo drialo in da se sramotno vedem do tako nesmiselnih dol t nos ti glede plačevanja samoprispevka. K temu razmišljanju lahko dodam samo to, da je naša druiina prispevala lep delel do naše driave. Vsak otrok v vrtcu drlavo stane 19.000 SIT na mesec. Torej v štirih letih "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je ie 6. natis! Maria IVeben Zdravje iz Hožje 'orne Nasveti in izkušnja i zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je še vedno samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Nagradno žrebanje: med našimi naročniki bomo izžrebali 5 lepih praktičnih daril in 3 nagradna 5 ■ dnevna potovanja z avtobusom v RIM. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:................................ Ulica in hišna št................................ Kraj in poštna it............................... Založba MAVRICA, Gallusova % 63000 Celje, M/Fk 063/27-734 za sedem otrok znese več kot 6 milijonov. Žali to ni tudi lep samoprispevek druiine. Žena se je odpovedala sluibenemu mestu in s tem številnim bolniškim izostankom v slui-bi, ki so za naše gospodarstvo in skupnost veliko breme. Da o nadaljnji odgovornosti materinstva sploh ne govorimo. Pisca sem vesel, da me je izzval, srečen pa bi bil še bolj, če bi se podpisal. Samo resnica nas bo osvodobila, farizejstvo nikoli. Zato se slovenskemu narodu ne piše dobro. Za konec naj vam podarim tele verze: Zrcalce zrcale poglej, katera misel nam late povej! Vatno je, da se nekoga osramoti, da njegov duh ne bo prodoren, ker za resnico je uporen. Kdor se pod članek ne podpiše, temu se odgovornost zbriše. Franc Arnolj, Volča GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vuk dan od 19.00 do 23.00 ure ob n«d*l|ah od 9.00 do 14.00 ure ZAVOD PLANICA Rateče 22, Kranjska Gora razpisuje na podlagi 16. člena Statuta Zavoda Planica prosto delovno mesto DIREKTORJA javnega ZAVODA PLANICA Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - ima najmanj višjo izobrazbo, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - izkušnje za uspešno opravljanje vodstvenih oziroma vodilnih del, - znanje enega tujega jezika. Kandidat za direktorja zavoda mora hkrati z drugimi zahtevanimi potrdili predložiti svojo zamisel razvoja zavoda. Direktorja imenuje Svet Zavoda Planica za obdobje štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati naj pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s pisno zamislijo razvoja zavoda pošljejo na naslov: Zavod Planica, Rateče 22,4280 Kranjska Gora, v 15 dneh od objave razpisa s pripisom "RAZPIS ZA DIREKTORJA ZAVODA PLANICA". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od izteka roka za prijavo. NESREČE ledvodčan Mitja M. enajsta letošnja žrtev prometa ^Jočni trk v Gubinovem" križišču Gre za neslavno črno križišče cest Kranj-Brnik in Škofja Loka-Preddvor zunaj Kranja, ki se ga je prijelo ime po nekdanjem prometnem inšpektorju UNZ Kranj Gubini, ki je v njem umrl v prometni nesreči. Kdaj varnejše? Kranj, 9. aprila • Obe cesti, ki se križata na vzhodu Kranja, sta dokaj hitri, zlasti prednostna Kranj-Brnik tudi med najbolj obremenjenimi na Gorenjskem. Pred leti so na neprednostni pred križiščem sicer napravili skrajno nedolžne "ležeče policaje", ki pa so neučinkoviti. Predlogov, kako bi nevarno križišče naredili bolj varno, se je v minulih letih nabralo kar nekaj, bistvena pa sta dva; nekateri se ogrevajo za semaforje, drugi za rondo. Ob lanski semaforizaciji križišča v Britofu smo iz ust najodgovornejših ljudi v ministrstvu za promet in zveze slišali obljubo, da bo letos na vrsti rekonstrukcija t.i. Gubinovega križišča. Gradbenikov doslej še nismo opazili, verjetno bo morala biti še kakšna žrtev, preden se ga bodo res lotili. V nedeljo, 7. marca, ob Štirih zjutraj smo na Gorenjskem dobili že enajsto letošnjo žrtev prometa. 31-letni Marko O. iz Cerkelj je z avtom pripeljal od Čirč in v križišču zavijal levo na prednostno cesto proti Kranju. Takrat je iz kranjske smeri pravilno po svojem pasu pripeljal 27- letni Mitja M. iz Medvod. Vozili sta bočno trčili. Mitja M. je, vkleščen v avtu, na kraju nesreče umrl, povzročitelja Marka O. pa so lažje ranjenega odpeljali v Klinični center. Policisti so zahtevali odvzem telesnih tekočin za analizo, saj sumijo, da je vozil pod vplivom alkohola, poznajo ga tudi kot večkratnega kršitelja cestnopromet-nih predpisov. Slabost v predoru Sreča v nesreči pa bi lahko rekli za četrtkov večerni trk v Karavanškem predoru. 46-letnemu Christophu Mi-chaelu G. iz Berlina je med vožnjo z BMW nenadoma postalo slabo. Avto je začelo zanašati, sopotnica Dubravka Š. pa je prisebno potegnila ročno zavoro in skušala umakniti voznikovo nogo s stopalke za plin. Takrat je nasproti z audijem pripeljal 44-letni Zagrebčan Leo D., ki se je umaknil v levo, vendar sta se avtomobila kljub temu oplazila. Takrat je sopotnica v BMW uspela odmakniti voznikovo nogo s plina, avto se je ustavil 200 metrov naprej. Huje ranjenega voznika zdravijo v Kliničnem centru. • H. J. Slavko obtičal v Karavankah Poljče - V nedeljo je policijski helikopter odpeljal v dolino nepoškodovanega 22-letnega Slavka S. iz Polje, ki se je v Karavankah očitno zaplezal. Slavka S. so pogrešili v nedeljo. V reševalni akciji so sodelovali radovljiški gorski reševalci, policisti in domaČim, pomagali so tudi lavinski psi. Natančno so pregledali območje Karavank, zlasti proti Stolu, ki naj bi jih Slavko S. dobro poznal. Slavka so opazili okrog šestih popoldne. • H. J. Na srečo se je srečno izšlo Alkohol premagal fantiča Jesenice, 9. aprila - Zdravniki resda štrajkaj o, a ko pride najhujše in je treba ljudem pomagati, so kot pravi Hipokratovi učenci na svojem mestu. Tako je dežurna ekipa iz jeseniške bolnišnice, kot smo neuradno zvedeli, v petek uspela rešiti življenje štirinajstletnemu fantiču z blejskega konca. O dogodku se je prek vikenda na dolgo in široko govorilo po zgornjem koncu Gorenjske, uradne izjave o njem pa nam ni uspelo dobiti. Kolikor vemo, jo je fant komaj komaj odnesel, zdaj pa naj bi o posledicah svoje nepremišljenosti čil in zdrav že tuhtal doma. Na to, da je alkohol neprimerno bolj grozeča nadloga mladih kot trde droge, tako policisti kot socialni delavci in tudi gorenjska sodnica za mladoletnike opozarjajo že dolga leta. Res je, trde droge uničujejo mlada življenja, vendar le niso tako razširjene in dostopne, kot je alkohol. V ZDA, denimo, mladoletnik ne more kupiti alkohola niti v trgovini, kaj šele, da bi mu ga postregli v lokalih. Pri nas je oboje mogoče. Kdo je kriv? Gostinci, trgovci? Trgovci ne, ker pač nimajo pravice nobenega od otrok-kupcev spraševati, za koga je steklenica vina, ruma, likerja. Gostinci že bolj, kar jim zakon prepoveduje, da bi dajali alkohol mladoletnikom in že vidno okajenim gostom. Če se ne prepričajo, če jim je pomemben samo dobiček, vsekakor nosijo svoj del krivde. Najbolj kriva splošnemu pojavu pijančevanja pa je gotovo država. V zvezi s prodajo in strežbo alkoholnih pijač bi morala najprej uzakoniti strožja merila, nato pa poskrbeti tudi za nadzor nad njihovim uresničevanjem. A vse tako kaže, da gre tudi državi zgolj za zaslužek. Alkoholne pijače sodijo med najvišje obdavčeno blago, kam. potujejo prometni davki, pa se tudi dobro ve. Primer dečka, zastrupljenega z alkoholom, ki je na srečo preživel, naj bo zato predvsem v opozorilo mladini in staršem, če je že državi vseeno. • H. J. 'Kurir" Zdenko Šuker že prestaja zaporno kazen Mamila namesto pasje hrane frolk Okrožno sodišče v Kranju ga je obsodilo na dve leti zapora, višje sodišče v Ljubljani pa Je kazen znižalo na eno leto in štiri mesece, ki jo obsojenec že prestaja v KPD Dob. Kranj, 9. aprila - 27-letni hrvaški državljan Zdenko Šuker se je 1. oktobra lani s terenskim vozilom pripeljal iz Avstrije na mejni prehod Karavanke. Pri pregledu avtomobila je bila za prvim sedežem najdena škatla pasje hrane frolic, v njej pa je bilo skritih 390 tablet amfetamina, 200 pivnikov LSD ter manjša količina kokaina in konoplje. Senat okrožnega sodišča v Kranju je ugotovil, da je Šuker mamila prevzel v Amsterdamu in jih nameraval odpeljati neznanemu kupcu v Zagreb, torej ie imel Šuker v tem nedovoljenem poslu vlogo kurirja. Sodišče mu je zaradi kaznivega dejanja neu- f>ravičenega prometa z mami-i izreklo kazen dve leti zapora. Višje sodišče v Ljubljani je 15. februarja kazen omililo na leto in štiri messece zapora, ker je menilo, da je prvostopno sodišče pri odmeri kaznih razen obsojenčeve nekaznovanosti ter težkih družinskih in socialnih razmer premalo upoštevalo, da Zdenko šuker mamila ni kupil, niti ga ne bi S seje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj Brez pomoči staršev ni učinka Na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj so potrdili program aktivnosti za leto 1996, predvsem predstavniki vrtcev pa ob tem opozarjajo, da brez sodelovanja staršev njihove akcije niso dovolj učinkovite. Kranj, 8. aprila - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj spada med najdejavnejše v Sloveniji. Tudi zaradi njihovih preventivnih akcij, ki jih organizirajo skozi vse leto, je prometni davek v kranjski občini manjši kot sicer. Toda brez pomoči staršev, ki so otroku prvi vzor, je učinek njihovih akcij manjši, kot bi lahko bil. Največ pozornosti posvečajo prav najmlajšim, predšolskim m šolskim otrokom, saj v vrtcih in osnovnih Šolah organizirajo vrsto aktivnosti od učne ure o prometu, akcij varno kolo in gorskih Čelad do nakupa koles in pelerin. Vse to z namenom najmlajše čimprej in čimbolje pripraviti na varno vključevanje v promet. Dosedaj so otroke z avtobusom popeljali po Kranju in jim na ta način predstavljali promet, vendar so ugotovili, da so otroci med vožnjo pozorni na vse drugo, le na dogajanje v prometu ne. Zato so se dogovorili, da se bodo v prihodnje raje sprehodili po šolski okolici in na ta način spoznavali šolsko pot. Zdenka Janežič, predstavnica kranjskih vrtcev, se je svetu zahvalila za njihovo podporo pri prometni vzgoji najmlajših. Predvsem so veseli nakupa palerin, saj se morajo otroci gibati tudi v slabem vremenu, zato so te nujni del otroške garderobe. Poleg tekmovanja s kolesi svoje varovance vzgajajo tudi preko igric, sprehodov po mestu in drugim. Kot je dejala Janeži-čeva, vzgojitelji naredijo, kar morejo, toda starši so kot otrokov vzor najpomembnejši. Na žalost pa ugotavljajo, da najmlajši v vrtec pogosto pridejo kar sami. In če že drugače ne morejo staršev opozoriti na to napako, jim Janežičeva sporoča, da so po zakonu dolžni predšolskemu otroku priskrbeti spremstvo odrasle osebe. Pa čeprav je vrtec oddaljen le dvesto metrov. S. Šubic Sojenje Primožu Koširju se izteka Jutri končni govori Kranj, 9. aprila • Glavna obravnava proti 28-letnemu Primožu Koširju, obtoženemu umora svoje žene Mateje 4. avgusta 1994 v Blejskem jezeru, se je nadaljevala tudi večji del minulega tedna. V četrtek je petčlanski sodni senat, ki ga vodi sodnik Mitja Kozamernik, med drugimi zaslišal ljubljanska kriminalista, ki sta z obtožencem 14. septembra 1994 opravljala test s poligrafom (detektorjem laži). Podobno kot večina prič, zaslišanih na ponovljeni obravnavi pred novim senatom okrožnega sodišča v Kranju, nista povedala nič novega, kar bi lahko odprlo nove poti v dokaznem postopku. V petek sta pričala oče in matt obtoženega Koširja, ki sta odločno zavrnila vsakršno možnost, da bi Primož svojo ženo namenoma utopil, blejski potapljač, ki je utopljenko našel, pa je tudi tokrat dejal, da podplutbe na njeni glavi, ki so jo ugotovili obducenti sodne medicine, nikakor niso mogli povzročiti med reševanjem iz vode. Koširjeva zagovornika, odvetnika Lucija Ušaj Šikovec in Zdenko Cujnik sta sodnemu senatu predlagala še nekatere dokazne predloge. Tako naj bi senat zaslišal nekatere priče, med njimi psihiatra dr. Jožeta Lokarja, Emila Smrekarja, dolgoletnega delavca MNZ, ki je delal tudi s poligrafom, postavilo novega izvedenca sodne medicine, po predlogu obrambe pa naj bi senat zaradi psihičnih pritiskov na Koširja med preiskavo izločil tudi zapisnik o Koširjevem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom 15. septembra 1994. Senat je vse dokazne predloge obrambe zavrnil kot nepotrebne ter dokazni postopek zaključil. Sojenje Primožu Koširju se bo nadaljevalo predvidoma jutri s končnimi govori. • H. J. {>rodajal sam, ampak je imel e vlogo kurirja. Za to kaznivo dejanje je v Kazenskem zakoniku Slovenije sicer zagrožena kazen od enega do desetih let zapor Obsojenec je bil do prava močnosti sodbe v pnpor; zdaj pa že prestaja kazen KPD Dob. • H. J. Obtožni predlog proti Kacinu Na sodišču čez dve leti? Kranj, 9. aprila - Okrožno državno tožilstvo je 22. marca okrajnem sodišču v Kranju vložilo obtožni predlog P'0^^ Kacinu, obtoženemu kaznivega dejanja povzročitve pro nesreče iz malomarnosti. Glede na to, da ima sodnica, ki je zadevo dobila v s0)J\ trenutno kar 244 še drugih zadev, da je kadrovske stw ^ sodniki na okrajnem sodišču v Kranju na vsej ^oreJj( najhujša, in da ta kazenska zadeva ne sodi med prednostn vprašanje, kdaj bo Jelko Kacin stopil pred sodnico. Ko s6 to zgodilo, najbrž ne bo več minister za obrambo. Minister Kacin naj bi prometno nesrečo povzročil 24. rn lani, ko je z nissanom primero 2000 vozil po magistrali Radovljice proti Kranju. Na klancu med Podtabororn j Bistrico naj oi nenadoma zavil v levo in trčil v nasproti vcw| avtobus, v katerem je bila huje ranjena hrvaška držav llj Branka T. Sodni izvedenec na nissanu ni ugotovil no tehničnih napak. • H. J. GLASOV KAŽIPOT * Izleti DU Cerklje vabi Cerklje - V mesecu maju bo DU Cerklje organiziralo naslednje izlete: v petek in soboto, 3. in 4. maja, bo dvodnevni izlet na Dunaj, 11. maja bo nakupovalni izlet na Madžarsko, 17. maja pa vas vabijo na binkoštne nakupe v Avstrijo. Za vse izlete se lahko prijavite po tel.: 422-241 ali pri poverjenikih, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. Na Brunk Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj bo v četrtek, 18. aprila, organizirala izlet na Brunk, ki leži nad Radečami pri Zidanem Mostu. Odhod bo ob 6.40 v vlakom z železniške postaje v Kranju. Skupne lahke in počasne hoje bo za 5 ur. Vsak naj si na železniški postaji kupi povratno upokojensko karto do Radeč pri Zidanem mostu. Vodila in govorila bosta ing. Igor Kloar in Lojze Zelnik. Koncerti 9t Ljubljana - V dvorani Zavoda sv. Stanfclava v Šentvidu bo jutri, v sredo, ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Cerkveni dekliški pevski zbor Andrej Vavken iz Cerkelj pod vodstvom Damijana Močnika in Komorni mešani zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana. Zbora bosta predstavila pevski program za mednarodno tekmovanje v Maroboru, kjer bosta zastopala Slovenijo. Izkupiček od vstopnic je namenjen urejanju novih prostorov Jegličevega dijaškega doma. Spomladanski koncert Radovljica - V okviru Spomladanskih koncertov Pihalnega orkestra Lesce bo v petek, 12. aprila, koncert v Osnovni šoli A.T. Linharta v Radovljici, v soboto, 13. aprila, pa v Osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah, obakrat za začetkom ob 19.30 uri. Življenje je zaklad Gorenja vas - Ansambel Blegoš iz Gorenje vasi bo svojo novo kaseto Življenje je zaklad premiemo predstavil na dveh koncertih, ki bosta v nedeljo, 14. aprila, v Domu Partizan v Gorenji vasi. Prvi se bo začel ob 15., drugi pa ob 18.30 uri. Nastopili bodo tudi Ivan Rupar, Karli Gradišnik, lajnar Zdravko Debeljak, Gorenjevaški oktet, Tjaša Grah ter humorist Marjan Naglic. Program bo povezovala Saša Pivk. Slomškove pesmi Zgornji Brnik - Moški komorni pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika bo imel v petek in soboto, 12 in 13. aprila, koncerta Slomškovih pesmi. V petek bodo cerkljanski pevci v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zg. Brniku nastopili ob 20. uri, v soboto pa bodo prav tako ob 20. uri nastopili v cerkvi Marijinega oznanenja v Adergasu. Program obsega 18 Slomškovih pesmi, ki jih je za zbor zbral in priredil prof. Janez Močnik. Oba koncerta bo spremljal vezni tekst, posvečen škofu Antonu Martinu Slomšku. Predavanja !► S poti po Pakistanu škofja Loka • Klub škofjeloških študentov bo v petek, 12. aprila, z začetkom ob 20. uri v okviru vsakotedenskih predavanj v Klubu Hotela Transturist organiziral potopisno predavanje S poti po Pakistanu. Predavala bo Anja Babic. 3 EESSŠSB^ Ure pravljic Škofja Loka - V Knjižnici Ivana ^ bo danes, v torek, ob 17. un ura v Matjažem Erženom. nm0 Tržič - Vsak četrtek je na ° ^ ( oddelku Knjižnice dr. Toneta rre« 17. uri ura pravljic. Pridi gola na večerjo j, Mengeš - Predstava Mestneg" ^* lišča iz Ljubljane, ki je bila zaradi bolezni odpovedana, bo ^ Kulturnega doma v Mengšu jutri. ' ob 19.30. Vstopnice so žev P' Kulturnem domu v Mengšu. Dobrodelni koncert Mengeš - V soboto, 13. apn» Kulturnem domu v Mengšu dobrog društva Vita. Nastopili bodo ansan j Gašperji, Viharnik, duo M&M, Non!Lif^l Ivan Hudnik. Koncert bo ob 20. un. V"" bo povezoval Marjan šneberger. Stare ljudske tn^ Tržič - V knjižnici dr. Tonetai fre danes, v torek, ob 19. uri Bogdar* ^ predstavila stare ljudske Pf "/'ke zgoščenki z naslovom Stare I)"0** Večer diapozitivov Bled - Fotoklub Triglavski n**^ in Hotel Astoria vabita na večerw in fotografij Jaka Čopa. Prired"6* \M sredo, ob 19. uri v hotelu Astona. ^ bodo tudi učenci Glasbene šoie n Melodije starih glasbil 6oJ Radovljica - V dvoranici '» flrf knjižnice bo danes, v torek, op Zdravko Debeljak iz Železnikov k ^ melodije starih glasbil in stare m» Literarni večer Ljubljana-V prostorih pwsw i9j kih pisateljev bo jutn, v sredo, ^ literarni večer s pisateljerna Zagorskim in Jankom Messnen« Gledališče Premiera komedije bodo eta^ Jesenice- V Gledališču Tonig^ . petek, 12. aprila, °^0tta mierno uprizorili komedijo A- ™ ^ v Granta Oprostite, napačna Mirana Kende. j^g V' Predstave na Loškem Škofja Loka - Na Loškem v soboto, 13. aprila, ob 10- u' ckuP'fi" i matinej! nastopila igralska *0fi' Škofja Loka z Andersenovo P'syo, tec in sestrica - za izven, v flSty 19.30 pa bo na Loškem odru Vi gledališče Zato s Ruja z &!%^J vo komedijo Krčmarica ^' Kranj - V Mali galeriji v M*» ^ jutri v sredo, ob 19. umiriš w slikarsko razstavo akad. sw LolzeLogar v Iskrateli\J Kranj-Vpredc^eriulskrate9%^ bodo v četrtek, 11. aorta. *i u*' razstavo slik akad. slikarja loj* T°fek, 9. aprila 1996 HALO - HALO, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NoroHlo xa objavo »prejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na *o2. K 3 KERN, 221-353_11338 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za proslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_11339 Bled z okolico prodamo 1800 m2, zazidljivo parcelo, v račun vzamemo stanovanje. K 3 KERN, 221-35311346 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2 ob glavni cesti, primerno za gostinski lokal, motel. K 3 KERN, 221-353 11347 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700m2 z lokacijsko dokumentacijo. K 3 KERN, 221-353 11348 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K3 KERN, 221-353 11349 Nudimo najem hiše na Bledu, pritličje hiše v BRitofu, hiše na Mlaki, v Bašlju, nadstopje hiše v Lescah (iuxus oprema). K 3 KERN, 221-353 11350 -Bašelj prodamo brunarico 5x6m, parcela 400 m2, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_11351 Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150.000 DEM, K 3 KERN, 221-353_11352 Nad Tržičem (pod Dobrčo= prodamo čebeljnjak z dokumentacijo in 1400 m2 parcele. K 3 KERN, 221-353 11353 Ugodno oddam v najem PARCELO za večkratno košenje 12.000 m2. ©733-783 11397 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO ©45-292 iQ6if TRIO IGRA za ohceti, obletnice, v lokalih, po želji tudi sam s frajtonar-ico. ©731-015 11«2 DUO KARINA IGRA na porokah, prireditvah in v lokalih. ©225-724 POSLOVNI STIKI RAFF IŠČE SPONZORJE ZA KNJIGO PSIHOLOGIJA SEKSA. Na Z* LB 51500-620-107-05-1600117-22794/79 110« Odkupujemo delnice Leka, Droge. Mercatorja po ugodni ceni. ©241-838, 241-047 112* Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obresi na mera. Pokliči 090 42 14 aH 9"-PTT strošek 78 SIT/0.5 min, ^jj Ugodni gotovinski krediti na podlafl1 od ali pokojnine. Hitre realizacij Pokličite 090 42 14 ali 900. r' strošek 78 SIT/0.5 min. 113 UGODNA POSOJILA! PARTNER, d.o.o., Kranj Koroška 41, tel.: 223-678 ODKUPUJEMO DELNICI MIRCATORJA BREZ PROVIZIJE, CANKARJEVA 11. „, 1000 LJUBLJANA (pri open' od 10. -16. ure. Tel.: 061/210-174 in 126-20-70. Odkupujemo delnice Mercatorja. PAKT, d.o.o., Kranj, Koroška 41, tel.: 211-256 POZNANSTVA^ Osamljen upokojenec vabi osarnlj« no upokojeno za skupno 9°^Zi dinjstvo. Šifra: OSAMLJEN Dekle, ni lepšega občutka, kot da neznancu na druffl strani telefona zaupa' svojo erotično domišljij0' Pokliči me, morda pa ti j* tako usojeno. Vsako noč o* 22. do 6. ure zjutraj P° telefonu: 090/3117. SONCE . Agencija za posredovanj stikov, ženitve, . prijateljevanja. 99% uspe* 100% diskretnost, neomejeno šte\i\o kandidatov. NAJ TUDI VAM POSIJE SONCE! Tel.:061/l263-400 24 ur NON STOPI RAZNO PRO ---"^lip LESTVE iz lesa vseh vrst in 0 # dobite Zbilje 22, ©061/611jf£>^ UNIKATNO KOLEKCIJO 24-jj% serij, prodam. Možnost menja, avtomobil, motoclkel. ©310-3°" Torek, 9. aprila 1996 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Menjam TAPISERIJE za volno ^amke Mirna in panama platno. ^310-588 10800 Prodam suha MEŠANA DRVA. Bajd, ^rahinj 17, Naklo nota Ugodno prodam kombinirarni otroš-* VOZIČEK in električni HARMONI. »633-000 11238 ŠROTAR zamenjam za manjše K°njsko sedlo.O802-040 11358 prodam ŠROTAR, posamezno ali z U]Pjoj-iern.a802-040 meo Prodam POSMOJKE IN STARI-^ajkl, koš, kolesa...)©802-040 Prodam seno in jogi 200 x160. •723-407 11390 STAN. OPREMA Prodam JEDILNI KOT in MIZO za ]^P0 SIT. ©801 -429_ 10762 «ir??am mini kuhinjo 2 plin s koritom, prične radiatorje. ©242-82210786 [Jfjodno prodam satelitsko, video ^6ier, sedežno (2 fotelja) in posteljo. *217-129 Martin_10882 Kompletno starinsko SPALNICO Prodam za simbolično ceno. ©326- 10936 Knoi8"' Prodam dvojno pomivalno ^nlTO in masivno mizico. 059- Naročnike malih oglasov v Gorenjskem glasu obveščamo, da male oglase oddane po telefonu, zaračunavamo po ceniku oglasnih storitev. Kuponov, ki jih pošiljate šele po predhodnem telefonskem naročilu objave, ne upoštevamo. Brezplačno objavo malega oglasa do 10 besed zagotavljamo z originalnim kuponom iz Gorenjskega glasa (objavimo ga vsak prvi torek v mesecu). Se priporočamo! Malooglasna služba Gorenjskega glasa 109 Prodam splakovalnik, umivalnik in J:ol|ko, barva bela, cena 10.000 SIT. *n2-158 11089 0n?dam raztegljivi enosed. 0712- ,^___ 11097 U9odno prodam malo rabljen raz-Sfovi KAVČ in dva fotelja. ©733- 2*___ 11156 D^°eni Proa,amo 1 leto star otroški PVid ter 4 leta star raztegljiv kavč !l^ejt>221-569_ ni67 ,p,rodam 6-oglato MIZO. ©217-975 ugodno prodam staro SPAL-«!!i^Ji»48-004 11285 prodam dve GOVEJI KOŽI za 25000 ^1^66-271 _11381 r^?»dam nerabljeno kad 170 cm in iu£tavl)eno kmečko peč. ©891-826 Prodam ČOLN Maestral za 4 osebe Rotorjem Tomos 4.5. ©51-419 —- J^odam ROLERJE št. 37 za 2000 ^©860-919 11243 ^ceni prodam sobne valčke za kolo 'n lopar VVilson Hemmer. ©061/627- ____ 11246 Prodam BRAKO PRIKOLICO, cena l^ogovoru. ©332-537 11368 Prodam 11 funkcijsko orodje za STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! ^Praviio pralnih, pomivalnih strojev, ^dilnikov, sesalcev...©242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV jseh proizvajalcev na ©324-698 in °*!a tehnika na 331 -301, od 9. do 17. 2405 .^ESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena *snila, 10 let garancije, 30% prih-anka pri kurjavi. Prepiha, prahu in 2^Pa ni več! ©061/813-553, 061/ ;^4-9l3 2608 Montaža Armstrong spuščenih , J[°Pov, obdelava mansarde, stens-£ In stropnih oblog, predelnih sten z ;P^em ali gipsom. ©49-416 5621 polete, žaluzije, lamelne plise "vese, markize ter harmonika vrata J*delujemo, montiramo in popravijo! ©213-218 IZPOSOJAMO GOSPODINSKE ČISTILNE STROJE IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJIH POVRŠIN. HRIBAR - BLESK, ©331-431, Planina 3, Kranj, vsak delavnik. Možno plačilo na več čekov. 10181 Čiščenje itisona, tapisona, sedežnih grt., vinas ploščic, toplega poda...ČISTILNI SERVIS LESKET, © in fax:211-338 ioi83 Iščem najugodnejšo ponudbo za adaptacijo stanovanjske hiše.©41-663 10198 Želite čisto, bolj čisto, najbolj čisto? Verjetno vas moti prah in ste občutljivi na pršico?! ©211-373 10277 CISTERNO za kurilno olje vam izdelam v vašem prostoru ali po meri. ©806-069, 0609/635-262 10399 Vodim poslovne KNJIGE, firmam in samostojnim podjetnikom. Pretipkavam razne dokumente, dopise itd. ©78-708 10446 PRALNE, POMIVALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, popravimo hitro in strokovno.©331-450 10575 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite. ©332-053 10598 Delam zidarska dela. ©326-738 10850 Servis, prodaja, montaža oljnih in plinskih gorilnikov. ©061/161-34-34 ali 061/272-2332, popoldan 11012 Izkopi, prevozi, priprava terena za tlakovce, priklopi na kanalizacijo. ©47-718 11067 Če potrebujete elektroinštalacijo hiše, stanovanja, poslovnega prostora. ©84-397 11085 Izdelava: naprstniki, rokavniki, za-pestniki - usnje. Filipčič, Sp. Bistrica 8, Tržič 11108 Opravljam knjigovodske storitve za d.o.o. in s.p. ©736-412 11123 ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o.. Vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi) sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves...©064/326-969 11126 Globinsko in kemično čiščenje sedež, grt., jogijev, itisonov, tapiso-nov. Verbič Bernarda, Sp. Brnik 15, Cerklje 11130 OBNOVA IN NOVA IZVEDBA EL. INSTALACIJ. KVALITETNO, NAJCE-NEJE.058-224 ime IZVAJANJE, SANCIJE IN VZDRŽEVANJA VSEH VRST ELEKTRO INSTALACIJ. ©326-359 11194 SERVIS SONČNIH BOJLERJEV, gorilnikov, avtomatike, montaža, meritve. BETA-S,d.o.o. tel., fax 874- 059 11389 Montiramo lesene opaže (stropi, stene, zun. opaži itd.). ©83-585 11405 STANOVANJA V okolici Kranja prodamo spodnjo polovico adaptirane hiše 120 m2 z garažo in 350 m2 zemlje za 128.000 DEM. Mandat S 22-44-77 10051 Posredujemo pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat ©22-44-77 10053 Najamemo več stanovanj v Kranju in okolici. Mandat ©22-44-77 10056 KRANJ z okolico- najamem ali odkupim prostor za bar.