Štev. 322
V T?:!uf v pcneđeS'Gk 25- nroemčn tOT8
Letnik Xtm
vnk tlsn zjutraj, tudi cb ncd^Jah in praznikih. -Uredništvo: ulica sv. rran'ilka Aviv-^i IO, !. ra<Ntr. D v M n-j se poiHj.1 o ureorlit' i!. - Ne r nUrana p: <e ne ure-jrmsjo, rokopis) se ne vr.i: 10. - I/ ■ - r.tlj in od -o crni u „Mnk et.r.n Oe.!.aa. - La tnl. kon'orc j l „Edi:vj>t 'i ,k t.. Bkirsie l:u nost. - Uiofon urMr. / a in urjve it v. ti 57 -NaroCnlra zna?i! ra cel i leto <!t) K. rnl teta 2 < l . tri m er; IU is - «a mdeMk<> -jJaJ-j za cel i te'o 8 K, fH.I iij * K
f ® r	s «
Potsmezna Številka rt Trit In okoflco vt«., rtmaj
0«la«l trgovce* in o'ntri kov rr.m o 9 ; oirnrtn'«. i*hv»!c.
poitanlce vaii.la oglasi d nrn :i :aud ^ "flfo SO v.; •gtaaj v te1 «t.< I tla da S vrst 'JO K. vfika uadaljna vriU 3 K. M.** ejjlasl po t vin. tv«. la, t man) pa 30 vin. Ogtue »prejem »rjtnl oddelek td osti. N«ro{i 14 in reklamadj« roOlJaJr i:k!jui'no upravi n 'iti". Uprava In Inreratnl oddelek h V:'a'a v ulici »v. Frait'iiHa A». 20. — Poitnohran, raiun PMMJt

riđiM.
ZAGREB. 22. nov. ?.?. nekaj Časa sen se opala, da atf-llraio razt:l ranljivi	',	,j meri za re-
publiko In da so v tci c.?ii • .'.ii odlik;: h rflzttr:! hI -nlM^ffiloTi niSTPar nlčeiar skopnega ali pa najmanj niso b?i! nikda- republikanci. To so različni ktnc.i'J elementi, konservativni politik!, ar.ltntorJLk Lj:!, uradniki in bivši oficirji avstro-Ofcrskc armade. Vest?, ki so prihajale v zadnjem času iz raznih d:2av. ustf.avlleirih na teritoriju bivše Avstro-Ogrsko potrjujejo, da so je tudi drugod opažalo Ribanje izvcstnjli elementov, da bi v mejah teh držav povzročili splošen razkroj in da so ime!! povsod vmes svojo roko razni gc. crall, ki so priili vslcd dogod-kov v zadnjem far,;« v povsem drug poležal, kakor so si ga prejo predstavljali, 'i i ret— ait ne morejo pozabiti, da *o fclll nekoč temelji In sicb:3 krvavega režima, iz kate-resa so črpali zase vse mogoče udobnosti In koristi. Ti Rencrali se sedaj mctajo i;:cd demokrate in skušajo s »prekinil IntrlTaml ustvariti položaj, ki bi jim nt:d I is!c koristi in udobnosti, kakor v stari v Avstro-Cg/skl pod vlado Habsburžanov.
To potrjujejo Iz 3:rdl!?rpe?tc !n z Pirata do-!!o veti. ki vedo povedati o tem, da tudi tam Sirijo Izvcstnl krorl Ribanje, ki jc rape:jeno p;oU tamkaj'niim viadim. Na tirufcl strani pa tudi ni moglo ostali p;ik;i:o. da se bivši vladar Karel še r.l odpovedal prestati, marveč da čaka še vedno v rezervi in z:;sedi in sleda, kako se bodo raz-vile razmere da bi mogel i*nova stopiti rs plan. Al o-freče je. da prihajajo ti poizkusi od strani, ki še vedno upa, da bo mogla na rr.::vr s fare habsburške mouar-litje rekonstruirati sta^o Av-.iro-Ogrsko.
Seveda se mora tak poizkus posluževati nniocpular-nejših f-osel, Z asitaeijo morajo karangvi/atl »na'-.e In vzbujati najnižjo Ir.šthikte.
Ni se torci čudit!, da operhajo oj:I čhltelil na slovan-
vojaškimi, kmctskimi i i dc: .vsklmTsvcil. In to na ifeeni Iuku, kjer h vprašanje kraljevine v najožji In oajtosncjš! zvozi Z na5o bodočnost Jo. to ic s popohhn narodnirr zcd!nJc jom. V tej svoj] aaltaclji so se polaolill ti:d! rcnu. bhkanr io Ideie.
