248. številka. Trst, v ponedeljek 28. oktobra 1901. Tečaj XXVI .Ećlaoat lz iftfi eeirit aa 4aa. rtaun j«d»l) -a pr i iiikot >t> 4. uri MruMlni mU« : za eeio trto........34 tron za pol leta.........12 - za etrt leta ........ < „ za aa me*ec................2 kroni « tro-miao e plačevati naprej. Na aa- ) 3r i t»- r »ri.^nin* a:>r«n ne (l.'ik _ ;o »atarnab ▼ Trotu se prodajajo po- sa i>M Jievilke po 4 stotink 'i nvo.i; i a Trota p* po H Mntink (4 o v<\ Telefon Str. H70. Grlati I o političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moč! OfUil i« računajo po vrstah v petitu. Z* večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo urednMtvo Nafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacij m učlane spre* jama npravnlStvo. Naročnino in ovlaš« plačevati loco 1'rnt. Uredailtfo in tiskarna ae uaiiajata t aiici Carintia Stv. 1*2. I"prarnifttfo, in • prejemanje inseratov v ulici Molil pi coio Stv. 3, 11. uao^u. to odgovorni urednik Fran Oodnia l^aatnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora. IX. Da izvedemo torej zaključek iz vsega, kar smo govorili dosedaj ! Zaključek se kar usiljuje sam iu je oprav usodno jednoetaven. Ta zaključek je: zadnji čas bi bil, ker ura ednajsta je že odbila, da se naša polovica monarhije postavi po robu, da stori konec stanju, nečastnemu in pogubnemu, ko je kakor žoga v rokah šovinističnih, nasilnih in do požrešoosti sebičnih Madjarov. Kajti nečastno je, da je ta polovica popolnoma obnemogla ozirom na vnanjo politiko monarhije, vilic kričečemu dejstvu, da nosi ravno ona ogromni del troskov za to politiko. Ne pozabimo, da je razmerje med prispevki obeh polovic za skupne stvari 70: 30; in ne pozabimo, da je ravno v teh »skupnih stvareh« obseženo ono, česar vnanja politika zahteva od skupne monarhije. A tudi gospodarski pogubno je to dosedanje stanje, ki se je razvilo iz politiškega nadvladovanja Madjarov nad vso monarhijo, kakor smo nepobitno dokazali v teh člankih. Skrajni čas je torej, da pride od[»or, ki poruši to stanje in ustvari razmerje, ki bo odgovarjalo načelu pravičnosti, to je : da l>o delež na moči in vplivu odgovarjal bremenom in dolžnostim obeh polovic. Več še, nego Nemci in Italijani, moramo mi Slovani — izvzemši morda Poljake, katere bi mogli postaviti v vrsto omenjenih dveh gospodovalnih narodnosti — misliti na odpor proti madjarski brezobzirnosti. Kajti razmerje, kakor je na-vstalo po ustvarjenju duvaiizna, ne duši nas Slovanov le politiški iu gospodarski, ampak nas ubija tudi narodno, ker so pod vplivom tega razmerja dogodki v naši monarhiji dozoreli tako usodno: na stežaj so se odprla vrata evoluciji v narodu nemškem, ki nas stavlja pred vprašanje -- življenja, ekzistence! Potreba odpora je torej nujna, in je pereča kakor da nam tla gorijo pod nogami. Najprvo in najnujneje vprašanje pa je sedaj: od kje naj pride odpor ? Kje naj se porodi inicijativa in razvije akcija, ki nas reši iz pogubne odvisnosti od Madjarov in s tem, jk>-sredno, iz vazalskega razmerja do Nemčije? Kakor je uaodno to vprašanje, tako jedno-staven je odgovor. Ker sti ol>e polovici vla-dani po konstitucijonelnem načelu, ker imamo tu in tam parlamentarno življenje, odpor proti madjarski brezobzirnosti bi mogel in moral prit: le konstitucijonelnim potom, potom parlamenta na Dunaju. V to pa bi trebalo, da PODLISTEK ^ Za dežjem solnce sije. — Povt^t iz prejšnjih -toletij ; prevel Bukovič. -I stota ko lepo se je razvijal Edvard in se razvil v krepkega mladeniča. Postave krepke in čvrste je bil tudi bistrega duha in blage nravi in dobrega srca. A imel je jedno strast — strast do lova. A baš po tej strasti se je še posebno omilil staremu Rodrigu. Stari je smatral Edvarda svojim sinom in najtopieja želja mu je bila, da se tudi Edvard |H>sveti njegovemu poklicu. In ta želja se mu je tudi spolnila. Mladenič je kmalo poznal gojzd prek in prek in kmalu se je mogel prištevati najspretnejšim lovcem. Pa še jedno ljubezen je nosil v sebi — ljubezen do knjige. V svojih svobodnih urah — ako ni bil v gojzdu — je rad prelistoval vsakovrstne knjige in si Je s čitanjem množil znanje. širil duševuo obzorje in bistril um. Čas počitka in krepila pa mu je bil, ko se je mogel razgovarjati z Lavro, ali pa jej je čital se razmere v tem parlamentu konsolidirajo, da bi se stranke poravnale v^aj v toliko, kolikor je potrebno za tak skupen in jednoten odpor. Jednotnemu, kombiniranemu, po enem in istem cilju stremečemu pritisku vseh strank v parlamentu ogerskern bi se moral postaviti v protitežje istolako jednoten in po zložnem cilju stremeč odpor v avutrijskem parlamentu. Tu pa imamo pred seboj dalnje usodno vprašanje: je-li misliti na tak odpor v dunajski zbornici ? Odgovor je kratek: — ne! Tu je tista mrtva točka, preko katere ne moremo. Zakaj ? Tudi to je jasno, naravno. Treba le misliti na namene, ki so vodili naše Nemce, ko so sklepali duvalizem, ko so pomagali razse-kati monarhijo ! Treba le misliti na fenomenalno hinavstvo, ki so je bili tedaj uprizorili Nemci. Na vides, da so mogli briljirati v svitu neke v resnici ne obstoječe svobodomiselnosti, so ustvarili temeljne zakone na podstavi načela jednakosti in jednakopravnosti vseh narodov ; v isti hip pa so sklenili z Madjari pakt, ki naj v naši polovici Nemcem zagotovi nadvladje in ki prepreči to, kar so oni sami zajamčili v temeljnih zakonih, in onempgoči, da bi nenemške narodnosti prišle do pravice in jednakosti. In dosegli so namen v polni meri, kakor kaže prekerni položaj, v katerem se nahajamo mi sedaj. Si-li pa kdo res domišlja, da današnjih Nemcev ne vodijo isti grdi nagibi, ki so vodili Nemce od leta 1867 ? Je-li res kdo v tej veri, da bi se Nemci hoteli odpovedati tedanji po-žrešnosti, radi katere so izvršili zločin na monarhiji ? Je-li si kdo res domišlja, da bi Nemci hoteli izpodkopati podstavo, na kateri sloni njihovo gospodstvo v tej polovici: da bi hoteli porušiti tisti madjarski vpliv, ki jim omogoča, da so danes narod privilegi-rancev ? Kdor si tako domišlja, ta je moral prespati dogodke zadnjih dob, dogodke, ki pričajo, da so zli instinkti od leta 1867 v naših Nemcih ne le ostali isti, ampak so še narastli do neizmernosti. In ti Nemci so mogočen faktor v avstrijskem parlamentu. Ali po pravici, ali po krivici, to je za naše vprašanje irelevantno in nam je računati z dejstvom, da so mogočen faktor, iu da, dokler Nemci ne privolijo v energičen odpor proti brezobzirnosti Madjarov, ostane tak odpor jednostavno stvar, — na katero ni misliti. Ne pravimo pa s tem, da naši Nemci ljubijo Madjare. Nasprotno. Oni bi nemudoma nastopili z