©312-385 11142 Za znane kupce išečmo 1 sobna, 2 sobna in več sobna stanovanja v Kranju in okolici. Mandat ©22-44-77 10057 Samski osebi oddamo sobo, centralno ogravano v bližini Letališča Brnik. Mandat ©22-44-77 ioose Prodamo več stanovanje različnih velikosti v Kranju. Mandat 022-44- 77 10059 Najamem opremljeno 1,5 ali 2 sobno stanovanje na Jesenicah ali okolici. ©872-586 10203 V Kranju, Šorlijevo nas. kupimo 60-70 m2 stanovanja po možnosti v pritličju ali v prvem nadstropju. AGENT Kranj, 223-485_10624 4 sobno stanovanje v nebotičniku v Kranju popolnoma adaptirano in opremljeno z Bosch aparati prodamo za 150.000 DEM, na Jesenicah prodamo več trisobnih stanovanje različnih dimenzij. AGENT Kranj, 223-485 10625 2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki oddamo za 500 DEM mes. + 6 mesečno predplačilo. AGENT Kranj, 223-485 10628 Sva mlad par, zaenkrat sva dva, konec poletja pa bomo trije. Nujno najameva stanovanje, v velikosti do 50 m2v Kranju ali okolici. OD imava skromne, vendar sva pripravljena plačevati do 400 DEM/mesečno. Cenjene ponudbe na Šifra: ZAČETEK ŽIVLJENJA 10878 Kupim stanovanje Golnik, Šenčur, Kranj, vselitev lahko kasneje 50.000 DEM. ©323-926 10918 Oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, ogrevano. ©48-621 11005 Mlada 3 članska družina nujno najame stanovanje za daljšo dobo v Kranju. ©221-098 11014 Oddam enosobno opremljeno STANOVANJE v Mojstrani. ©862-183 ali 066/23-127 11046 Oddam 2,5 sobno STANOVANJE, telefon, kabelska na Javorniku. ©83-486 11086 MAKLER BLED na Bledu prodamo 2,5 sobno stanovanje v alpskem bloku, izmera 64 m2, II. nadstropje, tel., CK. kab TV, cena 118000 DEM. ©76-461,77-026 mes Hrušica 4 ss, CK, cena 110.000 DEM. PRIMO.d.o.o., 50-502 11177 ŽIROVNICA 3 ss z garažo in vrtom, cena 105.000 DEM. PRIMO.d.o.o., 50-502 11178 TRŽIČ-DETELJICA 3 ss, CK, tel., opremljeno, cena 111.000 DEM. PRIMO.d.o.o., 50-502 meo TRŽIČ-RAVNE: 2 ss. CK. vseljivo I. 97, cena 70.000 DEM. PRIMO.d.o.o., 50-502 11181 Prodam MOTOR za OPEL KADETT 1.3 I.88. generalno obnovljen. »621-217 11040 Prodam avtomobilsko prikolico. 0242-686 nošo Prodam nove rezervne dele za Tavrijo 50 % ceneje za 12.4.96. 053-066 11061 Vlečno KLJUKO deljivo za R 5 prodam. 0718-227 11070 Prodam desna in zadnja vrata, amortizerje, menjalnik za Z 101. 0723-158 11232 Prodam avtomobilsko prikolico, cena 15000 SIT. 047-237 11301 4 m m oomi NJ Šuceva 27^^ti^^^^^ tel:242121 M W^ fax:24 2122 ^^^^^ TELEFAKSI BREZŽIČNI TELEFONI 3 - 6 dnevni brezplačni preiskus GENERALNI ZASTOPNIK ZA StO IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL ŠKOFJA LOKA-Podlubnik prodamo lepo dvosobne stanovanje 60,5 m2, vsi priključki, 2. nad., 82000 DEM. POSING.d.o.o.. 224-210 (9-13)(16- 18) 11315 Kranj šorlijevo nas. prodamo dvosobno stanovanje 52 m2, vsi priključki, 9. nad., 80000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16- 18) 11316 Škofja Loka Frankovo nas. prodamo štirisobno stanovanje 82 m2, novo, mansardno, terasa 135000 DEM. POSING.d.o.o.. 224-210 (9-13)(16- 18) 11317 Kranj-Planina oddamo dvosobno s kabinetom za 700 DEM mesečno in trosobno za 550 DEM mesečno. POSING, d.o.o., 224-210 (9-13)(16- 18) 11318 Kranj šorlijevo nas. takoj kupimo dvosobno stanovanje v nižjem nadstropju za 80.000 DEM. 0222-076 113ltf Kranj - Planina II ali III takoj kupimo štirisobno stanovanje, lahko pritličje atrij za 140.000 DEM - gotovina. 0222-076 11320 Kranj - Planina takoj kupimo enosobno stanovanje do 65000 DEM. 0222-076 11322 VOZILA TAPETNIŠTVO GROS Jože, s.p. Begunjska c. 33, TRŽIČ Vam nudi - kompleten servis vaše sedežne garniture - servis jedilnih kotov in vseh vrst stolov ;* izdelava vseh vrst jogijev in blazin; UGODNE CENE, tel.: 064/53-826 BREZPLAČNIH KUPONOV za male oglase, ki ne bodo vsebovali točnega naslova pošiljatelja NE BOMO OBJAVUlAUttt Malooglasna služba družba za gradbeništvo dela no-Jjjnje omete in fasade z lastnim r^rom, cene zelo ugodne, o kvaliteti 2 °oste prepričali sami. Naročila prejemamo na tel. 064/736-327 od l^od 20. ure 8405 .pOLAGANJE vseh vrst parketa, £yalitetno in po ugodni ceni. ©061/ 2f?-509 9290 za seno, tračne t£k?RAČALNIKE <^^294, zjutraj, zvečer 9301 nSa0dre°vyaN0 OBREZOVANJE sadnica k £ 'n okIasnega grmičevja, a82 ^ Kranja, Radovljice. ©714- RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 11213 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno. KOŠNIK.s.p., ©332-061 11215___ ELEKTRO SERVIS pralni stroji, štedilniki, bojlerji, elek. napeljave z garancijo. ©632-002 11231 SERVIS, prodaja, montaža, oljnih in plinskih gorilnikov. ©061/161-34-34, 061/272-232, popoldan 11244 KERAMIKO polagam in obnavljam kvalitetno. ©061/812-721 11249 KLIMA NAPRAVE Toshiba, Hvper od svetovanja, nakupa do montaže. BERGNER & Comp.. ©685-186 11251_ UMETNI KAMEN izdelujem in polagam. ©061/812-721_11252 SERVIS HLADILNE TEHNIKE, PRE-VITJE ELEKTROMOTORJEV. ROTORJEV, EL. ORODJA.047-490 11358_ NAKUPOVALNI IZLET 13.4.1996 ali ALPE ADRIA 20.4.1996.Prijave na «733-101 11363 Prodam 3 sobno stanovanje v enonadstropni hiši v bližini Škofje Loke,90 m2, CK, telefon, balkon, garaža, vrt. ©311-440 od 9. do 14. ure 11154 MAKLER BLED v Radovljici v "vila blokih" prodamo dve trisobni stanovanji, stanovanje v izmeri 70 m2 je v I. nad., odličen razpored prostorov, balkon s pogledom na Jelovico, CK, telefon in ostalo, cena 118000 DEM; drugo stanovanje meri 64 m2, podobno je prvemu, razgled odličen, cena pa je 98000 DEM. ©76-461 ali 77-026_11164 NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 2 ss s predplačilom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 10335 PRODAMO: Kranj Center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM; Zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z vrtom, 150.000 DEM; Kranj okolica nedokončano vilo v IV. gr. f. s 500 m2 bivalne površine na parceli 2500 m2. PRODAMO NAKLO 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM, nedo-kon. dvostan. hiša, 2 garaži, delvnica na pare. 700 m2, 295.000 DEM; PODBREZJE visokopritl. letnik 1989, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.00 DEM. PRODAMO : BRNIK starejšo hišo na parceli 500 m2, 150.000 DEM in nadomestno gradnjo na manjši parceli 60.000 DEM; BRITOF nedokonačno hišo, 3 etaže x 150 m2, na parceli 1300 m2, 250.000 DEM; na parceli 900 m2 hišo in 100 m2 nedokončane delavnice + stanovanje; BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2. ©22-33-00 10336 ODDAMO 2 ss delno opremljeno, 550 DEM/m2 - Kranj, vseljivo maja. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 10341 Na Jesenicah na Plavžu prodam STANOVANJE v izmeri 63 m2 cena ugodna. Prepis možen takoj. ©84-563, po 20. uri 10427 1 ss na Planini v Kranju po možnosti v 1. nad., kupimo do 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_10622 Železniki prodamo enosobno stanovanje za 42000 DEM na dva obroka. AGENT Kranj, 223-485 10623 Tržič -mesto: prodamo 1 ss. klasično ogrev., telefon, za 40.000 DEM. PRIMO.d.o.o., 50-502 11182 Kupimo v šorlijevem naselju 2 ss na Planini III pa 1 ss. KOŠNIK, s.p. 332-061 11210 Kupim 2 sobno STANOVANJE z ?otovino. ©326-943, popoldan po 7. uri 11214 Garsonjero v G. Martuljku oddam za daljši čas, oz. zamanjem za Istro. 0880-890 11255 AMBRAS nepremičnine in storitve Kranj, poslovni center Planina tel.: 064/323-067, 064/325-764 Kupujemo in prodajamo stanovanja, hiše, poslovne prostore in parcele. Ugodna provizija! ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebnO 090-4 1-43 156SIT/min Iščem neopremljeno 1 ali 2 ss v Kranju in okolici. 0222-241 int.754 11282 Koper- prodamo 3 sobno stanovanje ob morju. ©066/36-369 od 15. ure 11286 Radovljica-Center prodamo novo enosobno stanovanje 40 m2, atraktivno takoj vseljivo, vsi priključki, 67000 DEM. POSING, d.o.o. 224-210 (9-13)(16-18)_mio Kranj - Planina I prodamo enosobno stanovanje 38 m2, CK, tel, CATV, I. nadstropje 59000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16-18) 11311_ KRANJ- ZLATO POLJE prodamo enoinpolsobno stanovanje 56 m2, novo, takoj vseljivo, primerno za poslovni prostor, 100.000 DEM. POSING.d.o.o.. 224-210 (9-13)(16-18) 11312 Kranj Planina I prodamo enosobno stanovanje 44.5 m2, vsi priključki, 8. nadstropje 65000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16-18) 11313 Kranj Planina I prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, vsi priključki, 5. nad. 80000DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16-18) 11314 Kranj, Radovljica, Lesce, Bled, Tržič, škofja Loka kupimo in najamemo garsonjero, eno-dvosobno ali večsobno stanovanje. ©222-076 11323 Prodamo Kranj 1 sobno 44 m2 na Planini, cena 65000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 11324 Prodamo v mestnem jedru 35 m2 prostor v pritličju (lahko je trgovina ali servis) in 96 v 92. nads. cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 11325 Prodamo na Bledu 1 sobno z atrijem, 4 sobno v I. nad., K 3 KERN, 221-353_11326 Prodamo Radovljica 3 sobno 64,5 m2 s pogledom na Triglav, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221353 11327 Prodamo 1 sobno 42 m2 na Planini, cena 63000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 11328 PRODAMO na Drulovki enonad-stropno samostojno hišo na parceli 500m2, cena je 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_11329 Zg. Bitnje-dve lepi PARCELI ob gozdu po 600 m2, 78 DEM/m2, prodamo.Dom nepremičnine, Koroška c. 16. 22-33-00 11364 Mlad zakonski par z otrokom išče enosobno stanovanje, Bled - Radovljica. Gavrič, Cankarjeva 4, Radovljica 11402 Odkup, prodaja in prepis vozil. S 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. 5658 Z SKALA 55. letnik 1989, reg do 15.8.96, Pušenjak, Slavka Černeta 33, stanovanje 25, Kranjska Gora, ©881-245_8325 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombijem. Torek, petek, sobota, 049-442 8906 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo s kombijem, Portogruaro, Palmanova. 049-442 8908 Prodam DAIHATSU CUORE. letnik 1988, registriran, odlično ohranjen, za 4800 DEM. ©323-419 10415 Prodam CITROEN AX, letnik 1995, v garanciji, odlično ohranjen, za 12.800 EM. 0323-419 10416 GOLF rdeč. letnik 1988, 1280 kubičen, nove gume, reg. nov/96, prodam, cena po dogovoru. 076-884, Bled 10443 Prodam R 18, letnik 1984, reg. do feb.97. Cena 2800 DEM. 0634-622 10498 Prodam FORD ESCORT GHIA 1.8 16 V, 43.000 km, I. 93, reg. do 4/97. 0213-341 dopoldan, 403-115 popoldan 10529 BMW 316 letnik 1987, 90.000 km, izredno ohranjen, prodam. 0331- 420 10771 Dobro ohranjen JUGO SKALA 55, 1990, nove letne gumje, nova sklopka, 4 zimska kolesa, kljuka, dva prtljažnika, prodam za 360000 SIT. 0064/215-043 10783 Prodam ŠKODO 120 L, reg. 12.7.96, zelo dobro ohranjena. 0242-426 tv-yideo-audio-hi.fi] ZASTOPSTVO IN PRODAJ flfi PIONGER 0Sh£XWM)dj MINI STOLP PIONEER 76.990 SJTJ TV ISKRA 55 TTX ST 64 990 SITj TV ISKRA 55 TTX 59 990 ST SHERVVOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 Sil PHILIPS ENOJNI . RADIO KASETOFON 6 300 Sli PHILIPS VIDEOREC.(*) 42.990 SIT PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 Sli SONY VHS E-180 •. 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 290 SIT KASETOFONI PIONEER -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10* jI ronunijA sauo /a ookmno MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALI POTROŠNIŠKI KREDIT PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE VARSTVO AKCIJSKA PRODAJA 9. - 30. aprila hladilne in zamrzovalne omare za gostinstvo, hladilni pulti, zamrzovalne skrinje, vitrine, monobloki, agregati, kompresorji, toplotne črpalke, hladilne komponente, reprodukcijski material, rezervni deli. vsak dan: 8.-16. ure, sobota: 8.-12. ure tfch loške ŠKOFJA LOKA tovarne MALOPRODAJA SERVIS hladilnikov tel.: 064/631-301 Nudim občasno varstvo otrok v popoldanskih in večernih urah. 0241-192, zvečer 10993 Iščem varstvo za 11 mesečnega fantka v Kranju. 0403-689 Mojca 11387 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE - EVROKLJUKE izdelava in montaža. 0633-506 ali 0609/639-308_7643 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. 0692-194 10746 AL PLATIŠČA 17 col original za BMW moto sport, prodam. ©061/ 314-180 do 15. ure 11001 CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam AUDI 80 1.6, letnik 1976, registriran, cena 1300 DEM. ©632- 131_ 10998 CROMA 2.0 TURBO, letnik 1992, 83.000 km, vsa oprema, 19900 DEM, redno servisiran. ©713-374 10999 Prodam ŠKODO FAVORIT 1.90, 60.000 km, reg. 15.5.96. ©332-534 11060 UNO 45 FIRE S, letnik 1986, prodam. ©47-718, 48-212 11068 Prodam JUGO KORAL 55, I. 91, prevoženih 55.000 KM. ©59-059 11071_______ Prodam FIČKA, letnik 7/84, bež barve. ©43-466_11074 VW JETTA 1.3, letnik 1986, prodam. ©46-979 nosi R 5 CAMPUS, I. 91, temna stekla, črna, reg. 2/97, zelo ugodno, prodam. 0242-426 10798 JUGO 45, po delih prodam. 046-379 losos Z 101 letnik 1985, rumena, ohranjena, reg. na novo, prodam za 1600 DEM. 0312-076 ioso4 Prodam R 5, letnik 11/92, reg. do 3/ 97, ugodno. 0223-724 losos Prodam Z 101, prvi lastnik, cena po dogovoru. 0218-021 11002 Prodam R 4,1.93, rdeče barve, cena po dogovoru. 045-369 11006 "N/ui KANIZERSTV0 AVT00PTIKA PP. H. Verdnika 23a. tel.:064/862-550 NA ZALOGI VSE VRSTE AVT0RA5ČEV DEL CAS: NON-STOP Prodam JUGO 45,1. 88,1. 2/97, lepo ohranjen. 0323-118, popoldan 10986 Prodam FORD ORION, lastnik. 0245-245 91, prvi 10988 R 5 letnik 1975, registriran do maja, za 800 DEM, prodam. 0216-903 10989 SUZUKI MARUTI 1.91, reg. 4/97, nove gume, prev. 35000, metalik, prodam za 5600 DEM. 0312-076 R 4 GTL letnik 1988, dobro ohranjen, reg. celo leto, prodam za 2800 DEM.0324-201 10835 Prodam Z 750 po delih in bojler 1201 za TVT PEĆ. 0245-074 10883 GOLF GTD INTECOLLER 91/10 z maksimalno opremo in 4 nove GUME 185/60-13 prodam. 0332-432 1 0892 Zelo ugodno prodam GOLFA letnik 1977, ter VISO 85 L. 047-581 10893 OPEL VECTRA 1.8 I CD, I. 91-92, dodatna oprema, rdeča, 5 vrat, lepo ohranjena, naprodaj. 0217-58010914 VISA letnik 1985, rdeča, zelo ohranjena, 2900 DEM. 0323-298, 0609/643-202_£0923 Za JUGO 45-55 in Z 101 prodam rezervne dele izredno poceni. 0731- 350 10932 TAVRIA, I. 91/ R 5, 96, prodam, cena 2500 DEM. 0223-718 10942 Prodam GOLFA JXD I. 88, metalno sive barve. 0323-526 iosu AX I. 94, reg. celo leto, 10900 DEM, R 4 I. 87, rdeča, 2300 DEM. 0323-298, 0609/643-202_loeis MITSUBISHI COLT 1.3 EL I.90, 9800 DEM, AX . 94 10900 DEM. 0323-298, 0609/643-202_108I6 GOLF I. 86, redeč, reg. celo leto in GOLF 81/12, ugodno. 0323-298, 0609/643-202 10817 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil. 0323-298, 0609/643-202 108I8 Odkupujemo LADE gotovinsko plačilo. 0323-298, 0609/643-202 10819 Ugodno prodam JUGO 55, I. 85, rdeč. 0225-499 10B21 Z 101 letnik 1986, ugodno prodam. 0310-346 10822 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. potekla. 0741-365 10827 Prodam R 5, letnik 1993 julij, dobro ohranjen. 0801-624 11099 KOMBI AK 850. letnik 1986, reg. do april 97, prodam. 0738-113 11101 Prodam JUGO KORAL 8/89, bele barve, garažiran. 0312-066 11102 FIAT REGATO 1.7 D, letnik 86/87, prodam. 053-540 11105 Prodam R 4 GTL, I. 3/86, prevoženih 113.000 km. 1800 DEM. 0806-234 11108 Prodam JUGO 45 v dobrem stanju za 500 DEM. 0712-374 11107 Prodam 126, letnik 1989, garažiran, 62000, barve beš, cena po dogovoru. 043-390 11117 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Spoštovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! V Gorenjskem glasu odpiramo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z željo, da vam pomagamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo zaposlitev. K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si iščete boljšo priložnost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev za vas je brezplačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način javite: Ne premišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: "Cagov fant še ni pri fejst punci spal". RAD(A) BI DELAL(A) MOJ POKLIC (smer in stopnja izobrazbe):............. .............................................................STAROST: ISKANO PODROČJE DELA.................................. DRUGE ŽELJE:...................................................... Osebni podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da jih GORENJSKI GLAS SPOROČA zainteresiranim podjetjem: IME IN PRIIMEK: NASLOV:............ TELEFON: OBRAZEC IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: ČP Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ. DELO IŠČEJO Delodajalci - podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Objavljamo podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna delovna usposobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je povsod navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. • ekonomski tehnik V., 28/196; • upravno administrativni tehnik, 28/197; • strojni tehnik V, absoL strojništva (VIL), 28/198; • strojni tehnik V. stopnja; 28/199; • ekonomski tehnik V., 28/200; • pripravnik pomožna šivilja, 28/201; • komercialni tehnik V. stopnja, 28/202; • brez OS iole, 28/ 203; • orodjar, konstrukter, strojni tehnik, 28/204; • IV. stopnja orodjar, 24/205; • sUkopleskar, poklicna Šola, 28/206; • PTT manipulant III. st. izobrazbe, 28/207; • kuhar - dokončana lola, 28/208; • mizar širokega profila IV., 28/209; • avtomehanik, IV. izobrazba, 28/210; • gostinska šola, tehnik strežbe (V.), 28/211; • lesarski tehnik, V. stopnja, 28/212; • finomehanik - str. tehnik; V. st.; komercialni tehnik - V. stopnja, 28/213 28/ 214; • administrator • upravni tehnik, 28/215; • voznik poklicni 15 let Crakse na C, 28/216; • osnovna šola, 28/217; • ekonomist VI. st., omercialna smer, 28/218; • V. stopnja obutveni tehnolog, 28/219; • elektrotehnik • elektronik (V. st.), šibki tok, 28/220; • administrativni manipulant, 28/221; • upravni tehnik V. stopnja, 28/222; • prodajalka IV. stopnja, 28/223; • voznik, avtomehanik IV, 28/224; • strojni tehnik, V. stopnja, 28/225; • avtomeh. strojni tehnik, trgovski poslovodja, 28/226; • OS, 28/227; • visoka šola za socialno delo • 3 letnik (študentka), 28/228; • upravni tehnik, V. stopnja, 28/229; • administrator, delo z računalnikom, 28/230; • prodajalka, 28/231; • tekstiino-obrtni konfekcionar, 28/232; • gimnazijski maturant, 28/233; • ekonomsko-komercialni tehnik, 28/234; • natakar IV. st., 28/235; • voznik B, C kategorije, 28/236; • ekonomistka VI. st. zunanjetrgov. komerc. smer, 28/237; • avtomehanik - obrtnik, IV., B, C, E, 28/238; • OŠ delavec - ključavničarstvo, 28/239; • nedokončana osemletka, 28/240; • delavka, osnovna šola, 28/241; • elektrotehnik telekomunikacij V. st., 28/242; • komercialno ekonomski tehnik (V.), 28/ 243; • strojni ključavničar IV, 28/244; • IV. stopnja administrator, 28/245; • navadni delavec, 28/246; • gimnazijska maturantka, 28/247; • študent FOV-a v Kranju, 28/248; • ekonomski tehnik - V„ 28/249; • organizator dela M. stopnja, 28/250; • voznik viličarja, 28/251; • srednja ekonomska in družbena smer administrator, 28/252; • orodjar • rezkalec, 28/253; • osnovna šola, 28/254; • OŠ, izpit B • kategorija, 28/255; • natakar -nepopolna izobrazba, 28/257 Delodajalci - podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Prodam GOLF diesel 1.6, I. 87. 041-189 11010 Prodam JUGO 45, letnik 1989, 45000 km, dobro ohranjen, prvi lastnik. 066-700 11011 Prodam R 5, letnik 89/12, cena ugodna. 076-146 11017 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, 5 v, prvi lastnik, garažiran. 077-787 11023 R 19, letnik 1993, za 17800 DEM! Ugodni krediti, staro za staro. ASP.d.o.o., 0861-570, 861-57111024 JUGO KORAL 45 in 55,1. 88, 89, več vozil, ugodno prodamo. 0633-956 Avtogarant 11026 ŠKODA FAVORIT I. 91, odlično ohranjena, ugodno prodamo. Možnost kredita. 0633-956 Avtogarant 11027 GOLF JXD, I. 87 120.000 km. reg. celo leto, odlično ohranjen, ugodno, možnost kredita. 0633-956 11028 ALFA ROMEO 33, 1.7 IE, I. 93, kot nov, 40.000 km, ugodno. Možnost kredita. 0633-956 11029 SUBARU 700 SOX I. 87, odlično ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 633-956 11030 d.o.o.,Suha 23, 4220 Škofja Loka Perkins Tel.: ++386 64 634-518, 632-046 Fax.:++386 64 634-518 Trgovina Perkins Spodnji trg 18, 4220 Škofja Loka Tel./fax.:++386 64 621-974 National distributer □ Industrijski motorji od 4 kW do 1860 kVV □ Ladijski motorji □ Motorji za vozila □ Rezervni deli □ Garancija, Servis 0d7kW do 1400 kW od 50 kW do 300 kW •rim NEMEČEK, d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611-851, fax: (061) 611-849 C. Kom. Staneta 8, 61215 Medvode VELIKA IZBIRA "PO 100 AVTOMOBILOV V ZALOGI" Naj vas ne zavedejo nizki krediti, mi vas kreditiramo z 11 % obrestno mero za dobo do 5 let. FIAT PUNTO 55 S 3v, alr bag 1 6.890 DEM AVTO LETA 1995, ZRAČNA BLAZINA zagotavlja večjo varnost, varnostna koda na ključu proti kraji, okrasne letvice, tonirana stekla, desno ogledalo, zadnji brisalec, količina omejena. POZOR! AKCIJSKE CENE FIAT UN01.1 je Fire, 3 V (93), model 94, metalik barve, cena 11.700 DEM ob nakupu darilo: avtoradio z zvočniki FIAT UNO 1.0 je Fire, 3 V (93), velika izbira barv, že od 9.990 OEM dalje FIAT PUNTO 55 S 3v, nov air-bag. tonirana stekla, desno ogledalo, okrasne letve, kodni ključ, cena 16.890 DEM RENAULT MEGANE 2.0,16 V, nov, metalik moder, cena 41.000 DEM FIAT CINOUECENTO (94), 10.800 DEM Vsi avtomobili so v garanciji. RABLJENA VOZILA Renault 5 (93), bel, registriran celo leto 9.800 DEM Yugo 45 (88), temno zelene barve, 72.000 km 2.500 DEM Renault 4 (89), bel, izredno ohranjen, 70.000 km 4.000 DEM Fiat Groma (88), moder, reg. do 8/96. avtoradio, lepo ohranjen 8.100 DEM Zastava 101 (89), beige, 72.000 km, reg. do 6/96 cena po dogovoru j Plačljivo v SIT po podjetniškem prodajnem tečaju LB na dan prodaje. ( ALFA 33 1.3 letnik 1989, reg. do 21 97, ugodno prodam. 078-919, nos4 Prodam ALFA ROMEO 33 1.3 S, letnik 1995, ugodno. 0720-130 po 15. uri nošo Prodam R 5 CAMPUS 1993, registriran. 0725-208 n osi Prodam GOLF I.79, reg. do 4/96. 0862-419 nem JUGO KORAL 55,112/88, reg. do 21 97,prodam. 0401-037 11094 OPEL VECTRA 1.6 I, sept. 91, prvi lastnik, 77000 km, brezhiben, prodam. 064-041 U042 Prodam OPEL CORSO 1.3 GLS, letnik 1986. 052-101, 47-071 11044 Prodam JUGO 45. letnik 1988. 0738-913, zvečer 11045 Prodam FIAT 126 P, starejši letnik. 041-937 11048 Ugodno prodam Z 80-10, hladilnik nov, 1987. 0861-970 11051 GOLF JX 1.3 I, letnik 1988, 94000 km, zelo ohranjen, ugodno prodam. 066-646 11064 Prodam MERCEDES 508 D, letnik 1976 s cerado. 058-719 11055 ALFA ROMEO 33 1.5,1. 92,33 1.5 IE, I. 92. 164 I. 93, 0633-956 11031 NISSAN SUNNY 1.4 SLX I. 91, FORD ESCORT 1.8 CLD I. 91, prodamo. AVTOGARANT 633-956 11032_ RENAULT MASTER 16+1, letnik 1986, odlično ohranjen, ugodno prodam. 0633-956 11033 CHRYSLER NEON 2.0 16 V, novo vozilo, 31900 DEM, prodamo. AVTO-GARANT 633-956_11034 Ugodni krediti za vsa vozila kupljena v trgovini. AVTOGARANT, šk. Loka 633-956 11035 BMW 3161, letnik 1992, metalik čran M podvozje, ABS, strešno okno, kupljen Tehnounion. 0633-956 Avtogarant 11036 Z 101, I. 1988 in 1989, odlično ohranjeni ugodno. Možnost kredita. AVTOGARANT. 0633956 11037 Prodam HROŠČA 1300, letnik 1976, reg. do 9/31. 0332-329 10992 JUGO 45, letnik 1990, prodam. 0331-871_10994 FIAT CROMA CHT, L.90, 69000 km, vsa oprema, ugodno prodam. 0624-132 dopo., 632-709 popoldan 10995_ Prodam R 4 GTL. I.88, reg. do 1/97, za 2900 DEM. 0802-120 ali 802-232 10996 Prodam R 4 GTL, I. 87, cena po dogovoru. 0730-703 10997 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA * PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam Z 850, letnik 1984, bele barve, reg. 7/96. 0216-656 11119 Z 126 P, ugodno prodam. Zevnik, Praše 53, Mavčiče, 0401-109 11124 HONDA CIVIC 1.51,1. 91/5, prodam. 0714-542, popoldan 11132 Prodam UNO 60 S, letnik 1986, reg. do 4/97, R 5 I. 90, dobro ohranjen. 0620-571 11134 Prodam R4 GTL, kovinsko' rdeče barve, I.84, dobro ohranjen.® 57-711 11140_ Prodam VOLVO 343,1. 78, za 3500 DEM.0421-295_11141 GOLF lll-TD, CL, marec 93, pro-dam.0801-304 11144 Prodam GOLF, rdeče barve, 1.90.0211-842 11145 Prodam R4 GTL, I. 84 ali 90.0634-595 11147 Prodam Z 101, letnik 1987, modre barve 96000 km. 0880-811 11150 Prodam HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS 16 V, letnik 7/92, rdeča, ohranjena. 0622-750 11153 Prodam MITSUBISHI LANCER 1.5 GLS 5 vrat. I.90, 73000 km. 0632-469 11158 Prodam R 5, 5 v, letnik 90. 055-466 11174 JETTA JX 1.6, letnik 1987, prodam. 058-693 11179 Prodam Z 128, letnik 1986, 98000 km. 0 733-478 11195 AVT0PR0DAJA do.. Šmarca - Bistriška 25 61241 KAMNIK tel.:061/811-593, 0609/628-458 AUDI A6 2.0, klima, 1.10/94 43.000 DEM GOLF VARIANT 1.8 GTS, 1.11/93 27.500 DEM PEUGEOT 405 GR, 1.1/90 12.800 DEM\ HONDA CMC 1.4 GL, HB, 1.12/90 11.700 DEM R5RVE1.4,1.94,11.300 DEM HYUNDAI PONY 1.3 LS, 1.91 9.500 DEM ALFA 33 1.3 S, I.87, 5.700 DEM AX11 TRE, m, 5.500 dem MVTOB-1- - HONDA CIVIC 1.4 16 V SEDAN 90 KM, 82000 km, letnik 1990, reg. do 12/96, možna menjava za Jugo 55, R 4, I. 90/9. 0631-533_11203 Prodam GOLF diesel 1.6, letnik 1986. 0861-441, int. 2280, zvečer 11219_ Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, september 90, 49000 km, dodatna orpema. 056-028 11223 R 4 letnik 1988, reg. 41/97, prva barva, prvi lastnik. 0714-311 112» Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do maja 96, bele barve. Cena po dogovoru. 0633-769 11237 TIPO 1,6 DGT, letnik 1991, 68000 km, prvi lastnik, metalno siv, napro-daj. 0801-371_11239 Prodam JUGO 55, I. 8/88 in gorsko kolo 18 prestav. 0714-879 11240 GOLF CL, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. 0712-323 11241 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991. Škofjeloška 44, Stražišče 11257 FORD ORION 16 CLXI 105 KM, letnik 191, 57000 km, margenta metalik, odlično ohranjen prodam. 0212-090 11271 Prodam ali menjam Z 101 (staro) za moped. 0718-573 11279 Prodam Z 128 83000 km, letnik 1985. 0714-070_11277 Prodam R 5,1.91, kot nov in UNO 60 S za 4300 DEM. 0725-307 11292 AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: OPEL ASCONA 1.6 S, I. 85, OPEL KADETT LS 1300, I 89, OPEL VECTRA 2.0 CD I. 2, JUGO 55 L. 91, jugo 45 L. 89, oglf L. 84, 85, 87, 89, fiat regata 100 S, L 85, MITSUBISHI COLT 1.3 GL 10.600 DEM, TOYOTA CORLLA 1300 XL, I. 87. LADA SAMARA 1500, I. 94. ODKUPIMO LADE od I. 1980-1991, možna menjava staro za staro, kredit. 0224-029 11297 fm GflNTfiR ELzJ Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telefon/fax: 064/47 035 PRODAJA . /v IN MONTAŽA <3fc^ ®^ IZPUŠNIH SISTEMOV ALFA 33 1.5 I, I. 88, reg. do 97/4, prodam. 0061/627-211, cena po dogovoru. 112*3 Prodam GOLF RABBIT, letnik junij 1995, rdeče barve, cena 18900 DEM. 0331-396 112»» JUGO 45 bele barve, letnik 1988, ugodno prodam. Sp. Otok 9, Radovl- 11299 jica Prodam VISO 11 RE letnik 1986, rdečo garažirano, cena 3200 DEM. 0215-312 Kranj _ . i?3Q* Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 12-88. Marolt, Poljšica 24, Podnart 1130* RENAULT ESPACE 2001 I, letnik 90, ugodno prodam. 041-582 "gj FORD FIESTO 1.3, 5 vrat, bele —311- 11307 barve, letnik 9/92, prodam. 124 GOLF JGL, I. 81, rumen, ohranjen prodam. 0332-178 11306 Prodam JUGO 45 KORAL, I.6/90, za 3600 DEM.P43-223 _JJj?. Prodam R4 GTL, I.88, bel, cena 2700 DEM.041-893__1. - R4 GTL, I. 84, dobro ohranjen prodam.041-586 11357 Prodam OPEL ASCONA, 1.86.0212-057_ 11*» GOLF JXD, I. 86, reg. 3/97, radio, lepo ohranjen, prodam. 