Značilno jc. da so vrni! prav tisll krorl, ki ro bl!i ske/i iT '	in?i sfeb:l habsburškega si-
stoma la se do včeraj nosi^Iii dir.astlčnih čustev tc tpo.a euiiaisne poitiike, {■.tk.ja razdora in no-'fsa med narod s iem, da so po-taviii preporno vpra?a::le za a" proti republiki na dnevni red tor jc po krivem istovet.. t oomokratfzmom. Zavzeli so s o za;:.a> s strastjo, ki jr "*so	0 dej;-Tekom položaju In ki rie v!-
cm u „i, ko do dema^a plota, tako zaslepila, da s-več r.e zavedajo In tudi ne vidijo, da d:.::es vprašanj: criav«3 obliko nI n-vo, c?a m le trebn preonstlti rtonst; tuanli, raj pa h Klavno vpraianje, kako M se dalo i/, vesti In urosničltl pe^.'no : lirochio zedfnjenjo in cdir.stvc ter rve livitl in rasturati ves naredni naš tc Itorlj. n so se cf-ražlra'i ra Hrvatskem S tir a Ra-i'-, i ;i:;!;ovci P4«wJti| clc..;;-'!, dočlm s»oji sta^a so-c. a.no-doniokraiska st anka •• »odj vpra : '\ popo'nom^ «•; strani-Ju v r^rrtf or?rw neT-'f'cirle p: I tel ari tacijl. Cči.ldno Je. da nj.-rni voditeli in č.'ar.i ne zaupat" c. !;.r. republl : n ia uverjenl socijalisti ne marafc v ivr> vr. v • .... ikatl v c.:i vrsti s frankovci tn so-io^!ii:rtl i:v!«!. Z.iajlbo j>. La!:o si ti c'rmenii rredstav-tt > fop: ko In fcde;al!z::n. Po ra:: i kmetskih <;k:a!!h c Radi! za icoubliko s tem, da sl'ka to dr-|av::o obliko i;:.; r eka! o st/akovlado picii »kaprtaScn« (roapcdl), kot d.žavo brez davkov, kjer so bo delilo, kje: l>o vsak vzoi, kar se ir.n bo ro'j'j'jiio, skratka državo v poooTnomn P!!aih'sti:::ra srilslu, Cu in : r ' ovi lato-iu!?/?oncl fliljo med vc":;kl rent Tkanske letake, dc'Pc kokardo z »Živeta republika^, Frl tej a.-.ita.;iii so so opazko ra::ne s-ailjivo osebe in fis^re In očuiili so se tudi prst! ( Ilchske za-ote,
. i'ajii«. dni se je K'arcdacmu Večti zai:p«o poročalo, uit obstoj t:;ti, ki vodijo a Dunah In Eckcrtraua do potov.I: generalov, ki so so v zad Jem času zbrali v Za-Krpbu, LoKKalo se ia, da vodijo tc uiti preko RadUevc sela;ke stranko ia preko	republikanskih av-
torjev v zaffrebJke maloobrtnlike krore. Zj?on < —a ..:\Iii so harannvirr.il hrvati} o se-ara.i ta s iedcraJz-inom, s stranom pred nerodcJm zcd;:-?e:-.iem, s strahom pred srbskhi Ji!:p3riJah;:no-i ?n j: ajiiaelj) proti dinastiji Ka-adJo:ejevičev — s stra:!H, katerih so se razni nad-vojvode in nJim vdani i krati posluži p'1 pred \ ■ iu v čaru I:rvatsl:c-sib:!:i!i borb. Tisti, v katerih Interesu so sc Ppjaviii poizkusi, ustvariti vc?aiko svete d'it-Kod
so poskusili k nam o:l zi'-'nj zanesti rep'ib'Ikansko idejo, Dei3tvo je, da so v zadnjih dneh prihajali 2 Dunaja setovi agitator?! z tia-vsnom, da bi čim najbolj ixj-vcv-a!i zmedo v načih krajih ter ustvarili itjoden teren za sprejem od njih propasiranfh idel.
Dane? se i3 posrc-Mlo pravočas^ zaslediti veliko pripravljeno zaroto raznih takih sumljivih In temnih elementov.
Zarotniki so hitcil namen strmoglaviti celotno N'»"od*:o Veće. aretirat! djcfov'č "riaae. prrp c"'[\ naše ponolno zedinjenia. vzoostavltl diktaturo voja8kew sveta po okusu Stepana Radića tor pro'.lasiJ republiko ood vojaško diktaturo, ki bi bila samo sredstvo, da bi t! zločine! Ia izdajalci domovine privedli našo i', slovansko očetnjavo v stari nemški in avstrijski sužcnt.-ki Jarem.
iNiti pomisliti :ie s:.:cmo. kaj ti se zgodilo z našim ocro/enlm cna7t:jem. ako bi so ta protirevoluelja pos*e-čiia, kai b! biio >: np'lnl severnimi mohmi in kakšen kaos bi nastal pri r.as in v vsi ostali Jugoslaviji: zakaj mogoče ie, da so s tu protlrevolucUo v zvezi Italijani sami.
Časnikarski odsek Narodnega Veča je izdal nocoj ob pozni uii uradno poroči'o:
Nocoj se ie odkrila velika zarota bivših avstro-osrsklh oiielrjcv. General Llpovšiak Je hotel Izvesti protl.evolu-cljo 5 teui, da je s pomočjo oticirsko-vojaško-seliaCkessa
1 sveta namerava odstraniti celotno Narodno Večc, mentol
, nJega vzpostaviti vola«kl režim in uvesti volaiko diktaturo.
Dan za Izbruh tc protlrevolucljc je Ml dotočen na 25. t. m. na d?n glav,;« skupščine Radlčeve seljačke stranke.! Hoteli so aretirati vse voditelje Narodnega Veča v noči I od 22. na 2,i. t. m. ter jih storiti za neškodljive. To Je iz-rečno pri/na! eden Izmed aretiranih zerotnlkov. V zaroto jc zapletenih več višjih In ni:>J!h častnikov, ki so se v zadnjem času odlikovcll kot Izredno goreči propagatori! takozvane republikanske ideje.
Hcneral Lipovščak. stotnik Vale a t okovih In več drugih
zarotnikov l3 pod ključem.
