Stev. 246. ir Trnu, v poncaenek, 4. septembra 1916. Letnik XI!. Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega Št 20, I. nadstr. - Vsi donisi naj se po5iii*jo uredništvu lista. Nefrankirana pisrna se ue sprej imajo in rokopisi se ne vračajo. Izdavrtcli i;i -dgoverni urednik Šiefan Godina. Lastnik konsorcij Hsf Ed'nost" _ Ti^k- Jiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim. poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnin a znaša: Za celo leto . ,......K 24.— Za pol leta ................. za tri .............. ....... • • za nedeljsko Izdajo za c*lo leto....... za pol leta • ......... Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po G vinarjev., zastarc'.e številka po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostt ene kolone*. Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... .........m/n po 20 vin.. Oglasi v tekstu lista do pet vr.i........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—» Mai' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti". Naročntri« ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (• upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratal oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška - . AsiŠkegm fit 20. — PoštnohranllniĆni račun št 841.852 paleti najnovejših tfoMov. Italijanska bojišča. — Na Primorskem zmerni, topovski boji, ravno tako v- plo-ckenskem odseku. Na {1'eimski fronti laski napadi zavrnjeni. . " - • . Ruska bojišča, — Zapadilo Moldave v Bukovini -Rusi odbiti. .Hrib Ploska v Karpatih jugozapadno. RafajloVe zavzeli Rusi. Jugovzhodno Brzezanov -so se ruski napadi izjalovili; novi napadi. Severno /.borovega močni ruski napadi odbiti. Romunska bojišča. — Romuni so obstreljevali Sibinj. Naša artiljerija pregn^a romunske poizvedovalne oddelke. Na obeh straneh Bistrice v romunskem ob-tiiejju naši v stiku z Romuni. Nemci m Bolgarji vdrli v Dobrudžo. Aibansko-macedonska bojišča. — Italijani zopet udrli čez Voiušo vzhodno Va-lone; večinoma odbiti. V Macedomji nič pomembnega. Zapadna bojišča. — Siloviti artiljerijski boji ob Sommi. Francoski napadi odbiti severno. Som me in v thiaumontskem odseku. , Turška bojišča. — Na kavkaški "ironti Rusi v ognotskem odseku odbiti; v središču turški uspeh. Razno. — Vesti iz Grške. nje- f. • II DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglasa: 3. septembra 1916. Italijansko b o j i š č e. — Na primorski fronti se nadaljujejo zmerno močni topovski boil. V plockenskem odseku je po napadih, ki smo jih odbili nastopil mir, nato je zopet oživelo artiljerijsko delovanje. Na fronti južno Flelmske doline so se izjalovili sovražni napadi na Coltorondu in eauriolskl škrbini. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 1. t m.:Na severni strani Morite Cimona v astiski dolini so našT oddelki nenadoma napadli sovražne približevalne jarke ter so jih razdejali z ročnimi bombami in minami. Sovražnik je pobegnil, zapustivši orožje in municijo, ki stno io mi pobrali. V Suganski dolini so sovražni oddelki 30. avgusta popoldne po močni artiljerijski pripravi napadli nase postojanke na desni strani Coalbaanske doline, dočim so drugi oddelki, da bi nas zavrnili v drugo stran, naskočili nase črte v Campelski dolini med Primo Lunetto in Malga Cenonom. S protinapadom smo pognali sovražnika v beg. Sovražnik je pustil okoli sto mrtvecev na bojišču in 35 ujetnikov v naših rokah. V gorenji donj-ski dolini močan sovražni težki artiljerii-ski ogenj. — Na soški fronti je poizkušal nasprotnik tekom močne nevihte napasti naše postojanke vzhodne Oorice m severno Opatjegasela. Odbili pa smo ga takoj. Sovražna artiljerija je obstreljevala Krmili, Valliselo in Gorico, pri čemer je bila zopet zadeta bolnišnica. Nekoliko sanitetnih vojakov je biio ranjenih. Ruska bojišča. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. septembra 1916. Rusko bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: Jugovzhodno Fundul Moldovl In zapadno Moldave so naše čete dbile več ruskih napadov. Hrib Plosko, jugozapadno Rafajlove, so Rusi zavzeli po srditem boju. Jugovzhodno Brzezanov se je včeraj izjalovilo več ruskih sunkov. Danes je sovražnik ponovno pričel napadati. — Princa Leopolda Bav. fronta: Severno Zborovega so nemške čate Bohm-Ermollileve armade, zavrnivši ruski na- pad, zasledovale nasprotnika preko govlh jarkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 3. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 3. septembra 1916. - ___. Vzhodne bo j i š 6e. — Princa Leopolda Bav. fronta: Severno Zborovega so ponovno, napadle močne ruske sile. Hrabre čete pod poveljstvom generala pl. Ebna so jih do zadnjega vrgle, deloma v bajonetnem boju. — Fronta nadvojvode Karla: Vzhodno in jugovzhodno Brzezanov so se vršili krajevno omejeni bofl. Sovražni napadi so bili zavrnjeni. Bo| se na nekaterih mestih še vršf. V Karpatih so bila ruska podjetja včeral v glavnem naperjena proti Maguri in gorskim postojankam jugovzhodno odtod. Uspeha niso dosegla. Nasprotno pa je hrib Plocka, Južno Zjelone, po večkratnih brezuspešnih sovražnikovih naskokih ostal v njegovih rokah. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Romunska bojišča. *' DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. septembra 1916. .Romunska bojišč^. — Sovražna artiljerija je včeraj obstreljevala Sibinj. V gyftrgyjskem okolišu so Romuni tipali proti našim postojankam. Naša artiljerija" je pognala nazaj sovražne poizvedovalne oddelke. Drugače ob nespremenjenem položaju nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. septembra 1916. Vzhodno bojišče. — Na obeh straneh Bistrice v romunskem obmejnem ozemlju so nemške Hi avstro-ogrske čete prišle v bojni stik s sovražnimi prednjimi četami. — Dobruško mejo med Donavo in Črnim morjem so prekoračile nemške in bolgarske čete. Romunske mejne o-brainbne Čete so z njihovimi izgubami vržene. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKI VOJNI MANIFEST. SOFIJA, 2. (Kor.) Kraljev vojni manifest spominja na izdajalski napad Romunske na Bolgarsko tekom srbsko-bolgarske vojne, na ponižanje Bolgarske, ki ji je bila z bukareškim mirom odtrgana Dobrudža, ter nadaljuje: Danes/ko se je Bolgarski s pomočjo hrabrih čet naših zaveznikov posrečilo, da je zavrnila napad Srbije na naše ozemlje, da je poslednjo potolkla in razbila ter uresničila enotnost bolgarskega naroda, ko ie Bolgarska gospodarica skoraj vseh ozemelj, na katera ima zgodovinsko in narodno pravico, je oni in isti sosed. Romunska, napovedal naši zaveznici Avstro-Ogrski vojno in sicer zopet pod pretvezo, da zakriva evropska vojna v sebi važne teritorijalne izpremembe na Balkanu, ki bi ogrožala njeno ekzistenco. Brez vojne napovedi so romunske čete že 28. avgusta obstreljevale bolgarska ob-donavska mesta Ruščuk, Švistov itd. Radi te provokacije od strani Romunske zapovedujem naši armadi, da prepodi sovražnika preko meja kraljestva, uniči ve-rolomnega soseda, zagotovi za ceno tolikih žrtev uresničeno enotnost bolgarskega naroda ter naše brate v Dobrudži osvobodi suženjstva. Bojevali se bomo ramo ob rami s hrabrimi, zmagovitimi četami vseh naših mogočnih zaveznikov. Poživljam bolgarski narod, na novo slavno junaštvo, s čemur bo ovenčal svoje posvečeno delo osvobojenja. Naj bolgarski vojak tudi nadalje hiti od zmage do zmage. P O D U S T E K. JOS. VANDOT. Begunci. 6. Vera. I. Belo cvetje se razsiplje v umazane mlake, in vsepovsod se razlega obupni jok in vpitje. A solnca ni in moči ni, ki bi zgrabila burjo in bi ji zastavila pot... O, Vera, čemu si umrla sredi mrzle tujine in si zaprla svoje lepe, modre oči? Silna je bila bolest, ki se me je polastila tisti trenutek. Toda hipoma se mi je zazdelo, da se je stresla mrtva roka peki mojimi ustnicami. Dvignil sem glavo in sem pogleda! na rožni obrazek, ki je počival med gostimi, temnimi lasmi. In bolest je izginila, in vrnila se je radost, ki je bila vstala ob Verini smrti... »Saj nisem umrla. Moje srce bo živelo večno v roži, ki bo vzcvetela iz mojega groba. Vsako jesen se bo razsula, a vsako spomlad bo vzbrstela na novo. Samo na Kras jo ponesi, ker v tujini ni solnca zanjo ... Saj ni smrti na svetu; samo življe- Boigarsko časopisje o Romunski. SOFIJA, T. (Agence Tel. Bulgare.) Izbruh romunsko-bolgarske vojne tvori v vsem časopisju, brez razlike politične smeri, predmet živahnih razprav. Listi žigosajo postopanje Romunske, ki je po bu-kareškem miru delala nato* da bi izzvala spor, in izražajo svoje polno zaupanje v izid noVe vojne. Vsa Bolgarska da . globoko občuti ^ogorčenje proti zavratnemu sovražniku svoje neodvisnosti. Leio 1913. je že daleč. Tokrat nalete Romuni ob vratih Bolgarske narod v orožju, ki ga podpirajo njegovi slavni zavezniki. Bolgarska ima z Romunsko urediti še stare račune,, Romunska vlada poziva Botearsko, naj jih likvidira. Dežela sprejema izziv, v nadi, da bo mogla vrniti Dobrudžo njeni materinski deželi. Pogreb generala Žostovegd. SOFIJA, 2. (Agence Tel. Bulgare.) Danes se je vršil pogreb na svojem mestu umrlega načelnika generalnega štaba, generala Zostfovega.__» Albansko - macedon- sko boiiSte. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. -septembra 1*916. - ! ; • * J u g o v zhodnobojlšče. —-Vzhodno. Valone so italijanske sile poncVno prodrle čez Vojušo; večinoma smo jih vrgli zopet nazaj že sooči.* Namestnik načelnika generalnega štaba-, pl. Hofer, fml. BEROLIN, 3. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 3. septembra 1916. BalkanskobojišČe. — Na mace-donski fronti nič posebno pomembnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster:- ; j, . pl. Ludendorff. Italijansko uradno poročila DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 1. t. m. — Albanija: 30. avgusta zjutraj je naša mešana prodirajoča kolona, po permaganju velikih težav v terenu, dosegla Tepeleni ob Vojuši in zasedla kraj. ne da bi bila zadela na odpor. Istočasno so bersaljerski oddelki izvršili drzno kretnjo proti avstro-ogrskrm postojankam na hribih Gradišče in Arubes. Pri Carbunari smo dosegli drugi breg Vojuše in v srditem sovražnem ognju osvojili za obrambo pripravljene vasi Kabos (Klosia) in He-kali; pri čemur je sovražnik izgubil 72 ujetnikov, med njimi kakih 40 pripadnikov avstro-ogrske armade, ter veliko množino municije. Ponoči so se bersaljerji, ko so bili obveščeni o srečnem prodretju proti Tepeleniju. vrnili v naše črte, ne da bi bili moteni. Na levem bregu reke so sovražna letala metala bombe na Preveni. ne da bi bila napravil kai škode. Revolucija v Solunu. ŽENEVA, 2. (Kor.) V »Echo de Pariš« označa Herbette nastop nacijonalnega obrambnega odbora na Grškem za stvar notranje grške politike, o kateri vladam prav tako ne gre sodba kot tudi ne nadzorstvena pravica, vendar pa je treba onim, ki hočejo iti v smrt za svojo domovino, izkazovati spoštovanje. RIM, 3. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Soluna: Odbor za narodno obrambo je ukrenil takojšnji poklic macedonskega razreda 1915 in je prepovedal odpotova-nje vsem državljanom v starosti od 19. do 45 leta.__ Položaj na GrSkem. BERN, 3. (Kor.) Po poročilih francoskih listov iz Aten je kralj Konstantin sprejel v avdijenci tudi ruskega in angleškega poslanika. Grška vlada je za prihodnjih osem dni prepovedala demonstracije v Atenah. RIM, 3. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Aten 2. septembra zvečer: »Agence d* Athenes* poroča, da 42. četverozaveznih ladij križari pred Pirejem, tri so priplule v pristanišče in so izkrcale oddelek, ki je zaplenil tri tamkaj zasidrane nemške ladje in razvil na.njih zastavo četveroza-veze. Druge ladje so se polastile v arze-"nalu. delujočega brezžičnega brzojava. — Poslaniki četverozaveze so posetili Zai-misa in so se sestali nato na francoskem poslaništvu, kjer se je sklenilo, sestaviti noto, ki jo drevi ali jutri zjutraj izroče Zaimisu. — Razpust zbornice in volitve so se odgodile. Kraljeva mrzlica traja dalje. Nove ententne zahteve. ATENE, 3. (Reuter. — Kor.) Več Nemcev je bilo tu aretiranih, veliko se jih je poskrilo. "Nota, ki vsebuje zadnje zahteve eutente, je bila v soboto popoldne izročena Zaiinisu. O vsebini note ni nič znanega. Tu vlada velika nervoznost. tovni mir. Vsi narodi sveta se morajo ze-diniti v splošno zagotovilo, da vse. karkoli naj bi se zgodilo z namenom, da bi se kalil mir v*ega sveta prej preišče razsodišče vsega sveta preden se stvar izvrši. • ~ . BEROLIN, 3. (Kor.) \Volffov urad Dfh roča: Veliki 'giaVni stan, 3/ septembra 1916. •2Ta p a d n o Jb o j i š č e. — Artiljerijska b?tk» v sommske^ okolišu je narastla do največje silovitosti. Med* Maurepasom in Cleryjem «o snočl razpadli močnejši francoski napadi. Na desni Moze so pripravljalnemu, samo na fronto Thiaumont— Vaux se raztezajočemu ognju sledili sovražni napadi samo na obeh straneh ceste Vaux—Souville. Zavrnili smo |Hl - Prvi generalni kvartirmojster; "pl. Ludendorff. Tasrška Tel. Milli.) Aprsu izncllsHe stuari. Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so določene sledeče cene za prodajo na drobno: Česen od K 3*60 do K 4, pesa 72 vin., korenje 72 do 80 vin., zelje 44 vin., čebula 80 do 96 vin., kumare 8 do 12 vin. komad, fižolovo stročje, mešano 96 vin., fižolovo stročje, belo K ro4 n™ 40 do 48 vin., malancane 6 do 12 vin. komad, jabolka 1. 88 do 92 vin., jabolka II. .64 vin., hruške I. K 1'20 do K 1 '40, hruška II. 84 do 92 vin.. 80 do 88 vin., kromnir 36 vin., naradižniki 80 do 88 vin., petršilj v i'20, solata 60 do 68 vin., špinača 80 vin., grozdje K 1T20 do K 1'60, buče 10 do 18 vin. u I Kfl. nje klije večno kroginkrog, in ljubezen stoji kraj njega...« Zasepetalo je po tihi sobi, in brezkončna radost se je usula z žarki solnčnega dneva skozi okno. In bilo ni več bolesti in žalosti. Pred očmi je vstal Kras, ob-žarjen s solncem poznega poletja. Svetili so se beli kamni ob zelenih grmih. Iz ozkih dolin je vstajal vonj in se je razgrinjal vsepovsod. Temni bori, samevajoči tam gori na višini, so zrli preko svojega kraljestva in so se tresli nalahko. Potiho-ma, narahloma je pihala burja skozi dan. Ob tesnem grmovju je šumela in je prepevala s tihim glasom svoje neskončne pesmi. In preko vsega Krasa so hitele pravljice in so kramljale v božji »dan, ki se je smejal vsenaokrog. In tam gori na višini, kraj bele skale rase samotna roža in se ozira na dehteči Kras in na širno morje, ki vaJovi tam spodaj. Krasna je roža s svojimi rdečkastimi, čistimi lističi. Sladek vonj se širi krog nje — vonj, ki omami človeško srce in budi v njem čuvstva, polna ljubezni in čudne sreče. In človek sam ne ve, kaj se je zgodilo z njim. Kajti hipoma kleči na kolenih, in ustnice se stiskajo k roži J" srkajo brezkončno radost,- ki dehti iz čaše krasne rože... III. Solnce se je bilo pogreznilo za daljno gričevje, in dolge, temne sence so legle preko pokopališča. Veter je postajal glasnejši, in vrbe-žalujke so se pričele pri-pogibati in šumeti z glasnim šumom. Jaz-minov grm kraj svežega groba se je tre: sel, in z njega so se usipali drobni* veu lističi in so padali na sveži grob. Izza vrb je stopil nenadoma grobar. Bil je star in gladko obritega obraza. Vlekel je iz dolge pipe in je puhal zadovoljno goste dime proti vetru. Prepeval je polglasno fantovsko pesem m je stopal skrbno okrog grobov, kakor bi se bal, da ne pohodi cvetice, ki je rasla ob skrbno gojenih grobovih. Ustavil se Je kraj mene m je vzel pipo iz ust. Pogledal me je s svojimi sivimi očmi in se je nasmehnil. »Mhm, tako ob večeru je lepo,« je dejal in je pokimal z glavo. »Tako lepo je, ko šumi veter in se dela večer. Srce ni iz kamna — bogme, da bi bilo!... Mlada je bila sirota in še v smrti tako lepa. Ni zaslužila, da sem fo zaprl sem v to celico — o, resmč-in no! A kaj hočeš? Butaj z glavo obM-. CARIGRAD, 2. (Agence Glavni stan javlja: Kavkaska fronta. — Na desnem krilu so bili tekom včeraj v raznih odsekih izvedenih kretenj ponovno dovedeni ujetniki. V ognotskem odseku smo odbili m zaustavili sovražni napad. Nasprotnik ie imel tem izgube. Neki poročnik in drugi zajeti vojaki so izpovedali, da je 15. kavkaški lovski polk tekom svojih brezuspešnih napadov dne 30. avgusta izgubil tri četrtine svojega efektivnega stanja in da so izgube ostalih polkov nerazmerno velike. V središču so deli naših čet napadli sovražne Jarke. Vdrli so v sovražne okope, popolnoma onesposobili 4 sovražne poljske topove ter zajeli 45 vojakov hi več konj topovske uprege. Na levem krilu in v obrežnem odseku je potekel dan brez bojev. Dne 31. avgusta je bil sovražen monitor, med čem ko je pod vodstvom nekega letalca obstrelieval obrežje pri Cezmu, zadet po strelu naše artiljerije ter se je umaknil v smeri na Klos, potem ko je bil v celem oddal osem strelov. — Na ostalih frontah nič novega. _ VVILSON O POLOŽAJU. KOLIN, 3. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja iz Washingtona: Predsednik Wil-son je sprejel demokratsko kandidaturo za predsedništvo. Ob tej priliki je. kot je običaj, imel govor o političnem položaju. Glede zunanje politike je izvajal Wi!son, da hočejo Zedinjene države ostali nevtralne, ne samo, ker hoče tradicijonalna amerikanska politika, da se Amerika ne vmešava v evropske spore, temveč tudi zato, ker je očitna dolžnost Amerike, da prepreči brezmejno razširjenje vprašanja sovraštva m opustošenja. Wilson je priznal, da je storil pogreške v amerikanskem vpra šanju. Končno se je bavil z bodočim mirom, ki mora biti pravičen in trajen. Amerikanski narod mora z vso svojo navdušenostjo in ugledom delati na to, da se doseže časten mir. Noben narod se ne sme prisiliti, da bi stopil na kako stran; toda ostati pa tudi ne more nevtralen noben narod, če bi se namenoma hotel kaliti svetilen, če hočeš! A kaj ti pomaga, te vprašam? — Mhm, a ona je bila mlada in lepa...« , . . . . Še enkrat je pokimal z glavo m je utek-nii pipo v usta. A potem se je okrenil in je odšel, pevajoč polglasno veselo fantovsko pesem. Izginil je med vrbami-zaluj-kaini, in čulo se je samo še njegovo poskočno, radostno petje.. . ^ In bil sem spet sam kraj svežega groba V oči niso videle več veselega pokopališča. in duša ni čutila teže, ki je ležala nad tujino. Razgrnil se je pred očmi blesteči Kras, in pomlad je hodila po njem. Brezkončen vonj se je širil vseokrog, da je človeku vriskala duša. Solnce je sijalo s smejočega neba, in kamor so pogledale oči, povsod je migalo belo cvetie in se je smejalo. In skozi vzduh so plavali sladki, šepetajoči glasovi. Treba ti je bilo samo posluhniti. in zaslišal si pravljico, ki ti je govorila zgovorno in s porednim glasom o sreči in ljubezni, ki jih je rodila v mehkem jutru sredi dehtečega Krasa... Vera se je oklenila z obema rokama mojega vrata. Njen obraz je rdel, in njene modre oči so se smejale. Sedela sva na široki skali na višini in sva počivala Krva\e pogreške. Pod* tej n naslovom ". so priobčile, susaske »Primorske .novine« 1 daljšo i azpravo, v kateri se označujejo dejstva, ki so povspeševala- proc.es raznarodovanja v naših primorskih pokrajinah: sredstva, ki so iili porabljali naši narodni nasprotniki in naše lastne pogreške in zamude. Med drugim je rečeno: Tudi v rodbini dajemo tujemu jeziku prostora in časa, da se vgnezduje in da nam pred očmi ruva mili naš jezik iz srca otroškega Poleg slabe narodne vzgoje naših žena* tudi sinovi nam niso mogli biti v najboljem slučaju drugačni, nego indiferentni. Na očeta pritiska sila opravil, ki ga odtezajo krogu svojih, a mati. ki je nepretržno pri otrocih, ki je prvi njih voditelj v svetu, odgojena v rodbini, kjer je prišel tuji jezik do veljave, tie more, niti ne zna, da bi za rana vcepljala tlcci narodno kulturo. V rodbini ne čuje dete o važnosti svojega jezika, ne vidi vidnih znakov svoje narodnosti. Dokler je v zibeli, ne pevajo mu sladkih naših uspavaljk, ko dorašča, ne hranijo ga z narodnimi pesmi, da bi mu vtisnili vsaj to neizbrisno sled, da ne bi pozneje pozabil na narodnost, iz katere jo izšel. Sploh se naši pesmi ne posveča tista pažnja in sc jej v narodni vzgoji ne daje . tisto mesto, ki iej" pripada po nje važnosti, ludi naša pevska društva posegajo po umetnih skladbah, mesto da bi širila med narodom narodno pesem in bi s tem najuspešneje zatirala tiste reške iti tržaške šantanske, često tudi nemoralne pesmi, s katerimi izpopolnjujejo sliko — kakor da so naša primorska mesta faktično italijanska. Ce na ulici vlada tuj duh, če sc z narodno šolo ne odbija njega škodljivo vplivanje, če dete tudi v rodbini ne dobiva narodne hrane: je-li potem kako čudo, da nam prva generacija že množi nasprotne vrste proti lastni krvi? In ni zgolj slučaj, da so voditelji nasprotnikov često renegati našega imena! V tem je najočitneji dokaz energije in mladosti našega plemena, ki iz vasi prodira v mesta, ko je italijansko pleme izmozgano in izcrpljeno po mestnih slasteii in udobnostih ter že davno obsojeno v smrt. In ne bi ga bilo več, da mu niso sinovi našega naroda poinla-jaii krvi! (K tej razpravici se še povrnemo, ker govori resno besedo tudi na račun hrvatskega elementa v Trstu). Oc sto vanje zagrebške opere na Reki je zagotovljeno v veliko zadovoljstvo reškega in sušaškega občinstva. Pevale se bodo tri opere: »Ogenj« Berse. »Kavalir z rožami- Strausa in »Chopin«. Mestna zastavljalnica. Danes 4. t. m., od 9. dop. do 3. pop. sc bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 2500 do štev. 3900, v torek, 5. t. m., ob istem času pa od štev. 3901 do štev. 5100.' po dolgi poti. Prehodila sva Kras od vzhoda do zapada, od jutra do večera. In najini duši sti bili polni sreče, katere sta se nasrkali sredi dolgega dneva, in nista čutili drugega kakor sladko omamljenost brezkončnih pravljic. »Glej, to je življenje,« je govorila Vera in se je stiskala k meni. »Večno cveti in se razsuje — razsuje samo za to, da vzklije spomladi še lepše. Ali vidiš morda sredi tega cvetja in pravljic smrt, ki gleda s svojimi udrtimi očmi na to veselo življenje? — O, dragi, saj smrti ni na svetu; smrt je samo nesrečna pravljica, ki jo je izmislila hudobna mačeha za svojega pastorka ... Poslušaj, kaj šepe-čejo pravljice preko tega paradiža, in mi povej, Če čutiš le en dih smrti!