UMjt *Mk ^ We delj « P'«****0*-
^uenl dailj e*e«pt 8uadays god Holidejrs.
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ITradailki in npravntlkl prostori: 2637 a LawsJalo ar.
Offtca of poMlcatloai
J657 Ho. Lasrmlate ava. T.ltpkonej LaarudaMi 4635.

J
LETO—YEAR XII...^USl	^	CHICAGO, ILL., četrtek, 12. junija (June 12) 1919.	STE V.—N U MBER 138.
(No 14*>	Act of O«*o>>ar 6. Itl7, aa <Ua al faat Offlca af Ckicago. llllaaU. ly ortUr of tk« Pr-Uaat, A, 5. Buri..«*, Pu.li«.Ur
Acc»»U»c« for aiaillag at »|>«cUd r.U of p«*Up pravUad far h» Mclio« 1103, Act of Oct. 9, 1S1T, authorlaod aa Juaa 14. 1»1«.
tfILSON SE BOJI BOLJŠEVIZMU NEMČIJI.
Predsednik svari ostalo trojico, da se naj požuri, ker drugače je zastonj sklepali mir. Nemčija dobi odgovor v petek. Orlando se vedno straši z londonsko pogodbo. Senat je objavil mirovno pogodbo.
SPLOSNA STAVKA KAKO JE PRIŠLA MIROV-TE LEG RAF ISTO V. NA POGODBA V AMERIKO
Uslužbenci trgovsko-telegrafskih družb so oetavili delo v vseh večjih mestih.
STAVKA 8E SIRI.
Pariz, 11. jun. — Velika četvo-rira je danes zjutraj dogotovila revidirane gospodarske pogoje v mirovni pogodbi in nato se je lotila nemških protipogojev z o/Arom na ligo držav in ozemlja na levi strani Rene. Danes javljajo, da bodo Nemci dobili zaveAiiski udgovor v petek in nemška delegacija bo dala poslednji odgovor 19. ali 20. junija. Velika četvoriea ie navrgla zahtevo Nemčije, da o-na dobi mandat nad svojimi bivšl-mi kolonijami.
Zavezniki 'bodo dovolili, da nemški delegatje odidejo v Wci-inar in osebno predložc odgovor narodni skupščini.-
Wilson je naredil konee pričkanju med Clemenceaujem in llojrdom (feorgem zaradi olajšanja pogojev s tem, da ju je včeraj resno posvaril, rekoč, da vsako zavlačevanje miru se bo maščevalo nad zavezniki.
"Ako ne sklenemo miru v najkrajšem času, tedaj je škoda tukaj sedeti in debatirati. Boljše-Tinm bo zmagal nad zakonom in
- i . , _ -•.. ... ,1 nm m
anu&pmm reaonj.	-
N;i io besede se je Clenieneenu udal in privolil v nekatere kon-
cesije. Nn drugi strani grozi Orlando z zavlačevanjem pogajanj. Italija noče odstopiti od londonske pogodbe v zpdevi jadranskega vprašanja. Orlando, ki se je mudil zadnji teden v Rimu nekaj dni, je ob svojem povratku v Parizu dejal, da Italiji grozi nekaj veliko hujšega kot boljAeviška revolucija, če bodo odbile njone zahteve na mirovni konferenci. <irof liroekdorf-Rantzaii, načelnik nemške delegacije, je dejal včeraj poročevalcem v Versaillesu, tla bo Nemčija podpisala mir, »ko zavezniki olajšajo pogoje, drupče ne.
Iz lierlina so prišle vesti, da je Heheidemannova vlada pred pad-niii. Za Seheidemannom pride na krmilo socialistična koalicija, to jr večinski in manjšinski sociall-iti.
Turški mirovni delegatje so na potu v Pari*. Potujejo na fran-^ki bojni ladji "Demoeracy," n« katero so se vkrcali v Carigradu
Wasliingtont 11. jun. — Senatni odsek zunanjih zadev ,ki pre-W:uje Itorahovo obtožnico, da so •^».vorški bankirji prej dobili kopijo originalne mirovne pogod-kakor pa senat, je danes zasliši i. IV Morgana in llenry P. Davisona. ki sta vrhovni glavi Morfanovega bančnega zavoda Rlllui Itont, bivši senator in dr-kvni ajnik, je tudi prišel kot P"«''i i n izpovedal je brer. taje-"i«. 'la ima mirovno pogodbo že *k»j tednov. Dal mu jo je bankir Itsvison, ki je bil v Parizu in K""1 j« izjavil, da on ima pravico P^dovati pogodbo in zavrača vsakogar, ki trdi, da nima te pra
tW.
s,,|iMt je objavil v pondeljek k«»pijo originalne pogodi*, kste-J« prinesel Frazier Hunt, po-*"V\ale». /.jkaške "Tribune," iz iWfl Hunt. ki pravi, da je po-fnl „, ,|(,},j| "rjl„pnimf postav-"'»» potom.'* je izročil zvezek ae-•»siorju lWrshu. ki je potem pred-\ zbornici. da se objavi v
BELA KUN BO VODIL DELEGACIJO V PARIZ.
Ententa je nehote priznala komunistično vlado na Ogrskem.
NOVI NEMIRI V ITALIJI IK
Egiptu.
kf>'igr«.sm ,n zapisniku .naksr po-javna lastnina. Predlo* je bil nprejet * veliko vtAno po pet-vr.H-i debati * demokarti.
^•na hrana ta delavca j« do
* CAAOpit.
Ženeva, 11. jun. — Iz Inomosta poročajo, da je Bela Kun, zunanji komisar komunistične vlade v Bu-dupešti, odgovoril na Clemence-aujevo noto, da sprejme vabilo ln ogrska delegacija kmalu odpotuje v Pariz. Bela Kun bo morda sani šel v Pariz na čelu mirovne delegacije.
Odgovor ogrske sovjetske vlade se med drugim glasi: "Ogrska sovjetska vlada želi mir in prijateljstvo z vsem svetom. Mi smo spoštovali demarkac.ijsko črto zaveznikov izza novemberskega premirja in za orožje smo bili prisiljeni prijeti le tedaj, ko ao Ceho-slovaki in Kumunci prekoračili o |niftiv*no včeto iu invadlraU jaalr kraje. Z veseljem razvidimo, da so zavezniki ukazali ČSehoslovaki-ji, Jugoslaviji in Kumuniji, da morajo prenehati z napadi na nas, ali opozoriti moramo entento, da se omenjene tri države niso zmenile za navodila entente, temveč so nadaljevale ofenzivo proti nam toliko časa dokler jih nismo vstavili z našo protiofenzivo. Njihove čete so še danes na tej strani de-markaeijske črte, ki je bila določena 13. novembra." , Na koncu svetuje Bela Kun, da naj ("'ehoslovaki, Jugoslovani in Kumunci pošljejo delegate na Dunaj nakar se naj organizira komisija, ki bo pravično rešila vse spore z Ogrsko.
Bazel, 11. jun. — Po poročilih iz Prage se nadaljuje ljuto bojevanje med ogrskimi komunisti in Čehoslovaki ob reki Savi (T) in drugod.
Pariz, 11. jun. — Notranji položaj na Italijanskem je postal zo pet kritičen. .Socialistična stranka grozi z generalno stavko proti mirovnim pogojem in Strajki so že popolnoma paralizirali večja mest a kot so Kim, Neapel, Benetke, Turin itd.
Kim, 11. jun. — Tukaj se je mudil le dni Kamsay MaeDonald. angleški socialistični voditelj, ki je konferiral z vodilnimi Italijan-»kim! socialisti in jih nsgovarjsl, da organizirajo generalno stavko ob istem času kot delavci v Frsn-eiji in Angliji. Z MaeDonaldom je bil tudi .ban Longust, vodj« f ran-coskega levega krila v aoeis istič-ni siranki. Načrt francoskih »n angleških socialistov je .da ae organizira generalna stavka istočasno na Angleškem, Frsncoskem in v Italiji proti nadaljevanju intervencije na Kuskem it? ?ro\\ imperislističnim Tnirovnim pogojem zaveznikov. M.eDon.ld in Longuet sts govoril, ns delsvskih shodih v Rimu in Turtno-
London, 11. «»n. - Z Mslte po-ročsjo « svežih nemirih v Kgiptu. Vojsštvo je nspsdle rebele v ksi^ nJ in tri «»sel>e so bile ubite ve* ,>a rsntefrfh. Mnolb-s poslopje li-ts "t hroniele .n vr ttln ns tis britiiko zsstsvo.
Pariz. 11. j"n ~ ^^
L |>yd O-nrge spreje« 'rleputa
rijo Borov ir. južne Afrike
! podložili ivMhij<. M ne<M Tisnjt
južnoafriških repuld.k ns teme «
Washington, 11. jun. — Uslužbenci trgovsko4)rzojavnih druib ho se v splošnem odzvali pozivu za generalno stavko. V Washingto-nu so vsi telegrafski operatorji ustavili delo. Stavka je popolna.
New York. — Vsi uslužbenci Western in Postal Union so na štrajku.
Detruit, 11. jun. — Vsi opera-lorji Postal in VVestern Unije razen par tnoči so ustavili delo.
Cleveland, O. — Petdeset telegrafistov je pustilo delo. Stavka se razširja.
St. Louis, Mo, — Tukaj je popolna stavka brzojavnih uslužbencev.
Omaha, Neb. — Stavka telegrafistov v tem mestu je popolna.
Atlanta, <la. — 900 telegrafistov je v stavki.
Chicago, 111. — Danes je 500 do 750 telegrafistov, članov trgov-«ko-telegrafske unije, stopilo v stavko. Telegrafistom so se pridružili tudi dečki iu deklice, ki raznašajo brzojave.
Telegrafisti zahtevajo pripo-znanje organizacije in pravico do kolektivnega pogajanja, povišanje plače sorazmerno z naraščanjem cen živil iu da se vzamejo nazaj v službo vsi telegrafisti, ki jih je izprla VVestern Union Co. zaradi tega, ker so bili člani unije.	. .
Wlnnipefi» Man., 11. jun. — Y*ertj ao se tukaj pripetili večji nemiri, ki so jih provocirali bivši vojaki, ki so se ponudili v kon-Stablersko službo meščanskega od->ora, kateri zastopa kapitaliste. Meščanski odbor je dosegel, da je mestna vlada odslovila vse policiste, kl so simpatir.irali z delavci in namesto policistov so oborožili kakih 3000 dosluženih vojakov r. geslom: "Rešite Kanado boljševizma." Pri včerajšnjem spopadu je bilo več oseb ranjenih; rned temi je bil tudi neki vojak-konšta-bler. Okrog 7000 oseb je prlsos-tvovalo izgredom. Meščanski odbor je zahteval, da župan takoj a-pelira za redne vojaške čete, toda župan je odgovoril, da tega ne stori do skrajne sile.
Atrajkarji so medtem organizirali grobokope in pomnožili svoje vrste, fleneralna stavka traja že peti teden.
Predsednik zahteva preiskavo o
načinu dohoda mirovne po-t godbo v Ameriko.
FINANČNI MAONATJK POZVANI K ZASLIŠANJU .
5
Italija je nadomestila Avstrijo.
1*4
i*
KONVENCIJA AMERIŠKE DE LAVBKE FEDERACIJI.
Atlantic Citj, N. J. — Delegatje, zbrani na konvenciji "Ameriške delavske federacije," zssto-pajo nad tri mlljone strokovno organiziranih delavcev. Hamuel (I oi upe rs, predsednik federacije, je v svojem govoru povdarjsl, da ni prostors v Ameriki zs politično in industrijalno tirsnljo. Ns dsljevsl je, ds vssk dclodijelee, ki sodi, ds oatsne induatrijslns Hvtokrscijs v sedlu v Združenih držsvsh, dels rsčun brez oštlrjs. Zagovarjal je stsllšče delsvcev lu izjavil, ds delsvei niso stsvlll kri-vičnih zshtev.
Poročilo, ki ga je predložila ek-sekutivs "Ameriške delsvske fe-deraeije," se Izjavljs zs štiri ln tednu in ds
'' Washington, D. 0. — Predsednik VVilsou je izrekel v kabelgra-u, ki ga je poslal senatorju iteheoeku, demokratu iz Nebra-ske, v katerem izreka, da upa, da senatni odsek za zunanje zadeve uvede najstrožjo preiskavo iu dn-ieue, na kakšen način so došle kopije mirovne pogodbe v roke privatnim interesom v New ^or-ku.