najodločnejim odporom in bi prestopili več nego v energično: v brutalno ofenzivo proti Madjarom, ako bi jim Slovani storili samo to malo ljubav, da bi abdicirali kakor narodne in divi d u val- no sti!! Na to pa seveda zopet ni misliti, pa naj je položenje avstrijskih Slovanov še tako prekčrno ! Tako daleč vendar niso še stvari, da bi mislili na samomor. Dokler pa ostaja položaj tak, da Nemci kopljejo grob Slovanom, a ti poslednji mislijo na življenje, in dokler bodo imeli Nemci tako moč v parlamentu, kakor jo faktično imajo, bi bilo blazno misliti na jednoten odpor proti pre-tenzijam Madjarov, da niti ne govorimo o visokih vplivih, ki nočejo takega odpora — ni dan pogoj za skupen energičen odpor! V bližnji bodočnosti bomo sicer čuli mnogo energičnih besed, ki bi mogle vzbuditi misel o vzbudi vsi se samozavesti, ali do odločnega dejanja ne pride in mi smo globoko prepričanima gospodarsko razmerje, ozir. nerazmerje v razdeljenju politične moči med obema polovicama ostane dosedanje, da torej ostane madjarsko nadvladovanje tudi v prihodnje — kakor je bilo dosedaj . . . ! Stvar je torej taka, da bi se udajali praznim iluzijam, ako bi se nadejali temeljitega preobrata. Madjarsko pretežje ostane, dokler ostane duvalizem! Iz te pre-mise pa izhaja za nas posledica, da bi morali Slovani začeti energičen boj proti duvalizmu samemu in tudi v ta namen po-! sveča t i veliko večo pažnjo v nastopanju v delegacijah, nego se je to godilo do sedaj! O tem morda dalje o drugi priliki. Za sedaj zaključujemo ta ciklus, ker se nam kopiči drugo gradivo. Nekoliko odgovora. (Iz učit. krogov na Goriškem.) Ako bi bil vedel, ali le slutil, da vzbudi moji dopisi tolik odmev in da nakopljejo toliko neopravičenih napadov ne le na glavo dopisnikovo, ampak še bolj neopravičeno na »Edinost«, kisi je stekla že mnogokatero zaslugo ravno zbok stališča, na katero se je postavila ozirom na naše domače razmere; ako bi bil vedel vse to, ne bi bil poslal bvo-jih dopisov v svet, kajti prepira, potrebnega in še več nepotrebnega, je že itak preveč med nami Slovenci — posebno na Goriškem. Bog mi je priča, da nisem imel namena dregniti v sršenovo gnezdo! Namen mojim glasovom je bil jedino le, da opozorim na resnični položaj učitelj-stva na Goriškem. In sicer: v prvem dopisu položaj nasproti deželnem zboru, v drugem pa iz knjig ter pripovedoval o tem, kar je videl ali doživel v gojzdu. Njemu je bilo tedaj kakih devetnajst, Lavri pa sedemnajst let. In kako lepa sta bila oba ! Mnogokateri mladenič iz soseščine je zavidal Edvarda in si želel na njegovo mesto v — bližino Lavre. Kaj bi bil dal, da bi se bil mogel tako zaupno, tako intimno pogovarjati žnjo, kakor se je mogel Edvard ! A mnogokatero dekle je zavidalo Lavro ! Ona dva pa, v tihi sreči in zado-voljnosti svoji, nista nič opazila od vsega tega. In morda se nista niti zavedala svoje sreče. Saj človeška nrav je že taka, da se visoke cene zadovoljnosti in sreče zaveda v polni meri še le potem, ko — je nima več ! A ko sta bila ločena po vsakodnevnem opravilu svojem, pa sta se veselila večera, ki ju je združeval. Morda se niti ona sama nista zavedala, kako je med njima ; morda si sama nista še znala prav tolmačiti svojega medsebojnega razmerja ; morda še eama nista znala prav razločevati, da si nista več le brat in sestra, prijatelj in prijateljica.....Počasi, zavratno, tihotapski se razvija čut ljubezni v prsih mladeniča in v deviškem srcu deklice. Tudi Edvard in Lavra sta bila v prvih fazah tega blaženstva deviške in mladeniške dobe... Stari Rodrigo pa je bil pameten, razsoden in izkušen mož. Dobro je opazil, kaj se godi in razvija v obeh bitjih, kateri je objemal z vso ljubeznijo svojo. In on ni hotel motiti te tihe, čiste in nedolžne sreče mladih src. Še več: tudi v njegovem srcu se je vzbujalo nekaj kakor želja, da bi vez ljubezni te dve bitji spojila — do groba. O Edvardu je bil uverjen, da postane sposoben, delaven, značajen mož. Ravno takim rokam bi najraje poveril srečo in usodo svoje mi-Ijenke. Istotako ni dvomil o Lavri, da postane soproga z vsemi svojstvi, ki morejo možu prirediti dom sreče, dom zadovoljstva. In stari Rodrigo je sanjal dalje svoje sanje : Če bo Edvard le še par let tako zvesto opravljal svojo službo, prepričan sem, da mu grof poveri moje mesto. Mene že teži breme let in skoro se mi bo umakniti. Ako si torej moja otroka podata roki v večno zvezo, nadejati se mi je prijaznega večera življenja svojega v tihi prijetnosti rodbin- med učiteljstvom sarniin. O kakem zlobnem namenu ni bilo niti govora. Tolažilno za dopisnika in v čast »Edinosti« pa je dejstvo, da vse napadanje niti ni skušalo dokazati, da so po dopisniku »Edinosti« navedena dejstva neresnična. Nisem imel namena spuščati se v polemiko, ko vidim, da ob sedanjih razmerah v nas Slovencih stvarni razlogi tako malo veljajo. Da pa uredništvo »Edinosti« ne bo mislilo, da mi je navstali v1'h ar zaprl sapo prosim zopet nekoliko prostora, da zavrnem vsaj glavne napade. Kar se dostaje mojega prvega dopisa o deželnem zboru, ne spregovorim več besede, kajti »Soča« ni niti poskusila na moj dopis-od govor reagirati v Btvarnem pogledu. Na članek »Dopolnjeno je« je odgovorila »Soča« tako, kakor da bi hotela norčevati se, kajti trdi, da se je dopisnik »Edinosti« zjokal nad razmerami učiteljstva. Da, res je, razmere so take, da je vredno zjokati sena d njimi, ako bi to kaj pomagalo. Ali ni žalostno, da je učiteljBtvo tako razcepljeno, da ie prišlo med dva mlinska kamena t. j. med obe bojujoči se stranki na Goriškem, kjer slede napadi za napadi v vseh naših listih ? Mi učitelji pač vemo sami najbolje, da taki odnošaji zamo-rejo škodovati našemu stanu. Sedanje žalostne razmere med učiteljstvom, pa ne le da niso po volji dopisniku »Edinosti«, ampak tudi ne gospodi naprednjakom. To je fakt, katerega ni možno utajiti. Kako bi se dalo pomagati do zboljšanja razmer, o tem bo govorilo uči-teljstvo na svojih zborovanjih, ko bo ti o v olj občutilo nasledke tacega stanja. Ako moji dopisi pripomorejo do tega, dosežen bo njih edini namen, ker druzega niso imeli. Kakor kaže, niso bili zastonj. Tudi dopisnik bo radovoljno s peresom in z besedo pomagal do ugodneje rešitve. Zali bog, da se je tako zavozilo, da ne bo lahko delo to: popraviti, kar se je pokvarilo in zamudilo. V tej točki pa se strinjamo s »Sočo« : da bi bilo to vprašanje reševati v okvirju društev, a ne po javnosti. Drugo vprašanje pa je, ali je to mogoče, ko so strasti tako razvnete, kakor se jt. javno pokazalo na zborovanju učiteljskega društva za goriški okraj v Gorici dne 2. oktobra t. 1. ?! Tudi mi