Češke čete na Madžarskem.
BUDIMPEŠTA, 21. nov. (Ogrski brzojavni urad.) Vojno ministrstvo pereča o četah naliajajcćlh se na czeml'11 madžarske narodne reptrbllke. nastopno: Ccške čete. ki so tidrlc na Qoren:e Ogrsko, imajo i>o sem došlih vesteh cnrtno vodstvo. Neresnična ie trditev, da so priloma-stih samo neredne čele. Včeraj so pri Lcmaču napadle sovražne patrulje naše obrambne čete. braneče Fo/nn; vendar so sc morale umakniti. Cešk! poveljnik v Ma-iačkl ie izjavi! k nieinu poslanemu parlamcnterju, da napadalci niso bile rodne češke čete, marveč rcvofuciio-narni kmetic. Dospele so tudi vest! vojnemu rrtnstistvu, da nameravajo čc?.kc čefe udrctl v rnreri proti Rartfi. Naše ir.e'e sr> zavarovane !n morebiten upad čeških čet bo imel zanje slabe pcsledlcc. Vo'no ministrstvo je pre-lelo tudi obvestilo, da so redne čete v velikih skupinah dospelo v dolino Moldave in Bistrice na črti I'wtra-Bazau.
Manliest ruske vlađe v Omsku.
PARIZ. 22. nov. Provlzcričrta vlada v Rirsi'J. kl Ima se-/aj s\cj sevc;. v Crniku, jc izdala na ruski narod mani-lest, v katerem poz.iva vse pokrajinske vlade in vse ruske državljr.uc, naj r>e pridružijo v brrbl proti bo!!še-vikem in ustvarijo vr--n na demokratskih načelih slonečo edinstveno veliko Rirsijo. V manifestu sc pravi rb kon-j eu: Provimrična vlada vseruska sc nadeja v globokem •jrcprlčan'«. da sc bodo vsi narodi velike Rusije, nva-uječ smrtno nevarnost, ki rrezi domovini s strani Nem« .ev. Osrov in n.iili prijateljev in zaveznikov boljševikov obrali okrog ce ilrakic ruske vlade ter storili vse, da se napravi konec neizrečenemu trpljenj« nnše domon'nc fti ,!a iz razvalin svetovne vojn« zcpcl vstane velika zedi-nM'nr. Rtrsija. V to svrho se Ima osnovati velika ruska armada, ki ima red staio trobojntco takoj pričet! borbo proti boljševikom.
Bivši cesar Karel v Švici?
PARIZ, 22. nov. »Pctit Parisien« javlja i/. Curiha, da se namerava bivši avstrijski cesar Kare! nastaniti na gradu V/artegg. ki je last vojvode Parnrskega in leži blizu Rorschacha v kantonu Aopcnzell. Na'preje piidc tjakaj biva cesarica Žitu, katero bo spremljalo vc ; bivših nadvojvod.
NIC vII za Nemčijo.
FRANKFURT. 21. nov. »Frankftirtcr Zeittmga porrča iz llacj.:a: Aprovtzacijskl svet aliiranih dežel izjavlja, da se n: sire pc>lall v Nc:iPčijo nobenih zal^T. dokler svet natanko ns vc, kač;.-nc so razmere na Nemškem.
12 Jueoslsiviia.
Alonarhlja ali republika? »Agramcr Tagblattc prlofc-
čujc uvodnik, v katerem piše med drugim: Xcr se ie sc-'dai sprožilo vprašanje »mrnarhija ali republika«, naj povemo vso resnico Omenili smo 7e, da je zavijanje dejanskega stvarnega položaja, ako se trdi, da !>q Iiry^ti ^. republiko, Srbi pa iu mcnarhljo. Doslej niso 6TT1 r.e nrvati, ne brW republikanci. Do državnega preobrata je obstoj: la na ^iovrnskem jtrgu splcli samo etia edina re-ptiblikcnska stranka — socijBini demoltratje dočlm <0 bile mčSčahiske stranke v Jugoslovanskih zemljah bi\ še Avstro-Ogrske vseskozi monarhistivne. Da, uprav Stepa:: Radič, ki sc sedaj dela ket nekak vodja republikancev, se ie v zadn'J!i desetletjih kar ccdil lojalnosti in zvestobe za habsburško dinastijo. Ako torej pri nas doma označujejo republikansko strujo kot lirvn-ško, monarhistično pa kot srbsko, se s tetn bije resnici naravnost v obraz. Enostavne ni res. da bi bila večina Hrvatov naenkrat ptv stala republikanska. Nasprotno »c resnica, da uporabljajo danes med Hrvati« ki niso nikdar Iskreno sprejeli idr ,c jugoslovanskega narodnega ujedinjenja. reoirlMikanski plajč, da bi s tem preprečili na<rodno zedinjenje.