0225-724 Prodam CITROEN AX letnik 1988, prevoženih 67000 km, 5 v, temno rdeče barve, 5300 DEM. 052-098 11369 Prodam JUGO 55, letnik 1988. 50.000 km. 0242-839, popoldan 11370 Prodam Z 128, letnik 1987. 0731' 644 1U71 FIAT UNO 8/94, 41000, prva ca, prodam. 0681-627 lastnina^ Prodam R 19 RT 1.4, zelo ugodno, nujno. 0880-067 JI> Prodam R 4 GTU, I. 86, red. 24.3.97, modre barve. 0312-09» do ^fdkiiPARstvd]^ vse vrste avtomobilov. Prinesiteliu tega izrezka priznavamo 10% popust nao^j GOLF JXD, letnik 1986, refl■ ^ leto, z dodatno opremo, cena DEM. 045-170_^^^J—- proda"1 LHUU rVMMAVMIN I. 89, r- - ?g menjam za LADO NIVO. 055-u'" LADO KARAVAN I nenj 11382 UNO 60 S, letnik 1987, cena DEM. 0632-327 Z 750, rdeče barve, lepo ohranjaj obnovljen, 650 DEM. 056-564^, Prodam R 4, letnik 1985, bele barv* ugodno. 0241-345 _^Z> Prodam JUGO 60, letnik H/8?j 045-425, popoldan Prodam z 750, reg. do 9/96. &62t 416_ iJ*J KOMBI AK 850, reg. do 4/9Jj prodam. 0738-113 __ Prodam RENAUL 4, letnik 1987, r* do 2/97. Bevkova 39, Radovljica 11403 -—---d Prodam FORD TAUNUS 1.3, refikg 96, letnik 1976,1200 DEM. 082'3^ po 17. uri__ FORD ESCORT 1.6 CLX, I. 60.000 km, prodam za 17500 D& 0622-871 ]> Za Z 101 prodam motor in st«**" 0621-d568 11 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAPOSLITVE POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ. 8*0609/637-492, 064/634-064, 064/ 56-105 7458 Nudim dobro plačano delo v bifeju. g323-855 9571 Ste v finačnih težavah imate čas ter 'asten prevoz, potem je razlog več, đa se nam pridružite pri delu, kjer vam nudimo možnost redne zaposlitve ter doličen zaslužek. Informacije v sredo, od 10.-20. ure »53-415 če ste brez zaposlitve in vam ni odveč delo na terenu, vam nudimo dobro plačano zastopniško delo. ®57-033 od 8-14. ure 10294 Dober zaslužek za dobro delo vsem, ki jim mrežni marketing in direktna prodaja nista tuja. Pokličite za osebni razgovor.«061-142-9371 nua Redno zaposlitev nudimo za terensko delo. Informacije v sredo «57-792 11196 KOVINAR -ZAPOSLEN 0686-013 strojnik strugar, 30 LET, IŠČE ZAHT. DELO. V Kranju zaposlimo PRODAJALKO za delo v tekstilni trgovini. Šifra: SREDNJA ŠOLA Če bi radi zaslužili pa ne veste kako, pokličite. 19312-203 11234 VOZNIKA KOMBIJA zaposlimo takoj in skladiščnika za nedoločen čas. »43-234, 22-1075, SCORPIO.d.o.o. 11245 Redno zaposlitev dobi natakar-ica z gostinsko šolo. »45-066 11254 Pridna, delovna, ekon. tehnik išče zaposlitev, nujno, dopoldan. Majerič, c. na Loko 11, Bistrica Tržič 11203 Tudi s prodajo na terenu lahko odlično zaslužite. Poterbujete le naš program, strokovno uvajanje in voljo do dela.Odločite se lahko za plačilo po uri (1000 SIT) ali tedenski zaslužek 40 000 SIT. O vsak dan 556-25211365 MERCAT0R - KŽK KMETIJSTVO KRANJ ZELO UGODNO KROMPIR ZA KRMO 4 SITrinfuza, 6 SIT vrečeno v Skladišču krompirja ŠENČUR, tel. 064/41-017 vsak dan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure ZAHVALE Hvala starejšemu gospodu iz Železnikov pri cerkvi, ki je ponudil gojzarje zastonj. Košir, c. na Hudo 31, Tržič ŽIVALI Zaposlimo NATAKARICO za samostojno delo v okrepčevalnici. Delovni jas: po dogovoru, lokacija: Okrepčevalnica Ukane, Ukane 20, Bohinj. JJS kanidatk se zahteva: ustrezna •zobrazba, izkušenost, zanesljivost, samostojnost, lasten prevoz. Prijave Pošljite na naslov: Henig.d.o.o, Du-n?iska 113, Ljubljana, do 12.4.1996 ?" na telefon: 061/168-32-90 med 7. 'n 9. uro 10407 Prevzamemo ugodno. 623-869 vsa GRADBENA »214-224, 0609/ 10414 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Studen, Tenetiše 3 a, Golnik 10764 Prodam dve TELICI visoko breji simentalki. Sr. vas 108, Šenčur loaog Prodam TELETA bikca simentalca za rejo. Šimenec, Olševek 7, Preddvor 10890 ROTVVEILER MLADIČI, stari 8 tednov, odličnih staršev (izpolana), prodam. »328-482 10915 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. »421-507 10787 Prodam TELICO brejo 6 mesecev. »686-266 10793 PURANE, BELE, TEŽKE ŠIRO-KOPRSATE PASME RAZLIČNIH STAROSTI ZA REJO, prodam. »217-128 10797 Prodam KRAVO simentalko, pašeno, 9 mesecev brejo. »725-228 11133 Kupim 10 dni starega TELETA SIMENTALCA.»47-261_11139 JAZBEČARJE samčke, črne, kratkodlake, ceplenje, z rodovnikom, prodam. »401-212 11149 Prodam TELIČKO 140 kg težko. »061/627-071, Dolinar 11152 PURANE širokoprsate pasme za rejo prodam.Tudi pripeljem.»241-189 11169 Ugodno prodam KLETKO za večje-ga PAPAGAJA. »323-135 10929 Prodam BIKCA simentalca, starega lOmesecev. »731-273 10937 Prodam BIKCA simentalca, tekega 110 kg. »422-816 109« Prodam 10 dni starega BIKCA, simentalca, balirano seno ter jedilni KROMPIR. »76-001_11201 Prodam 3 tedne starega črnobelega TELETA. «46-513 11216 Zaposlim KV ali PK ZIDARJA, ggavljan Slovenije. »41-149 10019 VOZNIK B kategorije išče zaposlitev. ®46-383 _10922 Za dobro plačano delo DZS zaposli ^zastopnikov. »331-445 10924 Iščemo dekle iz okolice Kranja za strebžo v pizzeriji. »46-878 10928 Nudimo dobro plačano redno zapo-gjjtev za delo na terenu. »323-017 Honorarno zaposlimo dekle za strežbo v gostinskem lokalu. »736-£67 11016 Avtomehanik s prakso na tovornih vozilih, 20 let, iščem zaposlitev. g>861-895 11049 Dober zaslužek s prodajo kozmetike. ©51-447 11079 Nudimo delo prodaja italjanske Kozmetike. »324-207 11104 VOZNIK B.C kategorije IŠČE HON-^HANO zaposlitev. »57-233 11116 Odkupovalca hlodovine na območju ^reddvor-Jezersko, redno ali honorarno zaposlim. Pisne ponudbe na naslov: Grejan.d.o.c, Železniki, i^ažgoSe 7_11128 2000 DEM redno ali honorarno z ^fS. »53-410, 0609/634-584 11129 V kolikor potrebujete redno zaposlili pa vas ne moti terensko delo, Kličite v sredo in četrtek na »311-13' 11131 V SPOMIN TONE ERMAN - STAŠO V soboto, 9. marca 1996, smo se na blejskem pokopališču Z bolečino poslovili od prijatelja - partizana Staša. Kot otrok in mladenič se je pripravljal na iivljenje s teikim zidarskim delom za vsakdanji kruh. Postal je vse bolj Čvrst in iilav, kakor drenovo drevo, ki ga človeška roka ne oblikuje, a življenjski sok vsrkava iz lastne skromne zemlje. Kljub nemilostni prirodi pa je simbol iivljenja, ki spomladi prvo zacveti. Stašo je v cvetu svoje mladosti leta 1935 korakal na čelu čete planincev in strumno telovadil v prvi vrsti na sokolskem telovadišču na Bledu. V zgodovinski pomladi 1941 je bil s planinci v prvi vrsti na braniku domovine. Še v istem letu pa ob Jakobu Bernardu v prvi vrsti upornikov v boju za svobodo. Prva vrsta mu je bila usojena tudi v Gorenjskem odredu in Prešernovi brigadi v njenih bojih za svobodo, za iivljenje, za zmago, ki mu je bila cilj na vseh dolinostih, ki jih je opravljal. V iivljenju in delu je bil vedno vzoren, dosleden, pošten do sebe in okolice, ki ga je cenila in spoštovala. V vsej njemu značilni vedrosti in prešernosti, ki ga je spremljala vse življenje, je imel tudi teike in trpke trenutke, kakor je trpek drenov plod, ki se omehča in osladi šele takrat, ko ga pokrije jesenska slana. Trpkost drenovega plodu je vedno ohranil za sebe. V času, ko so na pohodu lai, podtikanja in sovraštvo je ohranil svetost trdega dela in tovarištva, brez sebičnosti, kar daje plemenitost in kvaliteto iivljenju. To njegovo dediščino bomo ohranili v spominu, njegovi prijatelji in partizani. Janko Heberle-Peter OSMRTNICA V daljni Ameriki je umrl naš brat in stric DR. STANE ZORMAN kirurg Pokopan je bil v Portlandu OR, v petek, 5. aprila 1996. Veliko dobrega je storil ljudem, Bog naj mu povrne! Zormanovi in Šuterjevi Šenčur, Ljubljana, 6. aprila 1996 OSMRTNICA V 88. letu je umrla naša mama ANGELA ŠTEMPIHAR ^ j roj. Čebašek, iz Kranja, C. 1. maja 12 nJe se bomo poslovili jutri, v sredo, 10. aprila 1996, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Šenčurju. Žalujoči: sin Marjan, hčerki Vera in Marinka z družinami Kranj, 7. aprila 1996 Prodam dve kravi frizijki po izbiri in TELICO frizijko, staro 8 mesecev. »682-243 11000 KUNCE ovnače, samice z mladiči ali posamezno po zelo ugodni ceni, prodam. »46-532 11004 Prodam JAGNJETA za zakol In kupim bikca simentalca do 10 dni. »421-594 11022 Prodam KRAVO simentalko, 7 mesecev brejo. »733-825 11075 5 mesecev brejo telico po izbiri, prodam.»731-663 no78 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko v A KONTROLI. »64-341 11095 BIKCA simentalca, starega 14 dni kupim. »401-450 11100 Prodam PASJO KOČO, izolirano. »633-241 11109 Prodam eno leto stare KOKOŠI 120 SIT. «242-672 11120 Prodam TELIČKO simentalko, staro sedem tednov. «622-033 1121a Prodam KOKERŠPANIJELE, črne, že cepljene na «47-404 11227 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. «721-318 11266 OVCE prodam visoko breje in jagnjeta. «45-368 11267 Prodam bikca simentalca starega 12 dni. Mošnje 7, Radovljica 11278 Prodam eno leto starega plemens-kega KOZLA. «49-540_11290 Prodam TELIČKO simentalko težko 100 kg. «685-025_11294 Prodam KUNCE za rejo, pasme nemški lisec. «631-409 113»0 Prodam PRAŠIČE od 50 do 140 kg. «061/651-625 11383 Prodam 8 tednov stare nemške OVČARJE brez rodovnika. Grubar, Smokuč 31 11398 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očija, ata in tasta RADA MOHORIČA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede predsednika Kluba Maksa Perca Kranj, predsednika ZB Vodovodni stolp in sodelavke Dane Spahič. Zahvaljujemo se UNZ Kranj, PPP Kranj, kvartetu Policijske godbe Ljubljana in pevskemu zboru Društva upokojencev Kranj. V najgloblji žalosti žena Tončka, hčerka Vesna, vnukinja Klara in zet Janez. ZAHVALA 26. marca se je poslovila od nas naša draga sestra, sestrična in teta VIDA JOCIF Zadnjikrat smo jo pospremili na domače pokopališče v petek, 29. marca. Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, vaščanom, olševskim pevcem, gospodu župniku, govorniku ZB in podjetju Navček za lep pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev v Preddvoru za vso skrb in nego v zadnjih letih njenega življenja. Vaše blage misli, molitve, lučke in pomladansko cvetje krasijo sedaj njeno zadnje bivališče. Hvala vam za vse! V imenu sorodnikov brat Janko z družino Olševek, 2. aprila 1996 V SPOMIN Zakaj tako boli srce, zakaj mi solza moči lica, odgovor je le ta: boleča je resnica, da 10. aprila mineva 3 leta, odkar si nas zapustil brez slovesa in za vedno dragi ati JANEZ POLAK iz Orehka pri Kranju VEDNO BOŠ Z NAMI Žena Milena, hčerki Jana z Milanom in Andreja z Igorjem in Jakom. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila naša draga DOROTEJA VELIKANJE Iskreno se zahvaljujemo znancem, sosedom in drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala osebju doma upokojencev Kranj in tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, 3. aprila 1996 Obetavni glasbeniki Na nedavnem 25. tekmovanju mladih glasbenikov republike Slovenije v Ljubljani so učenci gorenjskih glasbenih šol dosegli imenitne uspehe - eno prvo, dve drugi in eno tretjo nagrado. Na tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, potekalo je od 26. marca do 1. aprila, so tekmovalce prijavile Glasbena šola Škofja Loka, Glasbena Šola Kranj, Glasbena šola Jesenice in Glasbena šola Radovljica. Med 370 udeleženci letošnjega tekmovanja so gorenjski tekmovalci dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Na sliki: nastop prvo nagrajenih: kitarski duo Luka Vehar in Dejan Lapanja. Najvišje število možnih točk - 95 in s tem prvo nagrado je dosegel kitarski duo Dejan Lapanja in Luka Vehar (mentor Uroš Lovšin) z Glasbene šole Škofja Loka. Dve drugi nagradi in eno tretjo so s tekmovanja prinesli učenci iz Glasbene šole Kranj. Kitarski duo Ravi Shrestha in Viktor Simič sta s 94,76 točke prejela drugo nagrado, kitarski duo - Ana Bajželj in Barbara Koder (92,76 točke) -druga nagrada in kitarski duo Nina Langerholc in Gašper Deneb Debelak (89,67 točke) - tretja nagrada. Njihova mentorica je Ivana Ziherl. Razen teh nagrajenih tekmovalcev, je sodelovalo na letošnjem tekmovanju še 21 učencev z gorenjskih glasbenih šol. • L.M. G. G. Tomark, d. o. o., in "mehki Š" V tednu pred veliko nočjo je na stotine Gorenjk in Gorejcev "razveselilo" podjetje Tomark, do.o., Dolenjska 184, Ljubljana. Z lično osebno naslovljeno poštno pošiljko je podjetje Tomark prodajo svojega blaga popestrilo z obljubo prstana z diamantom! Seveda v pismu ni bilo omenjeno, da je glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek že 29. februarja (!) zaradi kršitev Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o trgovini podjetju Tomark začasno prepovedal trgovinsko dejavnost na drobno - prodajo po pošti. In da je tržni inšpektorat zaradi kriš-tev 13. člena Zakona o trgovini podal predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zoper Tomark, d o. o. Ljubljana, ker ne izpolnjuje vseh pogojev za prodajo po pošti. Ker živimo v demokratični državi, se je do ponudbe Tomarka vsak naslovljenec svobodno opredelil. Neuradno pa smo izvedeli, da je bilo v rumenih nabiralnikih Pošte Slovenije širom Gorenjske zelo veliko pošte, naslovljene nap. p. 37 Tomark Ljubljana. TOMARK D. O. O. DOLENJSKA CESTA 184 ; 61108 LJUBLJANA S P. P. 37 POŠTNINA PLAĆANA PRI POŠTI 61102 LJUBLJANA In če smo doslej na tipkovnicah poleg 25 črk slovenske abecede poznali še znameniti Ć - "mehki Č", nas je Tomark Ljubljana v svoji ponudbi osrečil z novo črko: "mehki Š". Na odrezku s kuverte, v kakršni je Tomark poslal na stotine ponudb, sta "C" in "mehki Š", novi pridobitvi slovenske abecede. Nagradi Metki in Ani Sodelavke in sodelavci v marketingu Gorenjskega glasa tudi letos izvajajo občasne telefonske ankete med naključno izbranimi Gorenjkami in Gorenjci. Kadar je tematika anket aktualna družbena problematika, o rezultatih takšnih anket pišemo v "Odprtih straneh Gorenjska" v rubriki Glasova raziskava. Poleg tega pa spraašuje-mo tudi o tem, koliko in kdaj ter kako beremo časopise. Z žrebom letos vsak mesec dvakrat podelimo po dve nagradi Gorenjskega glasa, v žreb pa vsakič vključimo vse doslej sodelujoče v Glasovih telefonskih anketah o branju časopisov. Tokratna nagrajenca sta METKA HRIBAR, Koprivnik v Bohinju 34 in ANA OMEJC, Podlubnik 20, Škofja Loka - obe bomo povabili na Glasov izlet. Metka in Ana bosta sami izbrali, kdaj in kam bi rajžali z Gorenjskim glasom Letošnjo sezono Glasovih izletov nadaljujemo to soboto s prvim Glasovim izletom v Terme Čatež; prihodnjo soboto 20. aprila bo Glasov nakupovalni izlet v Italijo do Alpe Adrie pri Vidmu. Prgav za ta dva izleta ne sprejemamo več. Iskrena in najlepša hvala vsem, ki ste kadarkoli doslej v minulih petih letih že sodelovali v Glasovih telefonskih anketah ter z Vašimi mnenji pripomogli, da bo Gorenj fski glas s prilogami še bolj zanimiv in pester, nepogrešljiv del gorenjskega tedenskega utripa. Prav tako se za korektno sodelovanje že vnaprej zahvaljujemo vsem, ki jih bomo še kdaj v prihodnje povabili k sodelovanju v anketah Gorenjskega glasat KRANJ, Reginčeva 10 2H0DN00fmJ0 vPOMtAD WUI(fit2$MPZI2NMH po2Memricem TER HR£NA, OVA HHoCfflMA * Izletniška 44, 4260 Bled, Slovenija Tel.: 004 741 321 Faks: 064 741 Uit Bohinj - oaza miru "Prav lepota je prvina bohinjskega bogastva... Najprej so jo svetu oznanjali znanstveniki - naravoslovci pa tudi umetniki. Nato so prišli planinci in turisti. Danes Bohinj že dolgo ni več pozabljeno zakotje, marveč znani in priljubljeni turistični raj - prava "oaza Alp"," je v knjigo o bohinjskih gorah zapisal Tine Mihelič, človek, kije z očmi zaljubljenca gora gledal na Bohinj že z različnih višav in zornih kotov. "Spoznati Bohinj! To pomeni dolgoletno iskanje in odkrivanje vedno novih skrivnosti. To pomeni tudi nenehno bogatenje. Ni res, daje Zlatorog skril ves svoj zaklad med sive pečine Bogatina. V resnici gaje raztresel vsenaokoli. Ne verjamete?" Bohinja gotovo ni treba predstavljati kot izhodišča za planinske ture, saj že do Triglava, najvišje slovenske gore, vodijo trije dostopi (Dolina Sedmerih jezer, dolina Voje, Pokljuka). V Bohinju je eden najpopularnejših plezalskih centrov v Sloveniji. Vrsta plezališč (Pod Skalco, Bellevue, Bitnje, Bohinjska Bela) in množica kakovostno opremljenih smeri vseh težavnosti zagotavljata zadovoljstvo tako začetnikom kot izkušenim plezalcem. Bohinj nudi obilo možnosti za gorsko kolesarjenje, le to vas prosimo: spoštujte okolje, ki ga odkrivate, in se držite urejenih poti. Leteti kot ptica - to je eno večnih človekovih hrepenenj. Izkušeni piloti inštruktorji vas z jadralnimi padali lahko popeljejo v dolino in naučijo prvih korakov letenja. S kajakom boste doživljali reke. V Bohinju ni najzahtevnejših brzic, imajo pa jezero in zgornji del Save Bohinjke, kot nalašč za prve zaveslaje. Ste morebiti za izlet s kanujem po jezeru in po Savi Bohinjki? Pridružite se organiziranim skupinam! Rafting! Sava Bohinjka ima ugodne vodne razmere za rafting predvsem spomladi in jeseni, le izjemoma pa tudi julija in avgusta. Turistično podjetje AUPINUM Ribčev Laz 50, 4265 Bohinjsko Jezero Telefon: 064 723 441. telefaks: 064 723 446 V Bohinju je vsak letni čas svojstveno doživetje. Šumenje voda spomladi, nemirna umirjenost narave poleti, magična igra sonca z barvami jeseni in belina miru pozimi - to je tista harmonija, ki jo današnji človek tako išče in potrebuje. - Možnost namestitve: 6 manjših in prijaznih hotelov (3 in 4 zvezdice. 50 do 100 postelj po enoti), razporejenih na izjemnih lokacijah okrog Bohinjskega jezera, avtokamp na jezerski obali, apartmaji in zasebne sobe v bohinjskih vaseh - Športne aktivnosti: sprehodi, planinstvo, plezanje, kajak. kanu. hidrospeed. rafting. ribolov: opazovanje ptic: gorsko kolesarjenje, šola plezanja, kajak šola. gorsko vodništvo. jadralno padalstvo... - Znamenitosti: slapovi, kanjoni, razgledišča: lokalna arhitektura, muzeji, lokalne obrti. Triglavski narodni park - Cene: polpenzioni v hotelih 40 do 94 DEM. štiriposteljni apartma 80 do 131 DEM, bivanja v kampu 7 do 16 DEM. tedenski plezalni tečaj 100 DEM, vodene gorske ture od 35 DEM naprej, rafting 36 DEM, hidrospeed 40 DEM. ture z gorskimi kolesi 16 do 60 DEM, tenis 10 DEM/uro... PROGRAM BIVANJA LAHKO PRILAGODIMO VAŠIM ŽELJAM. ^ KUPON Alpinum, Ribčev Laz 50, 4265 Bohinjsko Jezero, tel.: 064/723 441, fax. 064/723 446 Prosim, pošljite mi informacije oz. prospekte za: hotele • apartmaje • zasebne sobe • avtokamp • športnorekreativne-aktivnosti • skupinske aranžmaje Ime in priimek:...................................................................................................... Naslov:................................................................................................................. S tem kuponom imate 5 % popust pri rezervaciji kakršnegakoli programa iz naše ponudbe! Izpolnite in pošljite na navedeni naslov! Turistične informacije dajeta: TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ tel.: 064 - 723 - 370 ALPINUM BOHINJ (za hotelske zmogljivosti) tel: 064 - 723 - 441 In kaj je hvdrospeed? To je poseben splavček iz poliuretana, namenjen spustu po rečnih brzicah. Izlet poteka po brzicah reke Save od jezu v Soteski (elektrarne) pa do mostu pod Bohinjsko Belo. In nenazadnje: Bohinj je eno izmed najbolj znanih munarskih območij v Sloveniji. Ribolov (s trnki brez zalusti) je možen v Bohinjskem jezeru in v Savi Bohinjki. Bi bili raje na suhem kot v vodi ali na vodi? Prav! V Bohinju je trinajst sprehajalnih poti, ki jih bodo letos na novo označili. V kampu Danica v bližini Bohinjske Bistrice bodo poletno sezono dočakali z novimi tuši, stranišči, pomivalnicami in pralnicami. V mladi bohinjski občini napovedujejo, da bo poletna prometna ureditev enaka ali vsaj podobna lanski, parkirnina, ki ni samo to, ampak še kaj drugega, pa naj bi bila enaka lanski. Kaj pa prireditve? Kar precej jih bo. 29. in 30. junija bo na jezeru jadralna regata, 13. julija večer Pod Skalco z narodnozabavnimi ansambli, 20. julija nastop folklornih skupin iz Arnsdorfa in Men-zingena, 27. julija Srečanje pod bohinjsko marelo, 3. avgusta vasovanje, dan kasneje kmečka oh-cet, 10. avgusta večer Pod Skalco z narodnozabavnimi ansambli, 17. avgusta kresna noč, 15. septembra kravji bal, vsak petek od 12. julija do 23. avgusta pa bohinjski večeri. V Bohinju bo tudi poletni festival klasične glasbe z znanimi slovenskimi umetniki, jubilejni koncert Alpskega kvinteta, televizijske igre Slovenski Martin Krpan - in še bi lahko naštevali. KOMPAS HOTEL BOHINJ * hotel B kategorije * * 55 sob TWC, telefon * restavracija, pizzerija, klub, TV soba * * konferenčna dvorana z opremo - 70 sedežev * * 2 sobi za sestanke - od 10 do 15 oseb * * zunanji bazen z ogrevano vodo na trati pred hotelom * 2 teniški igrišči * * savna - fitness * * 7 bungalovov * * prostor za piknike * INFORMACIJE IN REZERVACIJE KOMPAS HOTEL BOHINJ Ribčev Laz 45 - SLO - 4265 Bohinjsko Jezero telefon: +386 64 723 471, telefax: +386 64 723 161 Kamnik v naročju planin Kamnik je ljubko starodavno mestece sredi zelenih planin in visokih, a lahko dostopnih vrhov Kamniških Alp. Planinci poznajo Kamnik kot kraj, od koder se odpira na tisoče možnosti za čudovite izlete. Sicer pa je v Kamniku in okolici mnogo znamenitosti. Najbolj znana med njimi je dolina Kamniške Bistrice, njen izvir pa je dosegljiv tudi z avtomobilom. V svojem zgornjem delu pa je Bistrica ohranila značilnosti reke skozi ledeniško dolino. Pot ob rečnem toku Bistrice navzdol pa vas pripelje v arboretum Volčji Potok z majhnimi jezerci v čudovitem baročnem parku. Proti vzhodu se iz Kamnika odpira Tuhinjska dolina s termalnimi vrelci v vasici Snovik, kjer v prihodnosti načrtujejo zdraviliško naselje ob neokrnjeni kulturni dediščini. Obiščite Kamnik - mestece v naročju planin. Za podroben ogled mesta in okolice vam je na voljo strokovno vodstvo. Vse informacije pa dobite tudi v Turistično informacijskem centru v Kamniku, telefon 061/831-470 in faks 061/831-176. Kjer dušo in srce napojim Le kam naj peljem cel regiment mojih ljubih sorodnikov s Primorskega, sem začel razmišljati v tistem trenutku, ko mi je teta Gabrijela na oni strani telefonske žice razlagala: "Ma dobro, bomo pr'šli v vaše kraje za prvega maja. Ma, kam nas boš peljal?" Seveda v Arboretum Volčji Potok jih peljem, kjer bo tudi letos za prvomajske praznike, točneje od 26. aprila pa do 6. maja, tradicionalna spomladanska razstava tega in onega, predvsem pa cvetja, drevja, lepih pogledov, mnogih barv, pomladnega vonja, skratka vsega tistega, kar nam lepega daje narava. Le 25 kilometrov oddaljeno iz Kranja, prav toliko iz Ljubljane in le streljaj iz Kamnika, prijetnega mesteca, ki kraljuje ob vznožju Kamniških alp. Saj veste, kako je, če vas daje pomlad, vse cveti, vse dehti, vse diši... vse dela za vas, za vaše srce in dušo, polne grede spomladanskih čebulnic, od narcis, hrušic, dišečih hiacint, pisanih žafranov do grških veternic in tulipanov v mnogoterih barvah in oblikah cvetov. Poleti nas bodo v Arboretumu svežih številni potočki, ki žuborijo skozi park, zavetje pred vročim soncem si bomo poiskali pod krošnjami mogočnih dreves... Jeseni pa nam sprehode po parku bogati šumenje listja pod našimi nogami, narava pa nas očara s čudovitimi jesenskimi barvami. In pozimi, ko na svoj račun pridejo iglavci... Arboretum Volčji Potok je mogoče uživati celo leto, bodisi v pomladnih dišavah, poletni senci, jesenskih barvah in zimski tišini. Bodisi v zavetju narave, na otroškem igrišču z lesenimi igrali, ob počitku v okrepčevalnici ali pa v okrilju Boljkove umetniške galerije. Na več kot 80 hektarih bomo srečali 3500 različnih vrst rastlin, katerih zbirka je vsako leto večja... Večja kot je vsako leto lepša tradicionalna spomladanska razstava, ki v Arboretum, ki je sicer odprt vsak od 8. do 19. ure, privabi največ obiskovalcev. Ja, in prepričan sem,da bo tako tudi letos, ko bom tudi jaz v Arboretum pripeljal goste, moje ljube Primorce namreč. Velika planina - zaklad narave *mim, M/m Zadnjič mi je sosed potarnal, da bo smučarske sezone kaj kmalu konec. Sedaj pa ne ve, kako bo ohranil svojo kondicijo čez poletje. Veste, ne mara letnih športov, gorske ture pa so zanj pretežek zalogaj. S prvim sem se še strinjal, saj bo snega ob takih temperaturah res kmalu zmanjkalo. S tistim drugim, da poleti ne bo mogel ničesar početi, pa ne. Na Veliko planino pojdi, sem mu rekel. Velika planina je s svojo razgibano pokrajino, s kraškimi vrtačami in kotlinama kot nalašč za lahkotne sprehode po sami planini in okoliških vrhovih. Zame osebno ima Velika planina še poseben čar, saj ne ponuja samo naravne lepote. Velika planina je namreč visokogorska planota, kjer je eno najbolj ohranjenih pastirskih naselij na Slovenskem. Pastirji, ki tu biva- jo poleti, delajo sir, redki tudi še trniče (okrogle kepe sira, posušene v dimu). In ne samo, da jih lahko ob svojem sprehodu obiščete, pri njih je mogoče dobiti kislo mleko, skuto in sir. Pastirske koče so ovalnih oblik in imajo značilno, do tal segajo-čo streho. V enakem stihije tudi cerkvica Marije Snežne, kjer se ob nedeljah in praznikih v poletnem času maše ob 14. uri. V avgustu, ko je pastirski praznik, je sveta maša ob 11. uri, na VELIKA PLANINA ZAKLAD NARAVE informacije: - Glavni trg 23, Kamnik, teUfax 061/817-202 - žičnica tel. 061/825-566 Božični večer pa je polnočnica ob 24. uri. S svojim pobočjem je Velika planina prava zakladnica športnih užitkov, saj jo zelo dobro poznajo zmajarji, jadralni padalci, v novejšem času tudi gorski kolesarji. V organizaciji ALP SPORT se lahko vpišete celo v šolo letenja z jadralnimi padali, PD Kamnik pa za vse, ki neradi sami hodijo po hribih, organizira vodene izlete. Seveda je poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo. Okrepčevalnica ob žičnici vam ponuja domače specialitete in jedi na žaru, vsako nedeljo pa je tudi ples ob živi glasbi. Gostišče Simnovec in Zeleni rob pa ponujata poleg kosil, malic ter toplih in hladnih napitkov tudi prenočišča. Ponudba na Veliki planini je tako bogata, da je najbolje, če se o njej pozanimate kar v njihovi pisarni na Glavnem trgu 23 v Kamniku; tel, fax: 061/817-202, ali na žičnici; tel: 061/825-566. 