stavimo jedno jednako vprašanje : Ali bi ne bilo bolj umestno in za Slovence na Goriškem Bkega življenja. Ah, z mirnim srcem in brezpogojnim zaupanjem bi izročil Edvardu svojo Lavro. Saj vem in ne dvomim, da sta v polni meri vredna eden druzega . . . Tako je Rodrigo Banjal svoje — oh, toli prijetne mu sanje. Ali na tihem in le sebi. Mladima ni nič razodel, s kakimi načrti se mu bavita um in — srce. O, stari Rodrigo je bil moder mož ! On je hotel dalje opazovati in nastopiti še le potem, ko bo gotov, da ima trda tla pod nogami. Prepričati se je hotel, da-li je to, kar se plete med njima, resnično v globini src koreneče in neminljivo čutstvo, ali pa je morda le živobarvna in tudi opojno dehteča cvetka, ki pa veneva že po kratkem času pisanega življenja, da je ni več ni krasote barv, ni opojnega vonja . . . Ali tudi ona dva, da-tsi sta že trgala cvetke po livadah prve in Čiste ljubezni, da-si jima je že spajalo srci veliko čutstvo se svojimi drobnimi zlatimi nitimi — tudi ona dva si nista še govorila ni besede o tem . . . (Pride še.) bolj k o r i k t n o in bolj častno, ako bi ne bili naši poslanci med seboj v k 1 u b o v i k sejah z 1 a s a I i in prepir poravnali, nego pa da ge koljejo v javnosti v veliko veselje našim sodete lanom — druge narodnosti? Odgovoi pa je koj pri rokah : ni bilo mogoče — ne tu ne tam. »Pride še.» Politični pregled. v TRSTU dne r« oktobra 1<*M O položaju. Zo|»et »krizlja« — če se f,m«-mn tako izraziti. Take ministerske krize sicer nif da bi jo človek — tako rekoč — lahko z roko prijei, ali nekaj vi*i v «.raku, ki vzbuja misel, da mehanizem v kabinetu ne funkcijo ni ra prav. Pred par dnevi smo bili — tako catrjajo vsaj vsi dunajski listi — r k< in pred pravo resnično krizo. Samo se ne ve prav: ali je imelo pasti miniflerrtvo, ali pa parlament i ! Ker jedni pravijo, da je1 gospod Korber odločen fw»dati svojo demisijo, drugi pa. da je ra:«l l z »pet razpustiti parlament in zopet apelirali na volilce. To posle Jnje domnevanje se nam ne zdi prav verjetno, kajti čudežev ne -me pričakovati tudi g. Korber in čudež bi bi, ako bi isti volile i v tako kratki dobi volili (HiT^em drugačen parlament. Tako pričakovanje je p-ihologieno povsem neutemeljeno. Pokorni sluge dra. Korberja pravijo sicer, da vtdilei hočejo, da parlament deluje. Bo že tak<>, mi mičemo oj»orekati. Ali naše prepričanje je vendar, da bi ist: volilei ne izvolili zl»ornifp, ki bi bila bistveno različna od prejšaje in ki bi prinesla jamstvo, da je doba nenormalnih razmer zaključena defi-ni'ivno. No, goe|»od Korl>er se je izvlekel z muko iz afere, stranke s » odnehale, tako, da mu ne t neba š*1 odstopati in ne i azpuščati parlamenta. Ali komaj je izvršil to volilno akcijo, že je mimsterska kriza zopet tu. In sedaj v l»«>lj konkretni obliki, če tudi le parcijalna. Ministru Ke/eku da ni več obstanka v kabinetu in da se resno pripravlja na odhod. Tako vsaj trde češki listi v povsem kontretni obliki. Po Narodnih listih« (K»snemamo, da je razmerje med Ćehi in drom. Korl>erjem preefj napeto. Gospod Rezek je sicer uradnik in ni strankarski zastopnik v kabinetu, ali ob naf»etosti med Cehi in Korberjem, tudi med jHislednjim in Rez^kom ne morejo biti ravno najgladkeje razmere. Jako ostro piše proti Korl>erju praška »Politika«. Pravi, da to je bila nevredna igra — semenj, kupčija, ki smo jo te dni doživeli v parlamentu v namen, da bi se umaknili nujni predlogi. Praski l;st obsoja, da je g. Korl»er tudi ministra Rezeka komandiral na ta -enienj, kjer je moral poslednji od posl. Fresla (»eslušati stvari, ki pričajo, kako nizko je pil naš parlamentariscem. To da ni kolegijalno, ako Korl>er —. mesto da bi nastopal eam — izpostavlja druge ministre in jih spravlja v situvaeije, v katerih treba skrajnega samozataje vanja, da človek ol.ranja mirno kri. »Polit;k« se ne čudi torej, da se govori o odstopu g. Rezeka. vendar pa se nadeja, da ta minister tudi to pot najde izhod iz težavne situvaeije, in to tem bolj, ker uživa zaupanje češkega kluba. Tu se uam tor?j g. Korber kaže v luči, ki ni ravno prijetna. Če je to resnično, kar piše praški list, potem bi bila sodba o go*p. mimsterskem predsedniku ta, da je mož pač spreten parlamentaren taktik v kritičnih momentih, a |»oleg tega — neizb'rčen v sredstvih, tako, da pušča, da si za njegovo stvar o|>ekajo prste — drugi ! Radovedni pa moramo biti, kako se reši ta pareijalua kriza, kajti gotovo, je, da eventuelni izstop Rezekov ne bi ostal brez vpliva na taktiko Cehov ! Le-ti pa bi utegnili zasukati situvacijo tako, da se zmedejo vsi lepi računi Korberjevi. Ogerski parlament. V sol. o to se je eešla prvič j »o volitvah ogerska poslanska zbornica. Kvestor Bela Csavosnv je pozdravil iM»slanee in pozval najstarejšega člena zbornice, Josipa Madarasa, naj prevzame pred-sedn;štvo. Mada ras je pozdravil zbornico in želel, da bi bilo nje delovanje vsf>ešno; pozval je šestero najmlajših poslancev, naj prevzamejo tajništvo ter naznanil, da je došel zl>orničnemu predsedništvu reskript ministerskega predsednika. Nato je izjavil, da z ozirom na svoje politično mišljenje ne more predsedovati zborn ci in je zapustil svoje mesto. Kvestor je na-to pozval na mesto starostnega predsednika posl. Teofila Fabini-ja, kateri je pre- čital reskript ministerskega predsednika, ki naznanja, dadanes, v ponedeljek, kralj vsprejme (»oslance v kraljevskem gradu. Bela Barabas je na to v imenu Košu tove neodvisne stranke izjavil, da se ista ne poda v kraljevi grad, ker bi se otvorjenje zbornice moralo vršiti v parlamentni palači. Nekateri členi iste stranke se tudi radi tega ne udeleže otvoritve, ker je v to predpisana določena obleka. Neodvisna stranka se je nadalje spodtikala nad tem, da je kraljevi grad okrašen s črno-ru-meuimi zastavami. Zveza slovanskih držav na Balkanu. Iz Rima poročajo, da se je včeraj v ('etinju podpisala zvezna pogodba vseh treh ; slovanskih držav na Balkanu: Bolgarije, Srbije in Ćrnegore. Predsedoval da je knez X kolaj črnogorski, a prisoten je bil bajč tudi posebni ruski odposlanec. Vojna v južni Afriki. V7sako toliko se na Angleškem vendar oglašajo glasovi — in zdi se kakor da bi se hoteli v zadnje čase množiti ki obsojajo načiu vojevanja, kakor so je v svojem obupu uveli v južni Afriki Kitchener, Chamberlain in druge lepe duše. Tako je predsednik liberalne strauke v angležkem parlamentu Campbell- Bannermann, v nekem govoru dne 25. na. m. izjavil odkrito, da vojna v južni Afriki slabi Anglijo v vseh delih sveta. Povdarjal je, da je bila politika vlade, toliko pred, kolikor med vojno temeljito zgrešena. In j>otem je