Iz scie Narodne vlade SMS v LJubljani / dne 18. listopadi !91 K. Dr/avni urad za zunanje zadeve na Dima u opozarja na nevarnost, da pride med Slovenci in Nemci na Koroškem do nevarnih tn nepotrebnih konfliktov in predlaga, da se vrši skupno posvetovati i j zastopnikov Nar. vlade in zastopnikov Nemške Avstrije. Tam naj kj določi sporazumno uprava Koroške po cibeh narodnost ii do mirovne konference. Odgovori <c brzojavno v tem siTviih:: Do konilikta med obema narodnostima je prišlo na slovenskem ozemlju po krivdi Nemcev, ki zabranju-jelo. da bi t:n:..va tega ozemlja prišla v roke Nar. vlade Sli? v Ljubljani. Nemško vojaštvo jc zasedlo čisto slovenske kraje. Nar. vlada je pripravljena udeležiti se skuonih posvetovanj rod pogejem. da Nemci poprej umrknejo svoje vojaštvo in narodne straže iz sklenjenega slovenskega ozemlja. Italijani so zasedli Idrijo: njihov poveljnik jc izjavil, da nameravajo Urijo združiti trajno z Italijo. NV naprosi, da protestira proti temu
r vso estrostlo kakor tudi proti okupaciji slovenskih po-krajin sploh. Iz ozemlje Nar. vlado SHS v Ljubl»ant se smcio Izvažati samo taki predmeti, za katere izda. do-tičac poverjen.>tvo tr. nsporino dovoljene.
Osebni piomet na žcieznlcl jc. kakor roroča -»Ston. Narod., v splošnem zopet covolicn. Med Dunajem in Ljubljano \ -zijo prstni vlaki 35, 32 In 34. Med Ljubljano in Rakekom c?obnl s laki (brzovlak) 5 in 2, ki na vseh postajah post." :• >. Med Ljubljano in Trstom je treba prestopiti v Lrc^.tcu in sicer iz Ljubljane poštni vlak 35 t.b I. uri ooix>Klne trna v Logatcu zvezo s poštnim vlakom, ki prihaja v Trst ob 9. zvečer. — Iz Trsta od-ha'1 poštni vlak cb 9'in dopoldne in ima zvezo v Lo-gatcu proti Dmi;.!u (št. .^22 iz Logatca 3*01 ponoldiie, 2t. 3-1 iz Ljubljane 1170 poroči.) Prihodnje dni se bode opustilo prestopanje v Logatcu in bodo vozili vlaki direktno. Južno Logatca vodi promet rbratno nadzornlitvo v Trstu Ded kontrolo i t al. guvernerja, severno od Log.tka ga vodi ekspozitura v Lubljatii. Begunski vlak dne 23. novembra 1918 na prosi Ljubijana-Trst je izostal rad! izjemnih nclitičn h razmer.
Slovenščina Izključni učni jezik na ljudskih In mcičan-sklh šolah. Naredna vlada SMS v Ljubljani poverjo-iuštvo za i>k In bogcča^tjc je izdalo za prehodno dotx> nnslcJnio narecibo: 1. Ugotavlja sc načelo, da l>cdi izključni učni jezik na vseli ljudskih in meščanskih šolah slovenski. Drurcrot'n'm narodnostim se zasotovc ob zadostnem številu šoloobveznih otrok manjšinske Šole r državnim jczi-kcin kot obveznim predmetom. 2. Zasebrit-dritgojez^nc šole s pravico javnosti so dopustne ob Izkazanem zadostnem številu šoloobveznih otrok dotično narodnosti.
O Jugos^mis^m wraia n]u in d asa okrasili.
Poslanec dr. Dušan Popovlč je v hrvatskem s?botu
dne 4. julft*1 IOTP. v svoiem ra široko zasncv;tiicm govoru Izvajal sledeče:
Visoka zborp!ca! J?/z som skcptKen "npriitn tta« ro-spodi, ki nrisVjo, da morejo govoriti« o -v-polneni naknt zedlnjcnju. k! govore o rešitvi jugoslovanskega YpraŠ»» nja v istem času. ko govore o ohranitvi zgodovtosklh nomenklatur, zgodovinskih teritorijev in kontinuitet. Noi ml dovole gospoda: jaz sem čfet centralist. To prizna-vam ali pravim: nko sc Jugoslovani morejo zedinltl, bo to tedaj, ko «?e preide preko tistega, s čimer nas )« zgodovina razdel fa; ko bomo preko litega, bar te tradicija lečila in K1/ pridemo do enega mnevanja, do eneg« čutstvovania In se ne bo vpraševalo po imenu! Vsako drtrgo umovanje vodi v nazadek.
Ako delamo nasprotno, pridemo do sJovmke gropf, do hrvatske grupe :'n do srbske grupe S tem Je e(ftn» stvo dobilo novo barvo. Temu prfrnemo ho forda vsaira! grupa po tzveshrii interpretatorjih pravico do r,voie državne uredbe Ne varajmo se. kajti pridemo zopet do tistega kakor je bilo poprej: da smo sc 40 let pravdaR, je-li Bosna hrvatska ali srbska? To bo političen In na-dionalen princip, ali ne bo narodno zedinlenje. Mart mislite, da bomo nespametni in da se bomo prepirali za tu"! račun? Ta klcja zmaga, in pravim zato odkrito* pred licem vsega nareda, da sem Jaz Hrvat, Srh In Slo* venec. ali. če hočete, ne eno ne drugo, ampak sem travi Jugoslovan!