20 mobitel Kranjska Gora - poleti Kranjska Gora je res najbolj znan turistični center, od januarja 1995 tudi ime in sedež nove občine, pa vendar jo drugi kraji dopolnjujejo kot biseri ogrlico. Samo kraji, ki so prijazni svojim prebivalcem, so lahko prijazni tudi svojim gostom in to je osnovni cilj vseh prizadevanj. Martuljkova skupina gora - čudoviti svet miru pod Špikom, kristalni slapovi, domačije na Srednjem vrhu s specifično ponudbo izletnikom, turistom in popotnikom, ki se družijo z naravo v urejenem kampu. Mojstrana kot Trnuljčica skrita pod vznožje mogočnega triglavskega pogorja, izhodišče in začetek brezštevilnih planinskih poti in izletniških postojank, poti, ki vodijo v Triglavske Doline k Slapu Peričniku, na planine in senožeti Karavank in Julijcev. Kranjska Gora, kot bi jo nevidna roka položila na obronke mogočnih Julijcev, s ponudbo hotelov, zasebnih penzionov, turističnih sob, z agencijo, ki otrokom pričara čudoviti svet Kekčeve dežele, z mnogimi še neodkritimi potmi in stezicami, ki so samo vaše, če jih odkrijete. Kranjska Gora odpira poti na območje tromeje - treh dežel s skupno zgodovino in kulturo, vse je tako zelo blizu in daleč, če to sami želite. V objemu sveže zelenih gozdov boste našli svoj košček sveta. Pot proti Ratečam in Planici pelje mimo vasice Podkoren, mimo modro-zelenih biserov, ki jim pravimo Zelenci, in ki so naravni naprej Tamarja pod mogočnim rezervat v vsej svoji pestrosti. Od Jalovcem je le prijeten sprehod. Zelencev do doline Planice in Zaščita in ohranjanje celostne podobe vasi in podeželja, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, kozolcev, ljudske arhitekture, naravnega rezervata Zelenci, območja Triglavskega narodnega parka, investicije v izboljšanje kvalitete okolja, vse to so ukrepi za izboljšanje kvalitete turističnega proizvoda kot celote. Tudi izbira grba nove občine ni bila naključje. V grbu je upodobljen ruševec - divji petelin, črni trubadur, žival, ki simbolizira čisto, neokrnjeno naravo, njeno bogastvo, ljubezen. S skupnim nastopom, novimi svežimi idejami bodo tudi rezultati kmalu vidni. Prva velika prireditev bo junija 1996 - svetovno in evropsko prvenstvo v lokostrelstvu, srečanje upokojencev Slovenije v Planici ter prvo praznovanje praznika občine Kranjska Gora, ki bo 7. avgusta na vrhu Triglava ob triglavskem stolpu, ki ga je postavil Jakob Aljaž. lek Hotel LEK Kranjska Gora Telefon: (064) 881 520 Fax: (064) 881 343 Hotel visoke B kategorije LEK, znan po prijetnih družinskih počitnicah, organizator konferenc, seminarjev, možnost timskega dela, pravi kraj za sladokusce (poslovna kosila slavnostne večerje) s športnimi in sprostitvenimi priložnostmi ter z izbiro slikovitih izletov v bližnjo in daljno okolico. Kjer se čas ustavi, in Vas prijaznost pozdravi... MOTEL KOTNIK RESTAVRACIJA - TAVERNA PIZZERIA PINO TERASA MINI SHOP BOROVSKA 75 4280 KRANJSKA GORA SLOVENIJA TEL. 386 64/881-564, FAX. 386 64/881 -859 Hotel Kompas KRANJSKA GORA Borovška 100 TEL. 064 881 661 FAX. 064 881 176 S TEM NAGRADNIM KUPONOM BOSTE V HOTELU KOMPAS KRANJSKA GOR.A OD 20. 7. DO 24. 8.1996 LETOVALI 5 % CENEJE! PRISRČNO VABLJENI! otel Alpina d,,,, |Q| KRANJSKA GORA VITRANŠKA 12 TEL. 064 881 761 FAX. 064 881 341 S tem nagradnim kuponom boste v hotelu Alpina Kranjska Gora v času od 20. 7. do 24. 8.1996 letovali 5 % ceneje! VABLJENI! -M- gjlas mobi tel 21 otel za štiri letne čase Le težko bi v Zgornjesavski dolini, med pobočji Julijskih Alp in Karavank, našli tako prijeten gorski kraj za počitek in razvedrilo, kot je Gozd Martuljek. In v tej vasici leži med drevjem, travniki, in reko Savo majhen, prijazen turstični center Špik. Tu ni mestnega hrupa, tu ni parku. Odlično izhodišče za mestnega zraka, tu ni mestne planinske ture v osrčje Julijcev gneče, tu vladata mir in tišina. ali za pohode v manj znana, divja območja Karavank. Z okna hotelske sobe, z odprte terase, s klopce ob cvetlični gredi - od tu se nudi najlepši pogled na veličastno Martuljko-vo skupino v slavnim Špikom na čelUj ki je posodil svoje ime centru Špik. CENTER ŠPIK: Lokacija tik ob meji Triglavskem narodnem CENTER ŠPIK: Izhodišče za vznemirljiva odkrivanja bližnjih in bolj oddaljenih kotičkov z gorskimi kolesi. CENTER ŠPIK: Izhodišče za mirne sprehode po travnikih, za brezciljno potepanje po idiličnih planinah. CENTER ŠPIK: Obilo drugih možnosti za aktivne počitnice: tenis, šola tenisa, odbojka na mivki, košarka, rokomet, balinanje, savna, preizkušanje spretnosti na umetni plezalni steni. HOTEL ŠPIK: Prijetno s koristnim, ustvarjalno delo sredi globokega miru. Seminar, delovno srečanje, mednarodna konferenca, poslovni sestanki, svečano kosilo ali večerja, sprejem. HOTEL SPIK Gozd Martuljek tel.: (064) 880-120 fax: (064) 880-115 Hotel za štiri letne čase HOTEL ŠPIK: Skupne priprave športnikov, končni izlet, poročno slavje, občni zbor. AVTOCAMP ŠPIK: Svoj košček zemlje. V senci, med smrekami, na travi, na soncu. Pa vendar udobje, elektrika, topla voda, telefon, trgovina, odprt bazen, otroško igrišče, rekreacija. GOSTIŠČE ŠPIK: Postanek ob poti. Osvežitev v senic starih kostanjev. Odlična kuhinja, domače vzdušje, sprejemljive cene. CENTER ŠPIK: Dobrodošla sprememba v enoličnem vsakdanu. Falcon - užitki letenja za vsakogar na letališču v Lescah Ko se nebo približa in svet postane manjši Šolanje z jadralnimi padali, šolanje z ultra lahkimi letali, letalske akrobacije, nadaljevalna šolanja - Poslovna potovanja po Sloveniji in tujini, panoramsko letenje - Padalski skoki. Le kdo si ni vsaj enkrat v življenju želel leteti? S pticami ne moremo tekmovati, včasih pa se jim lahko pridružimo, sami ali ob pomoči izkušenih pilotov šole letenja Falcon v Lescah. Jadranje Dvosedežno jadralno letalo Blanik je prva šolska klop vsem, ki so se želijo na ta način povzpeti pod nebo. Ob pomoči inštruktorja in jadralnih strokovnjakov jih do samostojnega letenja loči le še 35 startov Letenje za vsakogar Ni dolgo, kar so izumili ultra lahko letalo in letalska šola Falcon je prva v državi, ki je v sistem šolanja motornih pilotov vključila letala te vrste. V dobrih petih letih se je pri njih izšolalo že več kot sto učencev: od srednješolcev do upokojencev, tudi paraplegiki so bili med njimi. Če sedete z učiteljem v štorkljo, ugotovite, da je letalo izumljeno prav za vsakogar. Le kakšnih deset ur letenja z učiteljem je potrebnih, da ste pripravljeni za samostojno letenje. Anuška za izlete V ljubkem letalu Anuška z dvanajstimi potniškimi sedeži boste prišli tja, kamor drugo potniško letalstvo ne more: nad Triglav, Mursko Soboto ali Belo krajino, na morje ali čez meje države. V nekaj minutah pa je letalo nared tudi za prevažanje tone in pol tovora. Z veseljem pa ga ponudijo tudi padalskim začetnikom ali izkušenim padalcem. Potovanja, pravljični razgledi Za tiste s popotniško žilico je kot nalašč štirisedežno letalo Warrior. Ni letališča v Sloveniji, ki ga ne bi doseglo v slabi uri. V petnajstih minutah pa se naužijete lepot blejske okolice, z malo več časa še. Bohinja, Triglava in okoliških vrša-cev ter doline. Akrobacije V letalski šoli Falcon so poskrbeli tudi za vrhunsko nadaljevalno letalskošolanje, ki ga omogoča hitro šolsko in akrobatsko letalo JAK 52. Z njim lahko zaznate okus moči, hitrosti in letalske suverenosti. Lovska koča Talež Le malo stran od letališča v Lescah, stoji na 725 metrih nad morjem lovska koča TALEŽ, kjer vam ob čudovitem razgledu na Bled, Radovljico in Lesce z okolico vsak dan nudijo hladne in tople jedi ter postrežejo s pristnim domačim vinom. Do koče lahko pridete z avtom ali peš po prijetnih označenih poteh iz Ribnega, Lancovega, Bodešč ali Sela pri Bledu. t0ub 0 0 ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Mirka Vadnova 8, KRANJ ŠPANIJA 26. 4. - 3. 5. 1996 ZA SAMO 360 DEM SLAPOVI RENA IN OTOK MAINAU 27. 4. - 29. 4. 1996 285 DEM C0SM0PR0F - BOLOGNA (KOZMETIČNI SEJEM) 27. 4. 1996 53 DEM PRINCE OF VENICE 17. 5., 31. 5., 14. 6., 28. 6. 1996 123 DEM SOLNOGRAŠKA 26. 4., 10. 5. 1996 99 DEM BAVARSKI GRADOVI 24. 5. - 26. 5. 1996 320 DEM GARDALAND 27. 4. 1996 43 DEM Za vse informacije in rezervacije smo Vam na voljo v naših turističnih poslovalnicah: KRANJ, Stošičeva 2, Avtobusna postaja, tel. 064/222-007 BLED, Cesta svobode 4, Avtobusna postaja, tel. 064/741-114 RADOVLJICA, Kranjska 9, Avtobusna postaja, tel. 064/714-621 ŠKOFJA LOKA, Titov trg 8, Avtobusna postaja, tel. 064/621-755 TRŽIČ, Predilniška ulica 2, tel. 064/53-370 t0UB 0 Ponudba: brezmesne, klasične, ribje jedi, jedi iz - h? morskih sadežev, divjačina, sveže sadje in sladice. J/F^J Priporočamo odlična odprta primorska vina :uuri* izbiri vrhunska buteljčna vina, Klakočar, Srednja Bela, 4205 Preddvor, Tel.: (064) 45 398, faks: (064) 45 316 U HI M TK JF JL ODPRTO: 11.-22. URE PONEDELJEK, TOREK ZAPRTO Gostilna ANČKA, Šenčur, Delavska 18, tel.: 064/41-321 ' P^ISdlt.' INTEGRAL JESENICE, p.o., Avtobusni promet, delavnice in turizem. Titova 67 INTEGRALOVE POČITNICE 1996 PRVOMAJSKA POTOVANJA • Španija - odhod 26/4-96,8 dni, cena 380 DEM - avtobusni prevoz - polni penzion • Pariz - odhod 29/4-96,6 dni, cena 360 DEM - avtobusni prevoz - nočitve z zajtrkom • Rim - odhod 26/4-96,4 dni, cena 240 DEM - avtobusni prevoz - polpenzion • Dunaj - odhod 1/5-96,2 dni, cena 175 DEM - avtobusni prevoz - polpenzion • Gardaland - odhod 2/5-96,1 dan, cena 65 DEM - avtobusni prevoz + vstopnina • Južna Francija - Provansa - odhod 27/4-96, 6 dni, cena 580 DEM - avtobusni prevoz - polpenzion • Nemčija - Saška. Dresden - odhod 27/4-96,5 dni. cena 549 DEM - avtobusni prevoz - polpenzion POLETJE 1996 počitnice: SLOVENSKO PRIMORJE. HRVAŠKA ISTRA. DALMACIJA Z OTOKI. GRŠKI OTOKI. ŠPANIJA Z OTOKI, TURČIJA, ITALIJA (Lignano, Rimini) potovanja: GRČIJA, MALTA, TUNIZIJA. PORTUGALSKA, TURČIJA, KITAJSKA,... križarjenje vaših sanj: KRIŽARJENJA PO JADRANU - 7 DNI POLETNA KRIŽARJENJA Z LADJO AZUR IN BOLERO KRIŽARJENJA Z LADJO DALMACIJA 1. -15.8. 96 BALTIK 15 DNI Nemčija, Švedska, Finska, Rusija. Estonija. Latvija, Litva, Poljska, Danska, Norveška PRODAJA VOZOVNIC ZA TRAJEKTE PO JADRANU! INFORMACIJE IN PRIJAVE: Turistična agencija Bled Turistična agencija Ljubljana Grajska 2, Bled Kolodvorska 16, Ljubljana tel./fax: 064 741 -693 tel.: 061 302-276,13-15-297 fax: 06113-16-128 ^Dragočajna Ga tel. 061/627-355 odprto: od 10. do 22. ure, ponedeljek ZAPRTO V prijetnem, intimnem ambientu v bližini Zbiljskega jezera, Vam nudimo pestro ponudbo ribjih in drugih hišnih specialitet. Vedno imamo na izbiro tudi raznovrstna vrhunska vina zasebnih slovenskih pridelovalcev, ob vsej tej ponudbi, ki Vam je na voljo, pa Vam nudimo tudi prenočišča. V ČASU LETNE SEZONE ODPIRAMO ZA POGOSTITEV TUDI NOV VEČJI VRT. VSAK ZADNJI PETEK V MESECU VAM BO OBISK POPESTRILA ŽIVA GLASBA PRIZNANE SKUPINE. D05DODOŽL1 - PRIČAKUJE VA& PRIJAZNO OSEBJE PENZIONA VERONIKA GRAFIN, D.O.O. BIZJANOVA 25, LJUBLJANA GLAS mobitel 23 V .t) [J A V /v A ŠKOFJA LOKA Vabimo vas v eno najstarejših mest Slovenije, za obzidjem katerega se prepleta tisočletna zgodovina s sodobnim načinom življenja. Škofja Loka, leta 1987 razglašena za kulturni spomenik, je zaradi svoje pestrosti zanimiva za turiste. Zgodovina, kultura, narava, šport in kulinarika. Vse to je: PISANA LOKA Turistično društvo Škofja Loka, tel.: 064/620 268 Turistične informacije, vodenje, spominki... Dobrodošli v Železnikih Naše mesto vam je verjetno poznano le kot močno razvito industrijsko središče Selške doline, s tovarnami Domel, Alples, Niko, Tehtnico, Čevlj arno Ratitovec in Dom opremo. Tokrat vam ga želimo predstaviti kot staro železarsko mesto z več kot stoletno tradicijo čipkarstva, z vsemi znamenitostmi in ponudbo, ki jo trenutno lahko ponudimo prehodnemu gostu oziroma turistu. Začnimo naš sprehod po Železnikih kar v starem mestnem jedru, pri plavžu. To je edini ohranjeni objekt iz več kot 600-letne zgodovine železarstva, dejavnosti, ki je v kraj priklicala v življenje. Plavž je tudi prvi slovenski zaščiteni tehnični spomenik. V neposredni bližini plavža je muzej, v katerem lahko izveste več o zgodovini železarstva, pa tudi dejavnostih, ki so se razvijale vzporedno z železarstvom in jih je železarstvo narekovalo. To so: soaarstvo, izdelava strešne kritine iz skrilja, oglarstvo in žagarstvo. Ogledate si lahko zbirko društvene dejavnosti in spominsko sobo akademika prof. dr. Franceta Koblarja. Pred kratkim prenovljena in predstavljena v nov prostor pa je čudovita zbirka čipkarstva v Železnikih od 1881 leta dalje. Kot podaljšana roka te zbirke je ponudba čipk v turistični poslovalnici -Trnje 20, nasproti cerkve Sv. Antona. V "mali galeriji čipk" je razstavljena zbirka najlepših, nagrajenih čipk, umetnin, sklekljanih z znanjem in potrpežljivostjo naših najboljših klekljaric - članic TD Železniki. Predstavljena je tudi bogata ponuba čipk različnih vzorcev, prtov, zaves, klekljanega cvetja in drugih spominkov, značilnih za naš kraj. S kulturno-zgodovinskega vidika je za obiskovalca poleg muzeja in plavža zanimivo tudi slikovito naselje Racovnik. Tu je rojstna hiša planinskega pisatelja Janka Mlakarja in našega priznanega rojaka, prof. dr. Franceta Koblarja. Sledijo jima spomeniŠKo zaščitene stavbe z značilnimi arhitekturnimi detajli. V bližini šole, blagovnice in pošte stoji pokrit plavalni bazen. Poleg plavanja v 25 m dolgem bazenu, savne, trim kabineta, je gostom na voljo tudi teniško igrišče in balinišče. Odžejajo se lahko v bifeju, ki je v sklopu bazena, v letnem času pa tudi na terasi ob bazenu. Iz Železnikov vodijo prijetne sprehajalne in planinske poti. Planincem so poznani predvsem pohodi na Ratitovec ali izlet v poznano partizansko vas Dražgoše, preko jamnika v Kropo ali skozi Zali Log v Groharjevo Sorico. Od tod se lahko povzpnete v žal že zelo zapuščene vasice Zg. Danje ali Zabrdo. Izjema so le Sp. Danje, ki ponovno oživljajo. Ob odhodu iz Železnikov na primorsko ali bohinjsko stran vam priporočamo, da se ustavite tudi na Zalem Logu v gostilni "Pri Žbontarju". Poznana je predvsem po izvrstni ponudbi njihove kuhinje, posebno po pečenih postrvih. Če boste že omagali, tu lahko tudi prenočite. V 4 sobah imajo 11 ležišč. Prisrčno pa vas vabimo na naš ČIPKARSKI DAN - vsakoletni praznik kraja, Turističnega društva in naših klekljaric. Letošnji, 33. se bo začel 20. in končal 23. julija. Torej. Dobrodošli, kadarkoli boste prišli v Železnike! Informacije: Muzej Železniki - 064/67 356 Plavalni bazen Železniki - 064/66 381 Turistična poslovalnica Železniki - 064/67 771 Občina GORENJA VAS -POLJANE VAM PRIPOROČA TURISTIČNE KMETIJE MATEVŽ DEBELJAK - PODMLAČAN, Jarčje brdo 2, 4227 Selca, tel. (064) 688 001, polni j^enzion, sobe I. in II. kategorije, 22 Dostelj MATEVŽ DEMŠAR - ZGAJNAR, Zapreval 3, 4223 Poljane,' tel. (064) 688 032, polni penzion, sobe II. kategorije, 18 postelj, apartma - 7 ležišč, PAVEL DOLENC - TAVČAR, Četena Ravan 2, 4223 Poljane, tel. (064) 688 024, polni penzion, sobe I. in II. kategorije, 22 postelj FRANC MIKLAVČIČ - MARTINOVC, Dolenja Ravan 2, 4223 Poljane, tel. (064) 685 369, polni penzion, sobe II. kategorije, 12 postelj FRANC DOLENC - DAVČEN, Četena Ravan 7, 4223 Poljane, tel. (064) 688 008, polni penzion, sobe I. in II. kategorije, 10 + 2 postelji VINKO KRŽIŠNIK - POVLIČ, Podobeno 1, 4223 Poljane, tel. (064) 685 098, polni penzion, sobe II. kategorije, 9 postelj MILOŠ STANONIK - BRDAR, Vinharje 10, 4223 Poljane, tel. (064) 681 077, polnipenzion, sobe I. in II. kategorije, 15 postelj PETER BANIČ, Hotavlje 34, 4224 Gorenja vas, tel. (064) 682 239, apartma, 5 postelj JERNEJ VODNIK - ANDREJOV, Gorenja Žetina 11, 4223 Poljane, tel. (064) 688 174, kmetija odprtih vrat DOM NA SLAJKI 908 m, Hotavlje, 4224 Gorenja vas, tel. (064) 681 662, odprt je celo leto, ob sobotah in nedeljah, 10 postelj DOBRE GOSTILNE V POLJANSKI DOLINI PENZION REZKA, Hlavče Njive la, 4224 Gorenja vas, tel. (064) 681 148, odprto od maja do oktobra, nudijo sobe I. kategorije, s skupaj 16 ležišči, velik bazen s toboganom, mali bazen, otroško igrišče GOSTILNA "NA VIDMU", Tomaž Poljanšek, Poljane 27, 4223 Poljane, tel. (064) 685 350, odprto vsak dan, razen ponedeljka, na voljo je tudi 10 postelj v petih sobah GOSTILNA "LIPAN", Matilda Filipič, Hotavlje 5, 4224 Gorenja vas, tel. (064) 681 310, odprto vsak dan, razen ponedeljka in torka GOSTILNA "PR' SEDMIČ", Gorenja vas 50, 4224 Gorenja vas, tel. (064) 681 424, odprto vsak dan, razen torka TRADICIONALNE PRIREDITVE V LETU 1996 12. maj - Planinski pohod na BLEGOŠ, PD Škofja Loka, tel. (064) 620 667 1. junij HOTAVLJE - Zabavna prireditev DAN ŠMARNIC na Slajki, TD SLAJKA Hotavlje, tel. (064) 681 662 9. junij SOVODENJ - Šesto srečanje slovenskih citrarjev: ERMANOVEC 96, tel. (064) 695 500 14. julij HOTAVLJE - Etnografska prireditev: CVETJE NA VASI, TD SLAJKA Hotavlje, tel. (064) 681 662 3. in 4. avgust STARI VRH - Etnografska prireditev: DAN OGLARJEV, TD Stari vrh, tel. (064) 688 030 10. in 11. avgusta HOTAVLJE - Kulturna prireditev: POD VAŠKO LIPO, TD SLAJKA Hotavlje, tel. (064) 681 662 18. avgusta JAVORJE - Tradicionalno SREČANJE Z IZSELJENCI, TD Javorje, tel. (064) 688 127 Vse turistične informacije: Turistično društvo Slajka - Hotavlje, tel.: (064) 681 662, Tone Mohorič Tržič 1 IV Ah IV*' TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL.: 064/50-072, FAX: 064/50-790 V OBJEMU GORA ... NA PLANINSKEM IZLETU OD KOCE DO KOCE ... PO RAZGLEDNIH TER DOBRO OZNAČENIH PLANINSKIH POTEH ... V PLANINSKIH POSTOJANKAH OKROG TRŽIČA, ki so stalno oskrbovane od 15.6. do 15.9.1996, izven sezone pa ob koncu tedna in praznikih DOM POD STORŽIČEM, 1123 m Dostop: iz Tržiča po 12 km delno asfaltni cesti Ležišč: 50 Izleti: Storžič, Mala in Velika Poljana, Tolsti vrh. Javornik, Bela peč in Konjščica DOM NA KOFCAH, 1488 m Dostop: po asfaltni cesti iz Podljubelja do kmetije Matizovec ali po gozdni cesti skozi Jelendol Ležišč: 50 Izleti: manj zahtevni planinski izleti po planinah pod Košuto ali vzpon na Veliki vrh in grebensko prečenje celotnega 12 km dolgega grebena Košute vse do 2134 m visokega Košutnikovega turna DOM NA ZELENICI, 1536 m Dostop: peš z Ljubelja Ležišč: 60 Izleti: Stol, Vrtača, Palec, Begunjščica IN ... NA AKTIVNIH POČITNICAH, VEČDNEVNI TURI, PLANINSKEM TABORU ... Z GORSKIM KOLESOM, VENDAR IZKLJUČNO PO GOZDNIH CESTAH ... NA POTEPANJU PO SLOVENSKI GEOLOŠKI POTI IN DOVŽANOVI SOTESKI ... OB ODKRIVANJU NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TREH DOLIN OKROG TRŽIČA STARI LJUBELJ TURISTIČNA TOČKA, 1300 m tel.: 0609/622-436 Dostop: peš po stari cesti na mejni prelaz Ljubelj Odprto: maj - oktober MLADINSKI HOTEL KOREN SPORTS Podljubelj 297, tel.: 064/52-275 Organiziran alternativni športno-rekreativni program. Odprto: vsak dan od 10.00 do 22.00 Ležišč: 22 ZAVETIŠČE NA ŠIJI POD KOŠUTO, 1528 m Organiziran alternativni športno-rekreativni program. Dostop: s planine Kofce ali po gozdni cesti iz Jelendola Odprto: ob koncu tedna in praznikih, poieti stalno Ležišč: 50 PLANINSKO ZAVETIŠČE JELENDOL -MEDVODJE tel: 064/53-889 Odprto: celo leto Dostop: po gozdni cesti iz Jelendola LOM POD STORŽIČEM - POTARJE Turistična kmetija Tič, tel.: 064/55-044 Turistična kmetija Odričar, tel: 064/55-105 KOČA NA DOBRCI, 1478 m Dostop: številne poti iz tržiške in begunjske smeri Ležišč: 22 Izleti: vrh Dobrče, prek Prevale na Begunjščico INFORMACIJE: Planinsko društvo Tržič, tel.: 064/53-362 Ivo Bergant, tel.: 064/56-108 ZAVETIŠČE V GOZDU, 891 m, tel.: 064/57-503 Dostop: po lokalni cesti Križe - Gozd Ležišča: 3 sobe z 2-4 posteljami in mini kamp Izleti: Kriška gora, Tolsti vrh KOČA NA KRIŠKI GORI, 1471 m, tel.: 0609/615-623 Dostop: iz Tržiča, Križev, Gozda Ležišč: 45 Izleti: Tolsti vrh, Storžič, izhodišče za polete z jadralnimi padali INFORMACIJE : Planinsko društvo Križe, tel.: 064/58-905 Jadralno padalski klub Kriška gora tel.: 064/57-960 ... NA PLANINI OB KISLEM MLEKU, SKUTI IN MASOVNEKU Tržiške planšarije oživijo junija, živina in planšarji pa jih zapustijo sredi septembra. PLANINE POD KOŠUTO : Kofce, Šija, Pungrat, Tegošče, Dolga njiva, 1500m Dostop: po gozdnih cestah skozi Jelendol PLANINA KOROSICA, 1540 m Dostop: iz več smeri pod Ljubeljem Izlet: stari prelaz Ljubelj, Košutica, Veliki vrh v Košuti BISTRIŠKA (1100m) IN LEŠANSKA PLANINA, 1440 m Dostop: po poti na Dobrčo PLANINA JAVORNIK, 1520 m Dostop: več smeri iz Loma pod Storžičem Izleti: vrh Javornika, Stegovnik PLANINA KONJIŠČICA, 1440 m Dostop: z vasi Potarje Izleti: Bela peč, Javornik l ZAVETJU GOZDOV mm(GLAS m o bi tel 25 ZaKaj v planine c Zato, Ker so! PLANINSKI DOM NA GOSPINCI (1491 m). Planinski dom Planinskega društva Kranj je stalno odprt. V treh prostorih ima 140 sedežev, v sedmih sobah 40 postelj in 13 na skupnem ležišču. Telefon: 064/225-184 KRANJSKA KOČA NA LEDINAH (1700 m). Koča Planinskega društva Kranj je odprta od sredine junija do sredine septembra. V gostinskem prostoru je 80 ležišč, v šestih sobah 60 postelj, skupnih ležišč pa ni. Telefon: 064/225-184. PLANINSKI DOM NA KALISCU (1534 m). Dom Planinskega društva Kranj na Kališču je odprt od srede junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dom ima 44 sedežev, 24 postelj in 50 skupnih ležišč. Mobitel 0609/614-586. KOČA NA SV. JAKOBU NAD PREDDVOROM (961 m). Kočo ima Planinska sekcija Iskra. Odprta je neprekinjeno celo leto, zaprta pa je izven sezone ob ponedeljkih. V kmečki sobi je 40 sedežev in 15 postelj na skupnih ležiščih. Telefon: 064/327-696 STANIČEV DOM POD TRIGLAVOM (2332 m). Z njim upravlja Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela. Odprt je od 1. julija do 20. septembra. V dveh jedilnicah je 90 sedežev. Dom ima 150 ležišč. Mobitel: 0609/614-772. PREŠERNOVA KOCA NA STOLU (2.198 m). Z njo upravlja Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela. Odprta je od 20. junija do 20. septembra. Ima 80 sedežev v dveh jedilnicah in 45 ležišč. Mobitel: 0609/611-366 (Od 30. maja do 20. junija ob lepih vikendih tudi odprta - Informacije 064/806-396). COJZOV DOM NA KOKRSKEM SEDLU (1791 m). Po drugo vojni je dom prevzelo Planinsko društvo Kamnik. Odprt je od začetka junija do sredine oktobra. V jedilnem prostoru je 120 sedežev, v 17 sobah 105 postelj in 30 skupnih ležišč. V zimski sobi je 12 ležišč. Telefon: 061/831-345. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela ima štiri koče in sicer. Staničev dom pod Triglavom, Prešernovo kočo na Stolu, Kovinarsko kočo v Krmi in Dom Pristava. Slednji je odprt vso sezono, telefon pa ima 064/806-732. POGAČNIKOV DOM NA KRIŠKIH PODIH (2050 m). Dom stoji na skalni grbi imenovani Griva na južnem pobočju Kriških podov. Odprt je od 1. julija do zadnje nedelje v septembru. Informacije: Pogačnikov dom na Kriških podih, 5232 Soča; mobitel: 0609/615-620 ROBLEKOV DOM NA BEGUNJSCI-CI (1657 m). Dom stoji na zahodnem grebenu Begunjščice. Odprt je od 20. junija do zadnje nedelje v septembru, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, če je lepo vreme. Informacije: Roblekov dom na Begunjščici, Poljče 34, 4275 Begunje na Gorenjskem; mobitel: 0609/623-402 VALVASORJEV DOM POD STOLOM (1181 m). Dom stoj na terasi v južnem pobočju Belščice, ki je severozahodni del Stolovega masiva. Odprt je od 1. junija od prve nedelje v oktobru, sicer pa ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Informacije: Valvasorjev dom pod Stolom, 4274 Žirovnica; mobitel: 0609/628-648 DOM NA KAMNIŠKEM SEDLU (1884 m). Planinsko društvo Kamnik je dom leta 1955 obnovilo in povečalo. Odprt je od sredine junija do sredine oktobra. Ima 120 sedežev v jedilnem prostoru, v 14 sobah je 92 postelj in še 50 ležišč na dveh skupnih ležiščih. V zimski sobi je 20 ležišč. Mobitel: 0609/611-367. PLANINSKE POSTOJANKE PD JESENICE * TIČARJEV DOM NA VRŠIČU, 1.600 m tel. 0609/634-571 * ERJAVČEVA KOČA NA VRŠIČU, 1525 m tel. 0609/610-031, stalno oskrbovana * KOČA PRI IZVIRU SOČE v Trenti tel. PD Jesenice: 064/81-291 * KOČA NA GOLICI, 1.583 m tel. PD Jesenice: 064/81-291 * ZAVETIŠČE POD ŠPIKOM, 2.064 m tel. PD Jesenice: 064/81-291 V vseh planinskih postojankah nudimo planincem in drugim obiskovalcem hrano, pijačo in prenočišče. Planinsko društvo Ljubljana Matica oskrbuje in vabi v planinske postojanke: - Dom v Kamniški Bistrici: obratuje od aprila do oktobra. Telefon: 061/825-544 - Koča pri Savici: obratuje od junija do septembra. Mobitel: 0609/622-695. - Dom na Komni: obratuje vse leto. Telefon: 064/721-475; Mobitel: 0609/611- 221 - Koča pri Sedmerih Triglavskih jezerih: obratuje od julija do septembra. Mobitel, 0609/615-235. - Triglavski dom na Kredarici: obratuje v letni sezoni, izven nje pa le v manjšem obsegu. Telefon: 064/223-181. l^c&l CiVcL Iv lUUI - V Sloveniji imamo različno divjad. Med nekaterimi zanimivimi vrstami so tudi medved, volk in ris. Najštevilčnejša divjad pa je vsekakor parkljasta, med katero sodi srnjad. Vrste kot so fazan, divji zajec, poljska jerebica uvrščamo pod skupnim imenom med malo divjad, katere življenjski prostor je polje. Ta prostor pa je s tovrstno divjadjo vse manj poseljen, ker kmetijstvo le-to, divjad namreč, premalo upošteva in bi si predvsem moralo bolj prizadevati za ohranjanje in varovanje naravnega okolja zanjo. Sodobno lovstvo ve, da v gozdu lahko živi le omejeno število jelenjadi, če želimo, da se gozd naravno pomlajuje in daje dolgoročno dragocene donose lesa. Naloga sodobnega lovstva je predvsem ta, da uravnava naravnim razmeram primerno število divjadi. Sicer pa je divjad sestavni del zdrave narave. Preživi in živi pa lahko le v primerno ohranjenih naravnih razmerah. Nekaj nasvetov za varovanje narave in naravnega okolja: • Ne vznemirjajte in ne preganjajte divjadi; še zlasti ne takrat, ko valijo in polegajo mladiče. • Ne spuščajte psa v življenjski prostor divjih živali; posebej ne na območja, ki so okužena s steklino. Ne pozabite, da je v vsakem psu še vedno ohranjen zverski lovski nagon. • Med sprehodom ali izletom v gozd ne povzročajte nepotrebnega hrupa in ne osnesnažujte okolja. • Ne približujte se mlaaičem divjadi in se jih ne dotikajte. Z dotikanjem lahko naredite usodno napako in jih za vedno odtujite naravi. • Ne poškodujte drevja in drevesnega mladja, ne trgajte po nepotrebnem cvetja in gob, ki imajo v naravnih procesih pomembno vlogo. • Kurjenje ognja in kajenje sta povzročila že veliko gozdnih požarov Skrbimo za čimbolj neokrnjeno naravo, da se bomo v njej tudi sami prijetno počutili in odpočili. \muf'.