Senatorju llitchcocku je bil do-poslan kabelgram iz Bele Hiše, ki ga je prečit al na seji senatnega odseka za zunanje zadeve.
Senatni odsek za zunanje zadeve je poslal finančnikom Jac<Th Sehiffu, Thomas F. Lamontu, H. P. Davisonu, Paul Warl)urgu, J. P. Morganu in Frank A. Vander-lipu povabila, da pridejo pred senatni odsek, da bodo zaslišani.
liamontu je bilo naročeno, da prinese s sabo vso korespondenco med njim, Morganom in pariškimi in londonskimi agenti. Odsek je dalje sprejel predlog senatorja Kalla iz Nove Mehike, da ae povabi pred odsek tudi izvršujoči državni tajnik Polk in zasliši.
Vsi flnsnčniki izvsemši Vsnder-11 pa ao bili pozvani na sugestijo senatorja Boraha, ki je dejal, da je prepričan, da ti flnsnčniki ve-do, kaj je zapisano v mirovni po-gdilfet. Oodsl je, di zinesljlvo ne tfdVe trditi, da je kateri njih Intel mirovno pogodbo v rokah, ker ni videl v njih rokih kopije mirovne pogodbe.	v
Senstor iz i^ržsve Idaho je pripovedoval pred senstnlm odse« kom, da je prepričan, da so se finančniki radi privatnih interesov prisvojili mirovno pogodbo, fie pokličejo te finančnike, je trdil Morah, se bo izvedelo, na kakšen način so finančniki zainteresirani na stvari.
Dalje je senator Borah izjavil, da ne Igda Imena osebe, kl ga je obvestila, da je kopija o mirovni pogodbi v rokah finančnih bite-resov v Ne\v Torku, Senator llitehcoek in senstor Pittmsn sts zastsvlls senstorju Borshu več vprsšanj, kl je pi vedno odgo-varjal, da mu podrobna 6ejs'va niso znana, toda on je preprlČen, da je veliko kopij mirovne pogod hc v New Yorku.
Zaslišan je bH tudi senstor Lodge, kl je ns kratko poved i K di je videl kopijo mirovne pogod be v rokah svojegs prijstclja v N>w Yorku, IVidal je, da ni nI kdar r.lllal, da se nahajajo soplje v rokah finančnih interesov, Po vedal je, da je govoril še z nekim prijateljem, kl mu je ponudil ko pl jo, katero je pa odklonil, češ da Jo ne sprejme, če jo ne sme ohjsviti.
Ko je senstor l*>dge odgovsr jal na Hltcheorkova vprašanja, je dejal, ds M ne bilo čsstno zanj ee M razkril imens prijateljev, k 10 mu po k s zs 11 k«rpljo mirovne
po godbe.
Senstor Wll1isms Je vprsšsl se natorja I»dga. če bi bilo moto/1" dobMi imene drugih, kl bi jih lah ko povabili k zsslUsnJu. Heiiit« Lodge je »nIgovoril z ne. Zaslišan je bil izvršujoči držav
Kompromis glede na Reko je zasejal kal nove vojne; Jugoslovani ne bodo pozabili.
SOCIALISTI NA REKI ZA SVOBODNO REPUBLIKO.
Delavstvo ni sa Italijo niU ia Ju goslavijo, temveč aa 1 ustno neodviano državo. '
20,000
ITALIJANSKIH VOJAKOV NA REKI.
- i •
MNENJE AMERISKEOA PORO-ČEVALOA.
štirideset ur dela v I «e *e<lsnje mezde ne smejo znižs
delavcem di se izrečejo z. držav- nsjprvo prejel pogodko po kablu no kontrolo nsd jsvnind ,>otreb;L ^	—^
ŠČlnitni. vodnimi poti ip vodnimi idovršens Okoli silami. Dalje priporoma poročilo i poselml sel prin
Kcka, 4. jun. — (Iz poročila Th. S. Kvana)-« Ko sem se pred štirimi dnevi izkrcal ua Keki nn suha tla, sem opszll vse polno italijanskih vojakov. Zavezniški častniki so nvji * povedali, da ima Italija okrog 20,(MM) mož pod o-rožjem na Keki, dočim imajo Francozi in Angleži po eden bataljon infanterlje, V pristanišču je Italijanska dreduutka "Dante Alighieri", dalje dve oklopnjači lu trije rušilcl; zavezniki imajo e enega rušllea "Sehley,"
Po vel jat vo vseh čet nn Keki je talijsnsko. Oenersl (Irazioli je vrhovni poveliulk italijanskih lu zavezniških čet. Nastanil se je v guvernerjevi palači. Italijanski larablnerjl posltilejo kot, policisti v mestu in italijanske čete se ni-lajajo tudi v predmestju Sušnku v (Iruglh sosednjih občinah, ijer so Italijani Ukopall strelske .arke ln postavili ograjo iz bodeče žice kroginkmg.
Ko sem prišel v mesto, sem ue začudil, ko sem slišal le tupatam trvaško govorico. Pričakoval sem, da najdem vsaj polovico vsake narodnosti us Keki, toda našel sem okrog 50,(MM) Italijanov. Mest* ua vlada je v rokah italijanskega 'Conalglio Nazionsle" (Narodni odbor), ki je zavladal, ko so |ta-ijanake čete okupirale K«ko. Ved prihodom Italijanov je ne* kaj časa vladal hrvaški Narodid svet. Sedanja vlada eksistiru le pod zaščito It a lijanskih <Vt.
Iz raxg<»vorov z mnogimi prelivala! in kar ao ml povedali francoski in angleški čsstniki, so reški Italijani prej za neodvisnost, kot pa zs priključitev k Its liji. Ako bi danes italijanske 6#te zapustile mesto in hI ostala 'e francosko-angleška garnlzija, in če bi se potem vršil pošten pleni sc|t,bl glasovsuje gotovo l/padlo takole: majhna večlns zs nt«od-visno reško republiko ,prvs manj šlns zs Hslijsusko sne kaljo in drugs imiujiins za Jugoslavijo; nato Id se amralc vršiti o^je voli Ive, kl bi izpadle z ogromno večino zi neodvisno republiko, Italijanska strstika je močim 1 trgovskem delu mesta. K tej stranki pripadajo trgovci lu u rudniki, kl govore italijansko ln ps rszlnirlts mlsdins (tskozvsnl "(1 lova nI Humani"), ki so si pri dobili "veliko slavo" s te«, ds so napise Jugoslovanskih trgovin pomszsll a črno barvo in razobe nili po mestu plskste, ki psu jejo VVilsona iu zaveznike.
Tods Keks ae rsztezs štiri milje proti zsledju ln zunsuji deli ao večinoma hrvaški. Su
imoodbrfevsnjs.
kskor s.
prepoved otrtiškegs dels. zahteve ■vobodo govori In tlaki, «>dškf»d. niski zakon za delavce, omejitev našeljevsnjs ln druge reforme.
VREME
rhieago ln okolies: T četrtek deloma oblačno. Hordi lokilni nevihti. Neapremenjena tempera tura Uhkl južnovzhodnl vetro
vi.
ID majs mu je cm*I eno kopijo Kssneje je p*» poaebnem alu spre
Pariz, jun, — (Piše Fr. II. Klniouda). Kljub zanikanju s rasnih struni kažejo vsa snameuja, da jc vprašanje Keke že rešeno ua tisti karakteristični način, kakor se rešujejo Vsa važnejša vprašanja na mirovni konferenci — a kompromisom, Kompromis pn nI nič druzega kakor odložitev (toruvuanja. Faktlčuo je sklenjeno, da Keke ne dobe Italijani ue Jugoslovani ,pač pu da postane s kosom ozemlja med mejami Jugoslavije iu Italije neodvisna državica, kl bo pod upravo lige držav.
To pomeni, da bo imela lieka snačaj (Jdauskcga (Danzlg). Ako se vpoštevs okoliški teritorij, bo Keka po večini prebivalstva jugoslovanska, ali nobenega dvoma lil, da jo bodo kontroliraj! Italijani In vse je Že pripravljeno, da se sčasoma priključi Italiji. Wllsonu je zsčssno uspelo, da je preprečil aueksljo k Italiji,
Kakor se glas! kompromis, ob* drže Jugoslovani predmestje Su> šik, k! Je pravzaprav vzhodna polovica Keke. Jugoslovani bodo <ontrotirali železnico, kl vrnil v Zagreb, dočim hodu flalljsul kon* trollrall železnico, kl drži v LJub-Jano, Na!urne meje bo torej ravno toliko kolikor jo Je med Wash* ngloiMjjn lli (leorge!owuom lil meja se bo verlžlla, kakor se vije francoska meja skozi ulice Molite Cnrla.
Kalija bo imela večino otokov ob Dalmaciji lu dva dalmatinsko mosta; Zadcr ln Albenlk, Na ta način je Italija stopila na dalma* t luska tla na dveh krajih odkoder bo skušala riniti v zaledje ln trajno sovraštvo med Italijani lu^ Jugoslovani je zagotovljeno. Kar te tiče kompromisa v Dalmaciji/ pomeni toliko, kakor dn bi človeku odsekali roko za pestjo name* sto v rs ml. Tako namreč Jugoslo.' vaul smatrajo to stvar.
V nadomestilo zs "Izgubljene" krsje v Dalmaciji In ua Keki bo llallja dobila mandat nad vso Al' ban i jo Ts drlaviea meri okrog tMMMl štirljsških milj in Ima približno HtHl.iMK) prebivalcev, ki so med seboj razdeljeni v mnoge stranke po veri In starih trsdicl' Jah, toda edini v sovraštvu do vseh tujcev, Albanija Je brez leznle in brez modernih cest, naJk liolj (UvJl kraj^ Kvropi, kl tli bil nikdar |M»d civilizirano vlado Iz-/.a rimskih časov, Južni del AH»a nije, ki se imenuje severni Kplr, zahtevajo (Irki zase, a najbrž gs ue bodo dobili.
Z okupacijo Albanije stopa I-talija na Balkan, v "kolel", v ks terem zmlrsj kipi, kot sovrilnlea Jugoslovsiiov iu Orkov. Kar je bila zsdtijlai prej Avatrijs, to Jim bo /daj Italija; edino Imeili so •e spremenili, doČlm Je vse drugo ostalo pri starem, Ali to še ni vs Komiiilija lu Jugosisvljs ats «i tudi v Isseh zsrsdi ozemlja v Itsnstu in Itsčkl Iii Kumunci ims-
šak* \r*Ji' ločen od Keke le |h» I jo nsrsvno zsvernike v ItsllJI, Ts msjhnem kanalu, Ims ,VMMI prelil Uo ao /opet oživele stere rermera vsleev .kl so llrvstje.	|ns Hslksau,	»" Konec m kones ps n)* smemo po- ra Izkorttčsnja slsbejšlh ljudstev. ......... zabiti n.............. k-erlb > o llsl.J. bo prlallje,.,. >le. uli .m
iel	kopij mirovne zgodbe krof »**) rmlnole.nih članov, med I o. da e. Jugoslovani vIRno .hiIsh-
j,1 deset k.pu	T .. ikj|l4,rljMi M; 1U(|j t,unk, v aoei , I jeni s tem, da bo netila prepir
a I Ulični atrsnki s4» |M»mešaiil Us med Slovenci, Hrvati in Srbi, s s
liiani llrvstje lu Ogri. Ktranks^druge strsnl bo hnjalisls prj.t
še vedno apsds k soelsllatlčni nJim Vumuaee in Ibdgsre Nsj
utrsttki ns Ogrskem, sli s ozirom se zginil, ds po»lane Kitslja »i»et
us Reko lirts svoi program, kl st|gmotna velesila lu nsj se potegoe
glaai, ds mors biti Keks i neka
rimi oltčluiml vred neodvisns
rrpubliks Vodja M> is I isto v dr
Od tega ča«s pa ao kopij«- v pošt nI vreči Izjavil je. ds ne ve, ko 1 liko kopij je bilo v pošt ni vreči, tods pečati so bili nepoškodors nI. Vae koplje ao bile položene v njegovo varno«*no shrsmbo do iisdaljuih odredb	II
i Senstor Hrsdege gs je vprs ^ei šal: "AH ste prejeli «Nl pred«ed
(MS aa a.
f. »SMtl
<MS aa i Hfa<s. s
za Jug«»ab«vanf, kskor ae Je V
prejšnjih časih - »e.|aj »mi ave-
lovns volni neizoflbns.
