o
/
f»uunim platana r gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
cr»:
Cena poRameinf iterilkl Din l'S0.
TRGOVSKI UST
Časopis trgovino, industrijo in obrt.
žJaročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.051.
Uto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 10. novembra 1931.
Telefon 6t. 2552.
štev. 129.
I*© volifv«!*?
Volitve so končane! Končale so z blestečo zmago narodnega edinstva, dokazale so, da je nas narod vedno na mestu, kadar ga kliče domovina. V volilni borbi smo opozorili gospodarje na dolžnost in nujno potrebo, da se udeležijo volitev in s svojo udeležbo pristanejo na gospodarski program bodočega parlamenta, ki je ravno za gospodarstvo največje važnosti.
Vsi dobri gospodarji in daleko-vidni trezni volilci so pokazali pri teh volitvah svoje polno umevanje za pomen volitev, ki so ravnokar za nami. Nas prav iz srca veseli, da so zavedni gospodarji bili med prvimi, ki so aktivno posegli v volilno borbo in jo tudi zadovoljivo završili.
Iz vrst gospodarjev je izvoljenih v parlament cela vrsta mož, kojih osebnosti nam dajejo garancijo, da bodo interesi gospodarstva v bodočem parlamentu v polni meri zastopani. Prav posebno pa nas veseli, da bodeta v bodočem parlamentu zastopala slovenske gospodarske interese dva odlična gospodarska strokovnjaka gg. Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah in odličen član zbornice za TOI v Ljubljani.
Gosp. Mohorič je bil izvoljen v radovljiškem okraju z ogromno večino, ki mu daje za njegovo delo v prospeh gospodarstva najlepše priznanje, g. Krejči pa v mariborskem okraju.
Gosp. Mohorič se že celo vrsto let udejstvuje v gospodarstvu in je splošno priznan strokovnjak v vseh gospodarskih vprašanjih. Naša div-na Gorenjska mu je dala najlepše zadoščenje. Z njegovo izvolitvijo se je izpolnila srčna želja vseh gospodarjev v naši banovini, da pride v prihodnji parlament mož, na
katerega stavijo brez izjeme vsi trgovci, obrtniki in industrijci ter vsi smotreno misleči ljudje sploh velike nade, da bo prav usmeril orijentacijo naše parlamentarne delegacije v gospodarskih vprašanjih.
Tudi g. Krejči ni novinec v gospodarskih vprašanjih. G. Krejči dobro pozna križe in težave našega obrtništva in trgovine, s katerimi čuti in ima zanj srce. Še bolj pa pozna gosp. Krejči industrijo, saj je sredi industrijskega dela in je njene interese z uspehom zastopal že na raznih kongresih in si pridobil v prizadevanjih za dobrobit industrije veliko poznavanje prilik in dragocene izkušnje, ki ga odlično usposabljajo za zastopstvo gospodarskih interesov.
Pretekle volitve so daleko presegale pomen navadnih volitev. Šlo je za več nego za izvolitev poslancev. Ljudstvo je bilo poklicano, da z glasovanjem sankcijonira politiko 6. januarja 1929, da z glasovanjem odobri odpravo strankarstva in manifestira svojo odločno voljo, da posveti vlada svojo posebno pozornost gospodarskim vprašanjem in gospodarski po-vzdigi naše lepe domovine.
Udeležba na volitvah je bila proti pričakovanju dobra. Ljudstvo je s svojo obilno udeležbo dokazalo, da mu presedajo ogabni politični boji, da si želi pozitivnega dela v našem bodočem parlamentu, ki naj postavi pogoje za izboljšanje našega gospodarskega položaja.
S tem je dobila naša vlada najme-rodajnejšo sankcijo svojega stremljenja za povzdigo našega gospodarstva. Prepričani smo, da ji bo s pomočjo odličnih predstavnikov, ki pridejo v parlament, mogoče izpolniti v polni meri veliko nalogo, katero si je nadela v programu za bodoči parlament v interesu države, gospodarstva in celokupnega prebivalstva.
Preureditve v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Minister za trgovino in industrijo je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta na novo imenoval predsedstvo zbornice za TOI v Ljubljani, in sicer
za predsednika: g. Ivana Jelačina
v	Ljubljani,
za podpredsednika:	g. Konrada
Elsbaclierja v Laškem, g. Dragotina Hribarja v Ljubljani in g. Engelberta Franchcttija v Ljubljani.
V članstvu zbornice so se izvršile sledeče izpremembe:
V trgovskem odseku so razrešeni članstva:
1) g. Peter Osterc v Beltincih,
2) g. St. Florjančič v Ljubljani,
3) g. dr. Fred Chrobath v Kranju,
4) g. Srečko Vršič v Ljubljani,
5) g. Alojzij Sušnik v Ljubljani,
6) g. Makso Turnšek v Žlaborju,
7) g. Ladislav Fatur na Rakeku,
8) g. Fran Lipej v Brežicah,
9) g. Jakob Punčoh v Ljubljani,
10) g. Krištof Spaniček v Rogaški Slatini,
11) g. Ivan Finžgar v Breznici,
12) g. Ludovik Kržišnik v Rajhen-burgu.
Na njihovo mesto so imenovani:
1) g. Konrad Elsbacher v Laškem,
2) g. Stane Vidmar v Ljubljani,
3) g. Fran Berjak v Kranju,
4) g. Josip J. Kavčič v Ljubljani,
5) g. Ivan Bahovec v Ljubljani,
6) g. Ferdo Pinter v Mariboru,
7) g. Stanko Lenarčič v Novi vasi pri Blokah,
8) g. Rudolf Stermecki v Celju,
9) g. J. Lavtižar v Kranjski gori,
10) g. Janko Klun v Prevalju,
11) g. Edm. Kastelic v Kandiji,
12) g. Milko Senčar v Ptuju.
V obrtnem odseku so na novo imenovani:
1) g. Jakob Zadravec v Središču ob Dravi,
2) g. Engelbert Franchetti v Ljub-ljani,
3) g. Ivan Bricelj v Ljubljani,
4) g. Fran Bureš v Mariboru,
5) g. Josip	Ambrožič	v	Ljubnjem,
6) g. Milko	Krapež v	Ljubljani,
7) g. Josip Holi v Brežicah.
V industrijskem odseku so na novo imenovani:
1) g. J. Hajnrichar v Škofji Loki,
2) g. F ran Širc v Kranju,
3) g. Josip Pogačnik v Podnartu,
4) g. Adolf Ribnikar v Ljubljani,
5) g. Hinko	Pogačnik	v	Rušah,
6) g. ing. Joško Kobi	v	Bregu	pri
Borovnici.
V obrtnem in industrijskem odseku je bilo vsled tega imenovanja razrešeno ustrezno število gg. članov.
Velika tuiskoprometna konferenca v Beogradu
V	Beogradu se bo vršila dne 18. t. m. širša konferenca vseh tujsko-prometnih ustanov, kakor tudi drugih posredno ali neposredno na tujskem prometu zainteresiranih faktorjev.
Dnevni red te konference bo:
1. Splošne razmere našega turizma in mere, ki naj bi se podvzele za zboljšanje turizma.
2. Propaganda: a) zimska propaganda, b) letna propaganda, c) kolektivna propaganda in reklama.
3. Naše turistične (tujsko-prometne) organizacije in njihovi medsebojni od-nošaji ter odnošaji do nadležnih oblasti.
4. Naše zveze z inozemskimi turističnimi ustanovami in naša zastopstva v inozemstvu.
Zanimanje inozemstva za Jugoslavijo
Znani in zelo razširjeni nemški dnevnik za trgovino in industrijo »Deutsche Bergwerks-Zeitung«, ki izhaja v Dus-seldorfu, je v eni svojih zadnjih številk dodal posebno prilogo, v kateri obravnava vse panoge gospodarstva Jugoslavije.
Na 40 straneh najdemo obširne in izčrpne članke o naši trgovini, industriji, financah, prometu, kulturi itd. S svojimi prispevki so zastopani številni nemški in naši strokovnjaki na polju narodnega gospodarstva, kakor tudi umetnosti in znanosti. Uvodni članek o odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo je .napisal redni profesor rudarske akademije v Freibergu g. dr. W. Hoffmani).