\U'. Smartinska cesta 152 Nemčavci 1 d X ^ NOV Ljubljanska cesta 37 ODLOČITEV JE VASA - KUPUJTE TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA! Šentjurska okolica je mikavna Kultura, zgodovina, neokrnjena narava, gostoljubnost... V Sloveniji je precej turistično neodkritih kotičkov, ki so za goste vse bolj vabljivi. Med prvimi je zadnji čas gotovo šentjurska okolica, blizu Celja, območje šentjurske občine. Blizu prometnih poti, ob štajerski avtocesti je, hkrati pa daleč od vsega tistega, čemur se radi izognemo. Ko se v Dramljah umaknete z avtoceste, ali pa prihajate iz Celja, ste že po nekaj kilometrih v občinskem središču, v Šentjurju. Najprej boste opazili šentjurski Zgornji trg, izjemni kulturni spomenik, kjer so nastajale številne Ipavčeve, ponarodele pesmi. V lepo urejeni Ipavčevi hiši so Ipavčev muzej, poročna dvorana ter vinoteka. Pri Ipavčevi hiši je mogoče posedeti ob vodnjaku slovitega Plečnika. Sicer pa je bilo tod vedno veliko pomembnežev - še skladatelju Brahmsu je bilo tu všeč! (Vse turistične tel. inf. na številki TD Šentjur 063 741-002.) Nad Šentjurjem slovita izjemni arheološki Rifnik ter planinska Re-sevna. Arheološki Rifnik, s temelji dveh starokršćanskih cerkva, več stanovanjskih hiš. z obzidjem ter stražarnicami, iz druge polovice 5. ter iz 6. stoletja, je naš spomenik najvišje kategorije. Dostop je po asfaltirani cesti, z odcepom pred Jakobom ter nekaj minutami hoje po gozdni cesti. Z vrha so čudoviti razgledi po Štajerskem. Veliko ljubiteljev narave uživa vsako nedeljo v planinskem domu na sosednji Resevni. odprtem med 8. in 20. uro. Tam se lahko okrepčate tudi z domačim prigriz- Izjemni šentjurski Zgornji trg je bil všeč celo Brahmsu. kom, s toplimi jedrni po naročilu... Na 682 metrov visoko Re-sevno je mogoče peš, tudi s šentjurske železniške in avtobusne postaje, od koder je uro in pol hoje. Če želite, si lahko v Hruševcu spo- toma ogledate rojstno hišo koroškega junaka Franja Malgaja. Pešpot iz doline je dobro označena, primerna tudi za manj utrjene. (Vse informacije na tel. štev. 063 741-945. g. Ivan Straže). Slomškova Ponikva Ob Slivniškem jezeru Jezero med zanimivim gričevjem postaja vse bolj priljubljeno. Cenijo ga ribiči (obiščete lahko Ribiški dom), tisti, ki se radi odpravijo na piknike, ljubitelji vožnje z ladjo "Jezerska kraljica7' in drugi. Posebnost je veliki ornitološki, ptičji rezervat, kjer živi na prostem (na 26 hektarih) kar 126 različnih vrst ptic. Pridite! (Tclef. informacije na številki šentjurskega hotela Alpos: 063 743-905.) Rojstnemu kraju književnika, narodnega buditelja in svetniškega kandidata Antona Martina Slomška namenja Slovenija letos še posebno pozornost. Na bližnjem Slomu pri Ponikvi je njegova rojstna hiša, priljubljeni cilj izletnikov od blizu in daleč, vse več obiskovalcev pa zanima tudi rastišče velikonočnice v bližnji Bo-letini, največje v Sloveniji. V središču Ponikve pri Grobelnem je ena najlepših baročnih cerkva pri nas, cerkev Sv. Martina, s spomini na zaslužnega Slomška, blizu pa še Lesnikova, s slamo krita stara štajerska hišica. Po kostanjevem drevoredu pridemo na Hotunje, kjer je ob nekdanji rojstni hiši spominsko obeležje Blaža Kocena, svetovno znanega geografa in kartografa. Od tam ni daleč do bogatih vinorodnih Dra-melj, avtoceste. (Tel. inf. na šte- vilki TD Ponikva pri Grobelnem 063 792-082.) Anton Martin Slomšek Gostoljubni prebivalci vas povsod vabijo v nepokvarjeno pokrajino, prav tako v južni, kozjanski del, v Planini pri Sevnici ter Dobje pri Planini. Precej gostov mika tudi lovski turizem, zlasti na Planini ter Ponikvi. V številnih krajih so lepo urejene gostilne, na Ponikvi (Fatur ter Pevec v Slatini) ter v Dramljah (Zgonec v Razborju ter Kolar v Pletovarju) pa nekaj izletniških kmetij. V šentjurski občini lahko prenočite v hotelu Alpos ter gostilni Bohorč v Šentjurju, v planinskem domu na Resevni, ob Slivniškem jezeru pa v Ribiškem domu ali v penzijonu Moser. Dobrodošli med veselimi ljudmi! Letos bo na Šentjurskem več kot petdeset kulturnozabavnih prireditev. Pridružite se prijaznim domačinom, že v prihodnjih dneh, na velikem Jurjevanju... Dobrodošli v mestu "piva in cv tja 77 Mesto prireditev, odlične gostinske ponudbe in vrhunskega piva Laško je lepo staro mesto z bogato preteklostjo in kulturno dediščino, ki se mu obeta tudi lepa prihodnost, posebej še, ker so se laški pivovarji odločili, da k vrhunskemu pivu sodi tudi temu primeren turizem. V Laškem, ki ga Savinja deli na dva bregova, na levi strani pa nad njim kot varuh bdi Hum, lahko Od nekdaj pomemben kopališki kraj Zemljepisna lega in prometni položaj ob spodnji Savinji ter izviri zdravilne termalne vode so bistveno vplivali na čas in intenzivnost naselitve Laškega že zdavnaj pred ustanovitvijo srednjeveškega trga. O naselitvi Keltov pričajo keltski srebrniki. Pod Rimljani pa obiskovalec odkriva vse tisto staro in lepo, na kar so Laščani tako ponosni. Res. da je narava odmerila mestu malo ravnega prostora in da ga je večina prislonjeno na vznožja bližnjih hribov, vendar pa zaradi utesnjenosti mesto ni nič manj privlačno. Nasprotno, morda je prav zaradi tega v Laškem tako lepo. NOVO V ŠPICI ■bogat solatni bar -glavne jedi -sladice -nove pizze postane Laško pomemben kopališki kraj. O premožnosti takratnih prebivalcev govore kamniti napisi in reliefi. V visokem srednjem veku je bilo Laško središče razsežne gospoščine z deželnim krvnim sodiščem in sedež najstarejše prafa-re na Slovenskem. Grofje Celjski so bili malone sto let gospodarji Laškega, nato Habsburžani in drugi deželni knezi. Laško so prizadele hude nesreče: turški vpadi, kmečki upori, pogosti požari in v začetku 17. stoletja kuga. Nov sloves so trgu prinesli ponovno odkriti termalni vrelci, ki jih je južna železnica odprla svetu. Tako je postalo Laško v 50-letih minulega stoletja evropsko znan letoviški kraj. Med obema vojnama je bilo Laško sedež istoimenskega okraja, danes pa je kulturno in gospodarsko središče občine. Laške znamenitosti Najstarejša kulturno-zgodovin-ska spomenika sta iz začetka drugega tisočletja: Nadžupnijska cerkev Sv. Martina in župnišče. V obeh stavbah se prepletajo različni stavbeni slogi - od romanike do gotike in baroka. Ob vznožju strmega Huma stoji Grad Tabor, nekdanji sedež gospoščine in sodišča. Prvotno stavbo so zgradili v 12. stoletju. Proti koncu 15. stoletja je grad zaradi preselitve uradov v Laški trg izgubil svojo vlogo in začel propadati. Tržani so ga delno utrdili za svoje pribežališče pred Turki. Razvaline je Pivovarna Laško leta 1989 preuredila v gostišče visoke kakovosti. V Marija Gradcu stoji na skalnatem pomolu nad Savinjo obrambna cerkvica Marije Kar-meličanske. Gradili so jo v letih 1505-1525, poslikali in posvetili pa leta 1526. Pred leti odkrite in obnovljene zgodnje renesančne freske v tej gotski stavbi so prvovrstni umetnostni spomenik na Slovenskem. Na levem bregu Savinje dopolnjujeta značilno vedutno podobo Laškega dve pomembni stavbi: na levi nekdanji Valvazorjev špital iz 16. stoletja, kjer je leta 1825 lec-tar in medičar Geyer začel variti pivo. Na drugi strani ceste je Graščina, ki so jo leta 1675 zgradili grofje Vetter Lilijski. In kot nekoč in ves čas doslej stavba tudi danes služi oblasti - občinski upravi. Pivovarji in turizem V Laškem se trudijo storiti vse, da bodo ljudje radi prihajali v Laško, tam uživali, se krepili in veselili, ter vse to zalili z vrčkom laškega piva. Laški pivovarji so tisti, ki so pognali kolo turističnega razvoja v najvišje prestave. Tako so poleg vlaganja v pivovarno vlagali v obnovo starega mestnega je- 18 #25 dra Laškega, v izgradnjo kulturnega centra, kraje v okolici, v obnovo Gradu Tabor, med glavnimi so bili pri gradnji večnamenskega objekta Tri lilije, obnovili so hotel Savinja, lotevajo se novega turističnega centra na levem bregu Savinje. Seveda so zraven pri največji slovenski prireditvi "Pivu in cvetju"', že osmo leto zapored so organizatorji elitnih Grajskih poletnih prireditev in so hkrati sopo-krovitelji večine pomembnejših kulturno zabavnih prireditev, kijih v Laškem ne manjka. Mesto prireditev Prireditveni utrip pa v Laškem aktivno soustvarjajo tudi ostali. V Zdravilišču Laško tako že nekaj časa pripravljajo odmevne salon- ske večere, Turistično društvo je ob "Pivu in cvetju'; organizator festivala večnih melodij Zlati rog, Kulturni center Laško gosti tako vrhunske in tudi amaterske umetnike z glasbenega, gledališkega in narodno-zabavnega področja. Zveza kulturnih organizacij se s svojim posebnim odborom trudi obujati, ohranjati in prikazovati stare ljudske šege in delovna opravila, razstavišče Laški dvorec pa gosti vrhunske likovne umetnike in fotografe. Vsem tem so se v zadnjem času pridružili še v večnamenski dvorani Tri Lilije z organizacijo večjih zabavnih prireditev in seveda športnih srečanj. Preživite torej vsaj en dan v Laškem. Razlogov za to je več kot dovolj. KOLEDAR NEKATERIH PRIREDITEV V LETU 1996 • Razstava akad. slikar Rudi Spanzel (Laški dvorec) od 12. 4. • Jurjevanje po ulicah Laškega (ZKO Laško) 24. 4. • Glasbena prireditev "Od Broadwaya do Pigala"-operna pevka Nika Vipot-nik-Rampre in pianistka Renata Neuvirt, spremljava Operna hiša Maribor (kabaret, šanson, musical) - Kulturni center Laško 26. 4. • Razstava akad. slikarka Jelka Reichman (Laški dvorec) 17. 5. • 8. Grajske poletne prireditve (Pivovarna Laško in Grad Tabor) junij - september • Sentjanževo kresovanje na graščinskem vrtu v Marija Gradcu pri Laškem (ZKO Laško) 26. 6. • "Pivo-cvetje 96" (TD Laško) 11.7. - 14.7. • Festival večnih melodij Zlati rog 96 (TD Laško) 24.8. • 13. prikaz starih ljudskih šeg in opravil (ZKO Laško) 8. 9. Podrobnejše informacije: Turistično društvo Laško, Trg svobode 7, 3270 Laško, Tel/fax: 063-731 304 mm i SLOVENSKI OPERATER GSM Dobrote grajske kuhinje Grad nad Laškim, imenovan Tabor, je ponos Laškega in postaja vse pomembnejša kulturno-turistič-na gastronomska točka Slovencev in tujcev. Priča o davnih stoletjih naše zgodovine. Pivovarna Laško mu je vrnila lepoto, življenje in dostojanstvo. Med njegovimi zidovi je uredila čudovito poročno dvorano, razkošen, a obenem intimen gostinski lokal, pivsko klet in vinoteko z izborno ponudbo. Notranja ureditev grajskih prostorov je prava paša za oči. Arhitekt Andrej Kemr, slikar Tomaž Kržišnik, oblikovalec Miljen-ko Licul in mojstri obrtniki so tukaj ujeli izbran izraz, poln harmonije in estetskih užitkov. Dejavnost gostišča Grad Tabor nad Laškim vnaša v sodobno življenje svojevrstne sestavine kakovosti, ki temeljijo na stoletjih zgodovine in ustvarjajo tudi nov izraz, po potrebi in meri današnjega časa. ko lahko v grajskih prostorih doživite slavnostni vrtinec veselja, žlahtnosti, poleti spremljate številne vrhunske kulturne prireditve in ob vsem tem s hrano in pijačo praznujete do jutra. Leta 1992 je prejel Grad Tabor laskavi naziv Hiša kakovosti. Priznanje Maison de Qualite podeljuje častitljivi red sv. Fortunata. To je nadnacionalno, rasno, versko in politično nevtralno združenje, človekoljubno mislečih ljudi, ki nada- ljujejo izročilo sv. Fortunata (535-600), nadškofa iz Poitiersa in re-dovniške skupnosti, ki jo je vodil. Sodobno združenje je leta 1901 v Parizu obnovil arhitekt in pisatelj Prosper Montagne in francoska prestolnica je še danes matični sedež združenja. Za srednjo in jugovzhodno Evropo ima združenje od leta 1969 v nemškem Mainzu registrirano društvo in redovniške province ob Nemčiji še v Avstriji, Italiji, Madžarski, na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer je generalni prior Štefan Špilak. Sicer pa deluje v 26 evropskih državah in je posvetovalni član pri ekonomsko socialnem svetu OZN. Red sv. Fortunata razvija človekoljubno misel, spodbuja mednarodne stike med ljudmi, spodbuja znanstveno raziskovalno delo, veliko pozornost namenja zboljše-vanju prehrambenih navad, pripravljanju in uživanju hrane ter vinski kulturi in varstvu okolja. Če vemo, da red sv. Fortunata med drugim vodi dobrodelne ustanove, deluje na področju znanosti in umetnosti, je podelitev njihovega priznanja laškemu Gradu Tabor še pomembnejša. K biseru Maison de Qualite so dodali še enega: častno nagrado Otta Eckarta za izjemne dosežke na področju gastronomije. Pivo-cvetje 96 77 Debelo-veselo od 11. - 14. julija Časovno krajša, od četrtka 11. do nedelje 14. julija, a še vedno največja in zato slajša zabavna prireditev v Sloveniji. V štirih dneh se bo zvrstilo na 24. gostinskih prostorih, štirih razstaviščih in po vsem mestu nad 30 zabavno-glasbenih skupin, vrhunskih estradnih umetnikov, kantavtorjev, humoristov, razstav, kmečka oh-cet in seveda najrazkošnejši og-nejmet. Že v sredo. 10. 7.1996 bo svoja vrata odprl Laški dvorec z razstavo Pomlad-poletje v Laškem. Ob 20.00 uri bodo obiskovalci lahko prisluhnili koncertu v Nadžupnijski cerkvi. Uradna otvoritev prireditve se bo pričela v četrtek. 11.7.1996 od 18.00 ure naprej s pristajanjem balonov v parku, preleti letal, skoki padalcev in glavnim ceremonialom na Aškerčevem trgu. Odprli bodo tudi razstavo cvetja v Kulturnem centru in v parku pod železniško postajo v Laškem. V petek, 12.7.1996 bodo odprli še razstave gob, ptic, čebel, ročnih del invalidov ter kruha našega vsakdanjega. Vsakoletna "Laščanijada" za Klube ljubiteljev laškega piva bo v soboto. 13.7.1996 ob 17.00 uri na Šolskem igrišču. Tradicionalni največji slovenski ognjemet bo letos po 22.00 uri z gradu Tabor in s hriba Krištof. Nedelja. 14.7.1996 se bo ob 10.00 uri pričela s tradicionalno kmečko ohcetjo in nadaljevala z prav tako tradicionalno parado Pivo-cvetje ob 17.00 uri. Vrh prireditve Pivo-Cvetje 1996 bo seveda v soboto. 13.7.1996 z najbolj noro nočjo in zabavo do jutranjih ur. ZDRAVILIŠČE LAŠKO Ko načrtujete svoj dopusT iN iMATE v Mislih AkdvNi oddih, SpROSTJTEV, pOČJTEk....... Vas vAbiMO, dA qa prežjvjte v ZDRAVILIŠČU LAŠKO, kjER se boSTE Uhko ŽE TO polETJE kopAli V NOVOZGRAJENEM ODPRTEM BAZENU. Uqod!\i počiTNiški pRoqRAMi STAlNi pOpUSTi ZA UpokoJEIMCE iN dRUŽiNE iNfoRMACiJE iN REZERVACJJE NA TeI. ŠT.: 06? 7?! 556 Hotel Savinja Hotel HUM in hotel SAVINJA nudita vse tisto udobje in usluge, ki jih ne glede na starost, čas bivanja ali okus nudijo prvovrstni in izbrani hoteli. Hotel HUM z 22 dvoposteljnimi sobami in dvemi apartmaji, opremljenimi z najsodobnejšo opremo, kopalnico in TV, omogoča še tako izbirčnemu gostu miren počitek in dobro počutje. Restavracija z 200 sedeži nudi prijeten ambient, kar izziva zaključene družbe ali poročne svečanosti k sproščenosti in veselem razpoloženju. V bistroju, ki so ga arhitekti uredili za tiste, ki jih preganja naglica, dobi človek občutek, da se je čas ustavil za trenutek ali dva. Hotel SAVINJA je prenovljen objekt 400 let starega Spitala in sodi med najlepše hotele v naši deželi. Pivnica z 60 sedeži gostu ob odlični domači hrani in izbrani pijači očara svet, ki je že minil. V hotelski kavarni in slaščičarni gost ob odličnih slaščicah in sproščenem ambientu pozabi na vsakodnevne težave in skrbi. V hotelski restavraciji s 55 sedeži izbran team kuharskih mojstrov in strežnega osebja skrbi za gastronomske užitke ljubiteljev dobre hrane in pijače. Poleti pa se popotnik okrepča na prekrasnem vrtu, kjer se mu ob laškem pivu pogled spočije na prijetni okolici. Priznano gostišče BISTRO AŠKERC očara s svojo elegantno preprostostjo še tako zahtevnega gosta, ki se ob raznovrstnih kulinaričnih specialitetah in prijazni postrežbi z lepimi spomini vedno znova in znova vrača tja po nova doživetja. Se priporočamo! Informacije: Hotel Hum, Trg 2. julija, 3270 Laško Telefon: 063-731 321 Telefaks: 063-731 736 Bogastvo narave, kulture in ljudi Zgornja Savinjska dolina Zgornja Savinjska dolina pomeni doživetje voda, doživetje gora in doživetje gozdov. Obiskovalce v dolino vabijo predvsem lepa krajina ter obilo naravne in kulturne dediščine, ki jo znajo prijazni gostitelji čuvati, negovati in tudi predstavljati. Gornji grad Zgornja Savinjska dolina imenujemo pokrajino od izvira Savinje pod Okrešljem do soteske pri Letušu. zajema pa pokrajino ob zgornji Savinji in Dreti. Ograjujejo jo gorski masivi Menine. Golt. Dobro-velj in Kamniško Savinjskih Alp. Na majhnem področju so nakopičeni različni pokrajinski elementi, ki skupaj s kulturno dediščino oblikujejo harmonijo pokrajine. V zaključeno celoto so se zlili preko 2 tisoč metrov visoki vršaci, z gozdom pokriti vrhovi srednjegorskega sveta, doline in kotline ob Savinji in njenih pritokih ter številne naravne znamenitosti, ki jih je oblikovala narava skozi svojo zgodovino. Prisotne so številne zanimivosti, ki pričajo o delovanju ledenikov, zanimiv je podzemni svet, preko mogočnih sten padajo številni slapovi... Vsa pokrajina je prepletena z delom človeških rok, ki so za sabo pustile bogato dediščino, ki daje Zgornji Savinjski dolini svojevrsten pečat. Na bivanje človeka v preteklosti nas spominjajo arheološka najdišča. Bogata in zanimiva je ljudska arhitektura oziroma etnološka zapuščina. Čeprav ni večjih mest, srečujemo v trških jedrih zanimivo meščansko arhitekturo ter seveda številne sakralne objekte. Slap Rinka v Logarski dolini Kulturne zanimivosti: Gavge - vislice v Homu, kmetija Mace-snik na Podolševi. Jamnikova kmetija nad Gornjim Gradom, grad Vrbovec v Nazarjah, frančiškanski samostan v Nazarjah, cerkev Marije Snežne v Solčavi, kapela v Logarski dolini, baročna cerkev v Gornjem Gradu, zakladnica masnih plaščev v Radmirju, cerkev sv. Jakoba v Okonini. sramotilni kamen na Rečici. Logarska dolina Vzpenjača na Golte Savinjski gaj - Mozirje Naravne zanimivosti: krajinski park Logarska dolina, krajinski park Golte, krajinski park Robanov kot, Okrešelj. Slap Rinka. Matkov kot. Škaf v Matkovem kotu. Matkovo okno. Potočka zijalka. Solčavska tisa. Igla. Lučka Bela. Raduha s Snežno jamo. Savinjski gaj v Mozirju. Tirske peči nad Ljubnim. Planinarjenje: z organiziranim vodstvom lahko spoznate čudovite skrite, neobljudene in pristne naravne kotičke. Alpinizem: bogata tradicija. Jamarstvo: Snežna jama na Raduhi. Smučanje: RTC Golte. Logarska dolina. Mozirje. Jadralno padalstvo: RTC Golte, Lepenatka. Strelovec, Podolše-va. Jahanje: ranč Veniše, Logarska dolina, Mozirje. Pasje vprege: Logarska dolina, RTC Golte. Squash: Kokarje. Gorsko kolesarjenje: Logarska dolina, kmetija Kumer. RTC Golte. Kajak kanu: po Savinji od Solčave do Rad-mirja. Tenis: Mozirje. Rečica, Ljubno, Luče. Ribolov: lipani, postrvi in amerikanke. Lov: srnjak, gozdni jereb. SLOVENSKI OPERATER l\imt & GSM Tradicionalne turistične prireditve: Februar: Pust Mozirski v Mozirju. April/maj: Sejem cvetja v Savinjskem gaju. Julij: prvi vikend. Od lipe do prangerja na Rečici, tretji vikend. Gornje-grajski praznik v Gornjem Gradu, zadnja nedelja v juliju na Ljubnem - tekmovanje v gorskem kolesarjenju. Avgust: prva nedelja, Flosarski bal na Ljubnem, drugi vikend. Od štanta do štanta v Lu-čah, tretji vikend. Ovčarski bal v Smihelu. September: prvi teden Mednarodna razstava cvetja v Savinjskem gaju v Mozirju. Oktober: Lenartov sejem na Rečici. Zgornja Savinjska dolina je dolina prijaznih ljudi, kjer lahko obiskovalci poleg neokrnjene narave pričakujejo tudi kakovostna prenočišča in domačo hrano. Prenočite lahko v hotelih v Logarski dolini in na Golteh ter številnih gostiščih in penzionih v najlepših kotičkih doline. Ob Savinji in v Logarski dolini sta dva kampa. Počitnice pa lahko preživite tudi na kmetiji. Več kot 30 kmetij vam nudi kvalitetno prenočišče in izvirno domačo hrano. Podrobnejši turistični informatorji z vsemi natančnimi informacijami so zaenkrat gostom na ogled v Lučah, na Ljubnem in v Gornjem Gradu, informacije pa v Turist biroju Sonja. Nazarje (063 831-316). Flosarski bal na Ljubnem MESTNA OBČINA VELENJE Velenje je s 33 tisoč prebivolci središče Šaleške doline. Moderno mesto pod mogočnim gradom je zraslo v zadnjih nekoj desetletjih. Nekoč sta bila temelj razvoja premogovništvo in Gorenje, danes so se jima pridružili številni novi. Mesto ni moderno le no zunaj, moderni so v svojih nazorih in dejavnostih tudi njegovi prebivolci, ki ustvarjajo sproščeno, ustvarjalno in prijazno podobo mesto. Tako zase kot za vse goste. Velenje je mesto priložnosti za vsakogar. V našem mestu skoraj ni stvari, ki je ne bi mogli početi ali doživeti. Želite smučati, drsoti oli kotolkoti? Vam je morda več do plovonjo vzdrovilni vodi ali jadronjo no jezeru? Kaj pa ježa v zanimivem naravnem okolju? In številni moderno urejeni športno rekreacijski objekti. Vabimo vos v dobre restavracije in na prireditve... Vse to in ševečlahko doživite v Velenju in njegovi bližini. Za vsokogoi je priložnost. Dobrodošli! Izredno ugodne cene iz kataloga POLETJE agencije DOBER DAN DUBROVNIK Z AVIONOM 7 DNI SAMO 315 DEM junij-julij.sept. Portorož - Izola (otroci 50% popusta) Rogla - luksuzni apartmaji, kmečki turizem Hrvaško morje vse do Dubrovnika Križarjenje za ljubitelje morja in sonca Madžarska - Balaton (najnižje možne cene) Italija MOŽEN KREDIT DO 1 LETA ALI PLAČILO NA 5 ČEKOV. M0ZN0 TELEFONSKO NAROČILO. ZA VSAK PLAČAN ARANŽMA PODARIMO POLETNO MAJICO. IZ PRVOMAJSKE PONUDBE MADŽARSKA - BALATON - 4 DNI S PREVOZOM SAMO 139 DEM CVETOČA HOLANDIJA 4 DNI AVIO-BUS 399 DEM, PRAGA 5 DNI 259 DEM, RIM 4 DNI 294 DEM, PORTOROŽ - hoteli morje 5 DNI 195 DEM, julija CARRERAS-ROSS-DOMINGO v Budimpešti - 243 DEM 3 DNI - vse vključeno VELENJE MESTO PRILOŽNOSTI TURISTIČNA AGENCIJA DOBER DAN - ŠEMPETER tel. 063 702 205; 701-305; CEUE 063 481 550 Obsotelje Pokrajina zdravja, vina in kulture Obsotelje spada po svoji bogati vsebini v sam vrh turistične ponudbe v Sloveniji. Znano je predvsem po treh turističnih centrih: Zdravilišče Rogaška Slatina, Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek, Kozjanski park Podsreda. Obsotelje se razteza južno od dveh znanih gorskih točk. Prva je Krajinski park Boč. ki je znan po rastišču velikonočnice z izjemno vijoličnim cvetjem, ki raste v Evropi le še v Franciji. Boč ima tudi planinski dom z bogato kulinarično ponudbo. Druga je Krajinski park Donačka gora. Poleg zanimivega rastišča (pragozd) je zanimiva tudi po tem, da daje kljub temu, da je visoka le 883 metrov, videz planinskega vrha. Na južnem pobočju Donačke gore ležita znameniti pokrajini Log in Macelj, ki ju deli izvir reke Sotle, ki teče ob njunima stičiščema proti jugu in od stičišča z mejo s Hrvaško predstavlja vzhodni konec Obsotelja, vse do konca Kozjanskega parka. Ob vznožju Donačke gore vabi znamenito trško jedro Rogatec iz 3. stoletja pred našim štetjem z gotsko cerkvijo Sv. Jerneja. Tukaj je na ogled še slovenska posebnost, Muzej na prostem Rogatec. Muzej na prostem - v ozadju Donačka gora Zdravilišče Rogaška Čas potrjuje vrednost Gostoljubni prebivalci Obsotelja vas vabimo, da se prepričate o naših lepotah! Informacije TIC Rogaška Slatina, tel.063 814-414. faks 063 8115-730. Vzhodno od Rogatca se je razvilo zdravilišče Rogaška Slatina, katere zdraviliški center v klasicističnem slogu predstavlja eno od pomembnejših kulturnih znamenitosti v Sloveniji. Poleg hotelov z bogato ponudbo ponuja Rogaška še možnosti številnih športnih in rekreativnih aktivnosti. Za goste organizirajo piknike, družabne večere in izlete z imenitnim vlakcem rogačan. Veliko pozornost posvečajo kulturnim prireditvam, še posebej so znani Rogaški glasbeni in plesni večeri v Kristalni dvorani, kavarnah in restavracijah. Zaradi izjemnih naravnih danosti, ki jih je deležna Rogaška, se je to čudovito zdravilišče razvilo v enega najlepših zdraviliško-turističnih krajev v Evropi. Rogaška je v 400-letih postala in ostala zibelka zdravega aktivnega oddiha in mesto z najpopolnejšo ponudbo za zdravje in lepoto. Zdraviliški dom V smeri proti Celju pridemo na ušmarsko področje'', ki je tudi prava zakladnica naravnih in umetnostnih spomenikov. Izstopajo: • Sv. Rok nad Šmarjem, ki s svojo baročno poslikavo. kalvarijo štirinajstih kapel in z verskim izročilom spada v vrh romarskih poti v Sloveniji • Sladka Gora z znamenito baročno romarsko Marijino cerkvijo, katero obkrožajo vinogradniški griči s ponudbo dobrih vin • dvorec Jelšingrad v mavrskem slogu in • srednjeveški trg Lemberg z rotovžem in prangerjem. Grad Podčetrtek Južno, ob reki Sotli. se razteza območje Podčertka z atraktivno naravno in kulturno krajino, ki se preliva v območje Kozjanskega parka. Tukaj velja poleg zdravilišča posebej omeniti: Na poti proti Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah Kozjanski B\rk POKRAJINA MNOG Olimje. ki ima poleg znamenitega samostana Olimje s cerkvijo in evropsko znano pavlinsko apoteko še bogato turistično ponudbo (konji, kmečki turizem, gostišča, vzreja jelenja-di, vinska klet...) renesančni dvorec Podčetrtek najstarejšo kultno središče na Slovenskem, Svete gore nad Bistrico ob Sotli z znano romarsko potjo Muzej kmečke opreme Podčetrtek in Smarsko-Virštanjska vinska cesta in kmečki turizem. Će ste se odločili obiskati Kozjanski park in njegove številne znamenitosti, vas vabimo v Podsredo v KIC (Kulturno informacijski center), kjervas bomo prijazno sprejeli in pomagali spoznati bogato zakladnico naravne in kulturne dediščine te slovenske pokrajine. GRAD PODSREDA, LEVSTIKOV MLIN, SREDNJEVEŠKI TRG PODSREDA... Informacije in rezervacije za oglede: Kozjanski park, Podsreda 45,3257 Podsreda tel.063/806-259, faks063/806-219. v v Kjer narava podarja zdravje, kjer noben dan v letu ni izgubljen, kjer ptic petja ni preglasil še nihče, za zdravje, dopust ali izlet Hotel "Atomske toplice" Podčetrtek - s 150 sobami in 300 posteljami, restavracijo, aperitiv barom, frizerskim salonom, bazenom s termalno vodo, družabnim prostorom za kulturne in zabavne priredile, otroškim vrtcom, knjižnico, trgovino s časopisi in spominki, telovadnico, fitnessom, prostorom za terapijo in TV studiom. Sobe v hotelu so z ali brez balkona, nudijo tuš, WC, mini bar, TV-sat. z internim programom in telefonom z direktno zunanjo linijo, v novem delu pa še sef in klima naprave. Apartmajsko naselje "Atomska vas" obsega 25 hiš s 136 apartmaji. Bazenski kompleks TERME nudi preko 2000 m2 pokritih in odprtih vodnih površin, pestro izbiro užitkov: temperatura vode od 28 stopinj C do 36 stopinj C, slap, rimske in podvodne ter ročne masaže, vodni tok, otroški bazen, Bikini bar in Aqua bar, savna (turška in finska) s prostorom za sončenje in bazenom s hladno vodo ter solarij. INFORMACIJE: ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE - 3254 PODČETRTEK - Tel.: 063/829-000 - Fax: 063/829-024 Mesto Celje leži v osrednjem delu Slovenije v celjski kotlini ob srednjem toku reke Savinje. Kot občina z 41.000 prebivalci se uvršča med srednjevelike občine, po gospodarski in kulturni razvitosti pa je tretje slovensko mesto. Ima vse značilnosti regionalnega kulturnega in turističnega središča: Muzej novejše zgodovine Celje z otroškim muzejem (Hermanov brlog), i Pokrajinski muzej Celje, knjižnice, gledališče, galerije, srednje in višje šolstvo, športne objekte, hotele in restavracije, sejme, mednarodne turistične in kulturne prireditve, razvito založniško dejavnost, lokalni časopis in radijsko postajo. Je mesto bogate kulture in zgodovine, mesto s preteklostjo in prihodnostjo. Vse podrobnejše informacije o mestu in dogajanju v njem se zbirajo v TURISTIČNO INFORMACIJSKI PISARNI CEUA, v Muzeju novejše zgodovine Celje, Prešernova 17; telefon in fax.: 0631481-062 TO JE KRAJ, O /CA TEČEM SA/VJAAfO. fcopclt; m.