<0.1*. aa • »tromt, t. kmtmoot__.

- jI JjSšk —i j
svet?
PROSVETA
slovenske haropne poppokni jephote lastnima slovenske narodne POUPOENE JEDNOT*
toni katerih bi se vse vere združi-v eno. . . eno veliko vero, iu bogovi v enega močnega boga. . .
V dosego tega nam bi morda veliko pomagali načrti, po kate-
_C— ftoao* »e	m **
Nar^niaa: Zmiinj.n. driave (^ven »ia^) to Caa^f^aaUjJ,
C mm ea pat leto to $1.00 ee tri mm« t Chtos>«»J« aa toSe, $t.U aa »el a, |l 40 m Ir« iiMU, to sa toeseaMtve <7>0.__
NmUv aa kar Im
"PROSVETA'*
SSS7 Sa UwdUU amt, Chto|>>
spravili v internat kot avstrijske vohune, dasiravo so vprav ti breznačajni falotje vedeli, da so voditelji republikanskega gibanja največji sovražniki habsburške dinastije, ki so neustrašeno borili proti habsburški avtokraeiji, ka so ^taMe norili ie bm-trelne hta«. ce, ali so pa hodili v krilcih.	žavah
Slovenski monarhisti, naj kar brenkajo o veliki ali o mali četvorici še na dalje. > Njih brenkanje pokazuje, da so dozdaj spali in niso ganili z mezincem, da ubranijo slovenske pokrajine pred italijanskimi aneksisti.
THE ENUGHTEfUflENT"
Orf of Sli i ali Msttoes
Owm* Vf to* Štor—to N«li—ai S—IH Advertiaing
Uaited Stotee (nMpt Cbioage)
0, and foreign countriee $7.00 per jear,
=
Dalua v okUp«»j» • <*«»ija 3S-IS) *•»•* vsto, pMMili J« vaai j« • »•■ i—mm, dm m —
n Mm to FtMtto ja prmrm-
KAJ POVZROČA NEMIR V INDUSTRIJI?
Naši "Kištarji."
Zadnji teden je šlo večje število premogarjev na delo v Wilkesbarru, Pa. Sli so na delo zato, ker so marali, kajti brez dela ne morejo živeti. Ko so bili v predoru, je majhna električna iskra zapalila dvanajst sodčkov črnega emodnika, ki se je nahajal na vozovih s premogarji vred. Posledica je bila velika eksplozija in danes je devetdeset mož in fantov mrtvih in večje število je ožganih, oslepelih in drugače ranjenih.
Postava pravi, da se smodnik ne sme voziti v rudnik Mb času, ko se vozijo rudarji na delo ali z dela. Ampak ta postava je za delodajalce, ne za delavce — in kdo se zmeni za njo?! Rudniški uradniki imajo zdaj obilo posla s pojasnjevanjem, kdo je kriv nesreče; pravijo, da je kriv pre-mogar, ki se je z železnim drogom dotaknil električne žice nad glavo in tok je švignil v smodnik. Zakaj je bil smodnik na vozeh, na katerih so bili premogarji — o tem As ni pojasnila.
Premogarski baroni, ki so umorili 90 delavcev — yes, umorili so jih! — imajo nedvomno nad vhodom jame velik napis "Safety first" (varnost je prva). Ta napis pa v resnici pomeni: Varnost prof ita je prva! Po zakonu bi bilo treba "extra trip" za smodnik v jamo, in da se prihrani "extra trip", je smodnik potoval z rudarji vred in zato je danes 90 rudarjev mrtvih.
Vojna za profit ne pozna premirja, še manj pozna mir. Vojna gre dalje brez konca in kraja in delavci v rudnikih in tovarnah padajo mrtvi in pohabljeni.
Danes se mnogo kriči o boljševizmu. V kongresu pripravljajo nov zakon proti boljševizmu. Zakon namerava Še bolj zadrgniti vrvico okrog vratu svobode govora in tiska. Ostra kazen bo določena za one, ki se bodo drznili govoriti in pisati, da je treba spremeniti sedanji morilni sistem.
Ali pa bodo kaznovani morilci, ki so kršili postavo in ubili 90 premogarjev? Dvomimo, kajti do danes $c niso bili kaznovani. Ampak kazen za pobijanje delavcev bi precej pomagala proti boljševizmu. Občuta kazen za ta ke umore na debelo bi prepričala delavce, da je še pravica na svetu. Ker se pa bo vršila le komedijantska preiskava in končno bo vse lepo zaspalo, kakor je že lepa navada, / ali morejo potem delavci še verjeti v pravico pod obstoječim gospodarskim sistemom?
Kaj in kdo povzroča boljševizem? Delavci ne!
Slovenaki monarhisti brenkajo, brenkajo... * Naši nlovenski monarhisti so pričeli brenkati na struno za skupno delovanje, ko so se že z dušo in telesom, krvjo in me Bom prodali kralju za malo več kot tri sto srebrnikov. Svo ječasno so ponosno izjavili "tiaoč dolarjev naa je atalo in poalali amo avojega odposlanca v Pariz.'* In resnica je prišla na dan, ki ne dela nobene časti slovenskim monar-histom, nastopajočim v javnosti pod krinko republikaniz-ma, du preslepe slovensko ljudstvo, da niso za kralja, am pak za republiko. Mož, k prejema denar za svoja potovanja od monarh isti čnega poslanštva, ne more zastopati republikanskih načel.
Edino "delo", ki gu je dozdaj izvršila "Zvezica", v kateri se zbirsjo slovenski monarhisti postoji v tem, da se je ponižali! pred monarhističnim poslaništvom iij prosila zu denar, du ji omogoči poslati svojegu poslanca V Pariz, du se luhko ponosno trku po prsih in kliče: "Glejte Slovenci, poslHli smo svojega poslanca v Pariz in ta poslanec nu* stune tisoč dolurjev. Nismo se strašili žrtev, ampak poslali smo gu, du bruni tum pravice Jugoslovanov, itd."
T« je bil numni cele komedije, ki jo je vprizorila zve-zica slovenskih monarhistov in vse delo, ki ga je ta zvezica izvršila zu osvoboditev Jugoslovanov izpod jarma imperializmu. je ta komedija.
Voditeljem zveaice zdaj teče voda v grlo. Delali niso ves čas nič, ampak so lenarili. Njih zakulisna politika pri-hu iu na dan in kritizirajo jih tisti, ki so jim še nekaj verjeli, dokler niso njih umasanosti in kupčije z zastopniki kralju prišle na dun.
In ta zvezicu sedaj kliče po skupnem delu, ki ni dru-zegu d«*lulu kot zulmvljala jugoslovanskim republikancem, breznačajni člani te avesic* so pa šli celo Uko daleč, da	™
ao voditelje republikanskega gibanja med Slovenci hoteli I ogovoriti.
Ker ae naši "ljubi" nasprotni-ki tako brigajo za miljonski aklad ln sploh za denar, -katerega so nabrali zavedni Hlovenci po poaa-meznih naselbinah za SRZ »dno-eno .JKZ in vedno povprašujejo, kam da gre ta denar in v kake namene da ae rabi in posebno še Ka časa nabiranja miljonakaga •klada, ker ao ravno v onem Času pričeli nabirati zaboje z obleko in drugimi potrebščinami, katere so "poslali" v Jugoslavijo ter ee.l-no napadi JRZ in liste, kateri niao hoteli agitirarti za "kištarje" prinašamo sledeči članek, ka:ere-ga je prinesel "Jugoslovanskj Svijet" dne 8. junija, da bodo rojaki vedeli, kje da so oni zaboji iu kam da jih hočejo poslati.
Oni Članek se glasi: "Ma pat za "talijanski Trat.
"Zaboji ao konečno dospeli v N«r York in od tuUaj jih hočejo poslati preko oceana v — Trst. Sedaj jih popravljajo in potem jih bodo naložili na parnik, kateri ho odpeljal v Trst. Da ravno v TRST, KATERI JE
V	ITALIJ AN8KIHH -ROKAH IN OD KJER SE ZAMORI POlI LJATI SAMO ONO. KAR DOVO LIJO ITALIJANI, KAR NS DOVOLIJO SE NE MORE POSLATI NIKAMOR i IN NIČESAR KAR JE V KORIST IN V PRID ITALIJANOV, ONO SE LAHKO ODPOiLJE. RAZUMNO, KAR JE V KORIST ITALIJANOV NI
V	KORIST NAfiEGA NARODA "Kištarji" so pritrjevali in sc
/akiinjali, da so se obrnili na mornariškega tajnika Daniclsn a pro aiijo, da naj se obrne na lloover ja kl naj izposluje od italijanska vlade da ne ho delala zaprek pri razdelitvi teh zabojev. Trdili so, da imajo dovoljenje od države za zbiranje blaga in zagotovilo od jugoslovanske vlade, da bo poSl-ljatev prosta eerine in poštnine.'.
Toda 'mi trdimo, da niao imeli nikakega federalnega dovoljenja, ampak samo dovoljenje od lokal* nih oblasti in da niso imeli nika-kih obljub ali zagotovil še manj pa garancij, da bodo ti zaboji dospeli ua varni kraj in da jih hodo dobili oni, na katere ao bili poslani.
l)a je to resnica izpoznamo iz tega, da sedaj prosi drug drugega, da reče tretjemu in ta naj proai četrtega, da dospejo ti zaboji v roke petega in tako dalje.
Htavimo vprašanje onim, ka»e H potujejo na lastne at roške kot nekaki spremljevalci teh zabojev: KAJ JE V ONIH ZABOJIH, NA KATERIH NI NOBENEGA NAPISA AMPAK SAMO &TK VILKE f
KDO PO&1UA TE ZABOJK IN KOMUt
Nam se je vedno predbeclvalo, da smo delali vedno zapreke pri tem "rodoljubnem'' delu in ds ae proti v lino vsemu, kar je v koriet našemu narodu, radi tega iiuaino sedaj pravico da stavimo ta vpra sanja in da pokažemo narodu, po katerih potih grejo ti zaboji in v katere roke. ker ae je prej trdilo, da ao ti zaboji za njegove drage
Ae nekaj. NA KAK NAfrN SO PHlAM V MKS ZABOJI. NA KATKKtll JE ZAPIHANO: UDI NKITALIA1
To je samo del onega, kar mi vemo, o oelem tem poslovanju. Mi smo vae to le prej slutili in ne lil napisali to. ako hi nas ne bilo 4ram. ds ae mera proaitl mlloatl Italijane, nafte največje narodne sovražnike .da milostno dovolijo, da se pošlje pomor našim rojakom in to skos ozemlje, katero so nam ugrabili.
Mi dvomimo, da hI Italijani v to privolili in na ta način bomo doiiveli dvojno sramoto, toda ne m narod, ampak aa one. kateri «o ustanovili ttkaškl "Jugoslav Iteltef", in «ieer samo radi tega. da an delali zapreke "Američan Jugoslav Reliefa" V New Vorku. kar Jim pa nl napelo ln še radi ne-, o čeaier «e hočemo
In aedaj pa erečen pot v oteti nam Trat. Pozdravite tam Italija ne in jih prosite, da vam miloatno dovolijo to, kar vam je obljube-vala vlada kraljevine 8. H. S.
Xova vstaja v Mehiki ni tako, malovažna, kot se malo piše o nji. )o sedaj še nikjer nisem čital, da bi bil Villa boljševik, dasi je znano, da je poetopal z zemljiškimi magnati že pred leti tako, kot po-stopujo in delijo zemljo sedaj v Rusiji.
Pred nedavnim časom ao napa dali JRZ, da je v zvezi z Italijani. Kaj se pa mora sklepsti iz na vedenega? Pojasnite "edino upravičeni predstavniki ameriških ftlo vencev", ka-tere ste prodali arb-akim monarhistomt
Misli in dejstva.