« In poslušal sem in sem gledal preko paradiža. Povsod se je smejalo življenje s svojo živo radostjo, in bilo ni niti najmanjše sence, ki bi me spomnila na smrt. Vzklilo je bilo življenje iz brez-končnosti in je gledalo s svojimi brezskrbnimi očmi v brezkončnost, in strahu ni bilo nikjer pred onim groznim, ki z enim samim zamahom umori to kipeče življenje. Večnost se je razgrinjala krog- *>frsn Fl. »EDINOST« štev. 246. V Trstu, dne 4. septembra 1016. Mim politično seslL O puK. slovaškem prvoboritelju Sveto-zarju Htibanu Vojanskeui poročajo nada-ljc: - Bil je ognjen rodoljub, zvest svojim narodnim idealom, ki jih ni nikdar zatajil. Tako je zašel često v konflikte z ogrskimi vladami in ogrska scdišča so ga obsojala radi njegovega prepričanja v zaporne kazni. AH tekom časa so se izpre-menila politična naziranja in struje med Slovaki, iii Huban Vojansky je izgubljal na pristaših in prijateljih. Njegov vpliv se je manjšal in je na zadnje ostal skoro osamljen. Toda vsi, nasprotniki in prijatelji, so soglašali v tem, da je za svojo deželo, za domačo literaturo in za po-vzdigo narodnega duha izvršil toiika orjaška dela, da inu mora to pripoznavati vsakdo in se klanjati pred njim. Prežet duha svojega očeta, jc smatral Huban Vo-jansky vse delo s peresom kot službo za narod. Naj je izražal svoje simpatije za južne brate, naj je grajal zlodejstva, naj je z opisovanjem nje lepot povzdigal ljubezen do domovine in določal cilje narodnega dela — vsikdar je Vojanskega vodila plemenita tendenca. — O njegovih povestih piše neki kritik: Povest Vojan-skega je knjiga, ki ne izgublja na vrednosti: v svoji svežosti bo vedno blestela kot najlepši cvet slovanske beletristike, kot eden najlepših plodov vse zapadnoslovan-ske literature. Knjiga o češkem narodu. V času vojne so izdali Cehi važno knjigo, ki bi bila seveda v normalnih razmerah mnogo do-vršeneja in popolneja. Vendar bo tudi taka, kakor je, dobrodošla vsem tistim, ki se zanimajo za ta napredni slovanski narod. Knjiga, ki nosi gornji naslov, je izdana pod uredništvom znanega pisatelja dr.a Zdenka V. Tobolke ter jej je — kakor pravi spisatelj v predgovoru — namen, da izpopolni tisto, »česar je Čehom nedostajalo za reprezentacijo v tujini, o njihovem ljudstvu, o njegovem naseJjenju, o negovih fizičnih prednostih in njegovi materijalni moči in duševni jakosti.« Da ima nemška javnost o Čeških razmerah več meglenih pojmov, negoli pozitivnega znanja, je dejstvo, ki ga Nemci ne priznavajo. No, pustimo to na strani. Vseka-ko pa bi bilo bolje, ako bi se bili Nemci potrudili, da bi se bolje poučili o razvoju Češkega naroda, nego da si dajejo od tega naroda udobno servirati informacije. V rečeni knjigi, ki izhaja pod sedanjimi tiskovnimi razmerami na Češkem, je moralo izostati marsikaj, kar bi sicer zanimalo tujega čitatelja — v prvi vrsti zgodovinski opis češkega propadanja in ponovnega preporoda ter opis političnega položaja na Češkem pred izbruhom vojne. Nu, knjiga nudi še vedno dovolj, da tujca seznani z današnjim stvarnim položajem češkega naroda. Že prvo poglavje, ki govori o čeških naselbinah in o številni moči Čehov, iznenadi tujca z dejstvom, da Čehi s Slovaki na Ogrskem štejejo 9 milijonov duš, dočim jih je en milijon v inozemstvu. — Dalje govori knjiga o kulturnem, zgodovinskem in gospodarskem razvoju češkega naroda in informira v tem času zares dobro vsakogar, ki se zanima za češki narod. O tej knjigi je tudi dunajska »Arbeiter Zeitung« prinesla jako pohvalno oceno. — Ob tej priliki bodi omenjeno, da je tudi znani angleški publicist Scotus viator (Seton Watson) napisal knjigo o Čehih pod naslovom: »The futere of Bohemia« (O bodočnosti Češke). Tako se Čehi se svojimi vrlinami, svojim delom na vseh poljih človeškega snovanja, se svoiim vsestranskim napredkom bolj in bolj uvrščajo v prve vrste velikih kulturnih narodov. Madjarska opozicija in Hrvati. Madjar-ska opozicija pošilja v svet razne izjave. Nje prvaki se oglašajo z zahtevami po uresničenju programa 1848 leta. V zvezi s tem zahteva za Ogrsko svojo madjar-sko vojsko. Je seveda še drugih zahtev, po katerih naj bi se po vojni uredilo razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Vidi se, da madjarska opozicija zahteva povsem novo podlago za nagodbo med obema polovicama monarhije, kar pa zadevije v živo visoke interese Hrvatske in tangira razmerie med njo in Ogrsko. »Naše Jedinstvo«, nagiaša, da ima Hrvatska na to le en odgovor v besedah Strossma-yerja 1. 1861.: Hrvatska bo napram Ogrski "v isti zvezi kot Ogrska napram Avstriji«, in če madjarska opozicija misli, da je za edinstvo države bolje, da ima O-grska svojo narodno vojsko, bi bilo tudi iz istih vzrokov bolje, da tudi Hrvatska ima hrvatsko vojsko. In na strani poslednje so tradicije močneje. Hrvatska je s svojo vojsko graničarjev nekdaj rešila državo — pod banom Jelačičem. Madjari naglašajo v parlamentu svoje velike žrtve in zasluge v tej vojni za monarhijo in hočejo nagrade. Strinjamo se, ker tudi Hrvatje imajo enakih velikih zaslug in doprinašajo tudi mnogo žrtev. Vsakemu priznanje. Ali uresničenje ma-djarskega programa 1. 