«d.i<:tna.Jci pao^/iam, laKtđn«^u ^ -c t i t« ... ^l^L^^d^^n^ii^^iL^^ nmk^ 6* njena Gfaaodejna mo* dotafenetudi CW .onamo A^p-afaaodiU naj-pifiU-Jnejlim ot1uom..Je AaLija nam ^auoajo. TOPLICE DOBRNA, 3204 DOBRNA Tel. 063/778110.778 023, fax: 063/778 034 j Številna doživetja: * zabavni program * rekreativni program * otroški program Pri nas v Toplicah Dobrna boste občutili tesno povezanost z naravo in spoznali, kako lep in bogat je lahko oddih daleč od vročih plaž in množice kopalcev. PESTRE IN BOLJ ZDRAVE POČITNICE Za Vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo: - polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi, - jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom, - kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah, - vsak petek in soboto nočno kopanje do 22.ure, - vodene sprehode v okolico Dobrne, - družabni in kulturni program, - v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom. objekt HOTEL DOBRNA"" HOTEL DOBRNA"" manjša dvoposteljna soba VILA HIGIEA **** HOTEL ŠVICARIJA"* ZDRAVILIŠKI DOM " 5 dni 38.170 35.015 42.150 33.850 22.240 7 dni 52.332 48.013 57.792 46.417 30.499 lOdni 73.190 64.150 80.820 64.910 42.590 14 dni 100.268 91.980 110.712 88.928 58.352 Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo UPOKOJENCEM podarjamo v Hotelu Švicarija in Zdraviliškem domu še dodatni 10% popust. Dodatno še ugodnosti za otroke. Možnost plačila z zamikom. mrm Ko legenda zaživi -^y v' Slovenske Konjice Rembrandt, Leonardo da Vinci in Modligani v Konjicah Slovenske Konjice, mesto južnih obronkov Pohorja, mesto vinorodne trte in prijaznih ljudi, mesto, v katerega ljudje radi prihajajo in se še raje vračajo. Zgodovina Konjic je izredno zanimiva. Prva omemba kraja sega v daljno 1146. leto, ko so imeli Konjice v lasti Konjiški gospodje. V dokaz svoje moči so postavili Konjiški grad, katerega razvaline še danes kraljujejo Konjiški gori. Konjice so pestile najrazličnejše tegobe.požari, kuga,turški vpadi. V bran požarom so Konjičani postavili spomenik Sv. Florjana, proti kugi spomenik Devici Mariji, proti Turkom pa jih je lahko ubranila le cesarjeva vojska, ki pa ne le, daje bila neučinkovita, temveč je kraj tudi izropala. Zato ni čudno, da so se prav v Konjicah leta 1515 zbrali kmetje v vseslovenskem kmečkem uporu in napisali pismo cesarju. Svoj izgled je mesto dobilo v 18. in 19. stoletju, ko so lesene hiše zamenjale zidane, katerih lepota se je ohranila še v današnje dni. Celostno kulturno umetniško podobo Konjic pa poleg ostankov Žičke kartuzije v Dolini Sv.Janeza pri Spitaliču in številnih dvorcev zaokrožujeta ena najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, cerkev Sv. Jurija iz 11. stoletja in mlajša cerkev Sv. Ane iz 16. stoletja. Na sprehodu skozi staro mestno jedro se lahko ustavite v Mestni galeriji Riemer. kjer so poleg del vrhunskih domačih slikarjev razstavljena tudi dela Rembrandta, Leonarda da Vincia in Modligania. Vendar pa to še zdaleč ni vse. kar Konjice lahko ponudijo izletniku. V kraju ne bo dolgčas plavalcem, tenisačem ali kegljačem. konjenikom, lovcem ali ribičem ali zgolj rekreativcem. Odprt olimpijski bazen, nogometni stadion, športni park z igrišči za tenis, košarko in hokej ter ena najnovejših in najmodernejših športnih dvoran nudijo dovolj možnosti za rekreacijo. Srce si lahko krepite tudi na trim stezi ali na sprehodu po urejenih poteh na Brinjevo ali Konjiško goro. Lepote Dravinjske doline lahko občudujete tudi na številnih kmečkih turizmih. Izletnika pa poleg vseh kulturno - naravnih znamenitosti v Konjice privabi tudi bogata in prijazna gostinska ponudba z nizom gostinskih lokalov, ki ga zaokrožuje Hotel Dravinja s svojimi storitvami na najvišjem nivoju: Mestno kavarno in nočno zabaviščnim centrom Tarantela. Za posladek pa se lahko odpravite na potep po Vinski cesti, po vedno s soncem obsijanih Škalcah, na ogled vrste vinotočev z degustacijo vrhunskih vin, ki bodo zadovoljila še takšnega izbirčneža. z%txm galerija ^Riemer Turistična in kulturna ponudba Slovenskih Konjic je od 1. februarja letošnjega leta bogatejša za čudovito mestno galerijo Riemer v starem mestnem jedru, kjer so na 200 m2 razstavljena dela vrhunskih domačih in tujih slikarjev; v zbirki so tudi dela Ivane Kobilice, Riharda Jakopiča, Modigliania, Rembrandta, Leonarda da Vincia. Najstarejše olje, ki je v lasti galerije Riemer, je "Grofica", neznanega avtorja, iz 15. stoletja. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 9.30 do 12. ure in od 16. do 19.30, ob sobotah pa od 9.30 do 12.30 ure. Če želijo organizirane skupine obiskati galerijo ob nedeljah ali praznikih, je treba obisk najaviti vsaj teden dni prej po telefonu 063-755 361. Vabljeni! Večje prireditve v letu 1996: 29. maj - 1. junij 2. Konjiška likovna kolonija 10. maj Dobrodelni koncert SOŽITJE v športni dvorani 2. junij Državno prvenstvo v motokrosu 80. 125. 250, cem 15. september Državno prvenstvo v motokrosu - podmladek ALPE - ADRIA 80 in 250 cem 21. junij Zabavna prireditev HURA POČITNICE Tradicionalne poletne prireditve Loče 96: 8. junij Koncert iz naših krajev 14. junij Radijska delavnica 7. julij "Predtekmovanje" za Zlato harmoniko 28. julij Tradicionalni kmečki praznik z ljudskimi običaji 25. avgust Letalski miting - državno prvenstvo 11. avgust Zabavno glasbena prireditev "'Korajža velja" 25. avgust Mednarodna prireditev, ki ne pozna meja" 15. avgust - 2. september "Vesela jesen v Ločah" Severno od Slovenskih Konjic, na južnih obronkih Pohorja v Škalcah, so tik nad mestom griči zasajeni z vinsko trto. Iz teh vinogradov izvirajo vse bolj priznana vina, katerim tudi poznavalci priznavajo mesto med velikimi. V podjetju Zlati grič pridelujemo predvsem bele sorte: laški rizling, renski rizling, chardonnav, beli pinot, rizvanec, sivi pinot in traminec, od rdečih pa modro frankinjo. Vinska klet ima kapaciteto 600.000 1. V njej kletarimo s pridelkom lastne trgatve kvalitetnih sort grozdja. Vedno večji poudarek dajemo polnitvam vrhunskih vin in posebnih trgatev. V vinotoču v Škalcah, sredi vinogradov, ponujamo ves izbor naših vin za pokušino, ob tem pa ponudimo tudi ustrezno hrano, za najavljene skupine pa tudi pripravimo kosila oziroma večerje po naročilu. Vabljeni! Telefon: upravo: 063/754-930 vinsko klet: 063/754-115 vinotoč 063/755-905 Raj za letni in zimski oddih Terme, hoteli, kmečki turizmi, smučišča. Zreče so se kot enotno naselje razvile šele v zadnjih dvajsetih letih iz vasi Zgornje in Spodnje Zreče ter Dobrave. Kot enotno urbano in komunalno urejeno naselje so bile proglašene za mesto leta 1987. Novi center Zreč se je oziroma se še razvija posebno na dobravski trasi, dvignjeni nad industrijsko cono ob reki Dravinji. Skokovit razvoj mesta je plod nagle gospodarske rasti, kiji dajejo utrip predvsem industrijska podjetja Unior in Comet pohorski gozdovi in turizem, ki danes postaja glavna panoga in prioriteta celotne občine Zreče. Na področju občine lahko danes najdemo 12 kmečkih turizmov. ki so znani po celotni Sloveniji in v tujini. Danes imajo Zreče otroški vrtec, popolno osnovno šolo. kovinarsko šolo. ki bo leta 1996 praznovala dvajsetletnico, pošto, zdravstvena domova, zobni ambulanti, termalno zdravilišče Terme z zimskim in letnim bazenom, hotel Dobrava. Vile Terme, moderno samopostrežno trgovino, dom kulture s kinodvorano. dom ljudske tehnike, avtobusno postajo, več trgovin in storitveni center Zreški bazar, z raznimi obrtnimi, servisnimi delavnicami in specializiranimi prodajalnami in lokali. Je središče turistično naglo se razvijajočega Zreškega Pohorja z RTC Unior-Rogla. Občina Zreče obsega šest krajevnih skupnosti: Zreče. Stranice. Gorenje. Skomarje. Resnik in Dobrovlje. Cerkev na Skomarju Hotel Dobrava in vile Terme imajo okoli 300 ležišč. Hotel Planja z bungalovi na Rogli okoli 700 ležišč. Skozi vso leto prirejajo v Zrečah in na Rogii ne glasbene, kulturne, družabne in športne prireditve. Prvi sledovi naselitve na zreškem področju segajo že skoraj 4.000 let nazaj v obdobje mlajše kamene dobe ali neolitika, kar dokazujejo šte- _ vilne arheološke najdbe na Brinjevi ^ MARIBOR 42 km Gori in na Gračiču. Prvi pisani viri o usodi teh krajev v zgodnjem srednjem veku so iz konca 10. stoletja, ko je bilo zreško področje razdeljeno na več cerkvenih in posvetnih gospostev. Od gradov je bil nekoč najpomembnejši Zreški grad Freu-denberg, ki je stal na hribu pod Bri-njevo Goro in se prvič omenja leta 1224. Izleti: Brinjeva Gora 607 m (1 ura). Loška gora - Loški grad (1 ura). Križe-vec - Turistična kmetija Urška (pol ure), Gračič - Sv. Barbara (1 ura in pol). Bork - Turistična kmetija "KORDON" (pol ure). Gorenje - gostišče Smo-gavc (1 ura). Stranice - Cankarjevi ribniki (2 uri). Resnik 942 m (2 uri in pol). Skomarje 944 m (2 uri in pol). Rogla 1517 m (4 ure). CELJE 25 km~^> LJUBLJANA IPD krr> OBČINA ZREČE: 400 m nadmorske višine, 6.300 prebivalcev, PTT, AP, Banka Celje, Krekova banka, Zdravstveni dom, Lekarna, Zdravilišče Terme, bazeni, hotel, gostišča, bencinska črpalka, športna igrišča, blagovnica... Informacije: UNIOR TURIZEM. C. na Roglo 15. SL-3214 Zreče, telefon 063 762-451. faks 063 762 446, Rogla - Hotel Planja. telefon 063 755-322. faks 063 754 096 in Občina Zreče, telefon 063 762-971. 762-968. fax 063 762 498. ZREŠKO P0H0RIE z R E C E POMLAD POD POHORJEM v Termah Zreče od 8. 4. do 30. 5. 1996 (razen od 27. 4. do 5. 5. 1996) 7 x polni penzion * posvet pri zdravniku * predavanje na temo utrjevanje zdravja oz. kako preprečiti zlome v zrelih letih kopanje v vseh bazenih * 5 x skupinska gimnastika in hidrogimnastika * 1 x zeliščna kopel v vodni postelji * 2 x individualna terapija po nasvetu zdravnika * popoldanske pohodne ture za utrjevanje zdravja * malica na kmetiji * izlet... Cena: po osebi v dvoposteljni sobi Hotela Dobrava 36.500 tolarjev, po osebi v dvoposteljni sobi Vile Terme 34.000 tolarjev, 10% popusta za goste v Zdraviliškem delu Hotela Dobrava 10% popusta za upokojence Republike Slovenije SUPER PONUDBA PAKETOV ZA LETO 1996 VIKEND paket, DRUŽINSKI paket, TENIS paket, SENIOR paket, TREKKING paket, POČITNICE NA KONJSKEM HRBTU, PREVENTIVNI program, PROTIBOLEČINSKI program, ANTIREVMATSKI program, program OSTEOPOROZE, program ZA >jr\i /jctnei, ieivu yai\&i, oc/v/L/n /Jdntu, mcf\Ai/vu fJčtntu, PREVENTIVNI program, PROTIBOLEČINSKI program. ANTIREVMATSKI program, prograt VITALNOST in LEPOTO, program PODJETNIK BooM počitnice na Rogli in v Termah Zreče od 25. 5. do 21 6. 1996 (velja pri koriščenju najmanj treh polpenzionov) Polpenzion * savna in kopanje v bazenih na Rogli in Termah Zreče * 1 ura izposoje gorskega kolesa/dan * 1 ura tenisa, squasha, fitnesa in namiznega tenisa/dan ..že od 3.700 tolarjev naprej!!! Vse rezervacije z vplačanim avansom do 30. 5. 1996 za POLETJE 1996 z 10% popustom!!!!! MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA INFORMACIJE in REZERVACIJE UNIOR TURIZEM ^TEL 063,762-451 FAKS: 063/762-446 PREDSTAVNIŠTVO Ljubljana TEL 061/329-264 FAKS: 061/315-389 j m n hi tel lirAMivJiJičI 111 U Ul I CI slovenski operater pjmt& gsm Mesto, kjer se prepletata preteklost in sedanjost Žalec postaja pomembno trgovsko, bančno in gostinsko turistično središče - Eno najlepših tranzitnih mest v Sloveniji V osrčju Slovenije in središču rodovitne Savinjske doline se razprostira Žalec. Mesto z več kot 800-letno zgodovino, ki se je razvilo v gospodarsko, upravno, trgovsko, bančno in še zlasti hmeljarsko središče. Mesto ob magistralni cesti med Celjem in Ljubljano, ki se ponaša s slovesom enega najlepših tranzitnih mest v Sloveniji. Prizadevni žalski turistični delavci si že vrsto let prizadevajo za oživitev starega dela mesta, z obnovo pročelij pa želijo ohraniti izvirno podobo mestnega jedra. Sprehod po mestu pričnimo z obiskom hmeljarskega muzeja, ki razkriva več kot stoletni razvoj gojenja zelenega zlata in z njim povezanih običajev savinjskih hmeljarjev. Hmeljarstvo tudi danes daje močan pečat dolini, tradicijo pa skrbno ohranjajo v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pi-vovarstvo. Inštitut je ena izmed petih institucij v svetu, kjer gojijo 200 različnih vrst hmelja, ljudje od blizu in daleč pa si z zanimanjem ogledajo njihov vrt s preko 350 vrstami zdravilnih zelišč. Številne obiskovalce vsako leto vodi pot v Savinovo hišo, kjer je živel in ustvarjal znani slovenski skladatelj Ri-sto Savin. Danes sta v njej stalna Sa-vinova razstava ter galerija slikarja in rojaka Doreta Klemenčiča-Maja. Pred nekaj leti so v Savinovi hiši odprli prodajno razstavno galerijo svetovno znanega oblikovalca Oskarja Kogoja in uredili informacijsko turistični center. Dolina je bila obenem zibelka slovenskega gasilstva, zato ni naključje, daje ravno v Žalcu nastal gasilski muzej. V drugi polovici 19. stoletja so Žalčani znali prisluhniti tudi naprednim političnim idejam, rezultat tega je bil septembra 1868 II. slovenski tabor v Žalcu. Spomin nanj vsako leto v središču Savinjske doline obujajo s Taborskimi kulturnimi dnevi, ki poleg številnih prireditev v okviru Zavoda za kulturo in Občinske matične knjižnice dopolnjujejo živahen kulturni utrip mesta. Po tej politični in za slovenski 'Žalska noč" vsako leto privabi številne obiskovalce narod izjemno pomembni manifestaciji so v Žalcu poimenovali tudi tamkajšnji kulturni dom. Mesto Žalec se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja na področju kongresnega turizma. Velika dvorana v Domu II. slovenskega tabora in hotel v neposredni bližini predstavljata idealne pogoje za razvoj tovrstne dejavnosti. Ugodno lokacijo hotela in bližino športnega centra znajo ceniti tudi športne ekipe iz domovine in tujine, ki vse pogosteje prihajajo na priprave ravno v središče doline zelenega zlata. Močan pečat je Žalcu v zadnjih letih vtisnil razvoj podjetništva in zlasti trgovine. Če so ljudje v preteklosti odhajali po nakupih v bližnja mesta, smo danes priča ravno nasprotnim tokovom. Ljudje iz okoliških mest se vedno znova vračajo v številne žalske trgovine. Ponudbo družbenih trgovcev uspešno dopolnjujejo številna zasebna trgovska podjetja, razmahu trgovine in turizma pa je uspešno sledil tudi razvoj gostinske dejavnosti. Vrsta malih, prijaznih trgovin in gostinskih lokalov je odprla svoja vrata v starem mestnem jedru, z izgradnjo sodobne- ga poslovnega centra pa oživlja tudi novi del mesta, prav tako bogat s svojo trgovsko in gostinsko dejavnostjo. Ob nedavni 100-letnici domačega turističnega društva in 30-letnici mesta Žalca so na ploščadi pred poslovnim centrom zgradili fontano, ki je bistveno polepšala podobo mesta, z obliko hmeljske kobule pa fontana popotnika ali naključnega obiskovalca spet opomni, da se nahaja v rojstnem kraju slovenskega hmeljarstva. Največ obiskovalcev pa to prijetno malo mesto zagotovo obišče v času, ko se pomlad prevesi v poletje. Že petnajst let zapored tamkajšnji turistični delavci v sodelovanju z gostinci in številnimi krajani organizirajo tradicionalno Žalsko noč. Osrednja žalska ulica in ostali prireditveni prostori oži- Nedaleč od Žalca se nahajajo tudi številni drugi zanimivi turistični kraji in znamenitosti. V Petrovčah je znana Marijina romarska cerkev iz 14. stoletja, v Levcu bodo na svoj račun prišli ljubitelji športnega letenja ali pa se lahko ustavite v večjem prodajnem centru. Liboje že od nekdaj slovijo po svoji znameniti keramiki, Šempeter privablja obiskovalce s svojo Rimsko nekropolo in kraško jamo Pekel z urejeno učno gozdno potjo. V Preboldu je na voljo avto camp in vrsta industrijskih prodajaln, te lahko obiščete tudi na Polzeli, kjer dajeta pečat kraju še graščina Senek iz 18. stoletja in park z redkimi, zaščitenimi drevesi. Trg Braslovče velja za enega najlepših in najbolj urejenih v Sloveniji, v bližini sta tudi znani braslovško in žovneško jezero ter žovneški grad. Letni bazen in camp privabljata obiskovalce na Vranskem, Gotovlje pa so znane predvsem ljubiteljem konj in športnega jahanja. Če ste ljubitelji planin, pa dobrodošli po okoliških hribih, koder vodi Savinjska planinska pot. vijo ob zvokih žive glasbe, pestrih zabavnih in kulturnih prireditvah, ki se običajno zaključijo z velikim ognjemetom in rajanjem do jutranjih ur. Žalsko noč obišče vsako leto preko 50 tisoč ljudi, prav ta osrednja turistična prireditev pa postaja dan. ko se v Žalcu srečajo številni stari znanci, prijatelji ter sorodniki iz domovine in tujine. Zakaj letos ne bi prišli tudi vi? Savinjska dolina je znana po številnih prireditvah. Marca je v Petrovčah osrednja sejemska prireditev v žalski občini Jožefov sejem, aprila pripravijo vsako leto v Taboru Jurjev sejem. 9.junija bo v Grižah tradicionalni Miš Maš, celodnevna glasbena prireditev za otroke, 19. junija pa revija ročk ansamblov Ročk žur. Prav tako v Grižah bo 20. in 30. junija drugo državno prvenstvo citrarjev ter 11. revija Zlate citre. Žalska noč bo letos v Žalcu 6. julija, 14. julija pa v Šempetru vabijo na prireditev z naslovom Poletje v Peklu. Avgusta se v Savinjski dolini zvrstijo kar tri velike prireditve. V Sv. Lovrencu pri Preboldu organizirajo tradicionalne kmečke igre, v okviru Dneva hmeljarjev v Braslovčah izbirajo hmeljskega starešino in hmeljsko princeso ter prikažejo stare hmeljarske običaje. V Andražu pa že vrsto let organizirajo prireditev Družina poje, na kateri se z lepo slovensko pesmijo predstavljajo številne družine. Z izgradnjo poslovnega centra oživlja tudi novi del mesta. Fontano, ki simbolizira hmeljsko kobulo, sta oblikovala domačina, slikar Dare Zavšek ter oblikovalec Rasti Tratnik. Primorska vabi z raznolikostjo Malokatera slovenska pokrajina je krajinsko tako razgibana kot Primorska: prek kraških planot Alpe mehko prehajajo v šavrin-sko gričevje, sredozemski svet. Turistična ponudba se tej raznolikosti ustrezno približuje šele v zadnjih letih. Primorska je vsekakor postala mnogo privlačnejša, saj tu lahko vsakdo pride na svoj račun. Nekaj iztočnic za poletne cilje boste našli tudi na naslednjih straneh. Nekoč nezanimiva Nova Gorica postaja turistični magnet. V reportaži z Goriškega predstavljamo razvedrilno ter hotelsko-gostin-sko ponudbo v mestu in širši okolici. Gosta seveda prav posebej privabi celovita in dobra kulinarična ponudba. Po tej modrosti se ravnajo tudi Novogoričani. saj je pri njih možno poleg številnih tradicionalnih primorskih jedi poskusiti dobrote tudi v francoski restavraciji. V okolici so romarska Sveta gora. kostanjeviški samostan z grobnico zadnjih francoskih kraljev, Lokve s Trnovskim gozdom in številnimi kraškimi jamami, vse do Sabotina, enega najbolj krvavih bojišč v prvi svetovni vojni. V kobariš-kem muzeju hranijo številne zelo nazorno prikazane eksponate iz te vojne. Znamenita je tudi idrijska muzejska zbirka o zgodovini rudnika živega srebra. Na Trnovski planoti si velja ogledati botanični rezervat Paradan, Brda pa niso vabljiva samo za ljubitelje vin. Postojnčani z novo ponudbo vabijo v svojo jamo, kjer bodo obiskovalce popeljali po javnosti še neznanih rovih, in sicer kar s pomočjo karbidovk. Že sredi maja bodo Koprčani pripravili Primorski sejem, konec meseca pa praznik refoška. Obala je poleti okno. ki kaže svetu slovensko dušo in obraz. V slikovitih mediteranskih ambientih Primorci pripravljajo za večerno razvedrilo v juliju in avgustu Primorski poletni festival gledaliških in plesnih prireditev, znamenite Piranske glasbene večere, festivale in koncerte zabavne ter etnične glasbe. Prav posebna privlačnost pa je konec julija Koprska noč. ki vsakokrat privabi na de-settisoče obiskovalcev od blizu in daleč. V Piranu si vsekakor oglejte akvarij. Podmorski svet si lahko ogledate tudi z ladjice Subaquatic, ki ima posebej prirejeno stekleno dno. Na ribji tržnici v Piranu se bodo v juliju in avgustu vrstile predstavitve slovenske domače obrti (kleklja-nja, lončarstva, steklopihaš-tva itd.). Nova KBMdd Področje Nova Gorica KAM PO GOTOVINO, KAKO KUPITI BLAGO IN PLAČATI STORITVE ko ste na izletu, počitnicah ali poslovnem obisku v Severnoprimorski regiji? Nova KBM d.d., Področje Nova Gorica je pravi naslov za tovrstne posle, saj s svojo razvejano poslovno mrežo in vašim potrebam prilagojenim poslovnim časom ter strokovnimi kadri ugodi vsem vašim finančnim potrebam. Bančni avtomati v vseh večjih središčih Severnoprimorske regije vas rešijo iz denarne zagate tudi v času, ko bančne enote ne poslujejo: V Novi Gorici: Sedež Področja - Kidričeva 1 1 * Agencija Nova Gorica - Delpinova 1 1 * Trgovska hiša - Delpinova 9 Trgovina Avtoplus - Gradnikove brigade 47 V Kromberku: Market Damber, V. Vodopivca 24* V Desklah: Agencija Deskle - Srebrničeva 20* Na Dobro vem: Agencija Dobrovo - Trg 25. maja 13 V Mirnu: Agencija Miren - Miren 18 V Solkanu: Agencija Solkan - Trg J. Srebrniča 2* V Šempasu: Šempas št. 29 (ob vhodu v poslovalnico Goriške) * bančni avtomat z depozitno enoto za plačila s položnicami in polog gotovine na tekoči račun. Naziv banke 5M7fc 1101 Olik ■»"SV-.. V Šempetru: Ekspozitura Šempeter - Prekomorskih brigad 71 V Ajdovščini: Sedež podružnice - Goriška 25* Lokarjev drevored 10 (tržnica) VVipavi: Glavni trg 1 * V Idriji: Sedež podružnice - Lapajnetova 41 * V Cerknem: Ekspozitura Cerkno - Glavni trg 5* V Tolminu: Sedež podružnice - Trg maršala Tita 14* V Bovcu: Ekspozitura Bovec - Golobarskih žrtev 47 V Kobaridu: Hotel Matajur - Trg svobode 4 S plačilno kartico Activa in Activa/Eurocard/Mastercard lahko kupujete blago in plačujete storitve na več kot 700 prodajnih mestih v regiji, ki so označena z nalepko Activa. VEDNO STE DOBRODOŠLI V 26 ENOTAH IN 19 BANČNIH AVTOMATIH NOVE KBM, PODROČJE NOVA GORICA. Znana je po soncu, ima pa tudi ledene jame Dežela, kjer zaupajo naravi Med Alpami in morjem, kjer se stikata Soška in Vipavska dolina, tik ob meji z Italijo, leži Nova Gorica z okolico. Okitena z vinogradi, Trnovsko planoto, ravnino ob reki Vipavi, preden ta zapusti naše ozemlje. Nova Gorica kot središče je doživela pravi razcvet v zadnjih desetletjih, zavoljo njene prvotno zasnovane parkovne oblike pa ji upravičeno pravimo tudi mesto vrtnic. Nad njo se pne Sveta gora z lokalom in restavracijo, muzejem prve svetovne vojne in baziliko na vrhu, kamor romajo že stoletja, na drugi strani jo obdaja Kostanjevica s frančiškanskim samostanom iz 17. stoletja. V njem je razen izjemno bogate knjižnice še grobnica zadnjih francoskih kraljev Bourbonov s Karlom X., ki so na Kostanjevici našli zadnje počivališče po julijski revoluciji 1830. leta. Nova Gorica je tudi kulturno središče tega območja z mnogimi pevskimi zbori, kulturnimi prireditvami, koncerti, s poklicnim gledališčem, kije dobilo 1994. leta tudi svojo veličastno stavbo. Nova Gorica ni le mlado mesto, je tudi mesto mladih. Ko se spusti mrak, se prižgejo luči in v štirih diskotekah - ob drugih lokalih in igralnicah -se začne nočno življenje. Poskrbljeno je tudi za gurmane, ki jim je na voljo dovolj lokalov z izbranimi jedrni, pa za rekreativce in druge ljubitelje narave. Le dvajset kilometrov od Nove Gorice in okoli 950 metrov nad morjem so Lokve, že od nekdaj priljubljeno shajališče sredi Trnovskega gozda. Lokve so edinstveno izhodišče za oglede naravnih znamenitosti v okolici in za planinske pohode na okoliške hribe. Spreminjajoča se narava in prijazni domačini znajo na Lokvah in bližnji Lažni poskrbeti za živahen utrip krajev v vseh letnih časih. Trnovski gozd je s sosednjimi Banjšicami kraški, brez tekoče vode na površju in razčlenjen z zaprtimi globelmi, kuclji, griči in hribi, jamami, brezni in drobnimi kraškimi oblikami: škrapljami, žlebiči, škavnicami in podobnim. Med kraškimi pojavi so posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Največja je 385 metrov globoka in 1550 dolga Velika ledena jama v Paradani. Nekdaj so led iz nje vozili celo v Egipt. Jamski sistem Paradane sestavljajo tri jame: Velika. Mala in tako imenovana Jama pri Mali ledeni jami. Povezave med Za vse podrobnejše informacije pokličite Občinsko turistično zvezo, Turistično informativni center Nova Gorica, ulica Tolminskih puntarjev 4, tel. (065) 25-536. njimi še niso odkrili in tudi dna jamarji še niso dosegli. Ugodni naravni pogoji so prve prebivalce privabili na današnje Lokve pred več sto leti. Prvi so bili pastirji, ki so poleti tod pasli živino, kasneje so se jim pridružili tudi gozdarji in rokodelci. Med obrtmi sta bili najpomembnejši škafar-stvo in steklarstvo. Škafarji so izdelovali leseno posodje (vedra, pinje, škafe in podobno), saj je bilo v okoliških gozdovih vedno dovolj jelovega lesa. Steklarji so kremenčev pesek tovorih od drugod, pritegnilo pa jih je oglje, ki so ga veliko potrebovali v steklarskih pečeh. Na to dejavnost še danes spominjajo krajevna imena Glažuta, pa tudi odpadni odlitki prozornega ali barvnega stekla med ostanki nekdanjih peči. Ko govorimo o tem območju, ne moremo mimo njenih naravnih dobrot, h katerim nedvomno sodijo tudi enkratna in v svetu cenjena vina. Radi jih ponudijo v vsakem kmečkem turizmu, v vsakem lokalu - sicer pa pri njih velja načelo, da so dežela, kjer zaupajo naravi! Brez gostinstva ni turizma Turistična ponudba je kompletna in dobra šele ob podpori kulinarike. Hit iz Nove Gorice to dejstvo pozna... Na severno Primorsko turisti radi zahajajo. Eni zaradi lepot narave, drugi zaradi preostankov kulturne dediščine, spet tretji prihajajo po zabavo. Prihajajo dnevno, preko poletja nekoliko več in prihajajo noč za nočjo - po srečo, po zabavo in po kulinarična doživetja. Hit iz Nove Gorice je za ljudi, željnih drugačnega večera, izdatno poskrbel. Pripravil jim je igralniško zabaviščni center Perlo in organiziral svoje natakarske "brigade", da na različnih lokacijah, kjer stoje njihovi gostinski objekti, zadovoljijo potrebe lačnih, žejnih ali zgolj pozornosti potrebnih obiskovalcev. Drugačen koncept Hit je v slovenski prostor vnesel drugačen koncept turistične ponudbe, ki sodobnega odjemalca turističnih storitev zadovolji večplastno. S Perlo, hramom zabave, igre in kulinarike je ustvaril turistični center, ki poleg igralniških ponuja odlične hotelske, gostinske, zabaviščne, trgovske, športno-rekreacij-ske, zdravstvene in kulturne storitve. Dogajanje v Perli je motiv za obisk. Ne zgolj gostov iz obmejnih predelov. 