rekel izrecno : »Izvestne met >de angleškega vojevanja treba označati kakor barbarske. Požiganje farm in zadržavanje žensk in otrok v koncentracijskih taborih se ne dasta opravičiti«. Tudi ta govornik je sicer za nadaljevanje vojne, ali potem naj bi Anglija postopale spravljivo. Istega dne je govoril tudi žalostno pro-sluli Chamberlain, ki je angležka barbarstva hotel opravičevati s tem, da tudi Nemci niso nič drugače postopali leta 1870. Umevno je, da nemški listi, in sicer brez razlike barve, najodločneje odklanjajo te trditve, in se re-vanširajo na Chamberlainu s tem, da ga opominjajo, da se na konferenci v Haagu ni nobena vlast tako trdovratno upirala ubla-ženju vojnih odnošajev, nego ravno Anglija ter da je nje odposlanec v privatnih pogovorih odkrito priznal, da on bi se vraga kaj menil za vse mednarodno pravo, ako bi ga le-to kaj vezalo v resnih slučajih. — To pa da je ravno tisti duh, ki se zdaj praktično kaže v južni Afriki. Predsednik je omenjal v kratkih potezah, da je položaj, v katerem se nahajamo sedaj, jako tužen in je pozval g. prof. S p i n č i č a, kakor jedinega državnega poslanca za kraje, kjer ima naše politično društvo svoj delo- adresata: »Blagaj nik Opčine«. Smatral je torej besedo, ki označa le lastnost prejemnika, za njega priimek. Tako poznajo na naših poštah deželne jezike tudi tisti uradniki, ki imajo vsaki hip posla s slovenskimi stran* krog, da sporoči o splošnem političnem po- ' Rami ! ložaju v parlamentu. Državni poslanec prof. Spinčč je, začenši pri ministerstvu grofa Badenija, kateri je hotel kolikor toliko ustreči opravičenim zahtevam slovanskih narodov, a so ga Nemci radi tega vrgli, pedal potem v kratkih potezah politično smer njegovih naslednikov : Thuna, Clarvja, VYritteka in je došel slednjič do sedanjega ministerstva dr. Koerberja. Po dolgem, temeljitem, velezanim* vira Rokovnjači e bodo predstavljali dna 1. novembra v B a r k o v 1 j a h. Ker l>o predstava na korist naše velevažne družbe sv. Cirila in Metodija, so se vsa si. društva ozirala na to in nobeno društvo ne priredi ta dan kake veselice, da ne bi s tem škodovali družbi sv. Cirila in Metodija. Upamo, da bo to dejstvo upoštevala tudi si. potovalna dramatična družba g. Cirica in da dne 1. novembra ne priredi predstave, ka.cor srno Tržaške vesti. Občni zbor političnega društva »Edinost«. Včeraj popoludne se je v veliki dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah vršil občni zbor političnega društva »Edinost«. Prostrana dvorana je bila natlačena zavednih mož vseh slojev iz Trsta, okolice in Istre. Take številne in odličae udeležbe še ni videl noben občni zbor tega društva. Narodna inteligenca in, ako jo hočemo tako imenovati, srednja ljudska inteligenca je bila v taki meri zastopana, da smo bili zadovoljni na to stran kakor še nobenkrat. Kar nas je pa najbolj veselilo, bila je politična zrelost, ki smo je mogli opažati tudi na priprostejših -udeležencih. Na vsakem občnem zboru vidimo v tem obziru lep napredek in lahko rečemo pred slovensko javnostjo, da se inalo-katero drugo politično društvo more ponašati s tako kvalitativno in kvantitativno udeležbo na svojih občnih zborih, kakoršno udeležbo vidimo leto za letom na občnih zborih našega političnega društva ; a včerajšnji občni zbor je prekosil vse svoje prednike v marsičem. Kdor je videl, s kako pazljivostjo in razumnostjo so zborovalci skozi štiri dolge ure sledili točkam dnevnega reda, mora nam priznati, da prav nič ne pretirujemo. Ves ta i čas je bila dvorana ednako polna. Blizo tolik kolikor jih je bilo v dvorani, so pa morali odhajati, ker niso dobili prostora. Potem, ko je predsednik, prof. Mate Mandič, otvorivši zborovanje, predstavil navzoče poslance, župane in druge odličnjake, med katerimi je občinstvo državnega poslanca prof. Spinčiča posebno dolgo pozdravljalo, je pozval tajnika pol. društva »Edinost«, g. dra. F. 0 r n e t a, da prečita svoje poročilo (katero priobčimo doslovno v našem listu). Tajnikovo in istotako tudi poročilo društvenega blagajnika, g. Ante Bogdanovica, je zbor sprejel jednoglasno. Temu so sledile volitve in so se iste na splošno željo vršile ustmeno; izvoljen je bil z vsklikom stari odbor. izvajanju, v katerem je govornik označal ! č.ul;> (la raeni ^ 8toriti. Prepričani smo. da stališče vseh strank nasproti položenju, kakor | v svojem m našem interesu prenese predstavo je ustvaril g. Koerber, izlasti se svojim na drugi dan. gospodarskimi predlogami, je s krepkimi bese- _ , , . , . . ! »Rokoviliaci« se ne morejo predstav- damt dovel ad aosurdum zahtevanje g. .. . , .. , .... ... .... . ... Mati v bkednji, ker se tamošnji oder nikakor Koerberja, naj bi mi — državi na ljubo — ..... , , . , .... ne more prilagoditi za predstavo, kjer na- zapostavih svoje težnje, mi, katerim dajajo ... , ,- , r ... stopa toliko oseb. Ce bi ga pa hoteli le ko- ravno toliko, da ne moremo ne živeti in ne .... . .. . . ,, . . „ . ....... . i lickaj prirediti za uprizoritev » Kokovnjacev«, ' umreti. Zavrsil je, izreksi svoje prepričanje, i . . . ... .. , , . . , ,, . . ..... bi nas stalo toliko stroskov, da bi z dohodki , da tako stanje ne more dolgo trajati, kajti , . ... .. . , . J . morda pokrili stroske, ali pa se to ne. Vsaki 1 pravica je podlaga državam, krivica pa jih , . , . . 1 J j razsoden človek, pa mora vendar odobravati vodi v propade. . , . ...... . . r r nas odpor proti temu, da bi igrali edin o Utis Spinčičevega govora je bil ogromem. le y IH)kritje 8troSkov, kakor se je godilo Ovacija, ki so mu jo priredili poslušalci, kar ravno zoj, da . r . G Beccherie 21 letni izraele Adoto iz bmirne Peter Belleli iz retepala. Pretepača , j t »ta bila hitro kaznovana vsaki v 48 ur Molčiš! A jaz, ki v duhu zrem na odru mrtvih J 7!) se ogne ran Vv . , ... . (Mala Azija) in 2b letni telesnih, dušnih,____ saj>a ki jesenska nemo jih „ , a Krta, ker sta se na ulici pi vzrocila ? v lahen tvoj nasmeh, zapora. . „ ...... Zaradi vagabuudaže je bil aretiran vče- te skoro urnem! Zate solza lica je m bo j . . T . . ... . raj oo-letni Leon Loscon. (Hlvedeu je bil v rosda.... In vendar! Te-li, draga, nihče ne zavida izmed zal),,r' ........ ,. , „ , Aretiran je bil sinoči radi razgrajanja znancev vseh . ! , , . r . r„ ... ... „ . ... 42-Ietui težak Ivan I. iz I rsta. Odvedli so Za tabo srca v tugi trepetajo, ki so te' ,. ljubila, j ga V 111,00 T,g°r- prijateljice za te, nepozabna, k Bogu dvigajo | °d policijskih organov pri sv. Jakobu roke Je aretiran 36-letni težak Anton M. za- in ah.... ni bolje li, da samo ti za nas bi le ra,ii te£a' ker Je neki Antoniji Lipie, stanu- mojjjaDi joči v ulici Molin a Vento pretil, dajo ubije. V zaporu se morda ohladi. V a n d a. Vremenski Teatnlk. Včeraj : toplomer rh 7. uri zjutraj 14°.8 ob tiri popob'do* 17°5. C.