F. S. Tauchar.
Dandanašnji se toliko različnih ljudi krsti za boljševike, da ko bi bili složni in organizirani, dosežejo lahko vse. "Boljševik" po-menja nekako psovko, v katero so osredočili vse najslabše reči vsega sveta — kar nam pojasn zgodovina prošlosti in obudi vi zija domišljavosti — vse to pc*-fledimo in vržemo v pleve na kup boljševizma. . . Po tej teoriji člo vek res ne ve, koliko »boljševikov sedi poleg njega v nedeljo zjutraj pri sveti mašil
Celo našega Forda, ki je eden najllberalnejših kapitalistov Zed. državah, imenujejo -čikaški žurnalisti —anarhista. Ker je mi ljonar, naravno želi za ta Časten naslov en miljonček okroglih sre brnikov; če bo kaj dobil, je dru go vprašartje — kajti od časni kal ja dobiti denar je težje kot od juds.
Nekdo ki je mnogo čital naše velike dnevnike, in z izbranim gradivom ter fino ureHovane ma gazine, je zadobil Čudne pojme izrazih in imenih. Želel je že dol go, postati upliven mož, Kako do seči to? Domislil se je, da pred vsem mora imeti izrazito, glasov to ime, ki ho vleklo. .Sestavil si je ime, ki je po njegovem mnenju imelo vzbuditi povsod največjo pozornost. V novo iznajdbo je bi tako zstopljen, da je, ko je bil po klican za pričo v neko sodnijsko razpravo, odgovoril pravdniku na vprašanje kako mu je ime "Moje imet — Khm. . . Moje ime je Boljševik Ajdrtrijudohlju narhist."
Slišal sera, da je bil nato pre cej časa prost stanarine in rešen draginje.
Pred par leti je napovedal Vil-a vojno Mehiki in Zed. državam. Te napovedi še ni preklical in aedaj kot ogleda, je tudi premirja lonec.
Na svetu je poatalo živahno vrvenje med vsemi ljudstvi, ljudje mislijo in proučujejo profilost in litudirajo vse nove ideje. Iz tega ahko sklepamo, da je pred nami doba boljšega razumevanja, več vzajemnoati, zadovoljstva in srečnega življenja.
IJpajmo torej v svetlejšo bodo .čnostl Dasi Je včasi upanje brez upno, vendar je pri tem tako slad ko, da je vredno negovanja, sploh edino, kar dosežemo. . .
ZDUŽKNE DRŽAVE SO ZELE V SVOJE ROKE POŠI1 LJANJE DENARJA, V OSVO SOJENE DRŽAVE V GEN TRALNI EVROPI.
Že od začetka minulega meseca so Zdr. države prevzele v svoje roke pošiljanje denarja v osvobojene dežele centralne Evrope in je po zakonu prepovedano pošiljati tja denar na kateri drugi način.
Mr. Edgar Sickard, tukajšnji upravitelj od American Admini-stratiton, ,je podal izjavo, v kateri navaja temeljne vzroke, radi katerih je 'American Relief Admi-nistration" razširila svoje delovanje tudi pošiljanje denarja iz Združenih držfv v deželo Cen tralne Evrope.
Mnogi ljudje so mislili, da denar, kaaterega pošiljajo potom "American Relief Administra-tion", ne bo izplačan v denarni vrednosti, marveč v obliki hrane. To je povsem napačno. "Amari can Relief Administrataon" jed noetavno prevaema Money Or dn" od tukajšnjih bank in jih iaplaftaje naslovniku ar denarni vrednosti drŽave v staram kraju
Revija "Treat Em Rough" i-ma štab uredništva in uprave sestavljen iz bivših vojakov. Ta list z bojevitim imenom, rešuje in-dustriaine probleme po vojaškem zgledu. Izražanje nezadovoljnosti naj bi ne bilo dovoljeno, kajti to je ie boljševizem po njih mnenju. Hodeč njih pisavo na podlagi svojih lastnih izkušenj, smstram, da ti možje niso delali dolgih nočnih pohodov po blatnih potih in zako-pih, s ato funti na gftl. še manj pa poznajo prave vzroke nezadovoljstva industrialnih delavcev.
Videl sem sliko, v kateri je n-metnik osredotočil avoje vizije o gotovih sgodovinskih * dogodkih, aMMa:
V piaarno sv. Pet rs pride hrupno. oborožen vojak.se da vpisati v sprejemno knjigo in izrazi željo, ds bi rad eobo s privatno ko-peljo.
"Koliko aovralnlkov si ubilf vpraša Peter.
Vojak grozeče pogleda po orožju in obriše bajonet. "Oeemnaj-atim sem ločil duše od telesa, gospod Pitt. Da ni bilo tistega šrap neto. hi bil že še pokazal hudičem!!" ,	T
"fle dobro." reče Peter; obžalujem. ampak sobo s privatno kopel jo dobi le oni, ki je ubil petin-dvejsei ali več sovražnikov. .
Da bi imeli neomejeno vero v nebesa, in tako podiiganje na o-beh straneh — hi kili pač daleč od idej. ki so znamenite: "Mir ljudem na zemlji. . ."
Na svetu je toliko različnih ver In bogor, da hi bilo zelo priporočljive, dobiti pot in aredatva, po-
Pošiljatelj izroči tukajšnji ban ki ono avoto, ki jo hoče poslati v stari kraj, v dolarjih, banka izro či to avoto "American Relief Ad ministraciji" in ta poskrbi za to, da bo denar izplačan v starem kraju v denarni vrednosti, to je v gotovini. Tu ni niti govora < kakem priailnem kupovanju hru ne, hodiei na strani pošiljatelja ali prejemnika. American Relief Administratjon prevaža hrano sa mo v velikih količinah.
Poslanstvo Amerike še ni do vršeno. Prehranjevanje novo o-svobojenih drŽav je le del naloge. To delo bo kmalu končano, ker žetev se bliža in potreba po hra ni pojtnta. Naša nadaljna naloga je v tem. da damo življenje tem novim državam potom .prometa in trgovine. Trgovina pa je odvisne od določenih denarnih odnošajev med državami, ki hočejo stopiti v medsebojne trgovinske zveze. Amerika gre za tem, da a svojim bogastvom in a svojo trgovinsko in ekonomično silo spravi te nove države na noga. Prvi korsk v tej ameri je to delo od "American Relief Administration", ki stremi tem. ds spravi v dotiko ameri-e banke z iMnčfrmi zavodi v teh novih držav.
Vsi prisiljenei morajo zato pošiljati densr v stari kraj po tem načrtu. Tekom maja meseea je bil ta načrt izpopolnjen v toliko, da more vsak poslati svoj Money Order oziroma kupiti drsft potom svoje lokalne Itanke, in biti pri tem popolnoma zagotovljen, da bo prejemnik dobil denar v eta-rem kraju. Isto morejo storiti oni. ki odhajajo iz Amerike, ker hodo a tem znali, da so njihovi dolarji dobili popolno vrednost v staro k rajskem denarju.
Na tak način je American Relief Adminhttretion rešila vprašanje pošiljanje denarja v stari kraj. kar drŽava sama ni mogla storiti rsdi mednarodnih odmiša-
Dasi je prva dolžnost od American Relief Adminjstration Uu prehrani svet, ae Im njeno 'dt\\t pretvorilo v prevažanje vseh p<„ trebščin in v vspuatavljenje med, seboj nih irgovakih odnošajev
PO ZAKOX4J JE PERPOVF DAJNO PO&TLJAn ©ENAK V HTAfti KRAJ NA DRUn S A ČTCN.
Menjalna vrednost denarja od 1. junija do nadaljne odredbe je kar ae tiče Jugoslavije, Ž3 krou za en dolar.
Banke lahko zaračunajo 40 centov za izpolnjeuje tiskovin itd ali jim ni dovoljeno zahtevati več kakor je zgoraj označeno.
RUSIJA- JE PRI VOLJI IZPLA CATI V GOTOVINI NAROČENO ELAOO.
Chioago, m. — Ludvvig A. Mar-tens, ruski oficijeini zastopnik, ki pa še ni priznan od ameriške vla-de, se pogaja za nakup blaga, ki bo stal nad $120,600,000. On je pripravljen podvojiti naročilo na blago, Če pride do kupčije. Alar-tens je pri volji plačati vse v go-tovini. Ali denar je na moskovski narodni banki. Ali to ni po Mar-tensovem mnenju zadržek, ker je sovjetska vlada pri volji položiti denar na dobri Skandinavski banki, če vlada Združenih držav orno-goči, da sovjetska vlada res položi denar na zunanji banki. Wush-ingtonska vlada mora gledati na to, da bo naročeno blago res izročeno sovjetski Rusiji.
Martens je naročil pri Meyers Boot and Shoe kompaniji in pri NVeinberger Shoe M^nufacturing družbi za $2,500,000 škornjev in Čevljev, ki se imajo izročiti v Pe-trogradu ali Moskvi. Zdaj sc pogaja za nakup za $20,000,(MM) sirovega bombaža-za tovarne v Moskvi, za $40,000,000 lokomotiv in železniških voz in za $50,000,000 poljedelskih strojev.
"Mi imamo denar," je dejal mr. Martens, "plačati hočemo v gotovini, če le moremo spraviti zlato iz Rusije, vanjo pa blago.
"Mislim, da so Združene države napravile zmoto, da se ne po-služijo prilike, ki se jim ponuja, in prično tržiti s sovjetsko Rusijo. Napravili smo vae poizkuse, da ustanovimo prijateljske stike z zavezniki. Pri volji smo prevzeti polno odgovornost za stare dolgove z Rusijo in jih plačati do zadnjega centa. Mi Kočemo mir, toda podati se ne maramo Kolčakovu. ki ni druzega kot monarhist in ki hoče ustanoviti zopet monarhijo v Rusiji.	v
"Zunanji svet nasprotuje sovjetski Rusiji, ker je ne pozna, ^elim, da Združene države poftlje-jo prsve trgovce in časnikarje odprte glave v mojo domovino, da vidijo, kakšen je položaj. Taka skupina ljudi hi pronafila, da je holjševiška vlada močna in du položaj v domovini ni tako slab, kot ga slikajo.
Jte
NASILNI KONEC PREVARANE LJUBEZNI.
Chioaffo, Ul. — Herman Flein-mer, bivši vojak, je izvršil samomor. Pred samomorom je napisal pismo in ga naslovil no policijskega načelniku. V pismu pripoveduje, zakaj je ustrelil ženo druzega moža in sebe.
Flemmpr je bil demobiliziran »pred šestimi mesci, ^eznenil se j« z mrs. Leitha Henyerd. soprogo lEd Henverde. Bila sta brez dela tFlemmtr je zakonski #Wojiei več-sirat preskrbe! stanovanja. Selili *o ae v tem kratkem času večkrat.
Flemnicr ae je zaljubil v Seny-erdovo. <hia mu je tožilo, dn je njen soprog neprklnprsv, Seny-erdovl so bili vedno v denarnih zadregah. Flemmer, kot prijaielj. je pa potrošil za zakonako dvojico ves svoj denar. Nekoč je cele zastavil avoj vojaški plsšč in hsr-moniko, ki jo je ljubil, kol pen čieo v svojem očesu, da je pl««'«1 stanarino in pokril drUge troike.
Končno je spregledal, paijil Jr to ženako in živel je s svojin/ Hrs-tom. Nekaj časa kasneje g« J* pezval Henyerd, češ. ds je njegova soproga bolna. Vrnil «e je toda dogodile ao se reči. ki j'» ni mogel dalje prenašati.
Klemmer je ustrelil iemko. k» jo opisujejo kot izredno kre*>-tieo, ko je odpravljala svoj" priletne hčerko k počitku t'r» mala hčerka. Ne drugi stran« )r pa zapisano: "Slikali smo se * trije, da ni mogel mr. dolžitl mene. On »n njegova ata odgovorna ra teto .MM** Krive ata in ne jaz. 4-

KO
NOVICEIZ JUGOSLAVIJE.
fnovensko-ftUMoaka * vzajem
nost. — 1z Ljubljane ae poroča ds j,- predsednik narodne vlade dobil pohvalno pismo od povelj nika francoske armade na Ogr Kkem. v katerem se isti pohva no izraža o lepem vzprejemu francoskih častnikov, kateri prišli v Ljubljano ob priliki usta »ovit ve franeoske-slovenske- orga nizacije. V istem pisnm se izraža francoski poveljnik, da želi, da l>o ia organizacije v veliko korist oliema državama.