200 kilometrov vožnje in več je prijetno preživet večer vreden številnim italijanskim in avstrijskim gostom. V Novo Gorico prihajajo dame "v letih", elegantni pari, mladina, poslovneži s partnerji... Pri- Da gostinski delavci v svojem delu lahko dobro uspevajo, skrbe pri Hitu s pomočjo različnih tečajev, seminarjev in tekmovanj. Mnogi Hitovi gostinski delavci so se udeležili seminarja, ki ga je pripravilo Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier iz Nove Gorice. Omenjeno društvo je velik nasprotnik čezmernega pitja vina. njegov glavni cilj pa je, da bi udeleženci seminarja postali glasniki kulturnega uživanja vina, ga znali kombinirati s hrano, predvsem pa, da bi imeli posluh za gosta kot edinstveno osebnost in njegove želje -izraz potrebe ali trenutnega stanja. Kultura uživanja vina in jedi je del splošne kulture in je različna med narodi. Prav zato ni naključje, da je najbolj razvito sommelierstvo prav v deželah, ki enogastronomski kulturi posvečajo veliko pozornost. Priznanje in nagrada za najbno-ljše gostinske delavce so različna strokovna tekmovanja. Eno takšnih je tudi Gostinsko-turistični zbor, kjer Hitovo ekipo navadno sestavljajo zelo mlade ekipe. Tudi na zadnjem srečanju v Radencih, kjer so Novo-goričani pobrali lepe nagrade, je bilo tako. Podobna srečanja potekajo skozi celo leto, pri tem pa udeleženci bogatijo svoje znanje in izkušnje ter mimogrede spoznavajo še Slovenijo in tujino. Da bi odličnost podjetja ne izzvenela kot napihnjena fraza, so pri Hitu zaposlili dva inštruktorja, ki naj bi pomagala doseči zahtevnejše cilje. Inštruktorja kuharstva in strež- hajajo sami, v dvoje ali cele družine, kajti, ko je zabave konec, jih čaka še - kulinarični utrinek večera. V Perli, v Parku ali kjerkoli drugod, kjer je Hit poskrbel za polno mizo. V gostinstvu je na prvem mestu človek Pozabljeni so časi, ko je bil poklic natakarja nekje na koncu vročih poklicnih želja. Vse bolj spoštovan postaja in vedno več mladih se zanj odloča. V Novi Gorici, kjer so jim Hitovi gostinski lokali lahko za vzor odličnega gostinskega dela, se mladi še dosti laže odločijo za naporno delo. Delo z ljudmi je občutljivo, in vendarle je lahko tudi mamljivo, če gre za delo v uglednem lokalu in ob izbrani ponudbi hrane in pijače. be sta svojo nalogo upravičila, predvsem pa dobro opravila. Prav tako so se Novogoričani udeležili izobraževanj za "food and beverage managerja" (direktorja hrane in pijače), ki ga je za slovenske gostinske delavce organizirala Gostinska šola iz Ljubljane. Gostinstvo je odraz dežele Kakovostno gostinstvo vpleta v svojo ponudbo značilnost dežele in način življenja njenih prebivalcev. Ponuja dobrote iz kuhinje svojih mam, priporoča hrano, pridelano brez umetnih gnojil in pesticidov in stavi na posebne specialitete. Tudi na te v Hitovih lokalih niso pozabili. Se posebej ne ob določenih prazni- kih in dnevih, ki jih je treba počastiti. Pustovanje, martinovanje, božič, velika noč, tedni takšne in drugačne kuhinje...prinašajo na jedilne liste specialitete, zaradi katerih se splača priti... namenjen vsem, ki jih navdušuje eksotika daljnih dežel, in ljubiteljem dobrega, domačega sladoleda, ki ga v Parku ponujajo v čutovitih dekoracijah. HiT Hoteli Igralnice Turizem Hotel Casino Perla Nova Gorica Ponuja vrhunsko gostinsko ponudbo: od francoske restavracije s sto sedeži, Free Flowa - samopostrežne restavracije (120 sedežev), kjer gostje za pri vhodu vplačanem določenem znesku izberejo neomejeno količino jedi iz bogatega toplo-hladnega bifeja, do aperitiv ihin snack bara, varieteja, prive bara, dveh barov v diskoteki in dveh letnih vrtov. Perla je zaživela v prostorih nekdanjih Argonavtov in kasneje Iskre Delte in prevzela obliko miniaturnega zabaviščnega centra. Na 12.000 kvadratnih metrih površin je zaživel vzorčni model povezave igralništva, gostinske ponudbe, različnih vrst zabave, trgovske dejavnosti in rekreacije. Hotel s štirimi zvezdicami ima 94 klimatiziranih sob in 11 apartmajev. Perla, prvi igralniško- zabaviščni center v Evropi, je odprla svoja vrata 11. septembra 1993, investicija pa je bila vredna 28 milijonov mark. Hotel Park Nova Gorica Med Hitove objekte je prišel leta 1984, ko so prenovili spalni del ter dogradili aperitiv bar, ponudbo hotela pa dopolnili z igralnico. Leta 1986 so prenovili kuhinjo ter večjo prenovo izpeljali še leta 1989. Danes ima hotel Park 98 sob in restavracijo za 230 gostov, nekaj aperitiv barov in igralnico, ki vsak večer privabi do 2000 obiskovalcev. Kuhinja restavracije je prilagojena italijanskemu okusu, kar ne preseneča, saj je 95 odstotkov gostov Italijanov. Ti pa so naklonjeni lahki hrani in dobrim vinom. Skoraj 80 odstotkov pripravljene hrane je morske. Ribe, raki in školjke so železni repertoar kuhinje, ki svojo ponudbo pogosto dopolni z različnimi posebnostmi, vezanimi na določeno odbobje (dateljni s polento, rižota z lososom in kaviarjem, kremne rezine...) V hotelski sklop spada tudi Bar Tropicana -slaščičarna z glasbo, ki z eksotičnim vrtom (in pravimi papagaji) ponuja mesto za osvežitev in počitek ob glasbi. Tropikana sladoledni vrt je Restavracija Mark Šempeter pri Gorici Je prijetno opremljena restavracija na vrhu hriba, ki se dviga nad Šempetrom pri Novi Gorici, in priljubljena izletniška točka, ki obiskovalcu širokogrudno ponuja razgled na Gorico in sosednjo Italijo. Hit je odkupil lokal že leta 1971 in ga v nekaj letih preuredil v ambient s štirimi prostori (za skupno 220 gostov), v katere radi zahajajo domači in tuji gostje. Današnjo podobo je dobil leta 1993, ko jo je Hit z investicijo 1,2 milijona mark povsem prenovil. Obnova je zajela poleg restavracije in kuhinje vse pomožne prostore v kleti, sanitarije, garderobe ter transportne poti. Zgradili so tudi čistilno napravo ter plinsko kotlarno. Restavracija Mark sodi med klasične restavracije z elementi mednarodne in domače kuhinje. Poleg raznovrstnih mesnih in zelenjavnih jedi so pred nekaj leti vpeljali tudi ponudbo ribjih speciali-tet. Je idealen ambient za poslovna kosila, novoletna praznovanja, jubileje in druge posebne priložnosti. Posebnosti: goveji file z brusnicami, dnevno sveži brancini, orade, škar-pene, škampi, jastogi, prekmurska gibanica na primorski način, puranov file z ananasom, palačinke s sadjem, flambiranje... Ob sobotah živa glasba. Gostilna Pri hrastu Kromberk To je ena tistih gostiln, o katerih se je pisalo že v časih Franca Jožefa. Drži se je sloves priznane furmanske gostilne. Tu so prepre-gali, počivali in si nabirali novih moči že nekoč... Leta 1917 je gostilna pogorela, obnovili pa so jo šele leta 1926. Vse do združitve s hotelom Park je bila priznana kot dobra domača gostilna. Potem so jo večkrat prezidali, leta 1974 pa povsem prenovili. Preuredili so tudi poletni vrt pod kostanji. V notranjih prostorih lahko sprejme 50, na vrtu pa 140 gostov. Zaradi svojega ambienta je še posebej primerna za poslovna srečanja in zaključene družbe. Posebnost: golaž, prav tako dober kot pred sto leti... KJER BELI KANIN OBJEMA MODROZELENO SOČO Svežina in živahnost, navdahnjeni s skrivnostnimi sencami polpretekle zgodovine, sta razpoznavna znaka bovškega turizma, ki zadnja leta tesno prepleta zimsko in poletno ponudbo. Bovška, s kaninskim visokogorskim smučiščem (2300 m), kjer je na urejenih in varnih progah smuka mogoča tudi med prvomajskimi prazniki, je vabljiva za vse. ki želijo počitnice izkoristiti za atraktivne športno - rekreativne izzive, za bogatenje svojega znanja o zgodovinsko etnoloških, geografskih, arhitekturnih in drugih zanimivih krajevnih posebnostih. V novi občini s 4000 prebivalci namenjajo turizmu vse več pozornosti. Gostje lahko izbirajo med izvrstnima Alpkomercovima hoteloma Kanin in Alp s skupno 330 ležišči, na voljo so tudi apartmaji v Kaninski vasi in pri zasebnikih. Bovec je izhodišče za izlete v čarobni svet Zlatoroga v osrčju Triglavskega narodnega parka. Blizu so Mangrt z najvišjo speljano cesto v Sloveniji, Krnsko jezero nad Lepeno in Lepenščico, v kateri je mogoče na trnek ujeti avtohtono soško postrv. Trentarska dolina vabi v informativni center TNP, dolina Koritnice pa s trdnjavo Kluže opominja na razburkano zgodovino, na stičišču treh narodov, kjer je zlasti soška fronta zarezala globoke rane. O tistih časih pričata zasebni muzej Prve svetovne vojne v Bovcu in za turiste urejeni podzemni rovi na Raveljniku pri Bovcu. V atraktivni športni ponudbi, ki vsebuje panoramske lete z bovškega športnega letališča, polete z jadralnimi padali, spuščanje v kraške jame in soteske, kraljuje reka Soča, ki raftarjem in kajakašem razkriva svoje razkošne skrivnosti. Ne da bi poskusili domače dobrote, kot sta v Alpah vse redkejša ovčji sir in skuta, da o krafih in drugem niti ne govorimo, Bovške ne smete zapustiti. AKTIVNE POČITNICE V BOVCU IN DOLINI SOČE TENIS. RAFTING, KAJAKAŠTVO, GORSKO KOLESARJENJE. AERO - TAXI. GORNIŠTVO, JAMARSTVO. JADRALNO PADALSTVO, LOV, RIBOLOV Pričakujejo vas hoteli: * Alp Bovec, * Kanin Bovec, * Krn Tolmin. Cena polpenziona od 38 DEM dalje. Ne odlašajte, pokličite nas in si privoščite prvomajske in poletne počitnice, ki jih ne boste pozabili! Informacije in rezervacije: telefoni 065/86-370, 065/86-022, 065/86-040, 065/86-021, 065/81-911, fax 065/86-081. PARTMAJI Kaninska vas, Bovec ***************************** INFORMACIJE IN REZERVACIJE TUŠI d. o. o. Bovec telefon 065/195 501 Log pod Mangrtom 31, tel./fax: 065/86-260 APARTMAJI - SOBE - TENIS SMUČIŠČE - BEACH VOLLEY SAUNA - TOPLE KOPELI (Jacuzzi) BAZEN PIZZERIA - STEAK HOUSE NIGHT CLUB MOŽEN 1/2 PENZION TANDEM PARAGLIDING BOVEC, HAFT1NG IN GOSTIŠČE VANČAR Prva celovita ponudba športnih aktivnosti v Bovcu: * rafting * kajak * hidrospeed * kanu * planinski izleti * letenje z jadralnim padalom v dvoje * spuščanja v brezna * jamarstvo * canvoning Telefon: (065) 86-330, 86-520. OKREPČEVALNICA BREZA - TRENTA Ladi Bradaškja, Trenta 20 Nudimo domačo hrano, jedi na žaru, soške postrvi, trentarske krafe. Sprejemamo skupine do 30 oseb. Se priporočamo, pokličite po telefonu 065/89-361. TURISTIČNA KMETIJA JELINČIČ, Soča 50, telefon 065/89-321 NUDI PRENOČIŠČA Z ZAJTRKOM ALI POLPENZION. HRANA DOMAČA CAMPING M "PRI TOMAŽU" Kravanja, Trenta 18, telefon 065/89-362 PONUDBA DRUŠTVA 13-13 BOVEC * VODENJE PO POTEH SOŠKE FRONTE * ŽIVA PREDSTAVITEV VOJAKOV I. SVETOVNE VOJNE V TRDNJAVI KLUŽE IN SICER ZA VNAPREJ NAROČENE SKUPINE * ŽIVA PREDSTAVITEV VOJAKOV I. SVETOVNE VOJNE V AVGUSTU 1996 OB NEDELJAH POPOLDNE Informacije po telefonu 065/86-104 (Marko Komac). LETALSKI CENTER BOVEC, letališče Bovec * panoramski poleti z jadralnim in motornim letalom Letališče je odprto: * aprila, maja, septembra - sobote, nedelje, prazniki. * junija, julija, avgusta - vsak dan. * ostali termini po dogovoru. Informacije: tel. št. 065/86-310, 86-123, Brdo 27, 5230 Bovec. Če se še niste odločili za dopust pokličite penzion KAMP KLIN, Zorč, Lepena 1, telefon/fax (065) 89-356. * rafting * kajakaška šola * canvoning * planinske ture * snow rafting Telefon 065/86-128, fax 065/86-172 Novogoriški Avrigotours je ob že znanih pripravil številne nove potovalne in počitniške programe Ko veš, s kom potuješ Dober prijatelj je najboljši sopotnik -dobro znano pravilo, ki ga najbolje poznajo številni prijatelji novogoriškega Avrigo-toursa. Pravzaprav gre za obojestransko prijateljstvo, ki se je z leti okrepilo in na mnogih skupnih potovanjih in počitnikova-njih tako poglobilo, da lahko govorimo že o 'družinski' navezanosti. Veliko jih je, ki Avrigotoursu preprosto 'zaupajo' svoj prosti čas, ker so prepričani, da ga bodo prijetno in koristno izrabili. Avrigotours je kot vedno pripravil pisano paleto izletniških in dopustniških programov za enodnevna ali večdnevna potepanja in počitni-kovanja. Za en dan vabijo v Benetke in na otok Murano, dva lepa dneva boste lahko preživeli na potepanju do jezera Maggiore, kjer se boste z ladjo zapeljali še do Borromejskih otokov, med potjo pa si v Veroni, Milanu in še kje ogledali kopico znamenitosti, ki so jih umetniške in delovne roke ustvarjale skozi stoletja. Posebno doživetje je enodnevni skok v Caorle, kjer je med vozno z ladjo predvidena prava gurmanska poslastica. Na ribiškem' pikniku se mize šibijo pod darovi, ki jih ponuja morje in ki jih znajo tamakjšnji mojstri pripraviti na svojstven način. Besede so odveč - treba je poskusiti. Letošnja novost so eno ali dvodnevni izleti na Osojsko in Vrbsko jezero na avstrijskem Koroškem, kjer se boste popeljali z ladjo ir. z jezerske sinjine občudovali okoliške hribe. Posebej moramo omeniti še ponudbo, ki velja predvsem lovcem: konec avgusta in v začetku septembra bo v Budimpešti svetovna lovska razstava. Avrigotours bo uredil vse potrebno, da je ne boste zamudili. V času bližajočih se šolskih počitnic - še prej bodo prišli na vrsto bodoči maturanti in njihovi izleti pred zrelostnimi izpiti - bo Avrigotours pripravil izlete v Aquasplash, Mirabilandijo, Canevo, Gardaland, na Gardsko jezero in še kam, jeseni bo zanimiva južna Poljska, kadarkoli je moč s pomočjo Avrigotoursa v katerekoli slovenske toplice, v sončno Španijo. San Marino, Mozatrov Salzburg. Organizirajo izlete po Vipavski dolini. Goriških Brdih. po Krasu -povsod vam bodo predstavili najboljše, kar ponujajo ti kraji in njihovi ljudje. In ne pozabite na poletne počitnice, na svoje dopustovanje. Avrigotours ima na voljo dovolj mest na slovenski in hrvaški obali, v Grčiji, Španiji. Tunisu, na Siciliji, Sardiniji in drugod. Obiski kulturnih prireditev Obiski kulturnih prireditev, koncertov znanih glasbenih poustvarjalcev ali gledaliških predstav v programih turističnih agencij niso več redkost. Roko na srce - stalnica v ponudbi so pogosteje tam, kjer je tudi več čuta in smisla za celovito ponudbo. V Avrigu se načela, da je kultura prepotrebna za popolne užitke, držijo in zato je v njihovih programih vedno mogoče kaj najti tudi za dušo. Kot že nekaj let vabijo tudi letos vse ljubitelje opere na ogled predstav v svetovno znano veronsko areno. Ambient, scena, izbrana imena nastopajočih umetnikov in občinstvo pripomorejo k temu, da je vsaka predstava enkraten in neponovljiv umetniški dogodek. Julija in avgusta bodo organizirali ogled štirih opernih predstav v Veroni: Nabucco, Seviljski brivec, Carmen in Aida. Na poti do veronske arene in nazaj grede bo mogoče videti še marsikaj zanimivega, pripravljajo pa tudi kratek ogled Verone same, pri čemer seveda ne smete zamuditi obiska rojstne hiše ene najbolj opevanih žensk v zgodovini - Julije. Konec julija pa bodo v Budimpešti nastopili trije sedaj verjetno najbolj znani glasovi' na svetu: Jose Carreras, Diana Ross in Placido Domingo. Avrigo bo s svojimi prijatelji tudi tam. Da ne bi samo prišli, poslušali in se odpeljali, so pripravili tridnevni izlet, ki bo razen koncerta izjemnih pevcev ponudil še veliko drugega. Ni Madžarske brez čarde in ciganske glasbe, zato jima bo posvečen prvi večer, drugega dne bo dovolj časa, vse do večernega nastopa, za oglede glavnega mesta in nakupe, tretjega dne pa bo ob povratku na vrsti Blatno jezero, madžarsko morje, ki ga Slovenci vse pogosteje in vse bolj množično obiskujemo. Ponudba 'pravega' dopusta je tudi počitniko-vanje na turističnih kmetijah. Med njimi je tudi turistična kmetija Marin v Šentanelu na Koroškem, vasi. ki je postala znana prav zavoljo dobrotljivih. prijaznih in neizmerno dobrosrčnih ljudi. Prijateljev, bi rekli, kot so vsi, ki so se ali se še bodo zapisali veliki družini Avrigotoursa. mm TA AVRIGOTOURS, Kidričeva 20. Nova Gorica, Telefon: (065) 21-443 in 26-488. Fax (065) 21-459 Poslovalnica BOVEC. Trg golobarskih žrtev 47, Tel.: (065) 86 064 in (065) 86 123 V V S*g*S OBIŠČITE GRADOVE IN DVORCE SKUPNOST GRADOV NA SLOVENSKEM SKUPNOST GRADOV, Na gradu 1. 2250 Ptuj, tel.: 062/773-145 HOTEL GRAD OTOČEC Grajska 1. 8222 Otočec, tel.: 068/321-830 * hotel, restavracija * casino. disco * možnost organizacije seminarjev * poročna dvorana * galerija * jahanje, tenis, čolnarjenje, kolesarjenje, savna, fitness. beachvolev. lokostrelstvo, lov. ribolov PREDJAMSKI GRAD Predjama 6230 Postojna, tel: 067/59-260 * muzej * jama pod gradom GRAD BOGENSPERK 1275 Šmartno pri Litiji, tel.: 061/881-296 * muzej * sejna/konferenčna soba * poročna dvorana * restavracija * jahanje GRAD PODSREDA 3257 Podsreda, tel.:063/806-118 * muzej * sejna/konferenčana dvorana BLEJSKI GRAD 4260 Bled. tel: 064/741-230 * muzej " poročna dvorana * restavracija in dnevni bar DVOREC DOBROVO Grajska cesta 12. 5212 Dobrovo, tel.: 065/45-750 * galerija * sejna/konferenčna dvorana * restavracija ' vinoteka GRAD VRBOVEC 3331 Nazarje, tel.: 063/832-800 * restavracija * vinoteka * poročna dvorana * sedeži podjetij GRAD GEVVERKENEGG -IDRIJA Prelovčeva 9, 5280 Idrija, tel.: 065/71-135 * muzej * sejna/konferenčna dvorana * banketna dvorana * dnevni bar - poleti * trgovine Kot sodobno urejeni muzeji, galerije ali hoteli in restavracije s pestro ponudbo poletnih prireditev in festivalov so gradovi in dvorci zanimivi za obisk v vseh letnih časih. Ob klasičnih restavracijah so na voljo poročne in sejne dvorane, vinske kleti z vinotekami; veliko je možnosti tudi za športne dejavnosti, od tenisa do golfa, čolnarjenja in jahanja pa do lova in ribolova. SEVNISKI GRAD 8290 Sevnica, tel.: 0608/81-455 * muzej * galerija * sejna /konferenčna dvorana * poročna dvorana * stolp DVOREC FUŽINE Studenec 2a. 1000 Ljubljana, tel.: 061/140-97-98 * muzej * restavracija GRAD VELENJE Ljubljanska 54. 3320 Velenje, tel.: 063/853-314 * muzej * galerija * dnevni bar GRAD TABOR LAŠKO 3270 Laško. tel.: 063/731-600 ' restavracija * vinska klet * poročna dvorana 2321 Makole. tel.: 062/830-308 " restavracija ' vinska klet * poročna dvorana * jahanje, tenis, ribolov PTUJSKI GRAD Na gradu 1. 2250 Ptuj. tel.: 062/771-308 * muzej * galerija * dnevni bar " Palacij - možnost organizacije seminarjev SNEŽNIK Kozarišče 67. 1386 Stari trg pri Ložu, tel.: 061/707-814 * muzej * galerija ' poročna dvorana ŠKOFJA LOKA Grajska pot 13. 4220 Škofja Loka. tel.:064/622-262 ' muzej * galerija * dnevni bar GORICANE Goričane 38. 1215 Medvode, tel.: 061/611-506 Goriška Brda - spomladi češnje, jeseni žlahtna kapljica Domačnost obeta prihodnost O Goriških Brdih je bilo že veliko povedanega in napisanega, toda vedno znova očarajo. Pogled na to pokrajino med Korado na severu, Sabotinom, kjer se strmo spustijo v dolino Soče na vzhodu, in proti zahodu, kjer se pokrajina niža v mehko valovit gričevnat svet do reke Idrije, ter proti jugu, kjer se Brda stekajo v Furlansko nižino in nesejo oči vse do morja - to je pogled na pomladno belino cvetočih češenj in na jesenske žive barve trtnih listov. Pogled na simbola Goriških Brd, kjer se prepleta sedanjost s preteklostjo, kjer se je žlaht-nost narave zlila v rokah dobrih gospodarjev v najdragocenejši dar - gostoljubnost dežele na samem zahodnem robu naše domovine. Do nedavnega je bila edina pot, ki je povezovala Brda s Slovenijo, strma cesta iz Plavi v dolini Soče, zdaj so povezana še s tako imenovano osimsko oziroma sabotinsko cesto, ne meji z Italijo je več maloobmejnih in mednarodni mejni prehod v Neblem, iz zgornje Soške doline pa se je mogoče pripeljati po obronkih Kolovrata, od koder seže pogled daleč v Beneško Slovenijo. Brda so znana po milem sredozemskem podnebju in po zimah, ki skorajda ne poznajo snega. Naravne lepote in dobrote pa še zdaleč niso vse, kar nudijo Goriška Brda. Tam je mnogo zanimivih kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so priča duhovno bogate in nemalokrat razburljive preteklosti te pokrajine. Skoraj na vsakem griču stoji strnjena vas s cerkvijo, v kateri najdemo dragocena umetniška dela. Fevdalna razdrobljenost posesti je pogojevala tudi gradnjo gradov, od katerih je lepo restavriran prekrasen renesančni grad na Dobrovem. Goriška Brda so po več kot treh desetletjih ponovno samostojna občina z velikimi, toda ne neuresnič-ljivimi načrti. Naravne danosti jim narekujejo, da se oprimejo tistega, kar imajo. Ne mislijo na industrijo, pač pa bi radi goste privabili z urejeno gostinsko ponudbo, kamor nedvomno sodijo turistične kmečke domačije. Izkušnje podobnih vinorodnih območij v svetu jih spodbujajo, da bi čimveč tistega, kar pridelajo s trudom in v znoju, ponudili in prodali doma. Dunajskemu cesarju in papežu v Vatikan je bilo resda treba briško žlahtno kapljico in sočne češnje pripeljati na dom', sodobni popotniki pa raje sami poiščejo dobro klet in z rdečeličnimi češnjami obložena drevesa. Če bodo zavoljo enega ali drugega prišli v Goriška Brda, ne bodo odšli praznih rok in želodcev, mimogrede - ali pa povsem hote - bodo odhajali tudi duhovno, notranje obogateni. Seveda, če bodo obiskali in si ogledali vsaj enega od tamkajšnjih biserov. Šmartno je enkraten arhitektonski spomenik, razgledni stolp nad Go-njačami ponuja kot na dlani vsa Brda, z njega pa je videti tja do zasneženih Alp in do morja ter daleč tja po Furlanski nižini. Kot že povedano: v vsaki briški vasi je vsaj po ena znamenitost, ki vam ne sme ostati skrita in nepoznana. Letošnja osrednja turistična in zabavna prireditev - Praznik češenj - bo v Goriških Brdih od 6. do 9. junija. Tokrat bo program še posebno skrbno pripravljen, saj obhajajo 30-letnico prireditve. Vrhunec bo nedvomno zadnji dan večdnevnega praznovanja, v nedeljo. 9. junija, ko bodo kmečke žene pripravile razstavo peciva in drugih jedi iz češenj, v slavnostni povorki pa bodo predstavili delo in življenje briškega kolona in kmeta skozi zgodovino. Zabave bo na pretek vse štiri dni, kot zanimivost pa povejmo, da je dosedanje prireditve Praznik češenj vsako leto obiskalo od deset do 15 tisoč ljudi od blizu in daleč. Drugi dve pomembni prireditvi sta v Brdih še martinovanje in umetniški večeri, poimenovani po domačinu, pesniku Alojzu Gradniku. Obe organizirajo novembra. V POSTOJNSKEM JAMSKEM SIST TOKRAT DRUGAČE ! Ce ste že kdaj obiskali Postojnsko jamo, ste se gotovo radovedno spraševali, kaj se skriva v tistih rovih, mimo katerih ste se popeljali z vlakom ali vas je vodil vodnik. Nekaj čisto novega bo obisk tistega dela jame, ki ni osvetljen - s karbidovko boste drug za drugim sledili izkušenemu vodniku in imeli boste občutek, kot da ste prvi, ki stopate v to podzemno kraljestvo. Postojnska jama - Pivka jama - Črna jama -Otoška jama - Jama pod Predjamskim gradom -Planinska jama vsaka zase vam nudi novo doživetje, če pa se boste odločili za ogled vseh, boste imeli pri nakupu vstopnice 30 odstotkov popusta Informacije: postojnska jama, turizem tel. 067/25 041 ali 25 889 Prireditve '96 - Primorski sejem, ii,- 15.v. - Praznik Refoška, 24.- 26.v. - Sejem Sv. Nazarija, i6.vi. - Melodije Morja in Sonca, julij - folkest, 19.- 2i.vii. - Primorski Poletni Festival, julij - avgust - Koprska noč, 26.- 27.vh. Še pred nekaj leti smo tarnali nad poletnim mrtvilom in se vsak po svoje ozirali v morska in nebesna obzorja turistično privlačne sezone. Potem seje, natanko pred štirimi leti, porodila želja po tem, da bi oživili mestni utrip s kulturo, gledališko, plesno in še kakšno umetnostjo. In zgodil se je festival. Mediji so zapisali, da se je rodila zvezda, ki je začela temperamentno mešati mlako poletnega dolgočasja. Dve sezoni večernih prireditev, ki sta v Koper in v sosednji mesti ob slovenski obali pripeljali vrsto imenitnih dogodkov in za številno naklonjeno občinstvo tudi doživetij, sta oživili poletno žalobna prizorišča kulturnih ustanov in na novo odkritih mestnih prostorov. Milostno nebo je organizatorjem pomagalo, da so ljudem, domačinom in bolj ali manj naključnim obiskovalcem, razkrili kanček večnosti, ki jo prinaša umetnost, in pokazali, da "je poleti Obala okno, ki kaže svetu slovensko dušo in obraz", da je gostiteljica, ki zna in zmore ponuditi tudi kaj več ter da je tudi kultura in v ožjem pomenu besede umetnost način dobre promocije tega delčka slovenije. Svet, Evropa, v katero si želimo vstopiti kot enakovreden partner, pozna nešteto festivalov. vsem nasprotjem navkljub verjame v mostove, kijih gradi kultura, v univerzalno bratstvo, ki ga tke avtentično sporočilo besed, gibov in glasbe in ki zmore počlovečiti nerazumljivi čas vsakršnih spopadov, s festivalom želimo soustvarjati istovetnost svojega mesta in širšega prostora, ki mu pripadamo, in ga hkrati odpirati samim sebi in prostoru onkraj nacionalnih meja. slikoviti mediteranski ambient nam danes in tukaj ponuja edinstveno priložnost, da lahko uresničimo željo po plodnem bivanju v prostoru, ki nam ga je življenje "posodilo " za kratek, a nadvse pomemben čas. Ali bo naše mesto postalo pravo festivalsko mesto, podobno nekemu Dubrovniku, ki se ga mnogi spominjamo z nostalgijo, pa je zdaj vprašanje, ki si ga moramo zastaviti prav vsi, ki v njem prebivamo, delamo in z njim živimo. \\ I ' I \\ AVTOBUSNI PREVOZI * IZLETI PO DOMOVINI IN TUJINI * NAMESTITEV V HOTELIH IN ZASEBNIH SOBAH * VSTOPNICE ZA SEJME. KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE * VSAKOVRSTNE TURISTIČNE INFORMACIJE * LETNE IN ZIMSKE POČITNICE - Lago Maggiore. Boromejski otoki (265 DEM) - Gardaland - Amsterdam in Bruselj (635 DEM) - Škotska in Irska (989 DEM) - Sicilija (inf. 645 DEM) Korzika in Sardinija (inf. 495 DEM) 27. do 29. april 1. maj 12. do 17. maj 20. do 27. julij 7. do 13. september 25. do 29. september (odhodi iz Kopra in Ilirske Bistrice) Letovanja.. 7-dnevni paketi! Toplice: Čatež. Istrske toplice. Zreče. Radenci Kranjska Gora. Bohinj, Bovec I & I Koper: Vojkovo nabrežje 32. tel. 066/41-750, fax. 066/41-729 I & I Ilirska Bistrica: Vojkov drevored 2a, tel. 067/81-055. 41-720. fax. 067/41-720 Z NAMI JE VEDNO LEPO ! 1 TURISTIČNA AGENCIJA PORTOROŽ tel. 066/746501 - tel/fax. 066/746502 POČITNICE • POTOVANJA ■ LETOVANJA SOBE IN POČITNIŠKI APARTMAJI PORTOROŽ, PIRAN IN LUCIJA POČITNICE V EKSOTIČNEM OKOLJU: PHUKET, MALEZIJA FIDŽI, BALI, KARI BI KRIŽARJENJA .. .... ... HOT6LI HOTEL GIUSEPPE TAKIM PIRAN-PIRANO * * * * Vabi z odlično ponudbo, lepo lokacijo na glavnem piranskem trgu, obnovljen in odet v tople sredozemske barve prijaznosti. Sobe, komfortni apartmaji, odlična restavracija, kavarna s teraso. Primeren tudi za bankete, poslovna kosila, seminarje, sestanke. Tel. 066/746-221 RESTAVRACIJA TRI VDOVE Pridite na Piransko obrežje! V naši restavraciji vam bomo postregli s školjkami, morskimi ribami, škampi, jastogi. Z izbranimi vini bo dan pri Treh vdovah popoln. HOTEL PIRAN Na Piranski obali z lastno plažo. Za goste, ki si želijo počitka in morskih radosti. Tel. 066/746-110 AVDITORIJ Portorož - Portorose KULTURNO LETO 1996 OTVORITEV POLETNE SEZONE SNG OPERA MARIBOR - G.Verdi: TRUBADUR konec junija, Avditorij PIRANSKI GLASBENI VEČERI od 5. julija do 16. avgusta, vsak petek ob 21. uri, Križni hodnik Piran OTVORITEV: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent: Milan Horvat, program: Strauss, Dvorak, Kozina, Brahms 5. julija ob 21. uri, Tartinijev trg Piran PIRANSKI FESTIVAL MELODIJ MORJA IN SONCA 19. in 20. julija, Avditorij BALETNI VEČER - SNG OPERA IN BALET MARIBOR J.Strauss: Ples kadetov 30. avgusta ob 21. uri, Avditorij DOBRODOŠLICE junija in septembra vsako soboto ob 19. uri, Tartinijev trg Piran KONCERTI ZABAVNE GLASBE vsako soboto ob 21. uri, Avditorij 6. julija: DUBLINERS FILMSKE USPEŠNICE vsak petek in nedeljo ob 21.30, Avditorij MEDNARODNI OGLAŠEVALSKI FESTIVAL NOVE EVROPE ZLATI BOBEN - PORTOROŽ 1996 oktobra, Avditorij VI.TRADICIONALNI SLOVENSKI FILMSKI MARATON novembra, Avditorij BOŽIČNI KONCERT 25. decembra ob 20.30, Avditorij TRADICIONALNI SVEČANI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNI ORKESTER S SOLISTI - PEVCI 29.decembra ob 20.30, Avditorij_ INFORMACIJE: AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10, tel.066/747-230, fax.066/747-092 ob delavnikih od 8. do 14. ure (TO^UNE) SLOVENSKO MORJE polpenzion po os/teden v DEM PORTOROŽ hoteli od 287 do 855 PIRAN hoteli od 293 do 610 ANKARAN hoteli od 225 do 334 IZOLA hoteli od 209 do 414 HRVAŠKO MORJE polpenzion/os/teden oz. najem app/teden v DEM UMAG hoteli od 179 do 615 CRES app od 229 do 987 UMAG app od 203 do 1.031 LOŠINJ hoteli od 209 do 533 POREČ hoteli od 219 do 512 LOŠINJ app od 429 do 916 CRIKVENICA hoteli od 168 do 455 KRK hoteli od 195 do 394 VRSAR hoteli od 189 do 389 RAB hoteli od 154 do 408 VRSAR app od 258 do 829 RAB app od 347 do 1.014 KOVERSADA od 198 do 424 PAG app od 202 do 836 ROVINJ hoteli od 195 do 494 ZADAR app od 189 do 909 RABAC hoteli od 189 do 485 ZADAR otoki app od 275 do 785 CRES hoteli od 185 do 477 Otok 1ST z ribolovom od 789 do 909 INFORMACIJE IN REZERVACIJE V VASI AGENCIJI ALI NA TEL. 066/747-161 Želimo Vam prijetne počitnice ter čimveč sonca in morja! Vabljeni na piransko in portoroško riviero Obala raznoterega bogastva Gost bo na Obali našel najbolj prestižen turistični utrip in tudi deviško nedotaknjena območja zasanjanega istrskega zaledja. Bogastvo prirode, zgodovinska dediščina, etnološko sporočilo, privlačne prireditve, kulinarični užitki in temperamentnost tukajšnjih ljudi so darovi, ki jih bo užil v času svojega oddiha. Govorica kamnov Ce bi kamni in zidovi govorili, bi nam v Piranu imeli veliko povedati. Pripovedovali bi nam starodavne zgodbe iz časov Histrov in Rimljanov. Bizanca in oglejskih patriarhov, o desetletjih in stoletjih, ko so ribolov, pomorstvo, ladjedelništvo, obrt in trgovina s soljo, vinom in oljčnim oljem omogočale meščanom dostojno življenje. Zaupali bi nam zanimive zgodbe o bogatih meščanih in uglednih meščankah ter o mogočnih beneških gospodarjih, ki so Piranu zapustili dragoceno stavbarsko dediščino. Ostanki nekdanjega obzidja, Benečanka. velika občinska palača, sodna palača, Tartinijeva rojstna hiša, več cerkva, med njimi največja cerkev sv. Jurija, so stavbe, pred katerimi je vredno narediti družinski počitniški posnetek. V Piranu se lahko prepustite romantičnemu beganju po njegovih nedrih. Skoda pa bi bilo. če ne bi prisluhnili legendam in zgodbam iz nekdanjega življenja, tudi tisti o bogatem beneškem trgovcu in lepi Pirančanki. Za organizirano vodenje z vodnikom se boste lahko dogovorili v turističnih agencijah in v turističnem društvu Portorož. 