Zdi se nam potrebno, da ob tej priliki poudarimo, da bo pozornost, katero je posvetilo rudniško glasilo »Deutsche Bergwerks-Zeitung« mnogo pripomogla, da se bo že itak tesno sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo v bodoče še povečalo ter tako pripomoglo do gospodarskega podviga obeh držav. Baš v sedanjem času je posebej pozdravljati vsako prizadevanje za sodelovanje pri gospodarskem udejstvovanju posameznih držav, ker le na ta način bo lažje mogoče premostiti številne nadloge, ki tarejo danes nas vseh.
Vrhu vsega pa bo tak način zanimanja inozemstva za našo državo tudi mnogo pripomogel k razvoju našega tujskega prometa, glede katerega je baš Dravska banovina številno zastopana v tej prilogi v besedi in sliki. Zato pozornost in zahvala tudi z naše strani ne sme izostati.
Vinski sejem v Ivanjkovcih
Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj VII. vinski sejem in razstavo dne 10. decembra 1931. Pripuščena so le vina izključno iz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša.
Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je prvovrsten in si bode tako imel priliko vsakdo nakupiti prvovrstnega Ljutomerčana direktno od producenta. Na razpolago pa bodo tudi najizvrstnejša sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bo takrat ravno primeren za nakup za pr-
vi	pretok. Cene so izredno ugodne.
Vse producente ormoško-ljutomerske-ga okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, vabimo, naj to prijavijo zadrugi najkasneje do 1. decembra t. 1. Gostilničarji in vinski trgovci pa naj z nakupi čakajo otvoritve sejma, katerega naj se v lastnem interesu polnoštevilno udeleže.
|^^rai^ollol^J
Včeraj zjutraj je dospela iz Zagreba žalostna vest, da je tamkaj po dolgem bolehanju preminul industri-jalec g. Fran Golob. Blagopokojnik je bil v naših trgovskih krogih znana osebnost. Rodom iz Stražišča pri Kranju se je v mladih letih izučil trgovine in se kot trgovski sotrudnik udejstvoval več let, nazadnje v Ljubljani, dokler ni stopil v zbornično službo. V zbornici je služboval od
1.	1901 do 1. 1922, ko je stopil vsled bolehnosti v pokoj. Za organizacijo slovenskega trgovstva si je blagopokojnik pridobil velike zasluge. Deloval je kot prvi tajnik trgovskega društva Merkur nad 20 let tako vzorno, da ga je Merkur 1. 1922. izvolil za svojega častnega člana. Bil je skromen in tih, a vztrajen delavec. Za lepo uspele vseslovenske trgovske shode se je veliko prizadeval, bil je vedno med prvimi vedno pripravljen sodelovati, kjerkoli je šlo za interese slovenske trgovine. V lastnosti tajnika »Merkurja« se je posebno prizadeval za ureditev delovnega časa in nedeljskega počitka v trgovinah.
V	poprevratni dobi je v okvirju »Merkurja« z veliko vnemo sodeloval pri ustanovitvi novih trgovskih gre-mijev širom Slovenije in s tem postavil temelj Zvezi trgovskih gremi-jev. Že zgodaj se je pričel v gospodarstvu tudi praktično udejstvovati. Ustanovil je na Glincah pri Viču v prvotno skromnem obsegu tvornico voščil, ki se je tekom časa razvila v lepo prospevajoče in ugledno domače podjetje. Pozneje se je posvetil tudi lesni industriji in prevzel v Vintgarju večje podjetje, katero je z lepim uspehom vodil do smrti. Blagopokojnik je v zadnjih letih veliko bolehal in se v gospodarskih organizacijah ni mogel več javno udejstvovati, bil je pa s srcem pri stvari in je z veseljem zasledoval pokret in razvoj trgovskih organizacij. Bil je blag, ljubezniv človek, ki ni imel sovražnika, pač pa mnogo zvestih prijateljev ravno v trgovskih krogih, ki ga bodo trajno ohranili v najlepšem spominu. Naj v miru počiva!
Smotreni trgovci in industrlj-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Volilni rezultati v Dravski banovini
Zmaga gospodarske smotrenosti in narodne sloge.
Kakor je bito pirčakovati, je Dravska banovina pri včerajšnjih volitvah pokazala, da ji je država nad vsemi :dtrankarskimi razprtijami in da bo Dravska banovina vselej buden čuvar Jugoslavije na najskrajnejšem zapadu in severu naše skupne domovine.
Skupno je bilo oddanih v Dravski banovini nad 150.000 glasov, kar pomeni mnogo nad polovico vseh volilnih upravičencev. V posameznih srezih so naslednji rezultati:
•* Srez Ljubljana mesto: oddanih glasov 13.464, za kandidata dr. Kramerja 3/1.464. volilnih upravičencev 16.460, 82 aadfcstotkov.
Srez Brežice: oddanih glasov 7899, za kandidata Uroka 3898, Kruleja 1501, volilnih upravičencev 8534, 57 odst.
Srez Celje: oddanih glasov 7432, za kandidata Prckorška 4543, Pikla 2829, volilnih upravičencev 16.671, 44'58 odst.
Srez Črnomelj-Metlika: oddanih glasov 3206, za kandidata Lovšina 15564, Makarja 1650, volilnih upravičencev 6068, 52 odst.
Srez Dolnja Lendava: oddanih glasov 6195, za kandidata Hajdinjaka 3511, Faflika 2684, volilnih upravičencev 6533, 64 odst.
Srez Gornji grad:	oddanih glasov
2621, za kandidata Goričarja 1282, Pu-stoslemška 1339, volilnih upravičencev 4677, 56 odst.
Srez Kamnik: oddanih glasov 4147, za kandidata Cerarja 2506, dr. Potokarja 632, dr. Rožiča 1009, volilnih upravičencev 9573, 43-31 odst.
Srez Kočevje: oddanih glasov 6485, za kandidata Pucelja 6485, volilnih upravičencev 9721, 667 odst .
Srez Konjice:	oddanih glasov 1387,
za kandidata Gajška 1349, Goričarja 38, volilnih upravičencev 5241, 26-4%.
Srez Kranj: oddanih glasov 7002, za kandidata Barleta 7002, volilnih upravičencev 14.402, 50%.
Srez Krško:	oddanih glasov 6272,
za kandidata Drmelja 1895, Majcena 1495, Valeja 991, Grebenca 1891, volilnih upravičencev 13.360, 46%.
: Srez Laško: oddanih glasov 5779, za kandidata Pavliča 3399, Juvana 2380, volilnih upravičencev 9977, 60-03%.
Srez Litija: oddanih glasov 4247, za kandidata Mravljeta 2155, Turka 476, dr. Zorca 116, volilnih upravičencev 9862, 43-06%.
Srez Logatec: oddanih glasov 3770, za kandidata dr. Itapota 3770, volilnih upravičencev 7225, 51-96%.
Srez Ljubi jana-okolica: oddanih glasov 10.541, za kandidata Komana 5675, Jarca 2045, Pavčiča 1164, Zebala 1464, Šinkovca 193, volilnih upravičencev 19.099, 55-4%.
Srez Ljutomer: oddanih glasov 4768, za kandidata Zemljiča 4768, volilnih upravičencev 10.247, 46'5%.
Srez Maribor - desni breg:	oddanih
glasov 7723, za kandidata Krejčija 3290, dr. Vauhnika 2349, Kirbiša 2084, volilnih upravičencev 13.860, 55'7%.
Srez Maribor-levi breg: oddanih glasov 12.970, za kandidata dr. Pivka 12.970, volilnih upravičencev 22.789, 53-92%.
Srez Murska Sobota: oddanih glasov 18.812, za kandidata Benka 5147, Vezirja 586, Hartnerja 5079, volilnih upravičencev 14.825, 75-93%.
Srez Novo mesto:	oddanih glasov
5606, za kandidata Klinca 4711, Zupaniča 895, volilnih upravičencev 11.741, 47-6%.
Srez Ptuj: oddanih glasov 7101, za kandidata Petovarja 5213, Vuka 1490, Petka 398, volilnih upravičencev 18.335, 38-72%.
Srez Radovljica: oddanih glasov 6976, za kandidata Mohoriča 4236, Ažmana 2740, volilnih upravičencev 9955, 70%.
Srez Slovenjgradec:	oddanih glasov
2227, za kandidata dr. Vošnjaka 1162, Mermoljo 354, Rupnika 711, volilnih upravičencev 7616, 29%.