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.1 — Danes plim* ob 7.35 predp. in ob 8.17 pop.; oeeka ob 1.52 predpoludne in ob 2.11 popoludne Z naših pošt. Dne 18. t. m. okolo lJt 11. ure predpoludne je naša kmetijska družba oddala na pošto svoto 168 K. Nuslov je bil seveda slovenski in se je glasil : »Ivan Marija Sosič, blagajnik zavarovalnice za govejo živino na Opčinah.c Številka poštnega potrdila 1211. Dotični uradnik jo dolgo ogledoval ta naslov, kakor da ima v roki kako zagonotko. Slednjič pa je vendar vzel pero v svojo roko in je na prejemni list tako-le napisal naslov Radi pretepa sta bila aretirana Karolina Abramo L. Na policiji sta bila obsojena »onac in »on« v 24 ur zapora. Tatvina. Gospod Horacij Parea iz Spljita, je prišel v soboto v Trst in se podal v neki prvih tukajšnjih hotelov. Najel si e sobo in leg^l spat. Vzbudivsega se, ga je pa čakalo kaj neprijetno iznenađenje. Opazil je namreč, da mu manjka 650 kron. Parea je povedal o stvari gospodarju in oba sta se podala iskat denar, ali zastonj. Tatvina je naznanjena policiji. Delavec Andrej Prašel, Btanujoči na št. 360. pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, je ovadil na inšpektorat, da so mu nepoznani uzmoviči odnesli iz jopice 10 kron in več drugih stvari. Ranil gaje stražar. Minolo noč je iskal zdravniško jiomoč mladenič Rudolf. Vičič. Na vprašanje zdravnikovo, kdo da ga je ranil, je odgovoril, da je storil to neki redar, proti kateremu uloži tožl>o. Ni pa pove« i al, ob kaki okolnosti se je to zgodilo. Zgubljeno — najdeno. Neki igralec je na loterijski kolekturi pozabil listnico t. 2U kronami. Najdeno so izročili na direkcijo jK»licije. Kdor je izgubil, naj gre iskat. Nezgode. 20-letni mizar Jarnej Zor-nič, stanujoči v ulici deli' Ar*«|iiedotto št. 8-, si je moral iskati zdravniške pomoči., ker se je na delu nevarno ranil. 19-letoi kamenosck Anton Bagatelj, stanujoči v ulici del Vel tro. se je včaraj poškodoval na delu. Na zdravniški postaji je dobil nujno pomoč. Včeraj zjutraj, ob 11. uri se je 48 1. težak Domeni k Busini, stanujoči v zagati Risorta. poškodoval na delu. Nagla s in rt. 7.") letnega delavca Danijela Massutija, stanujt>čega v ulici del Monte št. je v sobot*) zjuiraj zadela kap. — Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati sLai<*ku in e mojjei le konstatirati nastopi vso smrt. Iz-pred na>ih sodišč. V soboto se je vršili pred tukajšnjim deželnim sodiščem ka-aen^ka razprava proti pomorskemu kapitanu Edvardu Daueluttiju, ki je bil obtožen, da je kr v na nesreči, ki se je dne 14. avgusta dogodila v m: Ijskem zalivu, ko je parni k »Mongolijac, iiaterega je vodil kapitan Da-nelutti. trč;l v parni k »Sebeni<*» tako, da *ne je slednji (»ogreznil v globoeino morja. Danelutti-ji je branil olvetiik dr. Ri-x!hetti. < );»toženec je bil sf»<>znan krivim prestopka in obojen na 14 dnevni zapor. Hranitelj dr. R chetti je proti razsodbi uložil priziv. Oraibe pr-utfčnin. V t >rek, dne oktobra ob lU. ur1 pre«tpoludo vsied nare*it»e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne atvar~ vršile sledeče draž tre premi'-nii : Sv. Mar. Magd. spoti. 444, prešiči ; ulica Mudi vecclna 2. platnena pregrinjala: ulica Picr »rdi 12, htšna oprava; ulica Forni hišna oprava; ulica < *orti 3, glasovir: ulica Manzoni 5. h šna oprava. Za moško podružnic« sv. Cirila in Mctodija v Tr.-tu se je nabralo o priliki poroke g. Vtkoslava Vekjet pri sv. Mariji M. -j^inji 2 K 4i"> st»t. — ()ddelek »Slov. pev*k^ga društvac nabral v nedeljo dne 20 10 iy<*l. med n nit jI: ii bi v krčmi tf. .lurja Mir-telai a v Barkovljah K 20 st. — Srčna hvala. B 1 a ga j n i š t v o. I>Tsk* društvo »Hajdrili« na Prošeku Ih> imelo dne 1. novembra 1901 ob 1. *iri pop«»ludne v društveni dvorani svoj občni zbor. Dnevni red : Nagovor predsednika ; poročilo tajn ka; volitev novega odl»ora ; razni nasveti in predlogi. Vasti iz ostale Primorske. X I r- Kanala nam pišejo : Pred nekoliko dnevi je neka oseba tu prodajala obuvalo, katero je bila razložila na klopi pred ii šo št. v Par škornjev pa je pozabila na oknu omenjen** hiše. Ako bi dotična prodajalka želela, da se jej omenjeni par škornjev |k> pošti dopošije, tu ;re v uredništvu »E i nostic zvedeti naslov onega, ki hrani škornje. Vesti iz Kranjske. 1011 K. .'JT s t o t. sti izročili združeni >t. Peter-ki podružnici v Ljubljani predsedniku družin* -v. C rila in Metodi ja in sicer ^11 K st< t. kakor čisti dohodek veselice n 2< h > K. pokroviteljnine prosjte soproge gospoda dra Valentina Kri->perja. Živela slo-ven-ka |>ožrtvovalno£t! y V Ljubljani je umrl prošt dr. L e u n h a r l K 1 o f u t a r v 82. letu svoje dol>e Vesti iz Štajerske. * Slovenski jezik na sodnih ob las t ih. Ker smo že zadnjič prinesli z naših sodišč kričeč prispevek k temu iH^lav^u, naj pa tu posnamemo nekoliko iz »Slov. Naroda« o razmerah na sodnih oblastih v Celju v Mariboru, da bomo videli, kako lepo harruo-nira postopanje z našim jezikom na severni in južni periferiji nase slovenske domovine. Dve tretjini avskultantov v Mariboru in Celju ne znati slovenski. Ti so tisti avskul-titntje, katere pošiljajo v Maribor iu Celje učit se slovenščine. In zato, ker ,ne znajo slovenski, dobivajo ti mladi gospodje po 2f> gld. na mesec več, neg«* pa njih tovariši, ki znajo slovenski. Poteh 2~j gld dobivajo namreč v nagrado za učenje slovenščine; v res-iici pa niti ne mislijo na kako resno učenje. Zato pa so razprave, na katerih zapisnikujejo ti mladi gos j m )dje, kakor v zasmeh vsakemu pravu našega jezika na sodnih oblastih. Pred-(sedniki morajo izpovedbe pr č sproti prevajati na nemški in jih diktirati zapisnikarjem. (Mi prepuščamo vsakemu pametnemu človeku v razsodbo, da-li je možno — tudi ob najbolji volji in ob popolnem znanju našega jezika — sproti in v naglici prevajati izpovedbe prič ta ko, da bi imeli gotovost, da se ni kaj zgra-šilo?! Xi možno! Zlasti na kazenskih razpravah, kjer gre za čast, za imetje, za svobodo in često za vso ek/.istenco človeka, ne zadošča, da prevajamo po besedi, ampak treba prevajati po duhu, posebno upoštevaje o r> i čaje in lokalizme dotiČuega kraja! Ne le radi principa enakopravnost', ampak tudi v večo zanesljivost pravosodstva bi morali zapisnikarji beležiti originalne izpovedbe zaslišanih strank. A, kako naj to, če ne znajo jezika?! Op. ured. »Edin«.) Ljubljanski list podaja nastopni kričeči slučaj protekcijouizma na Štajerskem: »V Mariboru je bil še pred kratkim avskultant < 'lemenshizh, sin nemškonacijonal-nega odvetnika iz Beljaka. Tudi ta je obiskoval tisti sloveči Mariborski kurs za nemške avskultante. A dobil je najslabšo noto med vsemi: urigenugend. Vkljub temu gaje predsednik okrožnega sodišča mariborskega poslal na substitucijo v St. Lenart in Ljutomer. Tam je ta mož sodil slovenske obtožence, ki niti besede niso nemški znali, vodil je uvodne preiskave zaradi hudodelstev, dasi nit' del tega ni razumel, kar so priče povedale. Govori pa se že pol leta, da je namenjen za okr. sodnega adjuukt-i v Ljutomeru. Ker ni bilo prost-ra za njerovo imenovanje, je grof Gleispach dva pred njim vpisana Sloveuea hitro imenoval adjunktoma A sedaj pride Clemezlrzb v čisto slovenski kraj za sodnika !