O. dr. Horvat (frnnkovec) meni, da jc seda* zaloti)
enega koalicijcnaša, realnega politika imljontsta, ki se tc izjavil o jugcslovanstvu, in da bi mogel s tem 0-^roziti p?Iožaj hrva-tsko-srbske koalicije. Moram g. drtt Horvatu pokvariti iluzijo, ker tam. kamor musli on ponesti svoje odkritje, tam vedo. da sem jaz Jugoslovan iu da ne morem biti drugo: iu tudi, če nc bi bil povedal tega. bi ena gospoda vendar vedela to. To sem rekel tudi že poprej. Izvolite prečitat! izjavo, ki Ic bila nctl-njena v »Pesti Naplo« že v ćasu. ko se n! toliko govorlln o higcslovanstvu kakor sc govor! danes. 2e tedaj sem rekel odkrilo: naravno, da sem Jugoslovan — in kaj naj bi bil drugega? — i-n zahtevo! sem, naj se pristopi I;; reševanju jugoslovanskega vprašanja ali ne s policijskimi odredbami — kakor da sem vedel, da se bo to danes priporočalo od gotove strani — amoak tako, ka-kor tn zahtevajo sociologi iu politiki, da se reši. Naj s« proučijo življenjski pogoji tega vprašanja in naj se p^ vedejo v sklad 2 resnico, pa se ta problem jako hitro reši
Zato nisem rel;cl nič novega. To kaže vse moje delo Naj se mi odrusti da ni drugače možno, in gospoda sc varajo, ako misle, da fini niso Jugoslovani 1 Da. spo» štovana gosrpeda so Jugoslovani, ali z neko scpara4K stično in nekeliko imperialistično koncepcijo, ki pf»k> zuje, da sc nahajajo v politični zmoti. Sicer se gosooda iako varajo, ako mislijo, da delajo izjemo v tem pogledu. Ali, če se jc kedaj mislilo spraviti v dvome na$e ume« vanje za narodne prt;blcmc, potem naj se mi dovoli, da povem to-lc. Hočem spraviti- neko stvar na jasno. Oo-sp'.djc poslan.: injrciiJalistično-socijalistiškc politike, ki menijo, da se narodna vprašanja ne rešujejo z /ivljctv sko borbo v narodu na podlagi urecenitve sil, marveč so pristaši stare kablnetske i>olitike ter mhLrjo. da se more to sU.riii na posebnih spekulativnih konferencah: ta gospoda doži\e. tncni'in jaz. razočaranje. Nam (hrvat-sko-srbski koaliciji) sc očita, da nai režim ni demokratičen v tisti meri. kakor bi mi hoteli, da nteirvi demokrati in narodni ljudje.
V nadaljnjih izvajanjih >e govornik naglašal da je lir« vatsko-srbska koalicija v tem pogledu storila vse. kar je bilo možno: uvela ie splošno, enako In tajno volilne* pravico. Nič jasnejega in boljega ni. iicro če kak;*, stranka stori vse. kar more storiti da nridc do izraza prava in nepotvorjena velja naroda! Dočim gospoda stranke prava zahtevajo komisarijat, suspenzijo ustve,
t
Sfran 11.
»EDINOST« ?rev. ?,2J
V Triiu, daf! 23. novembra I9IS.
fcSavaJo narodno vpraSanle r. oktroil oJ zzora} pa hr- j Cinskesm ',veta. ukreiijenesa po avstrijski vlcdi 23. mej-vn.sko-srbska Koalicija daie narodu • ik>Sno volilno' nika llll5 do 30. rktobra 1958, upoštevajoč gotove težke
pravico, tla narod sam upre^ovori v obrambo svojih pravic. Govornik je zaključil: V Hrvatski vzhaja novo ,coko!jcn]e, danes nove iti mlado, k! noje nositi setoj bremena iz probosti! Splina volilna prr.vica n:u ho vzdicilo za tisto, kar mora storiti vsak patrijet in Icar je storila naša stranka.
•c-iledice in prese; župana da odredi prdrobrio pismero porodilo delegaciji, skleni preiskavo, ki naj jo izvede ni-ick 5 članov katere določi župan, da r.e s tem večjo tj-., s sodelovanjem občinskih fimkcijouaric/ in izvedencev usotovc. dejstva in odgovornost«.
„Seceto" g Btsii'anski okupaciji.
Milanski nScco1^ cd 9. t m. piiC v članku pod nr'.-fkvvr.m -Motivi <li iprudenza«: »Da ?c izonncmo nevarnim razočaranjem, nc bo odveč, ako popovima tisto icar smo rekli včeraj, kar je izir.il z. Bisolatl našemu I

Odlikovanje. Gubernator general Peti tU di Rorcto le
včerai izročil županu dr. Valerlju 50.000 lir, dar laškega kralja 7.1 tržaške tibose. Obenem je izročil županu vc:H;l častniški križec reda sv. Mavrici]:«- i.i Lazarja, drugemu
K,ir > no rtrMi vc-jaj, ir uir i k. r-ii^jiuu ii;«5ci ui	■ - ••• 1 .--n .«.1. j« ;tolii.>«cV--»
Uooii-niku Gariniju :n kar so tako hitele lurcfcfetl nc j>od '.upanu mz. DorHi pa komturski znak reda italijanske
krone
Matere uradne vesti. Jnvnor.t nc sme misliti, ti a vsa za-sedenia, določena v premiru. innjo biti deiinitivna, istctak'0, kakor ne bodo deiinitivna zasedenja, ki bode naložena Nemčiji. Gre za crt&ociue in (isto rotoške odredbe. ki so doloJene In Izvršene samo v to. da se zagotovimo proti eventualnemu obnovljeniu sovražnosti od strani sovražnikov. Končno zasedenje bo določeno \asneje na mirovnem kongresu, ki bo moral z interesu vsake poedine narodnosti združiti viSte razloge, .	, „„ pravičnosti in splošno Interese Evrope, ki gre </a; nja vaja se naznani v »tdinos.l«. . t-m. da sc odstranilo vsi povodi za možne nove spopade Razdeljevanje tobaka, iukajšnie
..........\nistvo sporoča: V terek, 20. t. m., se bo flootvai /,opct
■tobak i.i siccr po en zavojček cigaretnega tcbr.ka, ali 20
Plin zopet odprt. Kakor speroča mestna plinarna, bo!