Ameriški časnikarji na Reki. — h Keke sc poroča, da so tja prišli meseca aprila z italijanskim tor j (ednini rušilccm ameriški Časni karji, katere so italijanske obla sti vzprejele z veliko slavnostjo in da so bili pogoščeni od italijan Hkcga narodnega biroja, nakar so odpotovali v Pariz, Jugoslovani ni so mogli priti v dotiko s temi časnikarji, ker so to preprečili Italijani.
Trumbičev memorandum" glede zavezniške ekspodicije v Dalmaciji. — Kakor se poroča iz Ženeve,, Švica je v italijanski zbornici zastopnik Bevione1 prečital Trunibičevo resolucijo, katero je Trumbič predložil meseca junija 1918 angleškim in ameriškim vojaškim in političnim krogom s proSnjo, da naj »e pošlje vojaško ekspedicijo močno kakih 50,000
mož jt- Šibe nik, kjer bi se pridružila moštvu avstro-ogrske mornarice, katero se je uprlo in nato prodirali skupno v notranjost Dalmacije kjer 'bi se ta armada združila z brezštevilnimi avstrijskimi dezerterji in bosansko-dal-matinskimi četaši in na ta način popolnoma zdrobili moč avstro-o^rske armade. Trumbič je v tem memorandumu zahteval, da noj to akcijo podpira ameriško-franco-sko-angleško brodovje brez sodelovanja Italijanov, ker se hočejo Jugoslovani rešiti avstroograke-ga jarma in da nočejo priti pod itilijanskcga.
V tem memorandumu se Trum-bii1 očitno norčuje iz italijanske »trahopetnosti in izdajstva ker I-talija ne more izvesti nobene ,vs-peine ofenzive z polmiljonako armado in z vsem dobro preskrbljeno. Memorandum sc konča z napadi na Sonina in na njegove simpatije do Nemcev.
Dobrč podučenim krogom je bil ta memorandum že dlje časa znan toda kljub temu je vzbudil v zbornici veliko senzacijo.
"Vojni" patrijotizem. — Ljubljanski Hocijalistični dnevnik "Naprej" je pod tem naslovom posvetil članek nekaterim slovenskim "patrijotom" katpri so pod krinko putrijotizma osleparili "Slovensko narodno vlado" za več miljonov kron. Najznačilnejše je sledeče:
"Mi vemo, da je g. Pesek spadal ves č«s vojne med vojne dobičkarje in špekulante. Mi vemo ~ ne le tof da je g. Pesek svojo '•a HIMKH) kron kupljeno tiskarno Prodal dr. Šušteršiču in njegovi kr. vladni kliki, da je mogla izbijati in tiskati proti jugoslovaii-c, kr. dnevnik "Novice" in vemo tudlj da jc g. Ant. Pesek, .sedanji borec za očiščenje, bil vesess vojne"Špekulant z mašijo Hrvaške ter da je aamo pri e-®em vagonu masti odri mestno Mino ljubljansko za G do 8 kron pri enem kg masti."
"Naprej" zahteva, da se postavi takega človeka rodi teh dejanj •"»t za tožnika pred narodno sodišče.	r
Pegasti logar v Sloveniji
Kakor poročajo slovenski listi hc jepričel zelo širiti pegasti legsr slovenskih krajih. Krajevne o-IvIoHtl so storile potrebne korske.
Razn
O.
j i szbf li strsati ilo Mupujv, ko mo
«a sovraštvo «ki*»Wiiiaii v obliki vojne. In plamen aovraštva je zakurjen ponovno ravno tsut, kjer |je eksplozija |»red petimi leti /gala ves »vet.
zs
Enakopravnost med zakonci na Danskem.
Kodanj. - Danska zbornisa se Zdaj bttV1 « Predlogo, ki določa
najnaprednejše i/premen,be v za I SOCIALISTI NA UMI «a konu in razporoki, kar jih i, do	NA ** 8V0
danes sprejel kateri predvojni parlament. Predlogo je sestavil
SODNO REPUBLIKO.
odbor, v katerem so zastopniki Da trnke, Švedske in Norveške in ministrski predsednik Zalile jo j« predložil parlamentu.
Predloga določa enakopravnost med možem in ženo v zakonu Ženitvena starost za moškega je 21 let, za ;«t*ko pa 18, toda določene so gotove izjemnosti. Osebe, ki so bile kdaj bolne na kakšni spolni bolezni ali na padavici, morajo informirati nevesto oziroma lenimi predno sc poroče iu ravnati »e morajo potem po navodilih zdravnika; ako ženin ali nevesta zamolči spolno bolezen, zapade o-stri kazni in slediti mora razpo-'oka.
Poroka mora biti odslej civilni akt, a kdor se hoče potem še poročiti po svojih verskih obredih, ahko to stori. Žena je enakopravna z možeui v hiši, kakor je v po in v občini .Soprog nc bo "edini gospodar na svojem domu", temveč le sodruŽnik ali tovariš. Ako soproga prinese k hiši denar ali ima kakšno posestvo, sme ostati njena separatna lastnina. Pred zakonom sta oba odgovorna za vzgojo otrok. Soprog nima več pravice, da bi odločal o usodi otrok; ako se oba nc moreta zediniti, tedaj odloči sodišče. Ako se zakonska ločita, tedaj se premoženje razdeli na dvoje in vsak vzame polovico. Nov zakon ima zelo liberalne oločbe *lede na razporoko. Ako sta mož in žena zadovoljna z lo* itvijo, tedaj sc razporoka izvrši brez kakih ovir ali stroškov in z
(Nadaljevanj^ s 1. strani.) Samnel Maylaader, ograki iid, je izjavil, da delavstvo italijan *ko kakor jugoelovaneko iu ogr sko — u«. llllira Hnefcajj^ JM> bene strani niti protektorata, kaj ti protektorat ni nič druzega kot aneksija v drugi formi.
"f*a Jteki je 20.000 mezdnih delavcev," je dejal dr. Muylan der, "toda med njimi je sdsj ve liko število breaposelmh in sgita cija za eocializem je plodovita Imeli bi lahko še večji uspeh in »franka bi «e podvojila, toda its lijanske in zavezniške vojaške ob lasti nam delajo velike ovira pri agitaciji. Za plebiscit čas še ni zrel. Treba bo čakati najmanj euo leto, da se povrnejo normalne razmere in potem amo gotovi, da bo delavstvo na Reki Moghuuio glasovalo za neodvisnost. Nekaj časa bi potrebovali polk ameriškega ali angleškegn vojaštva za vzdrževanje reda, toda protekto rata ne maramo. Ako ne dobimo, kar zahtevamo, ne bomo delali nič. Splošna revolucija v bližnji bodočnosti bo rešila vse take probleme v zadovoljnoat ljudstva."
KAKO JE PRIŠLA MIROVNA POGODBA V AMERIKO.
enostavno formalnostjo. Zakon dovoljuje ločitev eni alj drugi stranki v slučajih pijančevanja ali zanemarjanja. Ločitvi sme vse-ej slediti razporoka, in sicer v gotovem Času. V slučaju dolgega zapora vsled zločina in blaznosti je tudi dovoljeno razporoka po dveh letih. Nov zakon tudi določa, da se vse obravnave za razporoko vrše tajno.
Nemški policaj ubil ameriškega, vojaka.
Coblenz, Nemčija. —" Neinski policijski narednik jc zadnjo nedeljo ustrelil ameriškega prosta-ka PafVieka Sheridana v Khren-breitstelnu. Uboj je sledil prepiru med gručo Nemcev in ameriških vojakov. Neki Američan jc sunil prvega Nemca v čeljust in narednik je nato pričel streljati. Kanil je avojo ženo, nekega druzega Američana in omenjenega prost aka, kateri je za rano umrl.
Wilson se je postaral.
Pariz. Predsednik Wilson, »Orlando in {'lemenceati so se zelo po-starali zadnjih pet mesecev odkar zboruje mirovna konferenca. Lasje vseh treh so se veliko bolj pobelili. Kdini Lloyd (Ieorge je vi-deti nespremenjen.
ITALIJA JE NADOMESTILA AVSTRIJO.
(Nadaljevanje s 1. strani.) Kdo misli, da bo ligu držav pre prečila konflikt, se grdo "vara. Pariška konferenca je zasejsU kali nove vojne na ravno tak način, kakor jih jc sejala berlinska konfereneu. Kdor pozna Jugoalo-vane, ue bo verjel niti treimtek. da bodo oni pozabili krivico, ki se jim je zgodila v »Parizu! Nc! Jugoslovani ne bodo nikdar dovolili, da sme Halija podjarmiti stotisoče njihovih rojskov. Na drugi strani je zopet gotovo, < a bo Italija nikdar zlepa dala
(Nadaljevanje s 1. strani.) nika nalog, da ne priobčite korespondence t"
"Nc, moje instrukeije so navadno podpisane "Lamdng, American Mission." Dodal je, da nima nihče drugi vstopa do varnoat-ne shrambe kot on in njegov privatni tajnik. Senator Knoz ga je vprašal, če res niuia nihče drugi vstopa do varnostne shrambe kot on iu njegov privutni tajnik, lla-kar je mr. Polk tako odločno odgovoril, da je bil izključen vsak dvom, da lahko šc kdo drugi .vstopi v varnostno shrombo.
Senator McOumber jervpršal, če so kopije, o katerih govore, da so v Ne\v Vorku, došle z onkraj morja.
"Brez dvoma," je odgovoril mr. Polk.
BELA KUN BO VODIL DELEGACIJO V PARIZ.
(Nadaljevanje s 1. strani.) neodvisne pred bureko vojno. (Ieorge je odgovoril, da angleška posest južnoafriške Unie temelji na pogodbi, katera »e ne more kršiti. Potolažil je Burc s tem, da bo južnoafriška linija kot avtonomna enota v ligi držav, toda buraki poslanci niso bili posebno veseli te tolsžbe.
TOVARNA V HARVARDU JE IZPRLA SVOJE DELAVCE.
Harvard, IU. — TukajŠnjs to
vsrna Hunt, Helm, Ferris komps iiija je zaprta. V tovarni izdelujejo poljedelako orodje in komps-nija je zaprla svojo tovarno, da ji ni bilo treba povišati mezde svojim delavcem. V tovarni je delalo lc sto sedemdeset delavcev.
tovarno zaprla in poklicala svoje ageuto s pota domov.
H. H. Hell, tajnik kompanije, is-daja buletine, v katerih napada delavce, ki so zahtevali zboljšanje uizke mezde. V tem bolet in u pri-poveduje Hell ponosno, da koiu« ponija že postoji štirideset let in da je bila vedno v zadregi radi delavcev, ker ui brezposelnih de laveev v Harvsrdu. Kom^anijsk tajnik pravi, ds je štiride«et cen tov na uro previsoka mer da. ker delavci potem zaslužijo pri deset urnem delu štiri dolarje na dan
Med izprtimi delavci so taki. ki ao delali Že dvajaet let za ktanpa nijo, za uro dela pa prejmejo trideael centov.
Jzprti delavci ho aklenili, da ae ne vrnejo na delo, dokler kompa nija ne prizna njih zahtev. Zda; je uveden desetumi delavnik. De lavci niso zahtevali, da ae akraj sa delavni čas, ampak le zahteva jo. da se pnvišs mezda, ki je tako uizks, da ne more s njo izhsjati tudi najbolj itedljiv delavec.
j Slovenski Narodna
UataaevIJ
a. .rdU
Podporni Jednota.
lakaep. 17. juuij« 1007
v driavi litino,.
KAM JE IZGINILO RGAMJS? Seattle, Wash. — V okrajnem
in mestnem glavnem stanu je nastalo povpraševanje, kam je izginilo 8fi4 kvortov žganja, o katerem trdi šerif John Slringer, da gn je poalal na višje sodišče, višji sodnik C1ay AUen pa izjavlja, da ni bilo izročeno. Aerif pravi, da je bilo žganje zeto iz aodnijakc dvorane pono či in da so ga ljudje izpili v krojni hiši. fterif je oddal žganji nn sodnikovo zahtevo, da služi kot dokaz pri obravnavi.
MORNARIŠKA PEHOTA OSTA NI V FRANCIJI EA NEDOLOČEN CAS.
Washinffton, D. 0. — Oenerul-ni major Barnett, poveljnik mornariške pehote, je priporočil zborničnemu mornariškemu odseku, da šteje zbor mornariške pehote v rihodnje mletu 47,300 mož. O-culi dvajaet tiaoč mož bodo po-rebovali v Franciji za nedoločen las. (ienersl Barnett je k teinu godal, da kadar bodo odpoklicani z Francije, Im »tel iflior še 27,000 mož ,all deset tisoč mož več, kot ,e dovoljeno po zakonu.
ne ------ -	- . .