110 let turizma Turizem je v Portorožu star že več kot sto let in to je dobro. Zato lahko tu dobi prav vsak gost in vsaka družina domala vse, kar želi: poleg morja in sonca tudi dobre gostilne z morskimi specialitetami. pivnice, veliko priložnosti za izlete, šport in zabavo. Mlajši družinski člani bodo v akvariju spoznali več morskega življenja kot pri urah biologije, najstniki bodo navdušeni nad vožnjo z gokartom in nad panoramskim poletom nad našo obalo. Iz "Nautilusa", v Portorožu mu je ime Subaquatic, bodo raziskovali podmorski svet, videli bodo sledove starega rimskega pristanišča in gojišče školjk pod morjem. Peš, z avtom, kolesom, barko, gliserjem. avtobusom ali letalom se boste lahko odpravili ob piranski in portoroški rivieri ali dlje. do Kvarnerja, Lipice, Postojnske jame ali celo do Benetk. Priporočamo vam, da si slovensko obalo ogledate tudi z morja. Na čolnih in turističnih ladjah se je zgodilo že veliko prijetnih družabnih srečanj, piknikov, praznovanj rojstnih dni in celo poročnih izletov. Informacije o urnikih, izletih, prireditvah - kam, kdaj in po kaškni ceni - vam bodo posredovali v turističnem informativnem centru TIC v Portorožu, Obala 16, tel. 066/747-015 in na brezplačnem zelenem telefonu 080/1526 ter v vseh turističnih agencijah. Informacije o kulturnih prireditvah tudi v Avditoriju Portorož, Senčna pot 10, tel. 066/747-230. Nedotaknjeni kraji Umakniti se vročemu utripu portoroških plaž in pasaž v zaledje piranske občine, pomeni odkrivati nedotaknjene kraje in zaščitene naravne predele: sečoveljske soline, opuščene stru-njanske soline, rt Ronek in Mesečev zaliv. Dolino reke Dragonje. Nekdanji benediktinski samostan na Krogu nad Sečovljami. Solinarski muzej. Padno. istrsko vasico čisto na vrhu hriba. Sv. Peter z etnološko zbirko v Tonini hiši. Polotok Sečo, kjer boste s pogledom objeli ves Piranski zaliv in se sprehodili po parku z eksotičnim drevjem med umetninami kiparske kolonije Forma Viva, eno najstarejših na svetu. Pestrost prireditev V poletnih mesecih se v piranski občini zvrsti veliko prireditev: festivali, razstave, tradicionalne etnološke prireditve, koncer- R9 ti in športni turnirji. V Avditoriju bo ob otvoritvi poletne sezone. 28. junija predstava mariborske H Opere z Verdijevim Trubadurjem in po predstavi ognjemet! 5. julija se bodo na H Tartinijevm trgu predstavili umetniki simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Veliko gostov pričakujejo tudi na najpomembnejšem festivalu slovenske zabavne glasbe Melodije morja in sonca, ki bo 19. in 20.julija v Avditoriju. Veliko prireditev se zvrsti tudi med H letom. Tako bo Portorož tudi letos v dH "ritmu" Zlatega bobna, oglaševalskega festivala Nove Evrope: od 8. do 11. oktobra, ko se bo zaključil s polnočnim ognjemetom. Vsako sezono pa organizatorji prireditev poskrbijo tudi za novosti. Tako pripravljajo letos aranžmaje z mednarodnimi umetniki jazz. ročk. folk in klasične glasbe, ki bodo v poletnih mesecih igrali po piranskih ulicah in trgih, da bi vam pričarali enkratno mediteransko vzdušje topline in neposrednosti. Lepo bo tudi na piranski ribji tržnici, kjer bodo (vsak teden od 1. julija do 25. avgusta) mojstri slovenske domače obrti prikazovali mimoidočim pozabljene spretnosti kleklanja. lončarstva, izdelovanja suhe robe, kovaštva, tkanja in steklopi-haštva. HOTELI (Simonov Tiara na obali... zaliv /ZOLA HOTELSKO NASELJE • namestitev v dvo in večposteljnih sobah • penzionska prehrana s samopostrežnim zajtrkom, solatnim bifejem ter dnevno izbiro menijev (mesni, ribji ali vegetarijanski) • urejena plaža v naravnem zalivu, zelo primerna tudi za manjše otroke • beach volley • vodni tobogan • namizni tenis • minigolf • tenis igrišča • bazen z ogrevano morsko vodo (julija in avgusta zaprt) • pestra ponudba izletov • kozmetični in frizerski salon... Do 1. junija 1996 nudimo pri bivanju min. 5 dni 10 odstotkov popusta, upokojencem pa 20 odstotkov popusta ZASEBNE SOBE in POČITNIŠKA STANOVANJA • v bližini hotelskega naselja • možnost polpenziona v hotelski restavraciji • prost vstop na hotelsko plažo ... v objemu morja Informacije in rezervacije: HTP SIMONOV ZALIV Mor ova 6a, 6310 IZOLA Tel. 066/463-100, fa.x 066/62-222 IZOLA OČALA - LECE NA RECEPT BREZ RECEPTA POVEŽITE PRIJETNO S KORISTNIM OB VELIKI IZBIRI MODNIH OKVIRJEV IN STEKEL NAJBOLJŠIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV KAR SI ZAGOTOVO ŽELITE HOTELI KOPER Pristaniška 3, Koper HOTEL TRIGLAV * v mestu s številnimi kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi * ob obali le 150 m do prijetno urejenega kopališča * veliko možnosti za sprehode in krajše izlete po zanimivi okolici tel. 066/23-771 fax. 066/23-598 HOTEL ŽUSTERNA * turistično naselje med Koprom in Izolo * plaža pred hotelom, možnost iger in vodnih športov * prijetni dnevni in nočni lokali tel. 066/34-112 fax. 066/33-327 HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BELVEDERE IZOLA d.o.o. Hotel Marina - tel. 066/65-325 Pričakal vas bo v družbi ribiških bark, v izolskem mandraču. Velika senčna terasa, v bližini mednarodni mejni prehod za jahte in prijetna mestna plaža. Turistično naselje Belvedere, avtocamp - tel. 066/67-115 Belvedere, lep razgled. Strmo nad modrino izolskega zaliva, v dišeči senci sredozemskega rastja. Odprti prenovljeni bazeni, otroški bazen, igrišča za mini golf in tenis. Plaža je ob vznožju griča, do nje vas lahko pripelje mali turistični avtobus. Pizzeria Palma - tel. 066/65-048 V drevoredu v središču Izole. Za prijetne trenutke v toplih poletnih večerih. HTP BELVEDERE Veliki trg 11, 6310 Izola, p.p.20, fax. 066/62-012 splošna banka koper * 40 let tradicije * široko razvejana mreža poslovnih enot in agencij na obalno-kraške m in notranjskem področju * celovita ponudba bančnih storitev po meri posameznika * visoka kakovost tehnologije, negovanje poslovnosti, uvajanje sodobnih storitev, specializirana ponudba in celostne finančne rešitve Gospodarske in prometne povezave s svetom, ki potekajo prek obmor sko-obme j nega področja, zagotavljajo Splošni banki Koper * nove in zanimive razvojne možnosti na vseh ravneh poslovanj a: - s prebivalstvom, - s podjetji, - s tujino. motki/i :.r- splošna banka koper mM Pristaniška ulica 14, 6000 Koper telefon 066 451 100, telefaks 066 37 451 HOTELI TURIZEM GOSTINSTVO ŠKOCJANSKE JAME OBISKI VSAK DAN: VI-IX: 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.00 16.00, 17.00 IV, V, X: 10.00, 13.00, 15.30 XI - III: 10.00, nedelje in prazniki tudi ob 15.00 INFORMACIJE: tel. 067/60-122, 60-169 fax. 067/73-384 HTG VAM ŠE PRIPOROČA: - HOTEL TRIGLAV SEŽANA tel. 067/31-361 - RESTAVRACIJA MOHORČIČ SEŽANA tel. 067/72-130 - HOTEL TABOR SEŽANA tel. 067/31-551 - RESTAVRACIJA TERMINAL FERNETIČI tel. 067/73-777 - PENZION RISNIK DIVAČA tel. 067/60-008 - GOSTILNA PRI JAMI MATAVUN tel. 067/60-122, 60-169 - RESTAVRACIJA EXPRES KOZINA tel. 066/82-827 - MOTEL KOZINA. CAMP tel. 066/82-689. 82-611 fax. 066/81-395 HTG SEŽANA PARTIZANSKA 1 6210 SEŽANA tel. 067/31-361, fax. 067/73-384 Vabljeni v našo agencijo! TURISTIČNA AGENCIJA Izola, Veliki trg 10, tel. 066/62-400. 65-206. fax. 066/62-400 - ZASEBNE SOBE IN APARTMAJI - AVTOBUSNI PREVOZI - IZLETI IN POČITNICE - PONUDBA DRUGIH TURISTIČNIH AGENCIJ - LETALSKE VOZOVNICE - IZLETI Z BARKO Od 25 Prvomajske itni za vso družino! • aprila do S. maja. Mini klub Morje, v sodelovanju z MEHANO Izola in UNIKA TTI Postojna Kopanje, jutranja telovadba in šola plavanja v bazenu z ogrevano morsko vodo.Skrivnostni sprehodi v neznano, druženje in zabavne igre v Mini klubu Morje, ples z zabavo, kresovanje ob morju, tombola in posebno srečanje ter izdelovanje lutk z svetovno znanimi lutkarji PAPILU. V hotelib Morje, pa ni zanimivo le med prvomajskimi počitnicami. Odkrijte Mediteran v hotelih Morje! dnevi refoška dnevi mediterana dnevi solinarstva dnevi ribištva dnevi oljkarstva Posebni popusti za upokojence. Posebna ponudba za družine. Pokličite nas : HOTELI MORJE PORTOROŽ Hotel Rivijera, Hotel Slovenija, Hotel Jadranka Tel.: 066/ 747- OSI, Fax.: O66 - 747- 239 POVABILO VDEZELO OB MURI »Prijte vsi, šteriste od podplata vekšipa od kolena menši, z glasnimi gutami, friški m i petami ino trdimi, punim i mošnjami. V RADENCE POT ME PELJE... Nedaleč od avstrijske meje, v deželi stare vinske kulture, termalnih in mineralnih vrelcev, v zeleni pokrajini ob reki Muri, ležijo Radenci, zdraviliško mestece s stoletno tradicijo. Usodno zanj je bilo leto 1833, ko je študent in poznejši zdravnik Karel Henn odkril vrelce mineralne vode, jih raziskal in začel izkoriščati - najprej kot zdravilno pitno vodo, ki so jo pošiljali tudi cesarskemu dvoru na Dunaj in papežu v Vatikan, in kasneje v zdraviliške namene, saj je zdravilišče prve goste začelo sprejemati že leta 1882. Sloves zdravilne mineralne vode in številni gostje, ki so v Radencih iskali zdravje in počitek, so spremenili podobo kraja in navade ljudi. Radenčani so zaživeli z zdraviliščem, goste so sprejeli medse kot svoje znance in prijatelje. Ponudili so jim največ - gostoljubnost in prijazno zavetje. In tako je še danes. Tako kot štorklje v svoja gnezda po vaseh okoli Radencev, se gostje vračajo v zavetje narave. Ta je v Radencih še zmeraj taka, kot je bila nekoč. Na svoj račun pridejo ljubitelji lova in ribolova, saj so gozdovi v okolici znani po bogastvu divjadi, skriti in romantični rokavi Mure pa vabijo na ribolov. Nepozabno doživetje je tudi rafting po reki Muri - ni tako drzen niti hiter kot po Soči, je drugačen, murski. Počasen in melanholičen. V"Radencih ni nikoli dolgčas. Ponudba zdravilišča se prepleta s številnimi kulturnimi, zabavnimi in športnimi prireditvami v kraju in okolici, ki jih organizirajo občani. Vabimo vas, da jih doživite. 19. -27. aprila: prireditve ob otvoritvi bazenov 8.-9. maja: kolesarska dirka Po Sloveniji 25. maja: Maraton treh src 3. -8. junija: 100 let filma 16. junija: Parada pihalnih orkestrov 28.-29. junija: Mednarodni lokostrelski turnir 1.-20. julija: Radenske poletne prireditve 5. julija: Miss Eurosport 20. julija: Tri srca - šov na vodi 10.-17. avgusta: teden piva 17. avgusta: Radenski piknik 22. septembra: Praznik jeseni 27.-29. septembra: Festival komorne glasbe 4. -9. novembra: teden vin z Martinovim plesom 26. decembera: srečanje zdomcev in Martinov ples Zaradi slikovitosti in razgibanosti je enkratna tudi Dkolica Radencev. Kapela, prijetna izletniška točka, le streljaj oddaljena od Radencev, je s svojimi tristo in nekaj metri višine kot najlepši razgledni stolp v Slovenskih goricah. Ponuja pogled v skrivnosti zelene pokrajine ob Muri ter počitek na turističnih kmetijah, kjer domačini z veseljem in ponosom ponujajo domače specialitete. ZDRAVILIŠČE RADENCI Zdraviliško naselje 14 9252 Radenci tel.: 069 65 331, 65 006, faks: 069 65 054 •v Štirje zdravilni dejavniki treh src: mineralna voda, termalni vrelci, zdravilno k sladkovodno blato in blaga bioklima, ki so osnova vseh naših zdravstvenih programov. OD APRILA 1996! TERMALNI CENTER z dodatnimi 860 m2 vodnih površin, s temperaturo vode od 32 do 37 stopinj, z bazeni s termalno in navadno vodo, masažami, vodnimi slapovi, razkošno podvodno razsvetljavo ... TERMALNO KOPALIŠČE BANOVCI TERME BANOVCI - edini v Sloveniji imamo naturistični kamp in smo eno najmlajših slovenskih naravnih zdravilišč. V Banovcih imamo od leta 1995 šest bazenov, od tega tri s termo-mineralno in tri z navadno vodo (zunanji plavalni bazen s toboganom), trimski kabinet in savno, teniški igrišči in igrišče za odbojko na pesku. V ZASEBNI SPECIALISTIČNI AMBULANTI zdravimo poškodbe in pooperacijska stanja po posegih na okostju, sklepih in mišicah, imamo pa tudi revmatologa in žilnega kirurga. Informacije in rezervacije: TERME BANOVCI, tel: 069 87 067, 87 070. Bogati smo Sredi Prekmurja, prav tam, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega Mure - nižinska predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko -, ima svoj prostor pod soncem v tej slikoviti pokrajini občina Moravske Toplice. ogati smo ... so zapisali v svojo knjižico Podoba občine Moravske Toplice. Bogati z rodovitno zemljo, ki rada in dobro rodi. Ne le žita, korenje in trave v ravnini, temveč tudi sadje in vina na južnih pobočjih gričev, ogati z nekaterimi drugimi naravnimi dobrinami, posebno z zdravilno termalno odo, ki vre iz zemeljskih globin in se radodarno ponuja za lek in razvedrilo. ogati s kulturnozgodovinskimi in umetnostnimi spomeniki ter 'zgodovino. Bogati tudi po veri, saj v njej živijo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki še nekaterih veroizpovedi ... Bogati po narodnosti, zakaj v severnem in severovzhodnem delu, ki meji na Madžarsko, žive v vaseh Prosenjakovci, Motvarjevci, Čikečka vas, Središče in Pordašinci Madžari v sožitju s Slovenci. Samo bogastvo v različnostih, sama lepota v posebnostih ... A kaj bi konec koncev z vsem tem, kaj bi z lepoto, različnostmi in bogastvom, če ne bi premogli dobrih, po srcu in duši bogatih - ljudi! - AK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE SODOBNO ZDRAVILIŠČE OB VRELCIH ZDRAVILNE TERMO-MINERALNE VODE PRI NAS JE LEPO... S številnimi terapijami in programi, prilagojenimi tegobam našega časa in specializiranimi za zdravljenje revmatskih bolezni, degenerativnega in nesklepnega revmatizma ter kožnih bolezni in poškodb, vračajo voljo in moč vsem, ki niso kos stresom in izzivom življenja. Sobe z balkoni, satelitski TV-program, telefon in minibar, pet različnih jedilnikov, solatni in sladki bife Kopali se boste lahko v pokritih bazenih (3) in bazenih (6) na prostem v prijetno topli in zdravilni termo-mineralni vodi. Ob pomoči naravnih zdravilnih sredstev - vode, sladkovodnega peloida in podnebja -bo zdravje povrnjeno in počutje odlično. T'elo in duha lahko razgibate v športnorekreacijskem parku na umetni travi, kjer so tri igrišča za tenis in osem peščenih teniških igrišč, tri igrišča za badminton, igrišče za košarko, rokomet aH mali nogomet in odbojko. Sport-norekreacijski park je opremljen tudi z reflektorji za nočno igranje. K A (M) (F Sobe z balkoni, TV, štirje različni jedilniki, solatni in sladki bife; hišice v prekmurskem stilu, prehrana v hotelu Termal Trideset šotorišč in štiristo prostorov za prikolice, sanitarije s toplo in hladno vodo ter talnim gretjem, samopostrežna trgovina, avtopralnica... DALEČ OD HRUPA IN VSAKDANJEGA VRVEŽA VAM PONUJAMO SPROŠČEN POMLADNI ODDIH. 5-DNEVNI PAKET (nedelja-petek) Turistično naselje 29.202,00 SIT Hotel TERMAL 34.875,00 SIT Hotel AJDA 41.108,00 SIT Informacije in rezervacije: Zdravilišče Moravske Toplice Kranjčeva 12. Moravske Toplice 9226 telefon: (069) 48 210. 48 106 telefaks: (069) 48 607 Cena vključuje: 5-krat polpenzion. pregled pri zdravniku, jutranjo gimnastiko, kopanje v bazenih. Upokojenci: 5 % popusta Otrockdo 2. leta (bivanje in hrana) brezplačno od 3. do 7. leta 50 % popusta od 7. do 14. leta 30 % popusta Možnost plačila na tri obroke s čeki slovenskih bank. PRIČAKUJEMO VAS VZDRA VILIŠČU MORA VSKE TOPLICE! - mobitel. VESmiK MORAVCEK vas sončni kotiček Dolgčas? Še zdaleč ne! Počitniški kompleks MORAVČEK -enkraten kotiček za oddih, rekreacijo in zabavo v Moravskih Toplicah, na severovzhodnem koncu Slovenije, kjer je življenje kakovostnejše in počasnejše. Prijazno okolje prijaznih ljudi, narava, ki jo vsak dan znova odkrivamo, zdravje, ki ga potrebujemo, varnost, ki jo iščemo. Sredi kmečke idile si lahko privoščite jahanje ter jadralno letenje in padalstvo v bližnjem Rakičanu, lov in gobarjenje na Goričkem, čolnarjenje po Muri, različne športne aktivnosti, zdraviliške storitve in kopanje v Zdravilišču Moravske Toplice. Idealna lega omogoča, da na enodnevnem izletu zajtrkujete v Avstriji (13km), kosite na Madžarskem (26km) in večerjate n§||| Hrvaškem (28km) ter mimogrede združite prijetno s koristnim. KAJ JE MORAVCEK MORAVCEK MORAVČEK MORAVČEK MORAVČEK sklenjen, vsebinsko zaokrožen počitniški kompleks: apartmajsko naselje, rekreacijski objekti, lokali, skupni prost klub, člani lastniki apartmajev izviren način življenja in preživljanja prostega časa zasebnost v družbi ' Jj^ 1 gradnjo smo že začeli. Od vas je odvisno, ali se odločite za nakup in si prisvojite sončni kotiček. INTERING, d. o. o. Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota telefon: 069 31 906 telefaks: 069 32 955 Informacije, rezervacije, prodaja tu v turističnih birojih KOMPASA MT UUBEU,tel 064 53 211 LAZARET, tel. 066 528 054 SEŽANA, tel. 067 31 101 HOLMEC, tel. 0602 31 711 ŠKOFIJE, tel. 066 549 130 VRTOJBA, tel. 065 35 623 ŠENTIU, tel. 062 651 120 KOZINA, tel. 066 81 292 KARAVANKE, tel. 064 871 288 GORNJA RADGONA, tel. 069 61 741 inske prodajalne KOMPASA MTS: LAZARET, ŠKOFIJE, KRVAVI POTOK, LIPICA, FERNETIČI, VRTOJBA, ROŽNA DOLINA, PREDEL, RATEČE, KORENSKO SEDLO, KARAVANKE, UUBEU, HOLMEC, VIČ-DRAVOGRAD, JURIJ, ŠENTIU, GORNJA RADGONA, GEDEROVCI, KUZMA, HODOŠ, DOLGA VAS turistični biroji, menjalnice, informacije, zelene karte, vračilo prometnega davka RESTAVRACIJE vrhunska ponudba jedi iz domače in mednarodne kuhinje, bogata izbira pijač BREZCARINSKE PRODAJAL tobačni izdelki, pijače, kozmetika, parfumi, nakit in zlato, čokolade, igrače, športna oprema, tehnika ZVEZDA - DIANA Trg zmage 8, 9000 Murska Sobota Telefon: 069/32-040, telefax: 069/ 32-913 MURSKA SOBOTA VAS VABI Prekmurje - razgibana ravnica, ki na severu prehaja v gričevnato Goričko, mineralna in termalna kopališča ter zdravilišča, možnosti za lov in ribolov, slastne jedi ter žlahtna kapljica. Pokrajina dobrih ljudi. Murska Sobota, središče te pokrajine, s številnimi športnimi objekti, zunanjimi bazeni z ogrevano vodo, umetnostno galerijo, baročnim gradom, gotsko cerkvijo iz 14. stoletja ter mnogimi drugimi znamenitostmi, vas vabi v goste. HOTEL DIANA (B-kat.) je priljubljeno zatočišče poslovnežev in shajališče domačinov. Prijetna restavracija z zimsko-poletnim vrtom in pestro ponudbo jedi domače in mednarodne kuhinje, prvovrstna slaščičarna, kavarna s plesno glasbo, diskoklub in klubski prostori. V Diani so na voljo termalno-rekreacijski center z bazenom (do 35 stopinj), terasa za sončenje, whirl-pool, otroški bazen, turška in finska savna, masaže, solarij, studio za fitnes in igrišče za squash. Prekmurje, dežela dobrih ljudi cena: 87.500 SIT (6-krat polpenzion, neomejena uporaba whir-poola, masaže, kopanje v hotelskih bazenih, 2-krat savna, 2-krat fitnes, 2-krat kopanje v Zdravilišču Moravske Toplice) Konectedenski paket cena: 8.300 SIT (2-krat polpenzion, neomejeno kopanje v hotelskem bazenu, uporaba whirl-polla, podvodne masaže, 1-krat vibracijska masaža, 1-krat savna, 1-krat fitnes) RESTAVRACIJA ZVEZDA slovi po izvrstno pripravljenih prekmurskih jedeh. Omenimo samo dve - cigansko pečenko in bograč, ki še posebno tekneta v senčnem vrtu pod mogočnimi kostanji. RESTAVRACIJA GRAJSKI HRAM v prelepem okolju mestnega parka v renesančnem dvorcu s pestro izbiro jedi iz divjačine in drugih kulinaričnih spe-cialitet. PREKMURSKI HRAM - restavracija z odličnim slovesom priprave prekmurskih spe-cialitet. KAVARNA JELŠA - priljubljeno zbirališče mladih. Povsod boste prisrčno sprejeti. Pridite in se prepričajte! PESEM IN PLES DRUŽITA NARODE Konec julija, letos že šestindvajsetič po vrsti, bodo Beltinci prizorišče poletnega mednarodnega folklornega festivala, ki se je skozi leta zaradi svoje kakovosti, enkratnosti in srčnosti razširil na praznične dneve slovenske folklore. Ni naključje, da ima slovenska folklora svoj domicil prav v Beltincih. Folklorna skupina je v tej prekmurski vasici delovala že leta 1938. Ob zvokih Kociprove bande je ljubiteljsko plesanje šamarjanke. sotiša in drugih plesov, značilnih za to pokrajino, kmalu preraslo v negovanje tradicije in iskanje korenin. Tudi danes, po toliko letih, Kociprova banda še vedno neutrudno igra prekmurske ljudske pesmi, po njihovih taktih brusijo pete mladi in stari plesalci. Ni bojazni, da bi prekmurska pesem in ples izginila. Preveč radi ju imajo v Beltincih in v Prekmurju. FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI 26., 27. IN 28.7.1996 Začetek letošnjega slovenskega folklornega praznika bo v petek zvečer, ko se bodo s celovečernim programom v beltinskem parku predstavili folkloristi in »muzikaši« iz Madžarske in Češke. V senci stoletnih dreves beltinskega parka bo v soboto predstavitev prekmurske in slovenske domače obrti. Gostitelji bodo prikazali, kako se delajo »cigel«, »lagvi«, »doužnjeki«, kako se spečejo krapci in ocvirkove pogače. Sejmarili bodo Ribničani s suho robo. lončarji, kleklarice, v »blinckanju« in drugih starih igrah se bodo pomerile ekipe okoliških vasi. Sobotni večer bo etnovečer. na katerem bodo domače in tuje skupine predstavile utrinke iz bogate zakladnice ljudske vokalne glasbe, v nedeljo ob 15.00 pa bodo v senci stare prekmurske »iže« zazveneli zvoki in tlesknile pete folkloristov Dolenjske. Štajerske. Koroške, Gorenjske. Primorske, Bele krajine in Prekmurja ter se pomešale s svojimi gosti - plesalci iz Madžarske. Slovaške. Češke in morda še od kod. m o bi te I™— . ™™~~.m „ vtsTNiK POČITNICE MED PRIJATELJI Lendava - mestece na skrajnem severovzhodu Slovenije, na križišču poti med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Vinorodne Lendavske gorice, plodna zemlja in vrelci termalne vode so bogastvo, ki ga je narava namenila pridnim in dobrim ljudem. Ti ji vračajo s hvaležnostjo - ohranjajo jo takšno, kot se jim je zaupala. Lendava je pravi kraj za počitnice med prijatelji. Je odlična izhodiščna točka za izlete v bližnjo okolico, Avstrijo ali na Madžarsko. Na svoj račun lahko pridejo ljubitelji lova in gobarjenja, ribolova ob Bukovniškem jezeru ali skritih Murinih rokavih, kolesarjenja po samotnih gozdnih poteh ali vinski cesti, sprehodov po Lendavskih goricah, kjer je nekoč kraljevala šmarnica na kolih, danes pa so zasajene z izbranimi sortami trt za kakovostna vina, ki jih domačini v številnih vinotočih in turističnih kmetijah gostoljubno ponujajo svojim obiskovalcem. Ob domači hrani seveda, v kateri se okušajo bližina Madžarske ter sledovi staroavstrijske kuhinje, in zvokih čardaša. Z značilno panonsko gostoljubnostjo vas bodo sprejeli v naravnem zdravilišču Terme Lendava ter vam ponudili zdravja in sprostitve. Prijeten in sodoben hotel Lipa pod eno streho ponuja kulinarične užitke v restavraciji ali taverni, kopanje v bazenih, v hotelu ali na prostem, v zdravilni, prijetno topli termalni ali navadni vodi, sprostitve v savni, fitnesu in solariju ter kakovostne zdraviliške storitve, ki temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z veliko parafina. Prijetno topla voda ni le blagodejna kopel, temveč tudi naravno zdravilno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje revmatičnih in sklepnih obolenj. Učinke termalne vode dopolnjujejo fizioterapija, ročna, podvodna in tajska masaža, še zlasti pa parafinske kopeli in obloge. V neposredni bližini zdravilišča je poletno kopališče z igrišči za tenis in mini golf. za ljubitelje narave pa prijeten kamp v Petišovcih. TERME LENDAVA -ZDRAVE IN AKTIVNE POČITNICE Terme Lendava so pravi naslov za vse, ki želite čas počitnic izkoristiti za aktivni počitek. Možnosti za preventivno zdravljenje in rekreacijo - plavanje, kolesarjenje, tenis, mini golf ali zgolj sprehodi v bližnje Lendavske gorice - jc več kot dovolj. Si lahko od počitnic obetate še kaj več? Seveda, ugodne cene! Cene paketov: 2 dni že od 140 DEM 5 dni že od 318 DEM 7 dni že od 430 DEM Posebne ugodnosti za otroke in upokojence! Informacije i rezervacije: TERME LENDAVA Hotel Lipa 9220 Lendava telefon: (069) 75 720, 75 010 telefaks: (069) 75 723 Opevali so jo mnogi poeti, številni gostje pa so ji za trenutke sproščenosti, naravnosti in šegavosti nadvse hvaležni. DOBRODOŠLI V PRLEKIJI! N avdušeni boste nad 120-letno tradicijo konjeništva, ki se po starosti lahko kosa z dunajsko, in konjskimi dirkami, ki poletne nedelje v Ljutomeru spreminjajo v praznike. Ijutomer je prleška metropola z večstoletno vinogradniško tradicijo, doma 4 in po svetu znan po odličnih sirih, iskrih kasačih in odličnih vinih. Vmestu, ki se prvič omenja že v 13. stoletju, se spoštuje in neguje tradicija, kjer mlajše staro ne moti. Popotnikovo radovednost bodo vzbudili Glavni trg z bidermajersko podobo, klasicistično pročelje starega magistrata in cerkev Janeza Krstnika, kjer se pozna gotika preliva v barok. v Nad Železnimi Dvermi in Jeruzalemom sončna lega, primerna da, ugodna klima, predvsem pa pridne prleške roke izvabljajo iz grozdnih jagod najkakovostnejša vina: laški in renski rizling, beli pinot, šipon, souvignon in traminec. PRLEKIJA JE PRIJAZNA VSE LETO! V GOSTE VABI POZIMI, KO MRAZ IN ZIMSKO SIVINO LAHKO PREGANJA TE S KOPANJEM V TERMALNIH KOPALIŠČIH IN V VESELI DRUŽBI PO PRLEŠKIH ZIDANICAH SPOMLADI. KO S KONJSKEGA HRBTA ALI KOLESA LAHKO OBČUDUJETE PRVE POGANJKE NA VINSKI TRTI IN RAZSTA VLJENO LONČEVINO. POLETI. KO SE LAHKO OHLADITE V REKREACIJSKEM CENTRU BANOVCI ALI BOGATI SENCI GOZDOV. JESENI PA. KO KLOPOTEC VABI V VINOGRADE. NA POLJA ALI V GOZDOVE. DA PREVIDNO IN NEŽNO OBJAMETE DAROVE NARAVE