od danes, ponedeljka. dalje plin zopet cdprt in siccr od, 8 zjutraj do 1 pop. ter cd 6 do i 1 zvečer. PHn se snu: porabljati samo za razsvetljavo ii kuho, nikakor pa ne I za kurjenje peči in kopalnic. PoMbnikom se priporoča ! največie štsdcnje s clinom in elektrike.	♦ f
Glasbeun J\lailc3. Ženski -:bor danes, v ponedeljek in
v sredo nima vaj:
;cr ro pivovodja odpotoval. Priliod-finančno nadzor-
bcdočnostL
m poiSt^ne msti.
Jgarct aH 6 smotek v naslednjih tobakannaii: Largo San-rio 4, Piazza S. Lucla (kiosk), delle Acque 12, tarbola „r.,VM.,! Zg. 52. L. Berninl 2, Jrcaitiiia 22, S. Sebastiano 3 Oro-logio 4. Mercato vecchio 4, Mirova 42, de'le Por,te 3, S. ii:; Nitolo 34. Olmo 21. Canalc U Molingrrmdc 34, »arrtera Wrl; vecchia 17 Nucva 7, Staziouc 3, Carbola Iz. JSi, Cnr-bola Zg. 582, Stadion 10, S. Ciovanni 2, JUontorsmo 5, Molin piccolo 11, r3arricra vecchla'2, Namirio Sauro 16,
^»VipTSS&T^SRSS Itom&žžl^'iS®^«
a se OJ vseh strani postopa tnl.tm, In o)«lrno. Kar pedere 57. /mre 9. dc! Ltedi). Piam
Odgovornost trenutka. P.^d tem naslovom razpravlja /PaJski t Hrvatski List i o sedanjih dogodkih v na fcra;:nali tov meni, da so italijanske oblasti nepoi
0	razmerah, ki so vladaie tu pred njihovim dohodem. Uverion pa ie, da se stvari kmalu razbistrilo. Potem nadaljuje: i-Vsem narodom so ?e žc pristudila nasilja in maslina sredstva. i\'.: hočemo živeti v dobrih ednošajih
-da <se
zlorab! ko
tetku
ramo to izreči danes, čeprav nam ni navada, da bi hva-LH sami sebe. Siccr pa: mi me prosimo milosti. MI sploh ne prorimo. Nismo se poniževali pred avstrijskimi oblastmi. Bili smo preganjani in toženi, ogroženi v svoji etetenet. aH nismo se predali in tudi ne prodali. Nočemo tega svojega trpljenja obešati r.a voliki zvon, •ker to sedaj ne bi imelo smisla. Naša politika je danes: tia si zapomnimo in bčlež nio.' Zapomniti rj hoče.no vse Astotako kakor nisnre pozrbill vsega onega, Icct so nam srosili Nemci in Mad; ari. Ni nam dano, da bi storili kaj 'več, nego smo storili. Mi danes nimamo več besede. Kescdo ima okupacijska oblast, besedo imajo tukajšnji Italijar.i. Od n;ib je odvisno mnogo več, nego oni sami mislijo sedaj. 0<i njihovega vedenja in ravnanja je odvisna bodočnost in usoda dveh narodov, Id sta ju zgodovina in u-sodn,'lapravlla soseda in se konlno morata rUrgoditi. Samo (isti, ki ne gleda v bodočnost, bo veroval. da sc re rrzmere morejo urediti z mečem. Ne po-zablja'jo)o nikar tistega starega pregovora-: Kdor se gpriiemlje meča, ga meč pogubi!
Bilanca Nemčljte. Nemški poslanec v. Kardorli ie izvali al na nekem predavanju, da se je zistem, na katerem ie -nila zgrajena Nemčija, zrušil. Ni pridobil nikakih priin-icljev in tudi "Srčki, krosi- v Nemčiji sami so ga odklanjali. Celo Alzaoija, Ici da Je po 9t) odstotkih nemška, hrepeni po dnevu, ko se bo mogia ločiti v/, nemške državne skupnosli. To je strašna obsodba proti dosedanjemu z istemu. Bilanca sedanje vojne za Nemčijo Je: <lva milijona mrtvih, en milijon te,;ko ranieniii mnogo fr.IKjcnov mož, ki so zim u j na fronti poškodovani na svojem zdravju ali drugače odpadek na rojstvih, k! bo znašal okoli tri millkme oirok, oslabljenje ljudske moči vsled nezadostne prehrane. Ilalje nima Nemčija nika-surovin, Je izsubila tržišča, ima breme dolgov, ki nodo zahtevali letno 15 milijard novih davkov, stoji
1	i^red stotisoči pogubljenih ekzistenc. svobodni, poklici -1 uradništvo jece pod draginjo brez primere. Velike irnoralične enote so /ronto zrušile, omajana je pravna zavest v vseh krogih, mladina je tako zanemarjena da Ijj najti primere!
Prihod proiesorta Masarvka v Prsso. Kakor javllajo češki listi, d oso o Masaryk začetkom decembra v Prago, Kjer pa ostane le za kratek cas, d;i se potem poda na kraj mirovne konference, da bo tarn s svojim vplivom tr.mil stvar čc-ko-slovaške republike in bo svetov,-<!cc Wilsonov v slovanskih stvareh.