1848. — v kolikor je posegal v usodo Hrvatov — naj Madjari le puste iz misli. Hrvatje so ta program razdrli, ko so nastopili proti njemu z orožjem, da obvarujejo Hrvatsko pred njegovimi aspiracijami, nezakonitimi in nepravičnimi. Ta madjarski program je zakopaval njihovo državno pravo, a Hrvatje so sedaj bolj nego kdaj uverjeni, da so brez državnega temelja — brez moči. S tem je vse povedano. Ne pomenja to, da bi bila Hrvatska nasprotna madjarskim zahtevam. Pomenja le, da se tudi Hrvatska čuti živo, da ima in da zahteva svoja prava. Od madjarske opozicije je odvisno, da njihova in hrvatska prava ne pridejo v navskrižje. Ako hoče madjarska opozicija potem delati za nove odnošaje, za novo zvezo med Ogrsko in Avstrijo, se mora tudi Hrvatska oglasiti za-se z onim člankom iz leta 1848. — vedno na podlagi onih besed Strossinayerjevih. . Škodo državne ideje, marveč bi iej še le izkristaliziralo pravo vsebino, če bi žive sile, ki delujejo v dTŽavi, prišle tudi v parlamentu do izraza. Iz svote vseh na-| ziranj more dobiti državna ideja pravo, pristno, sestavi države odgovarjajočo konkretno vsebino in obliko. In zdi se nam, da v tem pogledu nismo v navskrižju z gori rečenim glasilom. Kolikor moremo soditi, ne pripisuje — govoreč o potrebi, da si parlamentarizem in državna ideja nista nasprotna pojma — krivde samo eni strani, marveč konstatira le stvar pod vtisom dejstva, da je avstrijski parlament v tako važnih časih položen na led. Po vtisu torej, ki ga dobivamo po oceni izvajanj v »Soldaten Zeitung« o obnovljenju Avstrije, pozdravljamo ta pojav z zadoščenjem. Da-li ga pozdravljajo tudi razni gospodje v Volksratih, ki so silili v svet s programi, ki bi zagrajali poti do takega obnovljenja, kakor ga želi vojaško glasilo?!! Obnosljsnis Austrije- Tiskovni oddelek vojne pošte št. 239 je začel izdajati list »Soldaten Zeitung«, ki se predstavlja kot odločen prvoboritelj zar obnovljenje Avstrije in govori iz njega trdna volja, da kri prelita v tej voini-ne ostane zastonj prelita. Trdno združenje narodov, ki se je tako mogočno uve- u >i ii m^m* inkrog in je vriskala sredi glasne radosti proti jasnemu nebu. »Ali vidiš?« se je smejala Vera. »O, pravijo, da sem neumna, ker sem še otrok in štejem komaj sedemnajst let. A pametna sem bolj kakor vsi oni, ki molijo noč in dan samo iz strahu pred smrtjo. Jaz pa se ne bojim smrti. Čemu tudi? Saj vem, da me ne bo konec. Vzcvetela bom v lepo rožo in bom živela spet krasno življenje in bom čutila to lepoto, ki se smeje po vsem Krasu. O, resnično — čutila jo bom lepše kakor zdaj...« Vera se je smejala in je bila lepa kakor pravljica, ki jo zbudi jutro sredi južnega paradiža. Njeno sladko, drobno telesce se je treslo, in deviške, napol raz-cvele grudi so se ji dvigale rahlo in mehko. Temni lasje so se ji bili razpustili po hrbtu in so dehteli s svoiim sladkim vonjem, a modre oči so ji gledale preko cvetečega prostranstva in so se čudile vedno bolj. In bila je sama vsa kakor čudežna pravljica, ki se jc rodila iz nedolžnega, smehljajočega Kettejevega panteizma. Vse bitje ji je bilo zaverovano v brez-konČnost življenja, ki nima nikjer konca in začetka. Videla ni nikjer temnih senc; Gospodarstvo. Kako se napravi izboren jabolčnik. Letos je v mnogih krajih jako dobra letina 7a jabolka, medtem ko se naši vinogradniki skoro vobče pritožujejo, da bo marsikje letošnja vinska letina bolj pičla. Kako izborna, pravemu grozdnemu vinu podobna pijača, — torej jabohni mošt aH jabolčnik — se oa napraviti iz jabolk, dokaze naj sledeči dogodek. Ko sem bil Se vodja kmetijske šole na Grmu in so se nekega leta jabolka prav dob; o obrodila, sem sklenil, nekoliko jabolčnika tako napraviti, da bi bil po okusu bolj kolikor mogoče siićen pravemu grozdnemu vinu. Da se mi je to popolnoma posrečilo, dokazuje to-le dejstvo: Prihodnje leto je obiskal inšpekcijskim potom zavod gospod Edmund Mach, dvorni svetnik v c. kr. po-jjavilo, nai se reši tudi tja črez —v čas j Ijedelsicem ministrstvu na Dunaju. Mož je miru kot podlaga nove, edine Avstrije, Z bii odličen vinski vešča k, kajti dovrši! je vojaško odkritostjo razpravlja vprašanja, katerih rešitev mora zahtevati vsak dober Avstrijec. Važno besedo izreka o avstrijskem parlamentu. Nagiaša potrebo, da dobi naš parlamentarizem novo siovečo vinarsko šolo v Klosterneuhurgu in nato je postal ravnatelj deželne vinarske in sadjarske šole v Št. Mihelu na južnem Tirolskem, Pri tej priliki smo Šli tudi v šolsko kiet življenje in novo obliko. Državna ideia in | pokušat vino. Kakor je pri pokušnjah vin v ideja parlamentarizma ne smeta biti več j kleteh že navada, sem dal gospodu najprej pojma nasprotstev, kakor je bilo to v J po mojem mnenju najslabše vii o pokusiti, zadnjih letih, marveč morata drug dru-j namreč jabolčnik. To sem pa seveda stor i, rrarrn r./vr1n!rnČ JAKOU UKVI. ulica 3. Niijolo Stev. 19 $ j Pfttfidfff? Anton JerkiČ posluje zopet r svoje to iUiUgiUi ateljeju v Trsta, Via deli« Po-ite Rte v. 10. • To in ono. Tajni svetnik dr. Kerzi, telesni zdravnik našega vladarja, je slavil te dni svoj 75 rojstni dan. Slavijenec se je rodil dne 28. avgusta 1841 v Pardubicah na Češkem. Najprej se je bil posvetil juridičnim študijam, a ko je dobil brezplačno mesto v Josefinumu, se je mogel, kar je prvotno želel, posvetiti medicinskim š tudijam. Prestopivši v dvorno službo je