Srez Šmarje: oddanih glasov 3124, za kandidata Špindlerja 1241, Zdolšeka 1162, Drofenika 721, volilnih upravičencev 11.368, 27-4%.
Srez Prevalje: oddanih glasov 2722, za kandidata inž. Pahernika 1704, dr. Rapoteca 1018, volilnih upravičencev 8395, 32%.
t riporoča se
& Ko.,
III' I'i	iM NJI 1—II ——T n
Ljubljana
Velefigovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, tar ne g a žganja in špiriia.
eiefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zaliti vajte špocijalne ponudbe!
‘Poslanci v Pvavski
Pri volitvah dne 8. novembra 1931 so bili v Dravski banovini izvoljeni naslednji kandidati:
Ljubijana-mesto: dr. Albert Krainer, mnister za gradbe.
Srez Brežice: Ivan Urek, posestnik in župan v Globokem.
Srez Celje: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnišnice v Celju.
Srez Črnomelj-Metlika: Danijel Makar, posestnik in gostiln, v Metliki. Srez Dolnja Lendava: Anton Hajdinjak, posestnik v Odrancih.
Srez Gornji grad: Rasto Pustoslemšek, novinar v Ljubljani.
Srez Kamnik: Anton Cerar, posestnik in gostilničar v Kamniku.
Srez Kočevje: Ivan Pucelj, minister in posestnik v Velikih Laščah. Srez Konjice: Karol Gajšek, notarski kandidat v Konjicah.
Srez Kranj: Janko Barle, župnik v Ljubljani.
Srez Krško: Alojzij Drmelj, posestnik in župan v Boštanju.
Srez Laško: Alojzij Pavlič, profesor verouka v Celju.
Srez Litija: Milan Mravlje, geometer in posestnik v Ljubljani.
Srez Logatec: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kult. društev v Ljubljani. Srez Ljubljana-okollca: Albin Koman, posestnik v Vižmarjih.
Srez Ljutomer: Jakob Zemljič, posestnik in župan v Radencih.
Srez Maribor-desni breg: Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah. Srez Maribor-levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru.
Srez Murska Sobota: Josip Benko, industrijec in župan v Murski Soboti. Srez Novo mesto: Anton Klinc, župan v Gornjem polju.
Srez Prevalje: inž. Franc Pahernik, posestnik v Vuhredu.
Srez Ptuj: Lovro Petovar, poštar v p. in posestnik v Ivanjkovcih. Srez Radovljica: Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbor. za TOI v Ljubljani. Srez Slovenjgradec: dr. Bogumil Vošnjak, poslanik v p. v Beogradu. Srez Šmarje: Vekoslav Špindler, novinar v Mariboru.
Prodajne cene za pšenico
Dne 3. novembra t. 1. smo poročali
o	pojasnilih k zakonu o prodaji pšenice, da imajo kmetovalci za nabavo pšenice za lastne potrebe ugodnostne cene.
Na podlagi teh pojasnil je izdala privilegirana družba obvestilo, da bodo kmetovalci odslej lahko kupovali pšenico po cenah, ki veljajo za odkup pšenice pri proizvajalcih, s pribitkom stroškov in bo pšenica za kmetovalce v novembru za 70 Din cenejša, kakor pšenica za trgovske mline.
Pojasnilo Privilegirane izvozne družbe se glasi:
1. Žitni trgovci in kmetijske zadruge, ki želijo prodajati pšenico kmetom, privatnikom in trgovskim mlinom svojega kraja, se morajo prijaviti pri omenjeni družbi ter predložiti uradno overovljen prepis protokolacije svoje tvrdke.
2. Privilegirana izvozna družba bo izdala prijavljenim trgovcem in zadrugam pismeno dovoljenje, da lahko kupujejo pšenico bodisi od družbe, bodisi od žitnih trgovcev in zadrug po predhodni odobritvi družbe ter po ceni, ki je določena od ministrstva za trgovino in industrijo z dodatkom 5 Din zaslužka.
3. Pri Privilegirani izvozni družbi se obremenijo pooblaščeni trgovci in zadruge ob priliki nakupa pšenice za predpisano razliko v ceni, ki znaša za mesec november 70 Din za 100 kg, za poznejše mesece pa za razliko, ki je že predpisana za trgovske mline.
4. Trgovci in zadruge bodo prodajali pšenico mestnemu prebivalstvu po ceni lastnik stroškov, to je po kupni ceni, ki se ji doda zgoraj omenjena razlika, nadalje voznina ter stroški za prevoz do kraja prodaje. Po isti ceni bodo prodajali pšenico tudi trgovskim mlinom, toda po predhodnem dovoljenju Privilegirane izvozne družbe in pod pogojem, da mlin plača družbi razliko 70 Din za 100 kg za mesec november, za poznejše mesece pa kolikor je predpisano za trgovske mline. Kmetom se bo prodajala pšenica za domačo potrebo po ceni brez razlike 70 Din za november.
5. Trgovci in zadruge morajo vsakih
15	dni poslati Privilegirani izvozni družbi spisek prodanih količin pšenice mestnemu prebivalstvu in nakazati razliko od 70 Din za 100 kg za mesec november, ki se v poznejših mesecih poveča. Za količine, prodane kmetom, se razlika, za katero je trgovec obremenjen pri družbi, odbije; zato mora trgovec družbi poslati spisek kmetom prodanih količin. Ta spisek mora potrditi finančna kontrola na osnovi potrdil, ki jih izdajo občine.
6. Količine pšenice, ki so se nahajale na potu ali v prodajalnicah trgovcev in zadrug ob priliki objave omenjenega navodila oddelka za davke, bodisi da so bile popisane ali ne, je treba takoj prijaviti Privilegirani izvozni družbi zaradi obračunanja razlike. Trgovci, oziroma zadruge morajo potrdila, izdana od občin kmetovalcem za nakup pšenice, poslati Privilegirani družbi, čim je izčrpana v vsakem potrdilu določena količina, in sicer zaradi kontrole izdanih količin. Ta potrdila morajo biti overovljena od strani pristojnega oddelka finančne kontrole.
^midbc.D0UDia5euania
ČEBELARJI POZOR!
Tvrdka Savinek Viktor, medičarstvo in voščeninarstvo, Karlovac, se zanima za nakup medu. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno.
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi!
Sliv iz Brčka je bilo eksportiranih v času od 15. avgusta do 7. oktobra 1155 vagonov, torej manj kot lani. V Nemčijo je šlo 386 vagonov, v Avstrijo 315.
Iz Jugoslavije v Češkoslovaško je bilo izvoženega v prvih osmih letošnjih mesecih za 212,900.000 Kč blaga, obratno pa za 547 milijonov. Ta postavka je torej za Jugoslavijo globoko pasivna.
Češkoslovaška tekstilna industrija poroča o trajnodobri zaposlenosti. Deloma si to razlagajo z dejstvom, da se v zadnjem času umetna svila umika lahkemu volnenemu blagu. Zelo dobro je vplival tudi padec skandinavskih vrednot in se sedaj zelo veliko v Skandinavijo izvaža.
154 bank v U. S. A. je bilo zatvorje-rtih v avgustu; njih vloge so znašale 289 milijonov dolarjev.
Zlate zaloge Francosko banke so dosegle novo rekordno višino 59.814 milijonov frankov in krijejo obtok bankovcev s 55-84 odstotki.
Izseljevanje avstrijskih delavcev v Francijo je popolnoma prenehalo; na mesto Francije je stopila Rusija in se vršijo sedaj pogajanja, da bi šlo v Rusijo iz Avstrije 3500 kovinskih delavcev, inženerjev in obratovodij, v bodočem letu pa 15.000.
Dvamesečni moratorij v Braziliji je dekreti ran za vse inozemske trgovske in zasebne dolgove.
Največja fuzija v ameriški mornarici se pripravlja. Gre za 12 družb s 181 ladjami in z vsebino 1,500.000 ton. Družbe operirajo na atlantski in pacifiški obali in trgujejo z Evropo, orientom in po vsem svetu okoli. Med iniciatorji fuzije je tudi Morganova bančna skupina.
Brezposelnost je tudi v Franciji pričela naraščati. Navaja se 650.000 brezposelnih, brez onih, ki delajo pod nor-malom.