,	. - ^	uazaj ozemlje, ki g«, je zdaj vrela
"< se ta kuga vsaj omeji ako ne h ]oynvnm iu (Irkom. Iz tega P«M>'»lnoma zstre. To bolezea ao 1 (,fl |norft pHli do konflikta. /«iie<d«j vojaške čete, katere so si " j^jtev reškega vpraisnjs je — r»^ile po slovenakih krajih pO|kllkor v va<h drugih alučajih — pri Piavi. 'Slovenec'* je v " „	,.|e posledlee.
zadnjih številk posvetil ^jj^,, je jmel nop^dnoma prsv.
KRATKE VESTI IZ WASHINO TONA.
Washington, D. 0. — Kongres, niki iz Chicaga so prejeli ml Či-kaškega Župana protest, v katerem proteatira proti povišanju te-ef otokih pristojbin.
General. Cabell, poveljnik južnega departmenta, je brzojavll vojnemu tajniku Bakerju, du ae ui iagodilo nič izrednega na ine-liški meji, kar bi ajiravlčllo po-mehiške milice pod orožje, kot je zahteval governer Ho4>by. Položaj je popolnoma normalen^ Duncan McDonald, predaednlk Ameriške dolavake fetleracije" Illinoiau, je prišel v Waahlng-ton in naznanil, da delavstvo v drŽavi Illinois želi, da se prekliče postava za prihranitev dnevne svltlobe. Dejal je, da ae delav-stvo ne strinja z izjavo zastopnika, ki je v minolem tednu govofil pred zborničnim odsekom In tr-dll, da delavstvo ne želi preklica.
Koiigresulka Kuhu In Fleld ata argumentirala o vprašanju, če Id ae dala vojna preprečiti, sko bi bile Združena drlave pripravljene zs vojno. Fleld je demokrat In /a v zel je nasprotno stsllšče.
Kongresni k Kohn je tudi ugo-vsrjsl pogodbi, ki pomeni zvezo t Veliko Britsnijo in Krsneijo, kot jo zagovarja predaednlk Wil
aon.	*
Debate o armadi Imdo postale skutne, kadar prid* proračun za armado na dnevni red.
KARL MUCKA DEPOETIRAJO
Boaton, Maas. Judd in-wey.| namestnik zveznega državnega prsvdnlks, je izjavO, da dep«irtl-
GLAVNI STAN. tetT-SS »O. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
Izvrievalni odbor.
UMAVNI ODSEK. enZOSKDNIKi Vtac.nc Cm (tiar, SSST-Sa S«. UnaS A««., CSta*««. IS.
eoeeeeoasoNiKi /uim h»«.i. su« »ao, CmmmSutc, p*.
TAJNIKi Jata VarSartar. tfoa Sa. i—«4.1. Ava^ CSk««a. IS.
TAJNIK OOLNlftKKCA ODDElJCAi r.ul Rariar, MS7-SS S. Lawa4al. AvM CUVaga.
aUMAJNIK« Aataa J. TarSava,. Oaa I, Clcara, III.
UeaAVITKU GLASILA« rut* UaSlaa. aaar as Sa. UmmšaU A«*, csiaaea, m. roaoiM odskk.
JaSa AaSraAM. praSaaSaUi. Soa UI. Caa*a.Surg. p«. Jafc« UiSimiii aaa Kar at., aerUeliais. tU. MarOa ♦dnaO>i, Um ata, SarSartaa, Okla. Jaa. KaSIUk. Baa 4SS, SaOOio*. |»a. Fftoh Umnk. saoo Praaaar Ava, ClavaUaS, Okla.
_______ __Bolniški odsek.
nantnNJB aa-enija. Paui n.r«ar. erw..snik. tur-n a. u»«uu a«., mo«.«*. m, VZHODNO OKBOlJKi BuSall Plalariak. Bm 4M. BrMfavSIa, Pa.
Aala« BaSUah. Ba« T3, WUk Kava«. Pa. ZAPAONO OKBOZJB( Aalaa šular. Ba« 104. Oraaa, Kana., aa |u«aaae*J
Laa KuSar. Ba« Ml, UUbart Mi««., a« aavar*aaeaS.
Nadzorni odbor.
MSM aalu.H, araSaaSalk, I4BIS Hala Ava, CalltavaaS. OSI«. Jaksb AaikralM, 4IS Plarca Bt., ZvalaUi. Ml««.
aiai at. ClkSr Ava, ClavatauS. Okla.
Tiakovni odbor«
CaaJSar, JaSa AaSr^U to Mati PatravM.
ZOBUttTVKNI ODBOB. PBZOaZDNIKi Praak AU1, ll 14 Sa. Cravfer* Ava« Cktoia UL Jaka TrA«IJ,-Baa 141, Lawra«ta. P«. JMIi« Ov««, 141 B«(alwaa«l. DatraU. Mlak. Jm. akus. i toi a. as a t, ci«v«u«s. osia. Marr USavM, IS44 Ba. B««to« Ava, Ckk.ta, IB. VMSOVNI ZDBAVNIKi Or. P. J. Kam, SSOS Sl. Clalr Ave^ CtovatoaS, Okla. OOOOVOKNI UBKONIK "PBOSVETZ"i Ja*« Zavartalkt eozoei — Va« iMMHM P««lljatva to • t vari. ki aa (Kaja gl. ItaH^toaea mškmrn to JaiMaa aatok, m| aa sa4UjaJ« aa Matov. Jaka VarSarSar, SBST-SS Sa. Uw«S«U Ava,
ckisMfc m*
Vaa-aa4ava katoUk« M^para a.j m p^l|a)a Paul Barfarju. tajala katolik.ga MStalka « al. aaaia.
Vaa litoll. etoSa eaalavaaja v «1. Uvrtavatoa. a4kam aa aaj saUJal« M. PalrevMa, ilufigi «4karat, |||w aaalav |a agaraj.
Val Ktolvi M ti paralal aSaak ga aaj pMIJaJ« m aaalavi JgSa A*kra4U, Baa Ml, CaoMakngf, Ba.
Vaa arttoSka »ra«l aaaiaMlva ttoalla aa aaj galljaj« »ninSalka tlak ava« g« Vtoaaaa CaaJkarJ«.
Vg| Saptol la	aplaL aaaaaaUa, aglaal, aarMatoa Bi aatok vaa. kar Ja v avaal
^f^TL **** "I m	M	traas', sas?-aa Ba. Uwmteto Ava,
Cklcag«, OL
NAJCENEJŠA, NAJOOTOVEJiA IN NAJBOUlA POI ZA PO&IUANJE DENARJA
v Avatfija, Ilavaalja, Hrvat.ko in Dalaiaaijo Ja
PO KABLOGRAMU 100 KRON ZA $6.75
Priatoiblna ksblngrama aa vaško poliljstav ia sveta ja 92.50 s poštnino vred. Zahtevajte na banki, da aa vaš denar pošlje po kablogramu, in ako vam banka na stori tega, potom ua pošljite nam da ga ml odpoftljamo naprej po kablogramu.
Imamo volna llatke ca vaa parobrodne črta. Pilita nam u pojasnila in Asa kadsj psrnlkl od-plovejo.
EMIL KISS, bankir,
ISS SECOND AVE.,	NEW YORK, N. V.
Ustanovljeno pred SO lati.

MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
ZA AMCNUtO |M •VAMI K NAJ
S227 Butler St Pittsbur|h, Pa.
| Ltoto(PAAOiE) i lallria dalgava tukaj la v at«ram kraju lavliala VSA v Htaraka atoalia »padi lala ilela ia potalk 10 lal ar latam
NAPREDK.
"Prosveta" pila za blagostanje ljudstva. Ako ae strinjaš s njenimi Idejami, podpiraj trgovca, ki oglaftajo v Prosveti. — V »slogi imam vaa sa vsakdanje potre bič i-na po smerni oenl.
ANTON ZORNIK, ■ennlnie, Pa.
NAROČNIKOM V POJASNILO.
Za offlase so odfoverni to ogla ševaloi lasni. Ml n§ aprajMao do njih nobane odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi is oglasov in Aa mu ai vlad naj sam sebi prlpila. Vsako odcvvormost tn poatodtoa naj nosi vsak sam. Upravnlitvo ttatA.
se i ^iiinek
Z oziram na to bolezen in k< . j^j,,vfl, ds Itslijs ne sme
zde in priznanje unije. Zabtevsli ao, ds ae mlnimslna mez<la zs uro delo poviša od trideaet na itirkle-aet centov. Zahteva je bila Irfroče-us H. B. Bellu, tsjulku kompsni-jc, ki ae je ailno čutil užsl^enim, kskor ds bi delavci zshtevall nekaj nemogočega.
Bell je takoj odredil v aoboto, ds morajo delsvel zspuatltl tovsr-no. kar ao delavci tudi storili. Na to je je Bell vsakemu delavcu po
K«rl Murk., vu4i» ......-
„ „ . ». J..... .K.«»j.<l « d-..k'«- »l'n''*ulj.k««i. ork«.«. M
r».li uiriulr I«. .Ir,.Vln.ru «.rr.ii|«(. '"J,/,,,,.-.. Murk )r I ,, .k ......j - I.IAo Ir ............ ' I '"-« 0«lr.l..rpu. N.
......" j ............ »J-r-vll, vrii..rljr, ,..«
rlMili Jr Ir v ,.l.u,u. .1. «• l.hkojrr, ,1. p..Jdr » ftvlr« In nr » W| vsak dela ve«- poasmezno pogaja a čljo.
•»»ri ljudstvo, da naj ae pokori dnbiJtj Urke a|j „1(0 je ho«el Zdravstvenim odredbam in naj ji „|Mlržati avoje stsllšče glede ns roko. /	R<,kf, bn prisiljen privoliti v
---| komproBiia sa kompromisom In
^AZRUfiEVALlC VOZI 38 MILJ napoaled je vsa stvar p^ala alat.-V URI.	i J .kakor t« * W
Bath, Ma. — Ilszruaevslee dobila Reko.	,
je impravtl pri periskn- i ln preilediee ao jaanr \ a. kom
: ",nih	in trideaet pram.si ed	^"in čakil, ali delsveev nI bi
""'J v uri. Pri nrvih vožnjah je d^lme po•*'',,,
kom penijo v pondeljek.
V pondeljek je čakal Bell, ke-dsj pridejo delsvel. ds prične z obratom v tovarni. fVičskovsI jc. da pridejo, kot ukaaani grainiki in «a prnaijo drug za drugim
Ko je bil aretiran, je Murk tr dll da je švlearakl državljan, ker je že njegov oče dobil državljan-atvo v miel.
poftčenja in da Izjavijo, da io pri •J volji delati za vaako mila, ki jim f jo milostno prizna Toda Bell je
prvih voŠNjab je doline ao pnlntvi f'^^r '	.tavkokazer, a
v*oril s hitrieo 37.63idoče evropske vojne ln	J ^	oamog'^ ob
fc^^t^^neirBtovatl
•ni v uri, pri rodnji preizkušnji «o plsinrn nanslnega ^••»»tniljvori.
C
■PSI
ovarno
Kompanija je
7,000 AMERItKIN VOJAKOV SE JE IZKRCALO V BO
BOSTONU Boston. Maas. V pristan ataj doapeli t'rs.iap..riui la^lji "Presl-deot llrsnl" in "Wiidfrrdian".; ki ata pripeljali nad aedem IlaoČ vojakov domov,
Rojakom so priporoča
J6BN NEMETH STATE BANK
IS97-8nd Av«., Now Vork.
Corner 2nd Avč. In 83. ullcs.
. - • -—
Pošiljamo denar v »tiaro domovino in od-pravljamo potnike za v staro domovino.
PiAtte na za vsa pojagnila. Naznanite nam kedaj In s katerim vlakom pridete v New York, da vas lahko na« človek počaka ns rniHUji
(Wpi).
Ne pozabite nafega naalova:
JOHN MCMKTH VATE BAtfo
1807 — 2nd Ave., Corner 2. Ave. In 6S. ulka, New York, H. Y.
> ■ ~ - ♦»■
PB08VHTJ
Pred odhodom.
(Spisal Janko N. Rogelj.)