Prodaja se prične cb 8 zjutra-i
Mestna ZDStavljalnica. Dr. ne?, T'5. t. m., so bodo prodajali n:i javni dražbi r.edragocjpi predmeti. zj stavljeni meseca julija Jctji 1!>18 na vnstavne ltslls« t-arij o H i li seer o'l S t. C 3.8 I do »t. 59.700.
i-, Ljubljane, pov. Edvard PrinUić h Gorice, p/. Jakob Ke^elj i!: Orehovem pil Kranja, pcr. ferdo Ooplok i* Goraje^A nerada v.a štajerskem, Vinko Rom iz Cslj-t, por. Joiip Prinčio is lVfita.
S

od(kl!;u,
| dt ze ini r^fiyk
IfjSfl ro ^<nJ5cfn«!'ii'atlo»t*noilAWi98lAIII v steklenicah
oc vanje s l;uh!o o za stran-. ab, . ko hrer otrok. 1'onudbc na iiir.rJd. »n r.lo^rtt,	„prOffe .atl
Edinosti ptd „Wt\	3 65 v steklenicah so p-odaja v
-----;-■-■ •—— vcalci množini po ni/.lri oe:u
belog;i iz- v sklft(| Tll r>oriizotti 1 F 35 vr-Uega novega vi.'ja proda Ka po-Mtlloiearje po nizkih c.i'nah rkladi&čo v v.Kci Doni/, tt št. 1.	P 39
posobno vr-_ .JKlftUVlU sto fo proJa nekuj hl po x±izU i ceni. Skladišča ul. Domzctti 1, P 36
mu Hitinej5i v sto-
najrinejhi in vsakovrstni p.-i nizki co-vsaki množini ro po nizki coni v fMa-jilobt v oltbidižču ul. Doni-
- - — -- I - -	n r
r oi
ztenicivL po '/to in ,3. bo prodaja nn drobno injai ia v d« belo (-rt rii/';i coni v «kJa-,ilobt v dibču ul. . ..ilzetti l P uS.Uftti 1.
Ćeškn
-^'-vicka Rcsta ^tote^ii ti j, cgrmah
vracija tOotAkovn uzorna"»•"»•»■i«" *»• Blca gos;ilua v Trem) se na
v Trstu, ul. delle Piofce '•eeehio 12 (vogal ul. Poete Udiratjo zobcv brez 1 '©ločin.
Mestna deleaatila.
Uradno poročila
Mestna delegacija je Imela svojo druso sejo 23. novembra 1918 pnd ])rc:i-edivištvom župana dr. Valerija in v fiavzočnosti 15 čla.iov.
Dr. Slavik je podal naslednjo izjavo: ^Pridržujoč si za prvo sejo občlnskeRa sveta, katere se udeležimo, načelno izjavo, ki naj izčrpno precizira stališče slovenskega klu-napram okupaciji in drugim vprašanjem, Izjavljam zu sedal naslednjo: Vzpostavitev občinskega sveta in t ileleeaeijc se smatra za začasen ukrep, ukrenjen po za-sedniku v smislu njcROvih nalog, izvlraiočll; iz ntedna-rodnesa prava, da sc obnovi javno življenje In torej tudi javna uprava. S temi pridržki homo sodelovali tu, kakor smo sodelovali v Odboru za javni blagor, nek varim za naše aspiracijo in prepuščajoč koučnoveliavno ureditev edino le mirovnemu kongresu. N<.če;no spora, pač pa prosimo, da se nam omogoči sodelovanje.«
Dr. Ara jc izjavi! da italijanska narodna str.inka in vse meščanstvo ter po njem tudi delegacija, smatra pripadnost Trsta k Italiji za končnovelja-ven m nerazprav-.Ijfv dogodek, o čigar resolutivnem značaju sc ne nto-rejo pripuščati ne pridržki nc nedmneve. n zgodovinski čin, ki odgovarja najvišjim aspiracijatn ljudstva teli pokrajin. Mestna delegacija potemtakem, sprejemajoč z radostjo sodelovanje obeh slovenskih članov, ne more v teh ozirih vzeti naznauje njunih nlčevfh pridržkov.
Župan je izjavil, da se v polni meri strinja v izvajanji dr. Are.
Delegacija Jc nato enoglasno r,klen.ia naslednje:
»Delegacija, zasllšavši pregledno poročilo mestnega -
«li rinr-r'" a »i tJovir.jjj nb^iiiC Od	M7j)iuLitVO <»b- 1
haja v ul. G. (?alat i (zraven glavne poats). Siovonuka i>o strežba in slovensiil jedilni
iil!:-----------'Plombiranje. Umetni zobje
V veliki zalogi platnenih čevljev iz ce iae
Tr-t ulica dellr, Scalinuta '2
Corso 47{pri Trgu Piazza della Le^na) Tel. 1402
Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, praves mrličer na v?,© kr ijo države. Zsiiu^a in razprodaj t mrtvaških predmetov, krat iz kovine in vs ko rstnega le.^a r rasnih oblikah, vencev, sveč itd. po meraih cenah. Skladii/a v lastnih prostorih della Tesa 31. — Brzojavi: Itfovo pogrebno podjetjo — Trst.