« Povsem opravičeno d -slavlja »Slovenski Narod: To so tako kričeče razmere, da jim v Avstriji ii i para. A mi mirno prenašamo in naši poslanci so tiho. Zadnji čas je že, da se to angleško postopanje grofa Gleispaoha in Greistroferja ja no pojasni.... — To utegne pomagati! V Brežicah imajo zdravnika, ki je hud nemški na-cijonalec. Sedaj pa je okrajni zastoj* imenoval slovenskega okrajnega zdravnika. To utegne nekoliko potolažiti gosp. nemškega nacijoualea. Istotam imajo brivca, ki pač rad brije Slovence, ali tu ii — zasramuje. Sedaj pa se je tam naselil naroden brivec. Tudi tevtonii z britvijo in škarjami utegne biti s tem pomagano. — I> i s m a i .'kova ulica v Ptuju — prazna. Občinski zastop v Ptuju se je z imenovanjem »Bismarckove ulice« zelo v rezal. Mnogi Slovenci iz ptujske okolice jednostavno nočejo stopiti v ulico, ki nosi ime velikega sovražnika Slovanov. Posledica temu je, da si tudi nemški trgovci iščejo po drugih ulicah prostorov. Je pač stara stvar to, tla Nemec sicer silno proslavlja Bismarcka, ali tako velik mu vendar ni tu li Bismarck, da bi se radi njega hotel odpovedati — slovenskemu denarju. Razne vesti. Grozna nesreča, i/ Roviga v Italiji poročajo o strašui n°sreči, ki se je prepe-tila v četrtek opoludne. Gosp i Marija, žena notarja Ivana Giolo, se je naslonila na okno v drugem nadstropju svoje hiše. Ne ve se, kako je prišlo : naenkrat je izgubila ravnotežje in padla na ulic >. Nesrečno ženo, vso razbito, so pasanti previdno prenesli v njeno stanovanje. Nesreč tli ca je umrla že ob 9. uri zvečer v groznih mukah. Prepozno, z Dunaja poročajo, da se je imel te dni |>oročiti neki bolni policijski stražnik z ljubico mu, imenom Mizzi H. Vse je že bilo pripravljeno, ljubica, sorodniki in priče. Ali — človek obrača, B >g obrne. Ko je nevesta prišla v bolnišnico (kjer je ležal on), dit ju poroče. so jej sporočili grozno vest, da je nje zaročente umrl eno uro pred določeno poroko. Ta nenadna grozna novica je tako pretresla ubogo žensko, da je padla v nezavest in se sedaj nahaja v obupnem stanju in v nevarnosti za življenje. Pogumen deček. Iz Pariza poročajo o skoro neverjetno pogumnem činu 12-letiega dečka Jurija Desettija. V neki pariški ulici se je splašilo par konj. Kdor je poskušal ustaviti razdivjani živali, bil je povožen. Konja sta prihrumela do neke reke, kjer so se igrali otroci, kar je deček Desetti skočil iz hiše in je z močjo, neverjetno pri njegovi starosti, zgrabil konja za uzde in ju v resnici ustavil. Do reke, kjer so se igrali otroci, je manjkalo le še par korakov. Navzoči ljudje, videči pogum mladega de^ka, so kar strmeli. Da ni deček v zadnjem hipu ustavil konja, bi bila gotovo drvila naravnost v reko in povozila otroke. On se je premislil in ona se je tudi premislila. Bilo je nekje ua Nemškem. Bila sta mlada in ljubila sta se. Nekega dne pa je on prišel k njej z malce neprijetnim ra-zodenjem, da je ne more vzeti. Na vprašanje njeno, zakaj da je ne more vzeti, je odgovoril on: Premislil sem se. Ona pa je začela diplomatizirati. Menila je: Oe si se premislil, jaz te ne morem siliti. Ali vidiš, če me ti kar zapustiš, me ne bo hotel nobeden drugi. Pelji me vsaj pred oltar in tam porečeš ti »da«, a jaz p »rečem » ne« ! Tako se me rešiš. On je imel usmiljenje in je privolil v to obliko ločenja. Prišel je dan, ko jo je peljal pred oltar. On je reitel — kakor dogovorjeno — »da«, ona pa — tudi »da«. Tu pa je vskliknil on : Ali se nisva dogovorila, da porečeš »ne« "? ! E veš — je odgovorila ona — premislila sem se! Ljubavna drama, v Lavignanu se je zgodila nenavadna ljubezenska tragedija. Dve mladi bitji, Marinanco Anton in Danielo Lucija, sta se ljubila, roditelji pa niso hoteli privoliti, da bi se vzela. Zat > sta ljubimca sklenila umreti skupno. Do tu je bila drama povsem navadna. Mlada sta odločila, da se ustrelita. Antonio pa ni imel poguma, da izvede ta strašni čiu. Imela pa ga je deklica. Zagrabila je samokres in je ustrelila najprej na svojega ljubimca. Vide. da je dobro zadela in da je Anton mrtev, je ustrelila še samo sebe. Ta grozni čin devojke je obudil občo senzacijo v Lavignanu in drugod. Loterijske številke, izžrebane dne 26. 1 oktobra : Dunaj Si 18 22 20 51 Gradec 81 55 27 45 2 »Podporno društvo orgauistov s sedežem v Celju« bo imelo dne 5. novembra 1. 1901 ob 10. uri dop. svoj občni zbor v veliki dvorani »K&toliSkega doma« v Ljub Ijani. Dnevni red: 1. Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. Ii. Poročilo blagajnika. 4. Premenitev pravil. 5. Volitev pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bo drugi dve uri kasneje, na ka te rem se bo sklepalo v smislu 24 dr. pr. ne gledč na število udeležencev. Redni udje se morejo dati zastopati po oblaščencih, vendar le-tem ni dovoljeno, da bi zastopali več udov. Samostojne predloge treba vsaj 8 dni pred občnim zborom naznaniti društvenemu vodstvu. V zvezi z občnim zborom bo ob 9. uri dopoludne sv. maša v nunski cerkvi, pri kateri bo pel iz prijaznosti samostanski pevski zbor. Na obilno udeležbo vabi uljudno ODBOR. kazenskega postopanja ter predlogo v zboljšanje položaja državnih uradnikov, in apelira na patrijotizem in modrost, parlamenta. Prestol ni govor zaključuje: Iskreno spora-zumljenje z našima zaveznicama, in trajno dobro prijateljsko razmerje do vseh vlasti, dopuščata nado, da nam Previdnost ne odtegne blagoslova miru. Prestolni govor prosi blagoslova božjega na delo parlamenta. Prestolni govor je bil vsprejet z viharnimi eljen-kiici. Smrt predsednika drnžtva poljskih novinarjev. LVOV 27. (B.) Predsednik društva poljskih novinarjev, Zajaczko\vski, je umrl minolo noč v dobi 59 let. Dogodki na Span jskem. MADRID 27. (B.) Vojui minister general \Vevlerje izjavd v zbornici na neko vprašanje, tla on ni nikdar mislil na diktaturo. Ne ve, kaj bi storil, če bi ga v težkih časih vprašali za sodelovanje; vsikdar pa bo stavljal v prvo vrsto vojaške čednosti, če bi moral zbirati med temi in političnimi dolžnostmi. Splošni strajk rudarjev na Francozkem. CARMAUN 28 (B.) Delavci v rovih v Carmaux ho ua včerajšnjem zborovanju vsprejeli poročila svojih odposlancev v zveznem odboru v St,. Ecienne in so odobrdi sklepe rečenega odbora z izjavo, da so pripravljeni, svoje za.