(Dalje.) Ce je ps vajen ie
kot čevljar, potem klobuk il glav, iu njemu se da dovoljenje nad nafto občino.
.Iax sem ubogal oba Toneta, ter &el po Prekrajška. Našel sem ga založenega z delom, čistil je svoj zaprašeni pisalni stroj ter obenem šival avoje »opate, pripadajoče k gotiškem alogu. Brž ga nagovo-' Lojze, ali bi zaail Orudnov
rim
čevelj. Pravi, da drugače ne gre ir, Dubiujue, če ne bo imel zašitega čevlja. Ti ga boš gotovo zašli, ker že veš kako in kaj je potreba, zaflikat "študentovske čižme. tlroša pa ti tudi ne bo odrekel, če boš dobro naredil,"
Prikrajšek se je smejal ln v du-bu je Že gledal svetli kvoder namesto nikelna, kajti dobro je po znal Grudnovo gostoljubnost. Za to se je tako odzval povabilu, O ba sva se vrnila v sobo dveh Tonetov.
Oba Toneta ata skočila k njemu, ko je šele odpiral vrata, ter ga ponesla na čevljarski stol. On vldevši, da se je zmotil, pravi: "Copato bi še zašli, toda čevljev ue znam. Veš kaj, poleg Rogovile-Žove sobe imamo našega občinskega in kumunističnega čevljarja iz azijske Asirije. On ti bo popravil za kvoder."
Čevelj je konečno zašil Asiree za 31 centov. Tone je potem lahljo šel naprej v Chicago. s
Toda nesrečni Asiree, naš vele-cenjeni kolegija I ni čevljar, je bil kmalu potem založen s kupom starih škrpetov. Jaz kot njegov najbllžnjl sosed, sem mu prinesel tri pare čevljev, med njimi »o bili Ic opanki iz divje Montane. Ker je sumil, da bi se kmalu malo pre-več žrtvoval, če bi pokrpal vse tri pare zastonj, me je vprašal, če i-mam šc kaj denarja, in da naj mu posodim vsaj en dolar. Dal sem mu ga, ker drugega pač ni preo -stajalo, — Največja smola pa se je prikazala drugi dan,|ko sem dobil preti mojimi vrati vse tri pare, toda ne na eni ni bilo — krpe, Čevljar je odšel pred nami, in gorje mu če se srečeva v jeseni.
Najslavnejšo, svečana in nepo-
zabna šaloigra se je odigrala zadnji dan.
Zavezovali smo nase kovčke; vsak ga je povezal po svoje. Koliko je to dela in tsrnanja predno je samo en kovček povezan. V to svrho smo si izbrali našega miz-nega strežnika, Fnrlsnes. Na prvi videz bi si človek mislil, kako lepo bi se porabilo njega za težko delo, toda pokazal se je nezrnoŽ-negs že pri prvem kovčku. En iz med študentov pa je dodal znatne nito opombo: "Ti si pa res velika izjema. Prisegel bi pri golobra dem Slsbičevib obrazu, da ni no beden izmed nas zaljubljen, toda zmotil bi se kot se je sv. Peter, ki je Kristusa trikrat zatajil. Poglej ga, sama ljubezen ga je, samo smeje se in malo govori, fte na Že-nitovanje nas ne bo povabil, če ae mu v ljubezni kaj ponesreči. Vsaj ima že sedaj od same ljubezni vse solzne oči. Bog nas varuj še hujšega!"
Dobili smo drugega pomočnika, ki ae je pokazal boljšega in močnejšega. Pri Prekrajškovem kovčku se je pokazal tako strašansko močnega, da je pretrgal vrv, za katero je plačal Prakrajšek 40 centov. Imena vam ne morem povedati, po rodu pa je Koreje, sosed zemljelačnih Japoncev.
Ko smo enkrat spravili vse v najlepši red, to je, da primemo za naše kovčke hi gremo iz Dubuque, je bilo še vprašanje, če je sleherni obraz slovenskega Študenta gladko obrit, in da ne bi Šli po svetu kakor kake poraščene opice.
Moj sosed "aeroes the street je po rodu Oger; toda po poklicu brivec. Nad njegovimi vratmi je napis: Ifaireut 26 centa; no sha-ve and no credit. Tako sem bil potemtakem prvi na vrsti. Za menoj jih je prišlo še veliko, toda med njimi je bil tudi študent brez miš-tac. Prosil je tega "barbara' da naj mu olupi kožo, Če že ne more najti niti ene kocine. Da pa hi ne bil odgovoren za svoje de janje, je poklical mene, da pri sostujem kot priča. No, jaz ni sem čakal, da bi se dogodila ta ka ceremonija, ampak sem pogra bil Toneta za pete in ter mu priporočil, da naj se umije z gorko vodo, kar je tudi atoril, * (Nadaljevanje).
Doživljali slovenskega vojaka v Franciji.
(Pilo L. O.)
(Pregledano od vojaškega cenzorja.)
C (Nadaljevanje). kM Ko siuo se približali kmetiji Madeleine, smo že dobili nekaj granat ln krogelj v pozdrav. Ko smo dospeli do našega cilja? amo bili dodeljeni rezervi k tretjemu bataljonu od 1. pehotnega polka. Htotnije so bile vse raztresene na okrog. Tu en oddelek, ua drugem griču zopet drugi, itd.
Drugi dan sem zopet naletel prav po naklujčju na drugega Slovenca in sicer Antona Sarasa iz Clevelanda. Med drugim pogovorom, me vpraša, kako se poču ti Kren in da je on tudi Slovenec iz Clevelanda. Jaz prej tega ni vedel, ker je govoril popolnoma pravilno angleški in vprašal ga pa tudi nisem kake narodnosti je Rojen je bil v Clevelandu.'
Prenočevali smo na prostem in je bilo zelo hladno. Drugi dan smo šli v bližnji gozd, da bi dobi i kake stvari v barakah, katere so bile namenjene za bolne voja <e in ranjence. Dobili smo male pečice in nekaj blanketov, kate re so pustili vojaki, ki so bili pred nami tukaj. Lačni smo bili vsi in radi <1ega smo poslali enega k bližnji stotnijski kuhinji po moko, drugega k drugi kuhinji po sladkor in tretjega k tretji kuhinji po slanino. Ko smo dobili vse te "darove" smo pričeli peči "pain cakes". Pri tem sem prosil svojega tovariša, ko je bil s svojim gotov, da naj še meni naredi, ker sam nisem bil toliko navajen te ga dela, toda za odgovor sem do bil, da naj vsak sam peče in je. Toda predno smo vsi prišli na vr sto, je bilo že vae kislo.
Poleg tega nam je pa še vedno nagajal sovražnik, ki nam je pošiljal ves čas "G I cans". Nek tak pozdrav je ranil dva tovariša; eden je po preteku par Uf u mrl.
3. povembra smo pa dobili povelje, da moramo biti pripravlje ni za odhod okrog polnoči. Sicer amo pričakovali ves dan takega
a MU »Šfc a WM wmiKMM HIM1M milHMIM II II MIfW
Z ognjem in mečem.
Zgodovinski roman,
Polski spisal SUnhMmiet. - Poslovenil Fodrmnkl.
Nadaljevanja.
"Moj trebuh je prevelik, dragi Mihael, za lako nuglo ježo; tudi je vsaki človek sposoben za kaj druzega. Cdariti pri belem dnevu s husarji na goste vrste sovražnikov, tabore razdirati, prapore jemati — to je moje delo; za to me je Bog ustvaril in naredil s posebnega; preganjati po noči lopove po goščavah, prepuščam tebi, ki si sposobnejši za to, kakor šlvanka. ki povsod more sko-*i. .laz sem vitez starega kova, ki raje razdiram, kakor lev, nego bi aledil kakor pes po goščavi. Vrh lega pa po večerni zarji rad ležem k počitku — ker to je moj najljubši posel.
Volodijevski je torej hodil sam, in sam zmagoval. Odjezdivii enkrat koncem aprila, vrnil se je še le sredi tnaja tako utrujen in žalosten, kakor bi bil premagan. Tako se je vsaj zdelo vsem, pa ta misel je bila napačna. Nasprotno je po dolgi ln težki poti dospel Volodijevski celo za Ostrog do llolovne ter rar.bll tam roparsko četo prostakov, med kterimi jc bilo tudi kakih deset Zaporožecv, katerih polovico ^e posekal, drugo pa zajel. Toliko bolj Čudna je torej bila žalost, ki je kakor megla pokrivala njegovo, po naravi veselo obličje. Mnogi so hoteli takoj zvedeti vzn/k, pa Volodijevski ni rekel nikomur besedice. Komaj tla je Nkočil s konja, odšel je takoj, spremljan «»d dveh vitezov, h knezu in polem še k Zaglobi. Radovedneži so ga ustavljali na poH ter grabili rn rokava, pa ni jih poslušal ter hitel dalje.
Gospod Zagloba čudno ogledava la dva pri-nlecn velikanske rasti, katerih še niktlsr ni videl. Samo t*' obleki, z zlatimi peli jami na ramenih, je Kodll. da slulita v lltevski vojski.
"Zaprite vrata." reče Volodijevski, "ter u-kažite, dn nikogar ne spuste v sobo, ker se imsmo pomenili o važnih stvareh.
Zagloba naroči služabniku, kakor mu je bilo ukazano ter nemirno ogleduje prišlera. Po njunih obrazih je sodil, tla mu ne povesta nič dohpe ga
"To h\ix kne/a Huliha Kurčevlča." reče Vo-lodijevskl. predstavljaje mladenča; "Jurij in
A tu I rej."
Knera »e prikleneta ter rečeta enoglasno:
"Bratranca ranjke Helene."
ltudcre lire Zaglobovn postane na mah za-m od relo — bledo; vačne mahati t rokami okrog: knkor ob*treijen -.odpre mia ps ne more govoriti; «»<•1 mo iaatopijo it jamic, slednjič bolj *a«toka, »»»go irgmnri j
" IlunjkeT"
"tNije »e govorica." odvrne turobno Volo-dijrvski, "da je bila kneginjica umorjena v *a-iiKMtanu h.d.rcga Nikolaja v Kijevu".
Lopov I ao sadulill i dimom v eaiiri dva-
najst goepodičin in nekaj nun, mej temi je bila tudi najina sestrična", doda knez Jurij.
Zagloba ne odgovori ničesar; poprej zamo-drelo lice mu hipoma močno zarudi, da so navzoči mislili, da ga je zadela kap; trepalnice se mu pobesijo na oči, katere zakrije z rokami, iz ust pa se mu Izvije pretrganoi stokanje: "Bog! Bog! Bog!" Na to vtihne ler dolgo molči. "Oj, draga naša sestrica!" vzdihne mladi vitez. "Zbrali smo ae sorodniki in prijatelji, da te rešimo, toda prepozno je! Zaman je naša dobra volja, naša hrabrost, zaman ao naše sablje; ti že prebivaš na drugem, od naše solzne doline dosti boljšem evetu, v bivališču Kraljice nebeške."
povelja in nekoliko nam jje bik) znano, kam da da bomo šli. Prekoračiti amo morali reko Meuse, katere pa nismo mogli, ker amo prišli že po dnevn do reke. Radi tega smo se morali vrniti. Ravno tako tudi tretji bataljon od 11. pehotnega polka. Takoj, ko se je pričel delati mrak, smo se zopet odpravili na pot. Sedaj smo pa'šli proti gozdu de la Cote Leinont. Po teŽavid poli smo dospeli o-krog devete ure na strm breg. Vsa okolica je bila zavita v gosto meglo'ln radi tega smi vsi mislili, da je pod nami reka, katero moramo prekoračiti. Toda zjutraj, ko se je megla razpršila, smo opa žili, da je črta, katero smo imeli prejšnji večer za reko, železniška proga in da je reka, katero 'bi morali prekoračiti, nekaj sto metrov pred nami. Radi tega je bil načrt predrugačen in še posebno, ker je- sovražnik začel z hudimi napadi. Naša stotnija se je takoj zakopala in zasedla pozicije. Ta; koj nato so že pričele ropotati strojne puške. V naše pozicije jc priletelo tudi nekaj "G I cans", katere pa niso napravile druge škode, kot da smo bili vsi ome-tani s prstjo. 5. novembra smo šli zopet nazaj, kjer je bila deseta brigada, a katero smo potem nadaljevali pot proti reki. o smo prekoračili železniško progo, smo prišli do. nekega potoka, čre^ katerega je bil napeljan le dva čev-ja Širok most. Vzelo je prece;i časa predno smo prišli na drugo stran potoka. Ker je bil most jako ozek, je mogel iti le en vojak in za njim drugi. Nato je bilo kakih sto metrov suhe zemlje in po-tem smo pa morali bresti vodo, katera nam je segala do pasu.