Argentina je vpeljala 10 odstotno uvozno carino, zaenkrat za dobo enega
leta. Izvzeto je premog in koks ter nekaj vrst živil.
Pridelek krompirja v Nemčiji se ceni letos na 43,330.000 ton proti lanskemu rekordnemu pridelku 47 milijonov ton. Sladkorne pese bodo pridelali 10,600.000 ton.
Brezposelnih v Nemčiji je bilo dne 30. septembra t. 1. 4,355.000, za 31.000 več kot 15. septembra.
Omejitev uvoza v Nizozemsko v najstrožji izmeri zahteva iz gospodarskih in finančnopolitičnih razlogov nizozemska delavska zveza v spomenici na vlado.
Svetovne zaloge kavčuka so znašale
I. oktobra t. 1. 590.000 ton proti 483.000 ton 1. okt. 1930.
Nizozemska banka ima za 823 milijonov holandskih goldinarjev žlahtnih kovin v zalogi.
Norveško brodovje je zaznamovalo v septembru rekord nezaposlenih ladij z vsebino 1,400.000 ton, pa je september eden glavnih mesecev za norveško bro-darstvo.
Zvišanje obrestne mere se je izvedlo v zadnjem času na več krajih; za Parizom (od 2 na 2l/s%) so prihajale zlasti ameriške rezervne banke (New York, Boston, Cleveland itd.).
Sladkorna produkcija v Češkoslovaški je v kampanji 1930-1931 navedena z
II,420.000 met. stoti, kar je za 10-3% več kot leto prej.
Omejitev sladkornotrstnega areala na Javi je večja kot je bilo predvideno, in znaša 17 odstotkov prot 15 predvidenim odstotkom.
Tekstilna borza v Londonu bo ustanovljena v najkrajšem času. Bo naj shajališče zastopnikov tvrdk iz Anglije in prekomorja, ki so udeležene pri fabri-kaciji, pri trgovini na debelo in drobno in pri razdelitvi tekstilnega blaga.
Hranilne vloge v Avstriji so v avgustu skoraj povsod narasle, v septembru so pa nekoliko padle, na Dunaju na primer pri hranilnicah od 803 na 790 mil. šilingov.
Švedska električna industrija je pričela v zadnjem času močno prodirati tudi v Rumuniji; tako bodo n. pr. Švedi uredili električno preskrbo mesta Bra-ševo.
Obseg obrtnih pravic trgovskih vrtnarjev
Pojasnilo banske uprave
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je poslala Pokrajinski zadrugi trgovskih vrtnarjev pod št. 6388 z dne 30. X. 1931 naslednje pojasnilo:
>Vrtnarstvo je z ministrsko naredbo z dne 2. VII. 1(J25, Uradni list štev. 219/68 iz 1. 1925, proglašeno za rokodelski obrt, kolikor se bavi z gojenjem cvetlic iu okrasnih rastlin v toplih le-hah, rastlinskih in drugih podobnih posebnih napravah ter s proizvajanjem cvetličnega semenja za prodajo. Gojitev cvetlic in pridelovanje semenja se mora vršiti seveda obrtoma, to se pravi, da ni izvzeti opravilo v smislu čl. IV. ali V. razgl. pat. k obrtnemu redu. Ugotovitev, ali je cvetje žlahtno in v posebnih napravah izgojeno, se v dvomu in ko se je uvedlo kazensko postopanje, dožene s pritegnitvijo člana vrtnarske zadruge, ki ga ta imenuje. Seveda te ugotovitve izvrši obrtno kot kazensko oblastvo. Tržna nadzorstva po svoji službeni dolžnosti skrbe, da se neupravičeni obrtniki odstranijo s tržnega prostora ali se jim sicer zabrani neupravičeno izvrševanje obrta. Vendar pa je presoja, ali je dan dejanski stan neupravičenega izvrševanja obrta, pridržana obrtnemu oblastvu, ne tržnemu nadzorstvu. Da se ne obrezuspeši potrebni dokaz in ne odtegnejo dokazna sredstva, naj se neupravičenemu obrtniku odvzame nekaj cvetlic oz. rastlin
ali semenja in priloži ovadbi. Da se prepreči škoda, naj se kazenski postopek takoj izvrši in izreče razsodba. Če se prodajalec obsodi, je izreči tudi prepoved nadaljne prodaje na javnem prostoru.
Posebej se opozarja, da ni že vsaka v lončku ali na vrtni gredi vzgojena cvetlica in okrasna rastlina pridržana rokodelskim vrtnarjem, temveč samo one, ki se ne morejo vzgojiti drugače, kakor v posebnih napravah, torej umetno. Če vzgoji nevrtnar brez takih naprav nekaj žlahtnih cvetlic, ne da bi se s tem obrtoma pečal, pa jih proda, še ni dejanski stan prekrška neupravičenega obratovanja.
Tudi gojitev in prodaja navadnih cvetlic, vezenje šopkov in izdelovanje vencev je (prosto) obrtno opravilo, vezano na obrtni list, če se ne vrši kot stransko obrtno opravilo v poljedelskem obratu. — Po odredbi bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r.< '
RO'L£X
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
»KARTOTEKA" d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
Inozemski kapital v Jugoslaviji
V založbi Lindner v Leipzigu bo izšlo v kratkem delo o Jugovzhodni Evropi. Tam piše prof. dr. W. Hoffmanu o inozemski glavnici v Jugo^ slaviji:
V jugoslovanskem gospodarstvu je bil francoski in angleški kapital od
nekdaj močno interesiran. Najboljši jugoslovanski bakreni rudnik je v rokah neke francoske družbe (Mineš de Bor); bogata piritova nahajališča v Majdan Peku so last neke belgijske družbe; svinčeno rudarstvo je v pretežni večini v angleških rokah, in angleški kapital je udeležen tudi v bogatih jugoslov. nahajališčih kro-move rude; za dobivanje boksita in izkoriščanje voduili sil v Dalmaciji je dobila velike koncesije neka francoska družba. V lesni industriji je postal v zadnjih letih dotok inozem-
ske glavnice zopet močnejši; v prvi povojni dobi je bil inozemski kapital prav tako kakor v Romuniji izrinjen.
Velika je inozemska udeležba v bankarstvu; vlogo igrajo francoske in belgijske bančne ustanovitve, dalje so zastopane Italija, Avstrija, češkoslovaška, Zedinjene države in Anglija. Inozemske pozicije nahajamo v električnem in prometnem gospodar stvu; v kemični industriji sta udeležena belgijski in češkoslovaški kapital. Francoski interesi na Jugoslaviji se dokumentirajo dalje v prvi vrsti v državnih kreditih. Prav o tem smo se mogli prepričati v najzadnjem času.
Omenjena knjiga je vsestranska in obravnava Jugovzhodno Evropo z vseh vidikov, ne samo z gospodarskih.
Nova velikopotezna naci-jonalna propaganda.
Tiskovni urad Ministrskega Predsedstva je započel skujmo s »Putni-■kom« d. d. novo, zelo velikopotezno akcijo, da splošno upozna bližnje in daljnje inozemstvo z industrijo, trgovino, obrtjo in poljedelstvom naše države, z njeno državno, mestno in podeželsko organizacijo, s stanjem njene umetnosti in znanosti ter z njenimi prirodnimi lepotami.
V	to svrho bo izdalo društvo »Pul-nik« skupno s Centralnim presbirojem hodnik po Jugoslaviji« v štirih jezikih (v našem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku, 35X25 cm formata, katero delo bo brezplačno poklonjeno vsem vladarjem, vsem aktivnim ministrom celega sveta, trgovskim zbornicam v vseh državah, vsem velikim bankam, industrijskim in trgovskim podjetjem v inozemstvu, tu- in inozemskim knjižnicam in visokim šolam, uradom in organizacijam za tujski promet, istotako bp ta vodnik brezplačno poklonjen s strani uniformiranega organa potnikom 1. in II. razreda, ki prihajajo v direktnih vlakih iz inozemstva v Jugoslavijo in končno bo na razpolago v posameznih kupejih tudi potnikom III. razreda.
To delo, ki bo vsebovalo vse važne podatke o naši državi, izide pomladi
l.	1932.
Zamore se pričakovati, da bodo pospeševali vsi prizadeti krogi to velikopotezno propagandno akcijo, ki je zelo velikega pomena za državne interese, posebno, ker bo inozemstvo na ta
način pravilno informirano o Jugoslaviji in ker se bodo navezali novi trgovski stiki z ozirom na veliko razširjenost tega dela ter se bo dvignil tujski promet.