obrnil pozornost z neko konsultacijo pri nadvojvo-dinji Mariji Valeriji in pozneje je bil imenovan za telesnega zdravnika našega cesarja ter je v polni meri zadoščal tej častni, ali tudi z veliko odgovornostjo spojeni nalogi. Razmerje med njim in vladarjem je razmerje brezpogojnega zaupanja in — osebnega prijateljstva. Dr. Kerzl je že mnogo let najvestneji čuvar zdravja našega vladarja. Posi. dr. Chlum oproščen. Dr. Chlum, odvetnik in bivši deželni poslanec" v lglavi na Moravskem, ki je bil obtožen radi političnega delikta, je bil na ponovni razpravi pred divizijskim sodiščem v Brnu oproščen. Razprava je trajala dva dni. tr-^a Kar se tiče prevažnega izreka o potre- ■ vršiti, da so bila jabolka kolikor mogoče bi, da preneha nasprotstvo med pojmoma ima{o poškodovana, to je ranjena ili otoičena. parlamentarizma in državne ideje — nam ! Obrana jabolka so potem ležala, da so se, silijo trpke besede iz peresa spričo vlo-;kakor pravimo zmedila (dozorela) v zračnem podstrešju v 30 ć o 40 cm debelih plasteh. Ko smo s trgatvijo bili že skoro gotovi, smo kar mogoCe fina jabolka odbrali, namreč vsa gnila zavrgli, nagnita pa skrbno obrezali, potem v posebnem sadnem mlinu zmleli, v stiskalnici pa kar le mogoče dobre stisn»li ali sprešali. Tako dobljeni mošt smo potem zlili takoj na ravno otisnjene, še nič pokipele grozdne tropine, na katerih je potem brez dotike zraka pod kipelno veho pokipei. Ko se je to zgodilo, odtočili smo dokipeli mošt. tropine pa kar le mogoče dobro otisnili, to je sprešali, ter vso prešenino moštu dobili. Tu navedeno zaprto kipenje pod kipelno veho se izvrši na najpreprostejši način v po-lovnjaku, barigli. sodu, ki je z vratci opremljen, tako-Ie: Na vratca se pribije čez čepovo luknjo ali primerno kositrasto cediio, ali pa snažno, majhno metlico, ki je narejena iz lubja oproščenih vejic. V posodo samo se ge, ki jo sedaj — v teh velikih časih — igra ogrski parlament v naši monarhiji. Radi bi; tudi potrebno bi bilo, ali — ne smemo. Zadeli bi na občutno stran in ne bi pisali za čitatelje. Le narahlo par besed. Nam se zdi, da to nasprotstvo faktično ne obstoji, marveč da sc izvestni krogi le boje neke nevarnosti, ki — je ni; in da zato naš parlament igra tako mizerno vlogo poleg ogrskega. S polno zavestjo in trdnim prepričanjem pravimo, da bi bil tudi nas parlament, če bi bil prišel do besede, v polni meri ustrezal zahtevam vodilnih činite-ljev, da bi bil brezpogojno zadostil svoji patriiotični dolžnosti napram domovini in jej dovolil vse, česar treba v teh težkih urah v svojo obrambo. Saj priznavamo možnost, da bi se — primerno strukturi države — oglašala morda različna naziranja. Ali po našem mnenju ne bi bilo na le solnčne žarke je videla, ki so se usi-pali s svojo blestečo lučjo preko božjega Krasa in po svetlikajočem se morju. V glasnem bučanju mrzle burje je slišala samo vesele pesmi, ki so zvenele kakor sama radost preko Krasa in so vriskale. In srce se ji je smejalo in je bilo kakor otrok, ki se zamakne v knjigo svojih pravljic in pripovedk ... Solnce se je spuščalo v morje. Zlato se je razlilo po vsem drhtečem obzorju. O-živelo je mrtvo kamenje pod nama in se je treslo v rumenih žarkih, ki so se usuli zadnjikrat po dehtečem Krasu. ZaŠepe-talo je še enkrat in je zapelo z razločnim glasom. Smehljalo se je vse naokrog in je živelo svoje skrivnostno, veliko življenje. Živeli so griči, stoječi tam sredi Krasa, in so klicali solncu; živele so skale in so migale morju, ki se je zibalo sredi svojih biserov in je prepevalo; in beli grmi, polni cvetja in razkošja, so živeli in so kramljali zlate besede. »Ali vidiš?« je ponovila Vera. »To je življenje, ki klije že iz večnosti in bokli-lo v večnost. Saj ni konca nikjer, in smrti, tiste klavrne postave, ni na svetu. Svet je naš paradiž, in Bog nas še ni pognal iz njega.« »Vera, ti si otrok,« sem dejal in sem jo pobožal po temnih laseh. »Velik otrok si in se še nisi prebudila iz svojih pravljic. A Bog ti daj moči takrat, ko odpreš oči in se razgali pred tabo golo življenje s svojo ostudnostjo. Zaman si boš zakrivala oči z rokami in boš plakala — tvojih pravljic ne bo več nazaj.« Vera me je pogledala s svojimi modrimi, živimi očmi in se je zasmejala. Mignila je z roko in je zavriskala na glas. A hipoma jo je postalo sram. Zardela je do ušes in je povesila glavo. Toda nenadoma se je zasmejala spet. Naglo je ovila roke okrog mojega vrata in me je poljubila s svojimi drhtečimi ustnicami. »Pojdiva,« je rekla potem in si je popravila lase. »Kmalu bo noč ...« In šla sva navzdol proti tihi vasici, samevajoči sredi bornega drevja in sanjajoči sredi skrivnostnega mraka, ki se je razgrnil preko širnega Krasa. Čuti ni bilo živega glasu. Mrak je postajal vedno gostejši. Z neba je izginila rožna rdečica, in izza mraka so že gledale zvezde na tiho zemljo. Preko vsega Krasa je dihalo nekaj mehkega, šepetajočega, in vonj cve-tečih grmov se je širil skozi mrak in je legal na dušo, ki je bila polna silne rado- DAllPVL Milosrčni dorovi za naše vojake jugozapadne frante. Damskemu vojno-oskrbne-mu odboru so doŽli sledeči nndaljni dorovi za naše hrabre vojake jugozapadne fronte: Rih. Mayer K 10. zbirka cesarskega komisarja K549., zbirka „Lavoratore" K 10., občina Punart na Krku K 718 21., Trž. društvo „Austria": 26 rjuh, 23 prevl k za blazine, 12 srajc, 10 čepic, 6 volnenih in 13 drugih telovnikov, 1 volneno odejo, 10 brisač, 6 ščetek za nohte. 