Predno smo prišli do reke je bilo še nekoliko metrov auhe sem-je. Noč je bila temna in radi te-ga nismo opazili, da smo prišli že do reke Meuse. Sicer smo pa vsi mislili, da smo že prekoračili rc-<o in radi tega je malo manjkalo, da nismo šli ribe lovit.
Most črez tto reko je bil ravno tak, kot prejšnji čez potok. Ker jc bila reka zelo široka smo morali biti zelo previdni, ko smo šli črez most. Kajti kot že omenjeno, most je bil zelo ozek in le za silo zgrajen in reka zelo deroča.
Bili smo še kake dva km od mesta Liny, kjer smo prenočili v obcestnih jarkih. Ker smo ravno prej gazili vodo smo bili vsi mo kri in poleg tega je začel padati dež. Potem si vsakdo lahko misli, kako smo se počutili.
Zjutraj okrog osme ure smo se odpravili na bližnji hrib, kjer je že bil tretji bataljon od 11. pe-hootncga polka, h kateremu je bila naša stotnija prideljena. Med potjo smo videli veliko število sovražnih ujetnikov in nekaj strojnih pušk.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
NJEN OČE SO REKLI TE SO IZVRSTNE.
Mi «mo pred kratkim prejeli eno pi«uiu od hčerke Mr. Virtorja Zearoan,
Ht. Weat Ncw York, N. J., katero eno izmed tisoč piaem, ki jih prejmemo dnevno ud onih, ki v*'vajo JUVITO PUBK HKKB TABLETE: '•Priloženo najdete avoto tn.OO in pro-»i«n, da mi pošljete ftest zavojev JUVITO TABLET. Moj otv <ho rekli, te no i>u i7.vratm* in da »e veliko bolje posuti odkar jih viiva, zatorej jih aato le več, da bode ozdravel".
Torej če trpite vsled želodca ali obistnih nerednosti, glavobol, zaprt-nica, neprebave, zguba slasti do jedil, revmatizma, bolečine v hrbtu, ■rbečine, nečisto kri, počutek utrujenosti in zmučenja, tedaj nam pošljite vaše ime in naslov in mi vam bo-demo poslali z naobratno pošto brez vsake obveznosti od vas
POPOLNOMA" PROSTO dovolj za tri dni JUVITO zdravila, izdelanega iz samih čistih zelišč, ki so izraatla na solncu in dežju v matere narave vrtu. Naslov je:
JUVITO LABORATORY,
South Hill Branch No. 6,
Naročnik! Pozor!
Znamenje (Junija 30-19) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravoČaano, da ae vam liata ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejemate, pišite nam dopisnico stari in novi naslov.
Nali zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je $4.00 in za pol leta pa $2.00. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.40 in za celo leto $2.80.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO 'PROSVETA',
2657 S. Lawndale Ave., Chicago, I1L
KAKO STE SREČNI!
Vi ki ste zdravi kako nesrečni ste lahko ako niste zdravi torej zakaj bi ne imeli zdravja?
LAXCARIN TABLETE SO NARAVNO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI.
Te so vredne miljone za bolnike. Lazcal Medicines Company, 164 Lax-cal Bldg., 413 Fourth Ave., P. O. Box 903, Pittsburgh, Pa. Seat zavojev zadostuje zs povoljno zdravljenje ^ največ slučajih in stanejo pet dolar jev, en zavol en dolar. , Zastopnikom damo dvanajst zavojev za devet dolarjev. Pošljite nam 4c v poštnih znamkah za vojni davek pri vsaki naročili za .n dolar zavoja. Se ne pro-davajo v nobeni lekarni.
RAD BI IZVEDEL
kje se nahaja moj prijatelj JOK KOLKNC, po domače Brinovčev, doma iz Rečice, Savinjska dolina na Spodnjem Štaherskcm. Pred 6 leti je bival nekje v Virginiji in od tedaj nisem več slišal o njeni, najhitreje se nahaja sedaj nekje v državi Čolorodo ali v Montani. Cenjene rojake uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov naj mi ga naznani, ako bode pa sam čital ta oglas naj se mi takoj prijavi, ker on že ve zakaj ga iščem. .V > naslov je:
Martin Mravljak, 103 So. 9th Street, Clinton, Ind.
SLUŽBO DOBI
"Oj, sestra, aestra!" zakliče Jurij, zgrabivši se zs lase t "odpusti nam našo zamudo! Ohljuhu-jemo pa, da prelijemo reke krvi za vsako kapljico tvojih solz."
"Tako nam Bog pomagaj!" doda knez Andrej.
Oba viteza dvigneta roke kvišku, kakor kli-cajoč Boga za pričo. Zagloba vstane s klopi, stopi nekaj korakov naprej, omahne kakor pijan ter se zgrudi na kolena preti sliko, visečo na steni.
Minuto poznej zapoje na gradu zvon, oglašajoč poldan, ki ae je glasil tako otožno, kakor hi zvonilo mrliču.
"NI je več! Ni je več!" začne zdihovati Vo-lodijevtdti. "Angelji so jo odnesli v nebesa, mi j" pa naj tukaj jokamo in vzdihujemo".
Ihtenje strese ogromno telo Zaglotmvo,
Naposled se Zagloba pomiri; navzoči so celo mislili, da je zaspal; čez nekaj časa vstane ter sede na klop. Bilo je videti, da se je ves spremenil ln postal popolnoma drugačen; oči je imel rude-če in zalite a krvjo, glavo pohešeno, dolnja ustnica m uje visela na brado; na lice mu sede nekako topo«, zdelo se je. tla je Zagloba. ki je bil nekdaj tako Mvahen in vesel, krepak, pulu domišljije ln moške moči. umrl za zmiraj ter ostal starec, potlačen in utrujen od neznosljivega gorjš.
V tem trenutku, ne meneč za ugovor strežs-ja, ki je sts| pri vratih, stopi v sobo gospod Pod-bi pel a; znovič se začne tarnanje in žalovanje. Lit-vin *e spomni na Roaloge in prvega nvidenja a kneginjieo, njene nežnosti in lepot.; pa tudi njega, ki trpi največ radi te zguhe, Skretuskega. po kaiereat sečne takoj povpraševati malega viteza.
"Skretuski je »stal pri knean Knrickem v Koreu. kamor je prišel iz Kijeva ter leži Imlan. ne brigajač se za božji svet", odvrne Volodijevski.
"AH ga gremo obiskat?" vprača Lit vin.
"Oemu bi hodili ije?" odvrne Volodijevski. "Knetov zdravnik sagotavljs. tla bo še oadravel. Pri njem je Snh«wlnh»ki, polkovnik kneza Dominika. i »k ran prijatelj Skretuakega; tam je tudi naš atari Xacvilihov«ki; oba močno akrbita zanj. Ni če*ar mu ne ho manjkalo."
"O. veliki Bog!'* odvrne Lit vin, "Ste videli Mkretuak.t« z lastnim. očrnit"
NE VESTE KAM BI SLI V NE-DELJOT
Poskusit, s izletom k Ant. Mladiču V Algonqutn, 111. J. samo 45 milj s.v.ros.p.dno od Chtcage. Krasen kraj ob Foz-Riv.rju, dovolj hl.dne sence, ribolov, an.ina prenočišča, domača kuhinja in dovolj mokrota, od bistra stud.nčnic. navzgor, železniška zvaaa s Chicago ja dobra. Na Northw.st.ru postaji dobit. vl.k za Algonquin štirikrat na dan; nazaj odhaja vlak trikrat dnavno.—Ravno prava daljava od Chic.ra j. za izlat t avtomobilom. Ko pri deta v Al
3oin, vprašajte za "Dancing on" in vsak Vam pove za moj pro stor. Aataa MladU, bo« SS, Algaa quU, lil. (Tal. Algonquin 10.)
llgon-Pavl-
ttČEM ZA DELO
slovensko služkinjo ♦ starosti od 30 do 40 let. Sprejme se tudi vdova z enim otrokom. Dobra pla ča. Z4 pojasnila obrnite se na ta spodnji naslov: Mr. John Pikush, »717 McCuen St., Nevv Duluth, Minn. (Jun. 10-11-12-13).
POZOR ROJAKI I
V najem se odda stanovanje 4 aH pa 8 sob, na lepem prostoru. Po nizki ceni. Pridite in si oglejte, je le pol bloka od Grand ave. 0-glasite se pri lastniku: Joseph Sernel, 535 N. Wood Street, Chi-cago, III.
POTREBUJEMO ženo ali de k le za splošno hišno delo, dohrs plača, stalno delo, dober dom za dobro ženako. 4619 Bartlett St. Pittsburgh, Pa (Jun. 12-13-14-16)
NAROČNIKOM V POJA1MILO
Sa oglase so odgovorni U ogla-šerald ombL Ml ao sprejmemo do njih nobeno odgovornosti Vsak kdor kaj kvpi Is oglaeov In če mn al vM aaj m sebi pripiše. Vaa hi odgovornost te posMloo aaj Mri vsak aam. UpravaiMvo Hrte
oseba za splošno delo v gostilni mehkih pijač in kegliščem kot u-pravnik, blizo 16. ceste in Blue Island ave. Izkazati se mora kot toSen in poStena oseba. Priglasite se pri: Mike Žumer, 2133 So. Butal Ave., Ohiosgo, 111.
NAZNANILO ROJAKOM
v Johnstown in 'okolici, naznanjam, da stalno bivam v svojem lastnem domu na 67 Iron Street v Johnstovvn, Pa., ravno nasprotno do Pennsylvanske železniške postaje. Ker se sliši od več rojakov, da jitn ni znan moj naslov oziroma za mojo krojačnieo, za to sem tu to ponovno omenil. Torej če kateri rojakov želi imeti v resnici dobro in trpežno narejeno ob leko, naj se oglasi osebno ali naj mi piše na gornji naslov. Kot večletni izkušeni krojač jamčim vsakemu za ločno in izvrstno dobro delo, ker jaz izdelujem vae sam doma.
Anton Portuna, 67 Iron Street, Johnstown, Pa.
iMimutiiwr'
I
VABILO NA VELIKO SLAVNSOT
PETNAJSTLETNICE OBSTANKA
Društva "Sloga" štev. 16, S. N. P. J.
katero sc proslavi
v nedeljo, dne 15. junija 1919 na Kušljanovi farmi
(Station Rauson Avenue) SPORED:
1.	Sprejem društev iz Milwaukee in okolice.
2.	Nagovor društ.. predsednika in članov drugih bratskih društev.
3.	Nastop pavakih društev iz Milwaukee in okolice.
4.	Kegljsnje na dobitke, šaljivo igre, ples in prosts zabava. Prt popoldanskem koncertu igra "Phoneniz Musical Circle."
VSTOPNINA PROSTA.
Lokalne kara vozijo po First Ave. iz Milwaukee. Popoldan od 8., 10. in 12. uri. Popoldan ob 2., 3., 4., 0. in 8. uri. Opomba: Ob 2. in 8. uri popoldan ho<1cjo naročeno posebno kara, kar naj cenjeni rojaki vpoštevajo.) Kegljanj« na dobitke se prične ob 0. uri dopoldsn in zaključi ob 7. uri zvečer.
Najuljudnejše vabimo vas društva in vaa slovensko občinstvo domaČa in okolice, da naa poaetijo v mnogem številu. Val na sl.vnost dn. 18. junija na Kušljanovo farmo, vabi	ODBORI
VABILO NA PIKNIK
katerega priredi SLOVENSKA GODBA NA PIHALA V DUNLO, PA. dne 10. jnnija, 1019 ob 2. vri popoldan bliao Frank NagUčovo hilo. Vvtopnina sa molke je $1.50. 2etmke eo proete vstopnine.
Uljudno vabimo vaa društva in vm slovensko ofotinstvo domače' in iz bližnje okolice, da nas poaetijo mnogoitevilno Za žejne In lačne bode vaega dovolj točno poskrbljeno. Pridite vsi. Vabi	ODBOR.