Kovo
Velijo skladišče klobukov dežnikov, beiiti in pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških r.osavic itd. itd. : :
K. CBE1EL, Trst, Corso ste®.
: Cene zmerne. Postrežba točna. Narodna trgovina. — Naredna trgovina.
hranrnlsal
ii
SIMftba HlNkiHttli&U aj^ijaiiiu I j Mjana, Prešernova «lica 5t, 3
h imela koncem leta 1917 vlog K tfG,8C0(>T0 hlpotečn'h in občinskih posojil . . „ 27,0011.00
rezevnega zaklada....... ^,(.00,000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obresivje najvišje po	^ ivst-ltie vloge pa po
dogovoru. — H anilnJca je pup lam j varna in
stoji pod Ii .ntiolo c. hr. deJclne ^lade. Za varčevan e i.na vpeljane lične d jmače hranilnike. ---Posoja na zemljišča in poslrpja na
Kranjskem proti 5%,-izvoh Kranjske pa pod 5V4°/9 obrestim in proti n:.jm:,nj l®/# ozir, 5, ®/0 odpiaće auju na dol^. - V podpi aije trgovcev in obrti i{:ov ima ustanovljeno Kreditno društvo.
l:Ms!e, lii^l. garjd in ei5 ne ko^ae bolez.il ozclravl hitro in sigurno domačo mazilo Pć.r&tak — No nmaiie. ni;r.a duha, go mero torej tu<U ces dan ia» lit' Velika pogori; K 5. . rodbinski lončok K 0. | lir, d al j o pr gol: PiSMtOl varstvo občutljivo l:o2e. car. fikatlja k Dobi to obojo po p^-v;,3fju ali ako ao p h j tj denar naprej, — Kaslov:
Paratol«Werke, lekaruar Lliov^r — Karfirapeiia Mills i Rczsa atca 21.
v zlatarnici in iiranilci
H, Jerssiasi — Trsi
Ve'ika zaloga dolgih in ovratnih vcrižlc, zapesfo'c, prstanov, ul:ancv, obes' ov za slike, med jen.? itd. Vse stvari po zm&rn'h ćenah, i delane v uaj-bc ii to arnah. Srel ro in zla 10kupujem in menjrm, Poiilja ce po povzetju. Ceniki se ne razpošljejo.
wtaiw w sf^j issr 'Jb iiši »^mi^i&TOaMiBatttfllt««
ti Trst, Via Csssa d) Rčsiiarmlo S
Dr.
:c modalni o "plat oni čevljib-obozdravnile, Trit, Corso 21, a podp rtti 'i:: covino i u^nj* |I n t^d 9 1J dop. in od 3 U timi nabitKi.	[pop Brc2bolo3tno izdiranjo
Prevzemajo so tndl naročil a/ob, plombiran e ia umetni t«) meri i;i izvršujejo v dveh	zobje.
j K) men m izvrsujej	_
dneh, do r.aročuik ^reakrbi
platno sam.	.Jlpjn srplirji in
Prodajajo so gumi evi pod-U«''*«	!•(
petniki, belo, t rn« in rumene vrvico.
Specijaliteta: mamilo za čevlje Trst, ul. Sc liiiHta L\ Trst. SABINO OSMO.
m K4U Ubi flPJ
v«
^Lonliio poale^l«)
um ste: h mam. kom r mm
FILIJALKE: Dumj Tegelhifcti 7 9 lili Dabiovnllt. Kotor, LjufclJaiM, .ttetkovlć, Opitlja Split,	ZiJap j tiara v Kranju
VLOGE NA KSJIŽICB 1 o .
mi 'm
m. m
a o
kupno po najvišjih ccoah dobroznpaa urama in zlatarna A. P0V1I v Trstu Trg Staro nutnioe (tt3!ti!n ceirliia 3)
Mm ■ Msflftll Mit
Trst, ulica del Rivo stev. 42 (pritličje) Trst.
IzvršuiJ \suliti fotosralično delo kftkor tudi ra^Klcde. posaetke. uoCraniost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovritno sri'i-u'atkc. Posebnos;: Povečanje vsake ict,'<c.rai"e. Rudi udobnosti susi). naroiiiikov snreiema naročhc in lili i/vrsi.ic na domu. t v oni. tudi zunai me-sta po naizmcraci^iii cenah.
^ od dnem vlojo do dneva vzdiha. Heatnl <lav»^:
j?« p'ačaie banki eroio?;a Obrdit^vanjo vlo* ca nsn te!:oSem in žiroračnnu p> ao^^voca - Aire Utl' Čeki in nahar.nic ct v^a ta-ia ia*>x J ns'^a triiUk
Jg KUPUJE IN PUODVJA: /relaostae ptplrje c21 rente, obligacije, zastavna pismi, pivonte-.o delnice, sročko, valuto dovi:o, promeao itd Daje

Oiilasl i'i ormrtnice se sprejemajo pri Inserat. oddelku Fiiitjocti aiica Sv. Frančiška štev. 20, orUlifcic.
hh
.1!) .{C
i W JKJ R«
uau
-- ja - .--------------
v jo Zivarorin'a vsakovrstnih pap'riov prati	^SS
knrr.nl ia^nbi, ro.-iziin oj» srorJt i. t. d.	i4* brezplačno. Stavb ii ^ro lit, remb<)\:fi broditi. Bor/na uprocila. - • iolt;i;o.
menjalnica. - — ssivo\sr menic
Telefoni: 116'?, im in 267<$. Uradne ur«« od 9 49 1
Bizojavi: JAUitANStiA,
ii ii
Si
ifvviinrMitti v.	'R rm ^nvtirsnmvnHii
lil