2 umivalnika, 1 par copat, 2 britvi, 2 stroja za striženje las, 1 za oj knjig, 74 tas, 40 žlic in 1 posodo za disin. J. ŠtOKd; Pisemski papir trgovina, Trst, ul. Moliu pio colo 19. Na drobno in debelo Rn^ŠlDffttif-^ * Cimetu lake, voščilne, po Iii{fc^IClJjH'v.i1(} krajin-ke, vojne, ljubim ske, plave, mornarske, cv»tlične itd. od 3.— naprej 7.a 1(KJ kosov. — Triaake po K 2.50 naprej za i(K) kosov. v mapah po 20 vin. in naprej, v kasetah po K 1.50 naprej r.ajrazličnejših oblik in barv. Fftf07? za vojake, od najvad- llvlttfcl nejših do najfinej&ih v u« X 2.^0, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.50 za tisoč kosov. navadni od 26 vin. naprej ducet, kopi ni tintni K 1.50 ducet. „Mephisto" K 2. ducet, „Pen«ala'*t , Jlardtmut", ,.Koh i Nohr'- po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv, ■ Ffillft najboljše vrsto vseh barv in veli« lllaU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za btampUije vseli barv. SuinčRlKI: Papir vseh rs t in for- Pisarniške potrebščine: l matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd. Trgouske Knjige, Soi^r^ lik osti, mehko trdo vezane. Tiskovna dela: ^ tr?^; knjiga, kuverte, cemke itd. izvršuje točno po naročilu. ifi^ljA^ • Slovarje, slovnice, slovenske in lVliji^b c tujejezične, leposlovne, znanstvene in Šolske ter knjige za mladino Sc^f't* v/' kav^u'<:x in kovine, za občine, urade, pi-arne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh okiikali. *f {Mr,- • Cesarske in narodne v v^eh tliilflVb« velikosti ima v zalogi in jih izvršuj ■ po naročilu. igralne karte sM in domino y raznih velikosti. ORuirjo /u vKa^°vrsLne aAfiFfi^RS papirčki vseh vrst: škatlje po ^UiSlSSl K 2 30 naprej, stročnice škat-lje po 32 vin. naprej UoJašRe potrebščine: Sprejema Darotila CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Pos*e štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Toniti za najboljše vrste. št. 39 — 45 se prodajo po najnižji ceni. Perejevič, ul. Tor S. Lorenzo 10, vr. 13 (S. Jtichele). 59i F?*lft!lf0f$1 v°lno ielezo, lito železo, bojnb ž IlUpsIjfrflS! in žaklje vsake vrste. A. Pczzetta, Trst, ulica Barriera vecchia 27. -- Prihajam tudi na dom. 407 Kupujem bombaž in vreče. Ul. Madcnnina 20. Rudolf Snaič. 587 ZDRAVNIK M. Dr, Karol %m\t\l stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In oiroSke bolezni (blizu cerkvc sv. Antona novega.) SBaESBBSS&BBBaaaSBSiiSBaHnHHaBBS&a ftUHUict milm m š Trst - Via Stadion 10 - Trsi s e • sa I Odprto š 0i2 mm rnml 1 i Cena: i. vrste K 2. II. vrste Ki s K ESI C£BE9nBB3SB!3fiaSfllS&BSIIBS3aRSB2a9 5bA (poštni zaboj) najboljšega kavinega na-liU domestka po postnem povzetju, franko na dom 20 K. — U. Pangerc. Doiina štev. 69 pri Trstu. 487 $Mb{fn vsake vrste kupuje prva slovanska trgo-tunljti vina, Jakob JJargon, Trst. ulica Soli tario 21 fpri mestni bolnišnici.) 566 He&liranfl sobo uporabo kuhinje »e odda v najem. Ilica Commercialo 14, L nadstr. 1057 Kette & Molalun "of^oSšml da imata veliko množino belega in črnega vino na razpolago. Cene zmerne. 572 sti in veselih pravljic, ki so vstajale druga za drugo sredi skrivnostnega kraškega mraka... - IV. Sredi vrb-žalu>k je zapel spet grobar sv .»o n tfostno pesem. Njegov prijetni glas se je razlegnil preko spečega pokopališča in me je vzdramil. Noč se je že spuščala na zemljo. Veter je bil že potihnil, in vrbe so stale mirno krog in krog in so povešale svoje veje. Sveža zemlja, pod katero j^ spala Vera, je postala popolnoma črna, in od nje je prihajal čuden, zatohel vonj. Nizka gomila je postala še nižja in je pričela toniti v temi, ki se je že raztezala na široko krog in krog. »Ali res leži pod to mrtvo gručo ona, ki se je smejala še pred tremi dnevi tako prisrčno? Ali res že trolini tisto sladko telesce sredi brezkončne teme? — Glej, vstali so odnek&d drobni črvi in so se priplazili v krsto. Kakor pijavka so se vsesali v deviške, napol razcvele grudi in glodajo tisto mlado meso. In pride čas, in pepel in prah se dvigneta v zrak. Razsu-jeta se na vse strani vetrov, in Vere ne bo več...« Obšla me je groza, da so se mi naježili lasje. Zdelo se mi je, da se me je dotaknila ZOBOZDRAVNIK Br*JXermak I se le preselil in ordinira selaJ v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Mezaiioiflirez bolečina. PloinMij? UHETNi ZOBJE. V« mrzla roka. Spreletelo me je po vsem životu, in v duši mi je postalo tesno. Hotel sem se dvigniti; toda čutil nisem niti toliko moči, da bi zamahni z roko in bi se otresel tistega groznega, ki se me je oklenilo s svojimi mrzlimi rokami. Oči so strmele prestrašene v temo, ki se je pričela polagoma razmikati. In vstajala je groza sredi noči. Razločno sem jo videl in sem slišal njen hripavi krohot, ki se je razlegnil preko zemlje ... Sam Boi£ ve, odkod je bil prišel tisti krik. V ranem jutru se je razlegnil preko sanjajočega Krasa. Čudno — cvetje se je pričelo razsipati po tleh, in grmovje se je treslo in je pošumevalo nalahko in prikrito. A bilo ni vetra nikjer. Tihi, komaj razločni glasovi so plakali sredi skritih dolinic; po vsem ozračju so begali in so klicali. Bile so pravljice, ki so bežale skozi jasno jutro in so se hotete rešiti. A niso znale naprej. Vračale so se spet in so plakale ... Sćm od obzorja se je bližalo nekaj velikega, strašnega. Hodilo je po zemlji in se je dotikala z glavo modrega neba. Zatemnelo je solnce sredi ranega jutra, in noč se je razgrnila nad tresočim krasom. (Konec sledi.)