Ostvarjenje »Vodnika po Jugoslaviji« dokazuje, da tudi v propagandnem oziru ne zaostajamo za drugimi evropskimi državami ter je treba samo toplo pozdraviti, da sta se Tiskovni urad Ministrskega predsedstva in »Putnik« d. d. odločila za to akcijo.
bom
Tečaj 9. novembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2267-18	2274-02
Berlin 100 M		—•—	—■—
Brusedj 100 belg ....	785'39	787-75
Budimpešta 100 pentrfl .	•—	—•—
Curih 100 fr		1098-45	1101-75
Dunaj 100 šilingov . . .	■	
London 1 funt 		210-21	217-71
\ewyork 100 dolarjev .	5599-26	5616-26
Pariz 100 fr		221-01	221-67
Praga 100 kron 		166-63	167-13
Stockholm 100 Šved. kr.	_• —	- •—
Trst 100 lir		287-75	29375
Že v 24 urah
leke, klobuke itd.
Skrobi in BTetlalika srajce, ovratnik* in manšete. Pere, »uši, rnonga in lik« domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Opozorilo pred nabiralci raznih adresarjev
Zveza industrijcev je podala svojim članom naslednjo okrožnico:
Ponovno prosimo vse naše člane, da ne prispevajo v nabiralne akcije, izvirajoče iz krajev izven našega področja, c o se dotični zastopniki ne morejo izkazati s priporočilom Zveze industrijcev, bodisi, da je tako priporočilo dano s posebnim pismom, bodisi s splošno okrožnico, in da priporočilo ni starejše kot mesec dni ali največ dva meseca.
1.) Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je nedavno dal priporočilo za almanah: >Economie Internationale«, ki naj bi se izdal v Budimpešti. S tem priporočilom nabirajo dotični agenti oglase. Ker Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ni izdal priporočila radi nabiranja oglasov, preklicuje ono svoje priporočilo. Pri tem še omenja, da so baje pred nekimi leti emisarji enako označenega podjetja v naši državi nabrali okolu Din 300.000 za oglase v almanahu istega imena, kateri ni nikdar izšel.
II.) Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja na ustanovo v U. S. A., ki nosi zvočno ime »American Tra-de Councik, Ashland, Md. (Maryland) U. S. A. O tej ustanovi je prejel Zavod od najuglednejših ustanov v Ameriki zelo nepovoljne informacije in priporoča, da se naj na njene dopise sploh ne odgovori. Pripominja še, da hoče ona ustanova pridobiti poedince s tem, da jim ponuja članstvo v svojem Upravnem odboru.
111.) Naša beograjska Centrala nas opozarja na nekorektne praktike, katerih se poslužuje Adressbuchverlag Kurt Franke, Berlin, pri nabiranju adres v priročnik za nemški import in eksport. Priporoča, da se na dopise imenovanega podjetja sploh ne reagira.
Konkurzi in poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec oktober 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta):	^	v
1. Otvorjeni konkurzi:
V Dravski banovini 0 (5), Savski 7 ('), Vrbaski 0 (0), Primorski 2 (0), Urinski 4 (4), Zetski 5 (0), Dunavski tl (0), Moravski 3 (3), Vardarski 7 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (2).
0	tvor jene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 5 (1), Savski 24 (3), Vrbaški 0 (G), Primorski 4 (0), Drinski 11 (1), Zetski 1 (0), Dunavski
16	(7), Moravski 0 (0), Yal‘darski 1
(1), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2).
3.	Odpravljeni konkurzi :
V Dravski banovini 7 (6), Savski 6
(2), Vrbaski 0 (0), Primorski 0 (1), Drinski 3 (7), Zetski 0 (1), Dunavski 5 (G), Moravski (j (17), Vardarski 5 (&), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (5).
4.	Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 10 (3), Savski 8 (2), Vrbaski 0 (0), Primorski 1 (1), Drinski 3 (2), Zetski 0 (0), Dunavski lt* (2), Moravski 0 (0), Vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2).
Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 19.000 komadov tračnikov. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
— Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave motvoza, žičnih trakov, emaillaka, barv, firneža, aluminijeve bronze, kadi in peči za kopalnice, zidnih umivalnikov in klozetov, glede dobave eternita, pločevine, strojnega olja in raznih kemikalij. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne IG. novembra t. 1. ponudbe glede dobave železne pločevine, kotnega in ploščatega železa; do 23. novembra t. 1. pa glede dobave vodovodnih cevi. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave krtač, smirkovega platna, jeklenih trakov za merjenje ter glede dobave raznega lesa. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave lopat za premog in 2 vagonov cementa. — Dne 14. novembra t. 1- se bo vršila pri Upravi državnih' monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 800.000 kg papirja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 21. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave ob-veziluega materijala za rdeči križ. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika .Velenje sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 4 komadov ležaj-nih blazin, 8 m verig in 100 kg masti za jeklene vrvi; do 18. novembra t. 1. pa glede dobave 20.000 kg pšenične moke. —- Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bencina.
— Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti, 30 komadov cevi za kotle in 700 kg vijakov z maticami. — Vršile se bodo naslednje (if er talne licitacije: Dne 28. novembra t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave
2,500.000	komadov vreč od jute. — Dne 30. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kovinskega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 25. novembra t. 1. se bo vršila pri upravi Dravske radionice v Ljubljani licitacija glede dobave vijakov z maticami, vijakov za les, žebljev in verig; dne 26. novembra t. 1. glede dobave nsnjatih okovov, držajev in kleja; dne 30. novembra t. 1. pa glede dobave cevi, zakovic, matic, podlož-nic, zatikalnic, kovaškega oglja itd. — (Oglas je na vpogled v pipami Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)	m
Prodaja lesa. Dne 18. novembra L 1. se bo vršila pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa; dne 30. novembra t. 1. pa pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih glede prodaje lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
\Kayio
Zaposlenost ameriških tovarn jekla
dosega samo 29 odstotkov kapacitete proti 35 odstotkom v sredi tekočega leta, 44 koncem maja, 48 koncem aprila in 57% koncem marca. Število delujočih plavžev je padlo v septembru na 73 proti 76 v avgustu in 123 v lanskem septembru.
Indeks živil v veletrgovini v Avstriji
je v dobi od 15. sept. do 15. okt. nekoliko narasel; cene so razen pri kompir-ju in pri teletini povsod poskočile. V industrijskem blagu je bilo gibanje popolnoma neenakomerno.
Gibanje obrtništva v Dravski banovini
V	stanju obrtnih podjetij so se izvršilo po podatkih Zbornice za T01 v času od 1. julija do 30. septembra 1931. naslednje izpremembc:
Vrtnarji, prijava 1, odjava 1; kame-nolomi 2, —; kamnoseki 2, —; izdelovanje mlinskih kamnov —, 1;, izdelovanje betonskih predmetov —, 1; izdelovanje cementnih izdelkov 1, 1; izdelovanje cementne opeke 1, 5; o pena rne 2, —; apnenice 1, 1; lončarji h, 2; pečarji 2, 2; keramiki 1 —; kovači
10,	13; podkovni kovači 16, 7; vozno kovaštvo 1, —; ključavničarji 7, 3; kleparji 5, 2; zlatarji in srebrarji 1. —; gradnja mlinov in žag —, 1; elektrotehnična podjetja 2, 1; mehaniki 9, 2; urarji 2, —; kolarji 17, 12; žage 5, 6; žaganje drv (ročno) 2, —; žaganje drv (z motorjem) 4, 1; sodarji 8, 4; polaganje parketov —, 1; mizarji 40, 23; podobarji 1, —; strojarji 2, 2; sedlarji
5, 1; izdelovanje bičev 1, —; torbarji 1, —, metlarji 1, —; vrvarji —, 1; izdelovanje pletenin 11, 7; izdelovanje vezenin —, 1; preditiskarija 1, —; izdelovanje perila 2, 1; izdelovanje čipk 1, —; tapetniki 3, 2; krojači 30, 20; šivilje 62, 39; čevljarji 57, 49; izdelovanje copat 2, —; izdelovanje čepic 1, —; krznarji 1, 1; klobučarji 2, 1; modistke
6, 3; brivci 7, 5; damski frizerji —, 2; knjigovezi 1, —; izdelovanje papirnih vrečic 1, —; mlini 11, 15; peki 20, 21; izdelovanje pekovskega slada 1, —; izdelovanje sladoleda —, 1; slaščičarji
4,	2; svečarji 1, 1; mesarji 9, 13; mesarji in prekajevalci 7, 2; izdelovanje umetnega živila 1, —; konzerviranje rib, sočivja in sadja 1, —; žganje žita in kave —, 1; izdelovanje mlečnih izdelkov 1, 1; izdelovanje brezakoholmn grozdnih in sadnih sokov 1, —; izdelovanje likerjev 1, —; izdelovanje žganja
3,	2; izdelovanje kisa 1, —; polnjenje steklenic s pivom —, 1; izdelovanje sodavice 3, 2; destilacija eteričnih olj —i, 1; izdelovanje kemičnih izdelkov
1,	—; stavbni mojster 2, 1; zidarski mojster 1, 3; zidarji 4, 4; tesarji 2, 2; Rakarji 1, —; vodovodna instalacija 2, —, krovci 1, —; steklarji 1, —; pleskarji 8, 3; sobni slikarji 7, 4; črkoslikarji 1, —-; snaženje stanovanj 1, —; pokonča vanje mrčesa. 1, —; fotografi 3, 1; elektrarne 1, —občasno prevažanje oseb z avtobusi 4, 3; avtotaksi 27, 10; izvoščki —, 4; prevozniki 13, 2; plaka-terji 3, 1; konjači 2, —; posredovanje služb —, 1; izposojevanje mlatilnic 8, 5; godbeniki 4, 4; gostilne 57, 56; gostilne brezalkoholne 1, —; kavarne 1, 1; pečenje kostanja 1, —; ostalo 1, —.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Maribor.
Besedilo:	Franc	Lepoša,	družba	z
omejeno zavezo.
Obratni predmet: Namen družbe je, pridobitev in razširjenje do sedaj pod firmo Franc Lepoša obstoječega, promet s kolesi in kolesarskimi potrebščinami ter šivalnimi stroji, muzikalija-■mi, motocikli in galanterijo obsegajočega podjetja v Mariboru, Glavni trg.
Poslovodje: Gusel Adalbert, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13, in Lepoša Franc, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica št. 56.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. oktobra 1931. — Firm. 908/31
-	Rg C II 83/1.
*
Sedež: Tezno—Maribor.
Besedilo: Bratje Bacher in drug, dr. z omejeno zavezo; Brača Bacher i drug, društvo sa ograničenim jamstvom.
Obratni predmet: Izdelovanje namiznih prtov in posteljnih odej, preprog in pohištvenih tkanin vsake vrste ter prodaja tega blaga.
Poslovodje: Bacher Feliks, komerci-jalni svetnik, Dunaj I., Salzgries 1—3.;
Bacher Hans, industrijalec, Dunaj I., Salzgries 1—3.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 22. oktobra 1931. — Firm. 927/31 — RG C 11 84/1.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih f i r mah:
Sedež: Bled.
Besedilo: Jugo-Rhomberg & Go., dr. z o. z.
Izbriše se poslovodja Andretto Rajmund, vpiše pa prokurist Galle Ivan, zasebni uradnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 24. oktobra 1931. - Firm.
933 — Rg V IV 54/6 *
Sedež: Bled.
Besedilo: J ugo-Rhomberg & Go., dr. z o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 10. septembra 1931 se je izpremenil odstavek Osmič družbne pogodbe.
Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta odslej kolektivno dva poslovodja ali en poslovodja in en prokurist, slednja na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali šlampiliranemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa, prokurist vselej z označbo prek ure »pp«.
Vpiše se poslovodja Mayer Ernerik, veletrgovec v Ljubljani.
Dežel, kut trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 24. oktobra 1931.
*
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Garl Pollak d. d.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Pollak Jean B., Pollak Pavel, Friede Osvald in Majcen Franc, vpišejo pa člani upravnega sveta dr. Miličič Ivo, industrijalec v Ljubljani, in dr. Gortan Vekoslav, ravnatelj Zadružne pučke Stedionice v Zagrebu.
Dežel, kot trgovsko sodiSže v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1931. - Firm.
943/31 — Rg' B I 129/23.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Ehrenfest Friderik, Antič Mafcso in Pogačnik Josip.
Vpišejo se kooptirani člani upravnega sveta Westen Avgust, veleindustri-jalec v Celju, inž. Zupančič Franc, predsednik zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Tosti Avgust, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, in dr. Pestotnik Pavel, profesor v p. v Ljubljani.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. - Firm.
894 — Rg B I 136/15.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Izbriše se Aleksandru Korenini podeljena prokura.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1931. - -Firm.
91.8 - Rg B I 136/16.
Svežo najfinejše norveško
ribje olje 0
iz lekarne
Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Cisti dobiček General Motors Co. je
za tretje letošnje četrtletje naveden s 13-3 mil. dol., to je 45% manj kot v isti lanski in 80% manj kot v isti predlanski dobi. V prvih devetih mesecih je znašal čsti dobiček 94-5 mil. dol. proti 124 in 204-5 mil. dol. v prvih devetih lanskih in predlanskih mesecih.
Med rodeško in rusko azbestno industrijo je prišlo do sporazuma glede ožjega sodelovanja na evropskem trgu. Rho-desia je angl. kolonija v Južni Afriki.
Roval D uteh Shell bo letos interimno dividendo najbrž opustila; kupčija družbe in podružnic se ni tako razvijala kot sicer.
Iz carinske prakse.
Piše Jnst Piščanec, carinski posred nik.
(Nadaljevanje.)
LXI. Odločba državnega sveta br. 9353 od 17. aprila 1931.
Maja meseca 1930 se je pri carinarnici v M. za Teb. prem. dr. prijavilo 3487 kg robe kot lasonirano železo drugo iz čl. 538 t. 4/b uvozne' tarife po 12 Din za 160 kg. Pri uradnem pregledu in na koncu strokovnjaške uradne preiskave se je pa dognalo, da se prijavljena roba ima cariniti kot »železni svedri iz št. 548«, ki plačajo 30 Din carine za 160 kg.
Finančna direkcija je na podlagi take preiskave in uradne ugotovitve dekla-ranta kaznovala s 34520-75 Din kazni, 1210 Din obsodne takse in 6904-15 Din carine, češ da je dokazana krivda iz čl. 166 car. zak. Prijavil sem pritožbo na ministrstvo ter v njej izvajal:
1. že iz spočet ko m navedenega postopka je jasno razvideti; da so v predmetnem tarifaričnem sporu bile v vprašanju štiri tarifacije in sicer: a) deklarantova po tar. št. 536/4 b, t. j. po oni postavki, po kateri je carinarnica do 6. maja 1950 tako robo zmirom mirno in brez vsake pripombe carinita! Nenadoma in ne da 14 bila obrazložila svojega postopka, jo pa carinarnica dne 6. maja 1930 izpre-menila svoje mišljenje in robo osporiia, trdeč, da se ta mora ocariniti po b) tar št. 548.
Car. biro, ki je po zakonu edini merodajen faktor za uporabo tarife, je izdal svoje merodajno mišljenje c) da se ima roba cariniti po tar. št. 584/1 g a 27 Din. t eprav se nisem pritožil zoper to merodajno mišljenje, je car. svet —- brez dvojbe v protislovju s št. 54 c. z. — odločil d) da se roba ima cariniti kot svedri iz tar. št. 548 a 30 Din.
Bilo je torej štirih uradnih mišljenj o tem, kaj pravzaprav predstavlja ta roba in kako se ima cariniti. Toda nobeno 1 teh mišljenj se ni obrazložilo niti ut« -j ineljilo. Očividno torej niti mišljenje car.
! sveta ne more tvoriti razloga za ob st o i janje krivde iz čl. 166 c. z., a to te.n | manj, ker se je odločba izdala, ako tudi ni bilo pritožbe, kar je protivno čl. 52 odn. 54 c. z. Ge si pa iste carinske obla j sti same niso bile na jasnem o pravilni tarifaciji te robe, se pač na tako okol-nost ne more bazirati odgovornosti — deklaranta, ker bi to značilo očito zlorabo predpisov, ki sedaj veljajo, in zakona!
2. Kot »razlog« za obsodbo navaja izpodbijano rešenje »da je spor o kvalifikaciji robe definitivno okončan v smislu razpisa Cbr. .13048/29. Samo »definitivno okončanje spora o kvalifikaciji robe« pa dosledno in po sebi razumljivo, ne more pač biti prava baza za izrekanje kazni 34.520-75 Din. Za izrekanje tako gor. - -stasne kazni bi mogel služiti kot edini predpogoj dejstvo, da je namreč car. zak. res prekršen. Kakšno prekršbo zakona je pa deklarant zakrivil, ako so carinske oblasti »okončale tarifarično kvalifikacijo robe« šele z odločbo car. sveta? To izdanju te odločbe ima deklarant po predpisih nositi samo stroške in takse za strokovno preizkušanje in nič drugega! Deklarant bo poravnal le stroške, čim se mu njih iznos naznači. Na sama različna tarifarična »mišljenja« car. organov in oblasti se baš ne more nasloniti o-bsod-beno kazensko rešenje, čigar posledice naj nosi deklarant! Smisel razpisa Cbr. 13048/29 ni pač tak kakor ga napačno pojmuje dravska finančna direkcija v svojem rešenju. Označeni razpis odreja predvsem carinarnici, naj ona na podlagi končnega odloka a) izvrši odgovarjajoči proračun davščin in b) naj po temu izvode postopek za krivdo. Pri tem so pa izključeni dokazi samo vprašanja o tarifskem naimenovanju, ker je to vprašanje, t. j. naimenovanje, že končnove-1 javno odločeno in izvršno.
Po predidočem obrazloženju je bilo vprašanje o kvalifikaciji predmetne robe podano z mišljenjem in uveTenjem car. biroa ter bi se bila morala roba na podstavi te merodajne odločitve cariniti po tar. št. 584/1 g, kar bi bilo po smislu rečenega razpisa tudi — izvršno.
Vprašanje o krivdi iz čl. 166 car. zak.
—	ako to sploh pride v poštev — se mora po citiraneiiTrazpisu razpraviti ločeno in posebej po predpisih o postopku
o	car. krivdah; ta pa predpisuje že v čl.
1,	da se mora vsaka krivda predvsem
—	izvidili. V našem primeru se pa deklarantova krivda ni preiskala in ne iz-vidila: kazen se namreč naslanja edino na odločbo car. sveta, kateri da je nekako tudi z ozii‘om na kaznovanje — izvršen. Če se pa mora razpis Cbr. 13048/29 tako razumeti kakor ga inter-pretira dravska finančna direkcija, tedaj je razpis očividno proti ven čl. 195—201 car. zak., ker očito preprečuje pravico do pritožb in tožba, ki jih zakon posameznikom priznava. Kot tak pa razpis ne more imeti zakonite veljave in se zato v konkretnih primerih ne sme vpo-.abljati.
3.	Končno še dostavljam, da se je zapisnik radi netočne prijave sestavil 8. avgusta 1930. Tak zapisnik po smislu čl. 43 car. zak. ne more biti dokaz za krivdo, ki se je storila 6. maja 1930., ker do dokončanja spornega tarifiranja niti ni inogio biti »netočne prijave«. — (Dalje prihodnjič.)
Kriza v naših tvornicah olja
Naše tvornice olja preživljajo krizo, katere vzroki pa bržkone ne bodo toliko v splošni krizi, kakor pa v nas samih.
Na zahtevo skopljanske trg. zbornice je bila namreč povišana carina na oljna semena. To povišanje se je doseglo, ker je Zbornica navajala — kakor sedaj izgloda pod vplivom trgovcev z oljnimi semeni — da imamo neprodanih več kakor 1600 vagonov makovega semena. Izkazalo pa se je, da zaloge niso večje kakor 150 vagonov, kar znaša dvajsetino celokupne potrebe na surovini. Radi povišane carine ne morejo naše tvorni-oe uvažati semena iz inozemstva, domače zaloge pa tudi ne zadoščajo in je cena teh še bolj visoka kot inozemskega semena. Olje, producirano iz domačega semena, bi stalo po 10 Din liter, dočirn se inozemsko olje prodaja pri nas po 9 Din liter.
Radi takih pogojev so bile tvornice prisiljene, ustaviti delo.
Deputacija delavcev in delodajalcev je predložila na pristojnem mestu spomenico, v kateri konstatirajo, da znaša naša celokupna produkcija oljnega semena komaj polovico potreb domačih tvornic, da so vse razpoložljive količine v državi pokupljene, razen manjših količin, katere imajo v rokah špekulanti iz Južne Srbije. Nujno je potrebno, da se zniža uvozna carina na oljna semena ter tako omogoči nadaljno delo oljnih tvornic.
TRŽNE CENE V MARIBORU
dne 1. novembra 1931.
1 kg govejega mesa I. Din 12—14,
II.	8—10,	III.	6—7, jezika	svežega 16
do	20, vampov	4—7, pljuč	4—6, ledvic
10—15, jeter 4—8, možganov 16—20, parkljev 4—5, vimena 5—6, loja T50 do	7. —	1 kg	teletine I.	Din 12—16,
II.	8—10,	jeter	16—20, pljuč 12—14. —
1 kg prašičjega mesa Din 10—22, sala 13—17, črevne masti 10—12, pljuč 8 do 10, jeter 8—10, ledvic 18—20, glave 6—10, nog 5—8, slanine sveže 13—16, papricirane 15—20, prekajene 15 —20, masti 16—18, prekajenega mesa 14 do 22, gnjati 22—27, prekajenih nog 5—7, prekajenega jezika 20—26, prekajene glave 6—12. — 1 kg krakovskih klobas Dir 20—30, debrecinskih 14—26, brun-šviških 13—20, pariških 20—26, posebnih 18—25, safalad 18—25, hrenovk 22 do 25, kranjskih 28—30, 1 kom. prekajenih 4—5, 1 kg mesenega sira 20—26, tlačenk 14—20, salame 80.	— 1 kg
konjskega mesa I. Din 4, II. 2. — 1 konjska koža Din 80—140, 1 kg goveje kože 5—7, telečje 8—10, svinjske 4, gornjega usnja 52—80, podplatov 40 do 57. — Piščanec imajhen Din 10—20, večji 25—35, kokoš 30—40, raca 16 do 30, gos 40—60, puran 35—65, zajec domač, majhen 10—20, večji 25—40.	—
Jerebica Din 10—12, kljunač 15, fazan 18—22, zajec 25—30, 1 kg srnjaka 10 do 12. — l kg krapov Din 20—22, morskih rib 14—30. — 1 liter mleka 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 28—30, čajnega masla 34—48, masla
Pisarnai
iana, Dunajska c. 1 a, II. nadsir.
Zahtevajte ponudbo!
Osebje tovarne Golob & Co. na Viču pri Ljubljani javlja žalostno vest, da je njegov blagi in nepozabni šef in solastnik podjetja, gospod
FRAN GOLOB
veleindustrijalec id,
v nedeljo, dne 8. t. m., v Zagrebu nenadoma preminul.
Blagopokojnega bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
V	Ljubljani, 9. novembra 1931.
lIP
vseh vrslUrgmke. uradne .reklam-. IHI ne,časopise,knjige. oečban C ^^j^vnilisk hitre in pocenil v -
TISKARNA MERKUR
OU B DANA ,G Rt GORCICEVA« 23
Jel25-5l Čhlegram .TiskamčtlJleikur.
Kž fl o v<ka-c2Vo i d U !■ p o t-.i
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
cIvan	Je
Ljubljana
>
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik1
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Vinocet
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
Ljubljana
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
ščenih orehov 30, suhih češpelj 6—10, ena limona 1. — 1 kg kave Portoriko Bin 76, Santos 52, Rio 40, pražene kave I. 92, II. 78, III. 48—68, čaja 68—140, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 16—20, kavne primesi 18, riža I. 18, II. 12, III. 10, 1 liter namiznega olja 16, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 14, virekega kisa 3-50, navadnega kisa 3, petroleja 7-50, špirita denat. 9, 1 kg soli 2-50, celega popra 44, mletega ipopra 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 9, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20—30, sode za pranje 2.
—	1 kg moke št. 00 Din 4-20, 0 4-20,
2	4, 4 3-80, 5 3‘65, 6 3‘40, ržene enotne moke 3’10, pšeničnega zdroba 4-60, koruznega zdroba 2-50, pšeničnih otrobov P30, koruzne moke 1'90, ajdove moke
4.	kaše 3-40, ješprenja 3-40, ovsenega riža 6‘50. — 1 q rži Din 180, ječmena 120, ovsa 190, prosa 250, koruze 135, ajde 250, fižola 300—400, graha 1400, leče 1200. — 1 q premoga, črni trboveljski Din 44, zabukovški 47, rjavi 25,
1	kub. meter trdili drv 120, 100 kg trdih drv 32, 1 kub. meter mehkih drv 95, 100 kg mehkih drv 24. — 1. q sladkega sena Din 80, polsladkega sena 70, kislega sena 60, slame 50, prešam stane 8 Din več. — 1 komad endivije Din 0-50—P25, 1 kg poznega zelja 1—1-25, kislega zelja 4, ohrovta 3, karfijota 8,
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Predsedstvo in uradništvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
naznanja tužno vest, da je gospod
Fran Golob
kuhanega 30, ementalskega sira 60—80, polementalskega 32—40, trapistnega 18 do 34, grojskega 24—32, tilskega 30 do 32, parmezana 80—100, sirčka 8—10, eno jajce P25—1-50. — 1 'liter vina novega Din 6—14, starega 16—24, črnega 9—14, piva 9, steklenica piva 5— 550, sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 30—35, ruma 36, sadjevca 3—4, ena pokalica 1’50—2-50. — 1 kg belega kruha Din 440, polbelega 3-80, črnega 3-10, ena žemlja 0-50. — 1 kg jabolk Din 3—5, posušenih sliv 8—12, grozdja 3—6, 1 liter kostanja surovega 150—2, pečenega 4—6, 1 kg hrušk 4—6, ena limona 050—1'25, 1 kg rožičev 6, smokev 6—12, mandeljev 42—56, orehov 6, luščenih 30, rozin 16—24, maka 12—16.
— 1 kg kave I. Din 40—90, II. 36—64, pražene I. 44—94, II. 44—58, čaja 60 do 250, soli 250—2-75, popra celega 40 do 52, mletega 40—52, cimeta 52—60, paprike 32—52, testenin 7-60—18, marmelade 16—36, pekmez 9—10, medu 14 do 24, sladkorja v prahu 14-50—15, v kristalu 13—1350, v kockah 14-50—15, kvasa 34—40, škroba pšen. 12—20, riževega 18—25, riža 3—12, 1 liter kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—4, kisa vinskega 3-50—8, olja olivnega 16 do 24, bučnega 12—14, špirita denat 9 do 10, 1 kg mila 11—16, sode 1-80—2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—20.
— 1 kg pšenice 2-25—2-50, rži 1-70—2,
zbornični bonzulent v p.
v nedeljo, dne 8. t. m., v Zagrebu v sanatoriju nenadoma preminul. Marljivega delavca in zvestega tovariša ohranimo v častnem spominu.
ječmena P60—2, ovsa 1 '75—250, koruze l-50—2, prosa 1-50—4, ajde 150—3, fižola 1"75—3, graha 12—14, leče 10 do 14. — 1 kg pšenične moke 00 Din 4-20 do 4-50, 0 4-20—4-50, 1 4'10, 2 3‘80—4, 4 3-50—3-85, 5 3-25—3-75, 6 3—3'65, 7
2-25—3-50, ržene moke I. 3'20—3-50, II.
3—3-25, prosene kaše 3-75—5, ječmenč-ka 350—15, otrobov 1—2, koruzne moke 1-70—2‘70, koruznega zdroba 2-30 do 4, pšeničnega zdroba 450—5, ajdove moke št. 1 550—6, št. 2 350—5, kaše 5-50—6. — 1 q sladkega ali kislega sena Din 75—95, otave 75—80, ovsene, pšenične ali ržene slame 55—65.	— 1 kub. meter trdih drv Din 100—112, mehkih drv 90—100, premoga trb. 40 do 44, premoga velenj. 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja
7,	1 kg karbida 6—7, sveč 14—36, 1 lit. bencina 7. — 1 kom. glavnate salate Din 0-50—D50, endivije 0-50—2, 1 kup. motovilca 1, radiča 1, 1 glava poznega zelja 1—2, ohrovta 1—3, 1 kom. 'karii-jola 2—10, 1 kup. špinače 1, 1 kg paradižnikov 2, zelene paprike 4—5 kom. 1, 1 liter graha luščenega 10—12, 1 šopek peteršilja 0-25, 1 kom. zelene 1 do 1-50, 1 šopek zelenjave za kuho 050, 1 kg čebule 4—5, česna 10—12, 1 kom. pora 050, 1 kup. korenja 1, pese rdeče
1,	repe kom. 0-25, kolerabe kom. 0-50 do 1-50, 1 kg krompirja 0-80—1-50, hrena 12—15, zelja kislega 4, repe kisle 2.
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. novembra 1931.
1	kg volovskega mesa I. Din 14, II. J2, III. 10—12, kravjega mesa 10, vampov 7, pljuč 7, jeter 12, ledvic 12, loja
5.	— 1 kg telečjega mesa I. Din 14 do 16, II. 12—14, jeter 12, pljuč 12. — 1 kg prašičjega mesa I. Din 18—20, II. 16,
III.	14, pljuč 12, jeter 12, glave 12, slanine I. soljene 19, II. 17—18, na debelo 16—17, suhe slanine 19, masti 20, šunke 22, prekajenega mesa I. 20, II. 18, prekajenih parkljev 5, prekajene glave 10, jezika 20. — 1 kg konjskega mesa
1. Din 6, II. 5. — 1 kg krakovskih klobas Din 24, hrenovk 28, safalad 24, posebnih 24, tlačenk 15, polsuhih kranjskih 30, braunšviških 12, salami 60 do 80. — Piščanec majhen Din 14, večji
’ 18, kokoš 30, petelin 30, raca 30, gos 40, puran 90, domači zajec, manjši 10, večji 15. — Divji zajec Din 40, 1 kg srne 17. — 1 kg krapa Din 17. — 1 liter mleka Din 2-50—3, kisle smetane 12,
1	kg surovega masla 36, čajnega masla 40, masla 26, bohinjskega sira 25—28, trapistovskega 24, ementalskega 28, sirčka 12, eno jajce 1-50. — 1 liter vina starega Din 16—20, novega 6—10, piva 10, žganja 35. — 1 kg belega kruha Din
4-40, polbelega 3‘80, črnega 3-10, žemlja mala 050, velika 1. — 1 kg jabolk I. Din 4, II. 3, III. 1—2, hrušk II. 3, III.
2, navadnega kostanja 3, orehov 8, lu-
Trgovsko društvo „Merkur“ za Slo-venijo v Ljubljani obvešča, da je gospod
Franc Golob
tovarnar in posestnik na Uiču in v Vintgarju
nenadoma umrl v nedeljo, dne 8. novembra 1931, v Zagrebu. — Gospod Frane Golob jo bil nad 20 let marljiv in_ delaven tajnik našo organizacije jn izbran za svoje velike zasluge v trgovski organizaciji za častnega člana našega društva. Odličnemu pokojniku in zaslužnemu gospodarju ohranimo hvaležen spomin.
V	Ljubljani, dne 9. novembra 1931.
Brez posebnega obvestila
Včeraj ob pol štirih popoldne je v Zagrebu nenadoma Bogu vdano umrl naš dobri oče, soprog, brat in stric, gospod
Franc Golob
tovarnar na Viču in v Vintgarju
Kraj in čas pogreba bo objavljen jutri v časopisih Prosimo, da ga ohranite v blagem in lepem spominu.
Vi«-Vintgar, dne 9. novembra 1931
Žalujoči ostali
Tovarna Golob in Co. na Viču pri Ljubljani javlja žalostno da je njen soustanovitelj, gospod
v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu v sanatoriju nenadoma preminul. Preblagega pokojnika in zvestega sotrudnika ohranimo v častnem in hvaležnem spominu.
V	Ljubljani, dne 9. novembra 1931.
Ureja dr. IV aN PLESS. — Za Vrgaviko - lnduitrljiko d. d >MEKKUK< kot iidalatella ln ti»kar)a: O. M1CHALEK. Ljubljana.