-teve vzdrževati do kraja ter da store svojo dolžnost, ako bo proglašen generalni štrajk. KoneČno je' zbor izvolil komisijo z nalogom, naj določi poseben od • bor za eventualen štrajk. Vojna v južni Afriki. ROUEN 28. (B.) Delavci v pristanišču so se izjavili enoglasno za b »[kotiranje an-gležkih ladij iu so zahtevali, naj se sestane evropski kongres delavcev v dokih, da se razkladanje angkžkih ladij v Evropi sploh prepreči in da bo na ta način Anglija prisiljena, da odneha od južnoafriške vojne. S Aleksander Len Minil Prva in uajvečja toiaraa pohištva vneli Trst. •t T R S T •i o' TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea m Š s (S & ^ ali železnico franko. Si s? ^ a? Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Iz vrsuje naroćbtr tndl po posebnih načrtih. ks m ZALOGE: IPiazza Rosario Št. 2 (Solako poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM Cene brez konkurence. ILOSTKO VA IJ CEHE ZASTONJ II FH A KE(J Predmeti poafav'o se na parobroo Brzojavna poročila. Ogrski parlament. BUDIMPEŠTA 28. Državni zbor j^bil danes otvorjen s prestolnim govorom, ki pred vsem povdarja potrebo trajne pogodbe med Avstrijo in Ogersko na podlagi pravičnega poštevanja obojestranskih interesov. Potem govori prestolni govori o trgovinskih p >god-bah. ki se imajo skleniti in o potrebi pravične pogodbe med Ogersko in Hrvatsko. Važna naloga parlamenta je določenje kontingenta rekrutov. Prestolni govor navaja razne otvari administrativne nravi, ki jih bo imel rešiti državni zbor; nadalje opozarja na neugodno položenje poljedelstva, obrti in trgovine in navaja *ialoge, ki jih bo izvršiti v tem pogledu. V ta namen predloži vlada vrsto predlog. V nadaljevanju socijalne reforme se ima, mej drugim, rešiti tudi vprašanje zavarovanja delavcev proti nezgodam. Prestolni govor naznanja reformo pravdnega reda, kazenskega zakona in vojnega elikanska rastava pohištva in £ tapecarij. Izvenredno ugodne £ UU U eene. K M M i VILJEM DALLA TORKE 5 v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Piana.) ♦ Moje pohištva d j a >i3ir3ĆD. ™ + ■♦■♦■♦■♦♦■♦♦a XXKKXXXXXXKKXXXX X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADfiUSA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. žalno pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Ćernigoj-a Katera se nahaja X X X X X x X X X X X X ff v Trsta, Via Piazza vecchia JJ X X (Roeario) št. 1. (na des»i *tranl cerkve st. Petrui. X X Sonkoreooa nemogoča, ker Je blago ls prve roke. xxxxxxxxxxxxxxxx Mala oznanila. fod to rubriko prina-amo oznanila po najnižjih Z* enkratno in^ercijo phiča po 1 nvč. za besedo: za večkratno inserrijo pa »e cenn primerno zniža.. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plarujejo v retrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev t sodeih in buteljkah. Perhauc Jakob ▼in in buteljk. Postrežba to<*na. cene zmerne. »presorljive mrežiee. tl!l_ _ r> v Trstu, Piazza >~rgo7i»nti St ■ » lOfc. IJ. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine* ..Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki rti shajališči Slovencev. Na razpolago so vnj slovenski in mnogi drugi časniki. Otlje in drva. v ulici de« Torro Stev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa ruL Svoji k svojim ! Muha Josip ANTON FURLAN = TRGOVEC KOLONIJAL. JESTVIN IN DELIKATES = Trst. trs: S. Franceseo št. 2. Priporo«Vni s-e n ob jfdnfm naznanjam slav. občinstvu, da «< m svojo trgovino razSiril in založil z najbolje m blupcm j;afe stiole, tako flsi mi je mogoče p< streri vsestranski tolikor glede kakovosti kolikor cfre. Priporot'fim slav. občirstvu 7H nastopajočo zimsko sez-u o velik izbor pristnega ruskega in kitajskrga raja klg. od gld :!—10: rum za čaj liter od gld. 1.20 do :5. Rum iz Jamajke in iz Angleikcga od tvr<;ke .l::mes \Vaters & Co. iz Londona v steklenicah razne velikosti in cene. Velik izbor likerjev tu in inozemskih tovarn, rozollj. rožni kimelj. Mara>kiii. Curaeao. Creme d A nif set te, Roob <'or«ola. Altiater itd. Pravi francoski in dcm:iči konjak raznih kakovosti in <*en Pravi df mači vipavski Iropinovee lastnega izti s|iinaiiti in š: m panje c. \*eliki izl or čokolade in kaka« tovarn Suehard v Švici in Marsner v Piagi, Kufleile, Lejet. Velim itd. Pravi angležki in df mari biskoti. Raznovrstne testnine. kakor Znidersič Valenčič v 11. Bistrici, neapeljske in tiža^ke. Kavina primes, užigaliee in voščilo ibiks) druži e sv. Cirila in Metoda. Vse jedilne leti. koje rabi vsaka družina. Za bližajoče se praznile prijoročur slav. ol «'• rstvu beneške lave po gld. l.f:0 klg., tržaške po gld. '.20 klg. Kar je neobhodno j oitelno pri vsakej obitelji je naravno sveže surovo maslo, katero vdohivam vsak teden iz Vipave, cer a klg. po I gld., kubaiiO iraslo 1. vrste klg. po gld. 1.12. navadno II klg. po HO nvč. Da ust rež« m n olajšani uglednim družinam in odjemalcem sploh, pošljem v kupljeno blago na vse ki a je mesta tr<"no in brezplačno na dom. Blago, katero ne ugaja ali seje po pomoti vkupilo, vza-n.< m diajre volje po isti ceni nazaj. Sprejemam tudi poštne pošiljat ve na deželo.^ Ceniki na razpolago. Udani Anton F ur lan. Tozor. Kdor pri meni vkupi blaga za najmanj 1 gld., mu dovolim 2°, odbitek ; s tem bode ustreženo vhm on m cenjen m družinam, koji ?e poslužujejo takozvanih _Ćoop* raiiv" ; mesečni odjemalci vdobi; ob mesecu omenjeni odbitek. Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po naćrtu. Delo fiuo in trpežno, cene brez konkurence Za mnoeobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim " Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 iadej c- kr. deželne sodnije.) i O I/ D ni^nonn Ulica Stadion St. 20. pe jdK. rernaub kmm in tvež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. QlAt/Ona/^ priporoča svojo veliko prodajlnico OlUVCIlOv in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Pekarne in sladčičarne. HCtihiol Piazzetta iS. Giacomo št. 3 (Corso • ^JllUlvl ima veliko pekarno in sladćićarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič * kosih in v škatljicah, finih biškoto*. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. V-akovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti vsak*1 vrste iz najlmljših tovarn se vdobivajo po to varuški ceni v zalogi tvrdke Sehivitz AComp., inžee nirja Živica v Trstu ulica tihega It) nasproti kavarn Fabris. Zalotra vsakovrstnega pohištva. v Gorici. Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseh slog«»v za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime za patno.razne ta pecanje itd. I>aje tudi na obrok. Treoviiia z (zgotovljenim! oblekami. O I Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. Oaldnni.Torrente Podružnica _Alla citta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulie-i Poste nu ve 3 Brunerj^va hiša t Zaloga izgotovljenih oblek za moške in det'k** v'elik izbor oblek za moške od gl. ti-5o do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izltoru o«! gld. 3. do h. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take pod-it* s kožuhovino po gld 12. — Povr-ne suknie v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2 "»O — 4.50, tinejše od gld. 5 — Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.. 0 — 10 Haveloki za moške in dečke po naj^'žiih cenah. HlaOe od moleškina izlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko t Korminu. trtane močne srajce za de'avcr gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročile na obleke, ki se izgotovi t največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Prste d bo ve zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter -e posebmo vdobiva vsake vrste oblek x raznih risanie*ah in merah za moške in dečke. Redka prilika! 300 komadov za samih IVik. 3. Ena knisna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in manšete iz double zlata ; 1 fina škatljica za cigare; 1 eleg. brusuro žepno ogledalo s (inim glavnikom ; 1 beležnica v angležkem platnu ; 1 eleg. brošua igla za darne iz prima double zlata ; 2 gumba od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z. imi-tovaninri biseri za dame, ali gospode; 1 najboljša novčarka z usnja; 1 krasna špila za kravato se simili briljanti ; 1 d o brod i še če milo; 2o angl. predmetov za dopisovanja in še 2»H) komadov ravnili predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 3(K) predmetov za samih Mk. 3 z uro vred, ki sama toliko velja razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjemu 2 zavitkov dodam lep im2 z 2 redili brezplačno. Kar ne ugaja, denar nazaj. Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 60 kron naprej. W 5 letno jamstvo. Velik izbor v peh pripadkov upadajočih k šivalnim 8trojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za {»opravljanje strojev vseb vrnt. RUDOLF RČTL Trst, Yelika zaloga koles od 60 K naprej novih ali v že rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pri pad ko v in pnen-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. Trg Plazza S. Catterina št. 2. Anton Breščak Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za prodajainiee, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže G. Skrbić Zairreb — Ilica 40 Zagreb. Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobištva Rudolf Ezner Trst. — Via Squero huoto 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici a patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim l>la?om Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij). vsakovrstne^:! olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, p<> jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno.—Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Važno oznanilo! . Podpisani smatra si ▼ dolžnost javiti, da VINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE ki BELA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegoyS •alofi, analizovana in stavljena pod atalno kontrol« zaveda za kemično analizovanje, ovlaićenega od c. kr avatrljskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod* fcn boteljke kontrolna in garancljika znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min> sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v icsno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j«- Sotov, dR se v ujern ne nahaja drugih snovij, nea® a je vino cisto in naravno, da se sme z mirno vestu dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacij«J» zavod stavlja pod svoje varatvo samo ona vina, W ao čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajfr tneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....lit*r po 32 novi, Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo .... « 38 , Belo vino iz Vita ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami Legna ai. 6 (Dvoriftfi«^ IVAN KRZE u Skladišče vina Prodaja vina „Ai Maestri t uliri Valdirivo it 17. Slavnemu občinstvu se uaz- naii a. da >e »m! dane*; naprej točijo sledeča vina: reft -k »-rn pela rebnla iz Brd po 28 nuvi . Za druiine po ugodnej-ih cenah. < >polo iz Visa po dovč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. V-»*k mkor nioja vina analizovati in ako jih vd< l»i ponarejena vdobi gld. nagrade. ulica Aerjuedotto 5t 23. Prodaja vina v srd"h in buieljkah. Fine pa-tne in dezertne vina na *lo in drobno, franko na dom po najugodnej -ih in konkurenčnih cenah. Hplavnira " popravljanje vsakovrstnih stro aJCIo¥IIIL»or pletenin in lesenega blaga. I^esene pipe iz najboljšega tieovega lesa z gobo al dgu brezobe. ŠTEFAN CRUCIATT1 ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pietž št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta sa pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Noto tržaško pogrebno pfljetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično oso bje ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov na pokopališče. Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v uljei Riborgo št. 25 in v Skednju (Šeedna) št. 3SS (na glavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje. Bog i narod ! Peter Rehar, Čevljarski mojster. OOO NOVA ĆEVLJARNICA OOO Cerkvenik Anton a v ulici Istria št. 2 (pri sv. Jakobu) prodaja razne obuvala po najnižjih cenah, pri poroču je st slavnemu slovenskemu občinstvu z;i obilne naročbe. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo ae v Škatljicah v PrendinijeTi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica stane 6 O stotink. Pekarna in sladčičarna Jakob Jurca TKST. -- Molin a vnito štv. 1. Priporoča svoj U krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčiče, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točnh na dom. iiastfmi kolajnami FRAN HLAVATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri eenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala.