f ©YIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 265. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 31th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. George Bender je zgwbil urad državnega senatorja radi politike Zadnjih deset let se je nahajal v senatu državne postavo-daje senator George Bender, republikanec, ki je pa sedaj zgubil svoj urad, ker je kandidiral za kongres v 21. okraju in — zgubil pri volitvah. In prav lahko rečemo, da so ravno Slovenci Pogovor ameriškega posla- Vlada v Washington« na- fotudi v Avstriji so>konč- Ruski poslanik Litvinov pričakuje veliko vojno nevarnost v Evropi nika v Jugoslaviji s slo- Jugoslovanski p o s 1 a, n i k v Washingtonu, naše gore list, dr. Leonid Pitamic, nam pošilja sledeče zanimivo pismo, katerega prav z veseljem priobčujemo: Bled, Jugoslavija. — Vsej javnosti je dobro znana simpatična pojava zastopnika Združe- merava pomagati brezposelnim delavcem Washington, 10. novembra, bra. Na splošni pritisk iz vseh krajev Zedinjenih držav, je predsednik Hoover se končno od- no zmagali demokrati Dunaj, 10. novembra. — De-mokratje so porazili fašiste v avstrijski republiki pri zadnjih volitvah. Voliyci so prizadjali občuten poraz kandidatom ta;-kozvane "Heimwehr" organizacije, ki je v resnici fašistovska porazili George Bender j a, naši nih držav pri našem dvoru, mi-nevvburški Slovenci. Bender je nistra Johna Princa. Znano je, vlade in naprosil kongres, da ukrene korake, da se pomaga brezposelnim. Predsednik Hoover je doslej dosledno zanikal, da bi bili slabi časi v Ameriki, zgubil za približno 1,400 glasov,1 da je vso našo javnost presene- in šele ko so ga začeli opominja- ni ravno tako nekako je naših til, ko je ob prihodu v Belgrad slovenskih volivcev v 21. okra- j na angleška vprašanja časnikarju, približno 1,500. V državni jev odgovoril v našem jeziku, postavodaji iz Cuyahoga okraja Gospod poslanik je reden vsa-doslej ni bilo nobenega demo- i koletni gost Bleda in tudi letos krata. Republikanci so imeli1 je bil med prvimi, ki je pred odločilno besedo. Pri zadnjih volitvah so pa bili izvoljeni de- ti iz vseh krajev, se je spomnil, da se pomaga narodu. Kot se poroča z Bele hiše, je predsed-1 nik pripravljen sklicati izvan-redno zborovanje kongresa, ki naj dovoli milijone za javne mokra.tje, ki bodo gledali za ljudsko korist. Od leta 1916 ni bilo demokratov v državni zbornici države Ohio. George Bender, republikanec, je imel tam odločilno besedo. Kandidiral bi še v državno zbornico, toda se niu je hotelo iti v kongres, in je propadel, in tako propade tudi njegov urad v državni zbornici. Skušal je slepomišiti med suhači in med mokrimi, toda volivci so bili boljše pameti, pa so ga zavrgli. Bender je imel nekako vodilno akcijo v državni postavodaji, ker je bil prijatelj suhačev, dočim s» je mokrim prikazoval kot moker. Dognal je, da se z volivci in državljani nikakor ni šaliti, kajti ljudje že vedo, kaj volijo. ' -o- Papagaj aretiran radi hude kletvine St. Louis, 1'0. novembra. Ravnatelj zoologičnega vrta v tem mestu je dal aretirati lepega papagaja, ker je ptica prehudo in pregrdo klela in psovala obiskovalce vrta. Kaj je papagaj povedal, tedaj direktor časnikar- belgrajsko vročino pobegnil na zgradbe, pri katerih bi dobilo ti-naš alpski zrak. Vaš dopisnik soče delavcev delo. Poleg tega je gospoda poslanika zaprosil za j namerava predsednik Hoover razgovor, kateremu je ljubezni-1 spodbuditi privatna podjetja, da vi prijatelj našega naroda v pol- nemudoma začnejo z delom, ki urnem prisrčnem pogovoru po-: sicer ni nujno, toda se lahko dal nekaj izjav, ki bodo našo javndst zanimale. Dopisnik se je čutil našemu jeziku katerega gospod minister popolnoma obvlada. Zanimal se je že od nekdaj za slovanske in orientalske jezike in bil, predno je stopil v diplomatsko službo, profesor slovanskih jezikov na slavni Columbijski univerzi v New Yorku. Radi izbornega obvladanja ruščine ga je takratni predsednik U. S. A. Harding poslal za poslanika v Kopenhagen, cdkoder so bile takrat mogoče pač najbližje vezi z Rusi in Ru-jsijo. V danski prestolnici se je ! zanimal za dansko filologijo in i spisal o tem tudi več strokovnih člankov. V Jugoslavijo je prišel po petletnem službovanju na Danskem in se takoj udomačil. Naši kraji mu niso popolnoma tuji; v razpolago. Belgradu se je mudil že pred štiridesetimi leti, ko je kot ude-ležnik amerikanskega naučnega potovanja znanstvenikov potova/ skim poročevalcem ni hotel iz-1 v Turčijo, kjer je osebno spoznal dati, rekoč, da se v javnosti itak i Abdul-Hamida. Gospod poslane sme tiskati, ker je zoper po- nik govori tekoče tudi turško, stavo. Papagaja so premestili kar je pač spričevalo njegove vi-nekam v zadnji konec vrta, kjer; soke znanstvene kvalifikacije. ločil, da bo odprl vire narodne j organizacija. V avstrijskem parlamentu bodo imeli v bodoče socialisti večino sedem glasov. Starodavna kraljeva palača bo prenovljena Pariz, 10. novembra. — Znamenita kraljeva palača nekdanjih francoskih kraljev, Versailles, je> pričela razpadati in potrebna so nujna popravila. Ameriški milijonar Rockefeller je dal v ta na m e n 35 milijonov frankov, in francoska vlada je dovolila nadaljnih pet milijonov, da se začne nemudoma s potrebnimi deli. Tcda kot pravijo strokovnjaki, ne bo niti 150 milijonov frankov zadostovalo, da se palača popolnoma popravi. V znamenje hvaležnosti za njegovo darilo, je dobil Rockefeller od francoske vlade izkaznico, gle-som katere mu je dovoljeno do njegove smrti prosto se gibati v vseh francoskih javnih poslopjih. Enake izkaznice nima doslej noben človek na svetu. Bankir je ubil ženo in samega sebe New Athens, 111., 10. novembra. — Ferdinand Fries, star 65 let, blagajnik državne banke v tem mestu, je'včeraj ubil svojo 46 let staro ženo, potem pa storil samomor s tem, da se je ustrelil. Bankir je zapustil pismo, v katerem dolži svojo drugo ženo in njeno hči iz prvega zakona, da sta mu zagrenili življenje. 17 oseb ubitih v Chicagi od avtomobilov Chicago, 10. novembra.—Tekom sobote in nedelje je bilo v raznih avtomobilskih nesrečah v Chicagu ubitih 17 oseb. Lepo vreme je izvabilo stotisoče avto-mobilistov v prosto naravo in vse ceste so bile prenapolnjene z avtomobili. vrši, ne da bi podjetjem to kaj škodovalo. Pripomniti je treba, kot poroča "New York Times," da je kongres dovolil že $500, 000,000 za javna dela, toda administracija je delo zadrževala nad eno leto, kljub najbolj slabim časom. Predsednik Hoover je potoni svojega kabineta odlašal delo, rekoč, da dela niso nujna. Šele na pritisk raznih kon-gresmanov in American Federation of Labor je Hoover potom svojega kabineta začel delati, da se začne z javnimi deli. .Najmanj $500,000,000 ima vlada na razpolago za javna dela, toda republikanska administracija je dosledno odlašala s tem. Ko se snide prihodnji kongres, bodo' demokratični zastopniki zahtevali pojasnila, zakaj se je odlašalo z delom, ko je bil denar na £a nihče ne vidi in lahko po ljubi volji preklinja. Kljub svojemu diplomatske- Laška vlada jih je zopet mnogo aretirala Rim, 8. novembra. Dvajset odličnih Italijanov je bilo te dni aretiranih, katere dolži Mussolini, da so hoteli upeljati proti-fašistovsko kampanjo v deželi. Med drugimi aretiranimi je tudi Bortolo Rensi, ki je bil .svoje ženeva, Švica, 10. novembra. — Maksim Litvinov, ruski poslanik, je izzval veliko začudenje, ko je v svojem govoru ob ! priliki zborovanja konference za mednarodno razoroženje izjavil, da stoji Evropa na pragu nove in silnejše vojne kot jo bila ona, ki se je začela v-letu 1914. Zlasti je napadal v svojem govoru Francijo, ki zahteva pred varnost za svoj obstoj, predno bi se razorožila. Litvinov je dejal, da je ravno Francija največja nasprotnica svetovnega miru. Litvinov je dalje izjavil, da je danes vsa Evropa pripravljena pasti po Rusiji in jo uničiti. Izjavil je, da je izgubil vsako upanje, da bi sploh kdaj prišlo do kakega razoroženja. Rusija da baje deluje za mir, se je izrazil Litvinov, ki je eden najboljših ruskih državnikov in diplomatov. Kot se pa poroča iz Berlina, se Rusija sama pripravlja na vojno. Danes ima stalno armado, ki šteje nad 600.000 mož. V slučaju potrebe bi Rusija danes lahko postavila 5 milijonov mož na bojišče. Boljše-viška vlada se stalno pripravlja na vojno, a ima izvanredno spretne diplomate, ki oznanjajo | javnosti, da je Rusija miroljubna, dočim je vsa v orožju. Demokratični voditelji imajo svoje mnenje glede sodelovanja z vlado Washington, 10. novembra.— Ko je sedem najbolj, znanih demokratičnih voditeljev podalo svojo izjavo zadnji teden, da bo demokratska stranka skušala sodelovati s sedanjo administracijo glede izboljšanja položaja, j so demokrati v raznih državah to izjavo vzeli na znanje več ali manj iskreno. Večina demokratov je izjavila, da je ves položaj odvisen od prihodnjega kongresa. Ako bodo demokratje imeli vodstvo, tedaj garantirajo, da se bo položaj spremenil, ako pa ne bodo imeli večine v kongresu, tedaj niso odgovorni za posledice. Medtem se je pa mnogo republikanskih kongresmanov izjavilo, da so pripravljeni, v slučaju, da dobe demokratje večino v kongresu, sodelovati. Treba je pronajti le način tega sodelovanja. Zvezni agenti napadli glavni stan Kitajcev Boston, Mass., 10. novembra. — Zvezni agenti so včeraj udrli v več privatnih stanovanj kitaj-jskih prebivalcev tega mesta in aretirali štiri Kitajce, pri kate-| rih so dobili za $25.000 vredno-Isti morfija in heroina. V Ontario, Kanada, imajo 14 palcev snega Prva silna snežna nevihta je | zadela provinco Ontario. Pro-I met po vseh mestih, zlasti pa po deželskih krajih je skrajno oviran. Sneg je bil spremljan z ostrim severnim vetrom, ki je kar rezal v lice. . Dosti jabolk in krompirja imamo letos Iz države New Hampshire se poroča, da so tam pridelali 39 procentov več jabolk in krompirja kot lansko leto. Jabolka še niso bila nikdar tako poceni, kot so letos. V bolnico mu položaju ni prenehal s svo- dni finarični minister Italije, ko V pondeljek večer ob 8. uri je jim znanstvenim delom. Naši, je bil Nitti ministerski predsed-javnosti je znano, da je g. po- njjj Pozabijiv McMaster Policijski kapitan McMaster i slanik s pomočjo belgrajskega Je bil včeraj indirektno odgovo- univerzitetnega profesorja Kos-ren> da je eksplodiral velik žga- tiča sestavil srbohrvatsko slov-njarski kotel v poslopju na 6914 nico jn pripravlja sedaj še slo-Lexington Ave. Prišel je v ome- vensko. Slovenski jezik je zanj njeno hišo in dobil tam kotel za po]n interesantnosti in ga zani-kuhanje žganja. Kotel je držal ma predvsem raznoličnost naših !000 galon. McMaster je odšel dialektov. Pri tem delu, za kate-"i rekel, da se vrne pozneje, to- ,.ega smo mu jahko odkrito hva-a «e Predno se je mogel kapitan le^ni> se namerava obrniti na ^niti, je kotel že eksplodiral. nage slaviste, z ljubljanske uni-^ovzročena škoda se računa na verze, ki bodo gotovo uvideli ve-$300.00. In McMaster je izja-, Hko požrtvovalnost enega naših Vll> da je vesel, ker ni bilo treba i najodkritosrčnejših prijateljev nJemu vleči kotla iz hiše. j jn mu pri delu pomagali. Zanimiv koncert : Do Slovencev goji gospod po-Slovenski pevski zbor "Zar- ■ slanik posebno tqple simpatije, •)a>" odsek soc. kluba št. 27, pri- kčr vidi v narod z izredno viso-redi na Zahvalni dan 27. novem- kim kulturnim nivojem in vidi v jesenski koncert v avditori-1 izrednem razvoju vsega jugoslo-S. N. Doma na St. Clair Ave. vanskega naroda v teku zadnjih 100 let pravo čudo, katerega zmore pa samo zelo zdrav in nadarjen narod. V razgovoru se Grdinova ambulanca odpeljala v bolnico Mrs. Mary Eberwein, 5516 Carry Ave. Odpeljana je Pazite na Žensko! i bila v Mt. Sinai bolnico. Prija-Pogrebni zavod A. Grdina &|telji jo lahko obiščejo. Policija za roparji Tekom nedelje in pondeljka je policija v Clevelandu aretirala 11 moških, katere je obdolžila ropa. Vsi skupaj so priznali, da Sons nam sporoča sledeče: že od več strani smo slišali, da hodi po naselbini neka ženska in nabira darove v denarju za pogreb te ali one osebe. Skoro v vsaki hiši da drugačno ime umrlega, so povzročili 12 ropov Rojake se opozarja, naj nikar ne dajo kakega denarja tej ženski, ker nima pravice nabirati za nikogar, pač pa naj pokličejo policijo, da. se jo izroči roki pravice. koncertu sodelujeta pevska društva Cvet in Jadran, že se- ('a.i vlada veliko zanimanje med Narodom za ta koncert, ki bo po I je gospod minister dotaknil tu-svoj em pestrem programu ne- i di vprašanja nemščine, glede ka- Posebnega. Koncert se vrši p°Poldne, zvečer je pa predsta-potem pa večerja in ples. rek0 700 vstopnic je že razpro-anih in kdor hoče imeti dan fi tere je mnenja, da jo moramo brezpogojno pridržati in to radi tega, ker to zahteva naš gospodarski interest in predvsem tujski promet. To izjavo lahko sma- he£a duševnega užitka, naj si tramo za zelo meritorno. Oskrbi pravočasno vstopnico. O svojem maršu, ki ga je pro- Vreme 1 rav lepo je bilo v nedeljo in P°ndeljek. "Backi" so grilčku peli Htanije. šlo leto komponiral in poklonil kralju, govori gospod poslanik s ponosom, ker ga v Belgradu če-sto igrajo, predvsem godba kra- ljeve garde. Vaš dopisnik je izvedel, da je Foxovo filmsko podjetje iz New Yorka posnelo na I zvočni film kraljevo gardo ob1 igranju tega marša in v Fox-ovem filmskem žurnalu ga v New Yorku že poslušajo. Ves razgovor še malo ni imel značaja kakega oficielnega po-1 govora, ampak je potekel kot prisrčen pomenek. Vaš dopisnik je uverjen, da bo naša javnost s simpatijo sprejela vest o velikem interesu za Slovence, ki ga kaže naš odlični prijatelj, ki nam bo v inozemstvu s svojo avtoriteto napravil same usluge. In nazadnje kot v priznanje na-j šega naroda je gospod minister Prince naročnik več slovenskih listov in vsak dan čita. Nova cerkev škcf Rt. Rev. Schrembs je v nedeljo posvetil novo katoliško cerkev sv. Ignacija na Lorain Ave., in West Boulevard. Nad 5000 ljudi je bilo navzročih. Iz domovine V nedeljo je dospela iz stare domovine Mrs. Jennie Korce, soproga poznanega našega rojaka Gašper Korčeta, ki se je mudila več mesecev v domovini. Iskreno dobrodošla v naši naselbini ! GRANT C. MELROSE novi vodja WJAY radio postaje v Clevdandn, potom katere se bo oddajal, začenši s prihodnjo needljo, 16. novembra, slovenski radio program. * V državi Oregon so zavrgli volivci prepoved cigaret 3:1. * Zdravje se je županu mesta Chicago precej zboljšalo. Kadar se selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! Izredna novu a Danes se vrši pogreb v sosednji litvinski cerkvi Franka Bar-zdajtas, ki je bil Slovencem v naselbini zelo priljubljen. Govoril je popolnoma slovensko in živel vedno med njimi. Delal je 27 let v East Ohio Gas Co. Zadnji petek večer, ko se je vračal od dela, je bil zadet od avtomo-j bila, katerega je vozil Steve Novak. Dobil je take poškodbe, da je štiri ure pozneje v bolnici umrl. Pogreb preskrbi A. Grdina & Sons. Družina stanuje na 1415 E. 59th St. Eden sinov je odšel par dni prej na lov, in ga 0 nesreči, ki je zadela očeta, niti obvestiti ne morejo. Poziv Članice Slovenske Ženske Zveze, št. 10 so prošene, da se nocoj ob 8. uri udeleže skupnega obiska umrle sestre Mary Likovich, na 1009 E. 61st St. Opravile bomo običajne obrede-Pridite vse! Po nizki ceni Mr. Rudi Božeglav nam na-j znanja, da se dobi pri njem še ! konkord r.ewyorško grozdje in 1 mošt po zelo nizki ceni. Mr. Bo- j jžeglav stanuje na 1125 E. 60th i St. Banke zaprte Dones praznujemo 12. oblet-jnico, odkar je bila končana svetovna vojna. Javni uradi kot tudi vse banke v mestu so danes zaprte. Iz bolnice Iz Glenville bolnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Gertie Bo-žich iz 169. ceste. Se prav lepo zahvaljuje vsem prnjateljem in znancem za njih požrtvovalnost iin posete v bolnici. Urednik v nesreči George Davis, znani gledali-jški kritik časopisa "The Cleveland Press," se je nevarno ponesrečil včeraj, ko je njegov avto zadel v varnostno zono na Eu-|clicj Ave., in 35. cesti. Mr. Davis j si je v nesreči zlomil obe nogi. Slaščičarna Mr. Jos. Jurkas je prevzel , dobro poznano slaščičarno od j Mr. August česna, na 1063 E. 61st St. Rojakom to podjetje prav toplo priporočamo. Ameriška vlada je priznala novo vlado v Braziliji po kratkem premislek« Washington, 10. novembra.— Ameriški državni tajnik Stim-son naznanja, da je ameriška vlada sklenila, da odobri novo sestavljeno uporniško vlado v Braziliji, kateri načeljuje novi predsednik Getulio Vargas. Državni tajnik Stimson je brzoja-vil ameriškemu poslaniku v Rio de Janeiro, v glavnem mestu Brazilije, da sporoči novi vladi, da bo "vlada Zedinjenih držav srečna nadaljevati iste odnošaje z novo brazilsko vlado, kot jih je imela s prejšnjo vlado." Izjava ameriške vlade glede priznanja nove vlade v Braziliji, je prišla takoj potem, ko je nova brazilska vlada izjavila, da bo spoštovala, in spolnila vse obveznosti, katere je imela stara vlada, da bo plačala vse dolgove, ki so bili prej narejeni, in da bo skušala živeti v najboljšem prijateljstvu z vlado Zedinjenih držav. Sicer je pa tako hitro priznanje nove brazilske vlado silen udarec v lice predsedniku Hcoverju. Ko so se uporniki v Braziliji začeli pojavljati, je predsednik Hoover odredil, da se ustavi vsako pošiljanje orožja upornikom v Braziliji in da zvezna vlada podpira samo staro brazilsko vlado. Medtem so pa uporniki nenadoma zmagali, ker so imeli narod za seboj, in Hoo-verju ni preostajalo drugega kot vgrizniti v kislo jabolko in priznati novo vlado. -o- Banditi oropali poštni vlak za $55,700 Berkeley, Cal., 10. novembra. — V samotni okolici severno od tega mesta, kjer se je pripetilo zadnjih 60 let že mnogo predrznih ropov, je bil včeraj napaden brzovlak Southern Pacific železnice, namenjen v Stockton, Cal., od petih banditov, ki so odnesli z vlaka $55.700. Banditje so bili oboroženi s puškami, s strojnimi puškami, revolverji in bombami. Nad 2000 ljudi se je danes podalo na lov za banditi, katere nameravajo izslediti v gorah. Roparji so morali na vsak način vedeti, da se nahaja na vlaku večja vsota denarja, kajti ko so ustavili vlak, so šli takoj do blagajne, iz katere so pobrali denar. Pobegnili so v avtomobilu. Smrt rojakinje V nedeljo poopldne je preminula Ma.ry Likovič, stanujoča na 1009 E. 61st St. Ranjka je bita stara 44 let. Tu zapušča soproga in tri otroke, Joseph, Frank in Mary, ter tri sestre. Ranjka je bila doma iz Dolnje Otave, fa-ra št. Vid pri Begunjah na Notranjskem. Bivala je tu 24 let. Bila je članica Slov. ženske Zveze št. 10. Pogreb se vrši v sredo ob pol osmih iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida pod vodstvom Jos. žele & Sons. Naj bo ranjki j ohranjen blag spomin. Požar Mrs. Ivana Logar, 1114 E. 66th St., nam sporoča, da je dobila iz domovine žalostno vest, da je pogorelo vse posestvo njenega očeta Jožeta Lovrenčič, v > vasi Harje pri Ilirski Bistrici, čc bi hotel kdo kaj pomagati, bi se dar prav s hvaležnostjo sprejel. Računi V našem uradu lahko plačate j račune za plin, elektriko in telefon. Prihranite si pot v mesto. il AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 265. Tue. Nov. 11th, 1930. Kje so naši fantje, možje? Pogovarjali smo se te dni z več našimi fanti in možmi, pa so nam povedali, da niso še državljani. Nič hudega za to. V Ameriki je trideset milijonov ljudi, ki niso ameriški državljani, pa se živahno zanimajo za ameriško državljanstvo, in bi radi postali ameriški državljani, ako bi jim kdo pravilno svetoval. "Ameriška Domovina," slovenski dnevnik, je vsak čas pripravljena pomagati našim ljudem v vsakem oziru glede državljanstva. Časopis je tu, da vam pomaga v vseh ozirih. In vselej se obrnite na nas, kadar ste v potrebi. Mi vam bomo dali pošten nasvet, pošetno postrežbo, in če nam boste sledili, ste lahko prepričani, da ste na pravem potu. "Ameriška Domovina" je tu, da vam postreže. Vi, ki ste naročniki, veste, da smo vam vedno zvesto služili. Prihajali ste k nam tekom zadnjih 30 let po nasvete, za navodila, pa smo vam lepo prijateljsko povedali, kako in kaj. "Ameriška Domovina" je vodila ves čas svojega obstanka svoje čitatelje pošteno, napredno in v pravem duhu. Bili ^mo čisti Slovenci ves čas, nikdar nismo spreminjali barve, borili smo se skozi dobre in slabe čase, včasih smo zmagali, včasih smo propadli, toda na pravem mestu smo bili vselej. "Ameriška Domovina" vam pripravlja še nekaj posebnega. Dolžna vam je, ker ste jo tako lojalno podpirali zadnjih 30 let, da vam prinese še marsikaj novega. Pa ste tudi vi nam dolžni, dragi naši naročniki, da plačujete točno svojo naročnino. "Ameriška Domovina" se bori za vas, pa se bo še borila. Nikdar ne l?o prenehal naš časopis boriti se za interese našega naroda. Če imate kaj na srcu, če imate kaj, kar vas boli, kar pridite k nam. Mi smo pripravljeni ob vsakem trenutku po-streči vam. Nič ne odlašajte, vi, fantje in možje, ve dekleta in žene, mi smo tu, da vam pomagamo, kadar potrebujete naše pomoči. In z veseljem! Zlasti, kar se tiče državljanstva. Ameriškega državljanstva, namreč. Koliko ljudem smo že postregli in jih zadovoljili, pa jim bomo še. Dan za dnevom slišite koliko naših ljudi ima to ali ono sitnost pri vladi. Le pridite k nam, in ako pridete s poštenim namenom vam borno tudi pošteno postregli. O tem so se prepričali že stote ri rojaki, ki so prišli v naš urad zadnja leta. In pri tem ne mislimo samo naše rojake v Clevelandu. s katerimi se lahko osebno pomenimo v našem uradu, mi mislimo tudi vse naše rojake po vseh Zedinjenih državah. Vsakomur lahko pomagamo, ne da bi imel pri tem kaj posebnih stroškov. "Ameriška Domovina" je tu, da vam pomaga, da vam svetuje. Vi ste naši prijatelji, mi pa smo vaši. In tako lepo se lahko razumemo, da bo splošni napredek v Clevelandu, po vsej Ameriki, še veliko večji, kot je bil, ako nam sledite in mi sledimo vam. Pri tem vsem delu pa seveda potrebujemo vaše podpore. Pišite nam, pošiljajte dopise, oglašujte, naročujte "pri 'svojih sejah,, da se vpošteva "Ameriška Domovina," ker v tem našem časopisu imate garancijo, da vas bo vodil pošteno, pravično in vedno po pravi poti. Ako se vam pa zdi kaj, da ni prav, kar se tiče časopisa, tedaj pa vi, naročniki, pri-mite pero v roke, pa zapišite in izrazite se, kaj vam ni ugajalo in kaj vam je ugajalo. Le pritožite se, kolikor vam da duša vetra. Zato smo tu, da narodu postrežemo. In prav nič se ne ženirajte, katere stranke ste. Samo če pišete dostojno, dosledno, da osebno ne napadate nikogar, pač pa izvajate pametno kritiko pa vas bomo pošteno sprejeli v vrsto naših kritikov in dopisovalcev. In to je en namen slovenskega časopisja v Ameriki. Dati ljudem prosto besedo, dostojno in pošteno, da se toliko bolje med seboj spoznamo in spoštujemo, in da v toliko večji meri delujemo za splošni napredek našega naroda v Ameriki. ODMEV IZ VOLIVNE KOČE "J" NA WATERLOO RD., WARD 32 Piše J. Rožanc li vsi sproti voliti in so morali čakati v precej dolgi vrsti od 10 do 20 volivcev vseskozi do pol sedme ure, ko se je končalo vpisovanje volivcev. Kdor je bil v vrsti pred tem časom, je imel pravico voliti. Kdor pa je prišel pozneje, ni mogel v vrsto, ker stražnik, ki je bil na koncu vrste, ni nikogar več pustil v vrsto in tako je moralo precej volivcev zopet oditi, ne da bi volili. Zato bi priporočal, da vsi, kateri imajo čas, naj volijo čez dan ter tako narede zvečer prostor tistim, ki delajo v tovarni in ki morajo voliti zvečer. Vzelo je 20 minut, da s> traj. Koča je bjla že lepo gorka, j redno drug za drugim, in sicer ker je predsednik odbora prišel zelo počasi, ker smo imeli do 8. že prej in zakuril. Ko smo toč- ure vpisanih samo 180 volivcev, no ob polsedmih kočo uradno od 440 registriranih volivcev, otvorili za volitev, je že čakalo Začeli so pa prihajati bolj pogo-pred vrati število volivcev. Naj-J sto po 3. uri, tako da niso mog- Sheboygan, Wis.—Te besede so bile zgovorjene na Baragovi proslavi v Clevelandu. Pač resnične, in če jih obrnemo tudi na slovenski narod — bridke. Ali zna naš narod ceniti zasluge svojih velikih mož? Odgovor: Ne. Vsaj v življenju gotovo ne. Pač pa ne morem primerjati zasluge, delo in požrtvovalnost škofa Barage s kakimi deli naših drugih velikih mož in narodnih voditeljev; fakt pa je, da nikdo, naj bo ta ali oni, -še ni prejel priznanja za svoje delo, dokler je bil živ Le ko umre, ko ga sigurno zakopljemo, mu nasuje-mo mrzle zemlje na njegove ostanke; ko smo do dobra prepričani, da ne bo več škodoval naši samoljubnosti, da ne bo več predmet naše nevoščljivosti in zavisti; ko se oddahnemo, da ne bo več na potu, da ne bo zasen-• \ či naše "zmožnosti" in ne bo več zmanjšal "naših zaslug," šele takrat spoznamo, da ni bil slab človek in da smo mu po smrti lahko celo prijatelji. — Zgodilo se je že, da so ravno tisti, ki so mu v življenju zadali največ ran, mu po smrti peli največjo hvalo. Zakaj tako? Vzrok je, ker nam je prirojeno, da ne damo kredita človeku, ki bi nas po na^ih mislih nadkriljeval. Vse njegovo delo vržemo v blato, če preti nevarnost, da bi ta človek j postal preveč popularen in pri I ljubljen med narodom. Začnemo gonjo proti njemu, najdemo vse vzroke, navedemo vse mogoče in nemogoče grehe. Ali je tako počenjanje vredno dobrega slovenskega naroda? Kdor je velik po duhu, bo velik tudi v svojih dejanjih. Le kadar se bomo iztrgali zavisti in nevoščlji- Še danes, v dvajsetem stoletju je roparsko življenje na Korziki v popolnem razvoju. Neki Romanetti straši s svojo tolpo po vsem otoku in njegova oblast je tako velika, da ga označujejo kot kralja korziških banditov. Neki časnikar je imel priliko, da je obiskal tega nekronanega kralja in pripoveduje o svojem obisku sledeče: "Po dolgi avtomobilski vožnji iz Ajaccia, glavnega mesta Korzike, smo končno dospeli na določeno mesto. Banditje, ki so me spremljali, so vso pot zahtevali, da vozi avto po raznih ovinkih, da so tako otežkočili morebitno zasledovanje od strani oblasti. Končno smo le obstali v neki soteski, kjer avto ni mogel več naprej. Nato smo še več kakor eno uro hodili po gozdovih in naenkrat smo zaslišali pred seboj: "Stoj!" Iz nekega grma je gledalo več pušk. Ko so moji spremljevalci povedali geslo, smo lahko nadaljevali svojo pot. Nasproti so nam prišle hčerke in nečakinje bandita in nam ponudile vina. Končno so se odprla vrata neke luknje in Romanetti je stopil pred nas. Majhen mož z brado. Name je napravil simpatičen vtis. "Vi ste torej prišli, da bi videli bandita Romanettija?" je iz-pregovoril in me mirno gledal. Nato je sedel za mizo, prijel ča-šo vina in smeje nadaljeval: "No, evo vam ga! Dvignimo kozarce in pijmo na njegovo zdravje!" Ne da bi ga bilo treba kaj prositi, mi je v gladki francoščini pripovedoval svoje doživljaje. že 17 let vleče za nos vse oblasti. Štirikrat je bil že obsojen na smrt, seveda v nenavzočnosti. Leta 1910 je bil prvič obtožen umora, ker je ubil nekega kmeta. Ta je trdil, da mu je Romanetti ukradel kravo. To pa je roparskega kralja razkačilo. Še meni je z vso vnemo zatrjeval, da mu krave ni ukradel, ampak jo je le kupil od njega. To je seveda predrznega kmeta stalo življenje. Nekaj časa pozneje sta morala tudi dva člana njegove tolpe plačati svojo nezvestobo s smrtjo. Ta dva sta izsilila od nekih gorskih kmetov, ki se seveda roparskega kralja zelo boje, nekaj denarja. To pa sta morala plačati s smrtjo, četrti umor pa je izvršil Romanetti, ko je leta 1920 pri belem dnevu v neki restavraciji v Ajacci-ju ubil policijskega inšpektorja, ker je hotel aretirati nekega člana njegove družbe. Ne smemo pa misliti, da se Romanetti vedno skriva v svoji luknji v varstvu gora. Ponovno se poda tudi v civiliziran svet, ki ga zelo dobro pozna. Med drugimi je bil navzoč tudi pri obisku angleškega ministr- skega predsednika MacDonalda na Korziki. Z avtomobilom je zasledoval vlak, v katerem se je vozil MacDonald. Dokler je MacDonald stanoval v Ajacciu, je tudi Romanetti stanoval pod izmišljenim imenom v nekem hotelu, tako da je bil vedno navzoč pri vseh slavnostnih prireditvah, ki so jih priredili na čast MacDonaldu. Zadnji dan je priredil celo plesno zabavo, ki je bila zelo dobro obiskana. Ko sem se dan pozneje v glavnem mestu poslovil od svojih spremljevalcev, mi je nekdo stisnil v roko listek. Ko sem ga pozneje prebral, sem videl, da je kralj banditov preskrbel za mojo varnost na Korziki. Bil je to nekak potni list, s katerim sem mogel potovati po vseh delih otoka, ne da bi se mi bilo treba bati kakih neprijetnosti od strani korziških banditov." DRAKONSKA KAZEN ZA PONOČNJAKE Hudo, skoraj prehudo kazen za ponočnjake so si i z m i s 1 i 1 i mestni očetje v Vera Cruzu v Mehiki. Prišli so na idejo, da bi s pomočjo ponočnjakov olajšali državni proračun, in to na precej drakonski način. Mestni magistrat v Vera Cruzu je razglasil, da bo vsak prebivalec, ki ga bodo zalotili na cesti po polnoči, kratkomalo aretiran in prideljen delavski koloniji, ki je določena za graditev cest. Listi poročajo, da so na ta način zgradili sedem milj dolgo cesto iz Vera Cruza v Boca del Rio, ne da bi bilo treba občini dati kak cent za plačo delavcem. Presneto se bo vsakdo premislil, predno bo še stopil po polnoči na ulico. Pa tudi lastniki nočnih lokalov niso s to odredbo nič kaj zadovoljni. -o- JESEN Na tihe poljane pripluli so sivi mrakovi, v samotne lesove prihruli so hladni vetrovi. In sivi mrakovi so solnčcce božje zakrili in hladni vetrovi so rožice vse zamorili. In tihe poljane so plašno iz sanj zadrhtele, v samotne lesove so pesemce žalne zavele. In v duši je vzklila prečudna bridkost in tesnoba — in v njo je dehnila minljivosti slutnja in groba . . . -o- * španska infanterija je dobila te dni jeklene čelade. "ta novim" in bomo rekli: pozdravljen, prijateljček! Da bi jo složno in sobratsko sekala skozi letošnjo zimo in ostala kolikor najdlje mogoče skupaj. Bog te živi, oj zlata vinska kaplja ti, ki nam srce mladiš, sladiš . . . Zdi se mi primerno in pošteno, da priobčim na čast in go-dovanju vinske trte sledečo pesem, oziroma deklamacijo. če se deklamira zastavam, društvom in raznim drugim organizacijam, pa bi se naši vinski trti ne?! TRTI (Ivan Rob v Ljubljanski "Ilustraciji") (Po Gregorčičevi "Oljki") Drevo rastoče nam v veselje in boljše kot krompir in zelje, oj drago vinsko ti drevo, pozdravljam te srčno, srčno! Ti zdiš se meni invalid, ki so pohabljeni mu udi, a je pogumen v bojnem trudi glavo odnesel sebi v prid. Cemu je tebi Večna sila tako prekrasen sad pustila? Da bila k delu bi budnik in naše pridnosti sodnik? Nikakor! Jagode le tvoje oznanjajo dobrot nam dvoje: da lahko grozdje zobamo, da lahko vince pijemo. Na te iz gozdov in grmičev, roj krščenih zletava ptičev, v vinogradu se vse masti, m^neč, da gospodarja ni. In, oj, kako zahajal rad sem grozdje zobat v vinograd, in da za me bi znali zdaj vsi gospodarji, ki nekdaj sem grozdje zobal jim skrivaj, o, to bi gorke jih dobil. Dobrotno vinsko ti drevo, za vso porednost mladih dni, za vse kar dalo si mi ti, pozdravljam te srčno, srčno! Za te živim, za te gorim! Ti v žile vlivaš nam poguma, kdor pije te, je brž brez uma, srce zaljubljeno moriš, mešnjiček hitro osušiš. Pczabe daješ žalostnim, preganjaš dolg čas zehavim — Poslavljam te!— Norosti prispodoba ti ljudem si vže od davnih dni. Naš rod se ves je bil pokvaril, ker vinske kapljice ni pil, • in modri Bog se je kesal, da ni že prej bil trte ustvaril. Zato je vse z vodo polil, da z možem bi ves svet prekvasil, ki prvi je v "rožcah" bil. Na suho voda je stopila, vso zemljo čez in čez zalila, nihče, nihče se rešil ni; le Noe z barko po vodovju je drzno kljuboval valovju vseh štirideset dolgih dni. Ko zemlja vodo je popila, je Noe kruto žejen bil, družina barko je pustila, Bogu prinesla jc darila, da še v naprej bo milostljiv. Dari je Bog sprejel dobrotno, da čuva jih pred vodo motno, trs vinski Noetu je dal. Očak ga vsadil je v zemljo, spomladi videl prvo klico, v jeseni sladko grozdje bral. V vinogradu je vse veselo grozdje Jelo, pesmi pelo, oj, grozdje sladko kakor med se kar samo je ponujalo in ta nebeško-sladka jed — to v vseh tako je učinkovalo, da jc želodec godrnjal. Potem ko grozdje so obrali, so v zidanici pa stiskali, vsem jc prepevalo srce. Glej, Noeta. to modro kost zgrabila vinska je norost, preveč očak ga srkal je. Glej, prišel svet Martin je k nam, in polne hrupnega veselja „ vrvijo trume v vinski hram/ Odrasle zreš in še mladiče in vsak na mizo vina kliče, če tega ne. pa žganja vsaj gostilna zdi steklen se gaj. Skoz okno solnce božje sije, škrlatno luč pod vinski krov, a bolj škrlatno solnce sije pijancem z vehastih nosov. Krčmar pristopi rdečenosi in v vsaki roki "Štefan" nosi, njegov medvedje močni glas se čuje tja v reveto vas. Naliva' gostom za denar, krščuje vino za denar. Neumni kmetje—"birt" rejen.— Pa, oh,—kaj neki v kotu bo? Strašen se vnel je tam pretep, po tleh pijanca se valita, hfcpeč grozno, preteč strašno. Za vrat se stiskata srdita, o Bog—kdo ju le ločil bo? red vrati trumoma stoje otroci, starčki in žene, s skrbjo za pretepaška bika se vse v solzavi svet zamika glasno ihteč oči vrteč. A hiše skrbni gospodar krepko po golih bučah vžiga, da vmiril grozni bi vihar: mereči prah pod strop se dviga, in, glej, preteči prej divjak na cesto prifrči krotak— O, da bi, kapljica ti mila, enkrat vsaj žejo pogasila, ki burno hruje med ljudmi, ki v grlu strašno nas suši! Ah, grlo pravi, da ne boš. Čeprav velika moč Je tvoja, čeprav se ne bojiš ti boja, ■saj je sovražnik tvoj močan in njemu ti podlegla boš. Pred duhom vidim temno sobo, v nji abstinentov prahudobo: med policaji spava mož, škrlato barvan ima nos. On trdno spi, nevzdramno spi, o vinu sanje sladke snlva, "oko postave' 'ga poliva, da vse od njega se cedi. OJ, bratci, ko se to zgodi, tedaj bo konec žeje moje, zato pa zdaj srce ml poja: "Nalijte vinca mi vsekdar. a vode ne, nikar, nikar!" dva tedna v kanadskih gozdovih Piše JAKA DEBEVEC "Spat pojdi, Jaka, da boš zjutraj ločil srnjaka od navadnega češminovega grma. že ves teden laziš za srnami in vsako jutro, predno greš od doma, nam naročaš, naj pripravimo ponve Za srnjakov steak, pa nam nit? ene fige še nisi prinesel. Pa se bo to tudi v Clevelandu zvedelo, le brez skrbi bodi!" ''Saj še ni vseh dni konec in v moji karabinki še vedno čaka Jo krogle in tole si zapišite za uho: da brez moosa ne bomo šli 12 Kanade, pa če ostanem tukaj sedem let in osem mesecev," se °drežem moško, To je pa doktorju sapo zaprlo in ni rekel drugega, kot: "We will see!" Joe mi je bil naročil, da bom moral odriniti takoj po četrti Uri zjutraj k jezeru, zato sem vseeno poskušal vjeti malo span-Ca in se mi je to tudi končno posrečilo. Kmalu po četrti uri me Potrka Joe po rami in mi reče: "Jack, zdaj je pa že čas, da Kreš na lov." Skočim pokonci in yidim, da je bil Joe skuhal nekaj CaJa. Hitro ga popijem par čaš, Potem pa stopim na "trg," kjer Je stala posoda z vodo, da pomočim svoj nos v vodo. Ne da bi se^avno umil, ampak dobro je, da je nos svež, predno se gre ,la lov. Zgrabim posodo z vodo, katero smo bili napolnili prej-snji večer, pa kako se začudim, vidim, da je voda zmrznila Prav do dna. Ni čuda, da nas Je tako zeblo sinoči! To je bil eden najmrzlejših večerov našega bivanja v Kanadi. Ko neseni yodo v kolibo, da otajamo led, Je bil Joe jako vesel, ko je videl, da je nastopil mraz in da se je vse zgodilo tako, kot je on proro-koval. Aha, zdaj bodo pa prišli Naši moosi na plan! Povedal sem fantom, ki so Pravkar lezli izpod odej, da se Zunaj poje tista pesem: odpiraj |ni kamro, ker zunaj je mraz. . . Jn naj ostanejo lepo na gorkem, Jaz pa da nisem iz sladkorčkov narejen in se mi na vso moč mudi poslati mrzlo svinčenko med rebra srnjaku ali moosu. Navadno človek zjutraj ni razpolo-2en, da, bi imel kakšna predavanja, zato moja prijazna opomba 111 našla odmeva in ne odprtih UiJes, pa sem vzel karabinko in °dšel v mrzlo jutro. Nič se mi ni kaj dopadlo bro pa sem čakal in čakal, gledal na uro in zabavljal čez srnjake, ki se Bog ve kje obirajo, ko morajo vendar vedeti, kako težko jih čakam tukaj. Kazalec na uri se je pomakni že na deveto uro in postal sem že nestrpen. Skrajni zaliv jezera je segal v nekakšno močvirje, katerega del sem lahko videl, ne pa vsega. "Kaj ko bi se kak srnjak pasel doli v močvir ju?" si mislim. "Tukaj tako nič ni, grem pa malo pogledat po tistem močvirju!" Pa vstanem in se napotim polagoma po viso^ ki travi prav ob robu gozda, ta ko da sem se kolikor mogoče skrival radovednim očem, če so katere v bližini. Grem tako da> leč, da sem videl lahko čez vse močvirje, pa ne opazim nič sumljivega. Vstopim se pod košato smreko, da še tukaj malo ostanem na preži. Ostal sem tam celo uro in, seve, brez kake posebne nesreče. Tudi tukaj se naveličam, pa se s prijaznim po klonom poslovim v duhu od vseh tistih, ki jih ni tukaj, ne tam in se napotim nazaj, kjer sem poprej čakal. Stopal sem malomarno v bližini gozda, puško na rami in cigareto v ustih, čemu bi pa še nadalje oprezal in se skrival, saj ni nikake divjačine tukaj! Pridem s k o r o do prostora, kjer sem zjutraj čakal, ko se slučajno ozrem na nasprotni breg jezera in skoro da mi je padla karabinka iz rok: na nasprotni strani jezera ugledam velikega srnjaka in srno, ki sta stala na ozkem obrežju in obirala grmovje. "Glej ga hudiča!" mi uide. "Kaj naj pa napravim sedaj? Vrag je prinesel srnjaka na drugo stran jezera, ki je skoro eno miljo široko. Pa naj stre-jam na tako daljavo! In četudi po nesreči zadenem, kako bomo pa prišli do njih? V jezeru je imel Joe samo mal čolniček iz kavčuka, ki se napihne in ni posebno varen, da, bi na tako da-javo ubite srnjake vozili preko jezera. Peš pa ne pridemo do njih ves dan, ker je jezero dolgo in na oni strani sploh nobene poti.". Take misli so mi rojile po glavi, ko sem opazoval srno in srnjaka, ki sta bila tako brez skrbi in se jima niti sanjalo ni, da jih od te strani vode opazuje po diti po visoki travi do potoka in Jželjivo lovčevo oko. Ampak, da Sc manj pa, ko sem moral stopi- bi se pa kar tako razšli, tega pa v mrzlo vodo, da sem prišel zopet ne. že ves teden sem hodil na prežo, da podkurim kakemu srnjaku, sedaj imam pa dva pred seboj, pa da ne bi streljal? "Jaka, kar kuri!" mi nekaj reče. Sam ne vem, kje je reklo: v srcu, ali v duši, če mar ni bila vest. In glas vesti je hud, če ga ne poslušaš, pa sem se tudi jaz udal v božjo voljo in se pripravil na naskok. Najprej potegnem še en dim iz cigarete (ker sem varčen človek in ne mečem pol cigarete proč), potem pa namerim na srnjaka in stisnem. Bumf — je zagrmelo nad mirnim jezerom. Srnjak dvigne radovedno glavo, misleč najbrže, da se jc prelomilo drevo v gozdu in padlo na tla. Nisem zadel, kar se mi tudi ni zdelo čudnega. Srni se pa niti toliko ni zl j ubilo, da bi dvignila glavo, ko je zagrmel strel. Pomerim drugič in sprožim. Sedaj neha tudi srna obirati grmovje in oba strmita preko jezera. Kam neki gredo krogle? V vodo ne, ker bi to videl, v srnjaka ne, ker bi bil' sicer padel, najbrže frče nad srnjakom v gozd. čakajta, vaju bom pa malo opla-šil, da ne bosta stala tam kot dva bukova štora in se mi po-smehovala. Namerim puško k nogam srnjaka, da bo krogla usekala v vodo, bom vsaj videl, kam bo krogla šla. Sprožim in krogla zaprši v vodo v dolgem traku ravno srnjaku pod noge. To je bilo pa najbrže tudi njima od sile in srnjak poskoči pol klaftre visoko in plane v grmovje, srna pa za njim. Takrat po- ti Cez potok. Pa ker drugega izhoda ni bilo, se nisem nič obotavljal. Onstran potoka je bilo lj°ljše, ker sem korakal skozi kamor slana ni padla \ toliki meri. v Solnce še ni bilo izšlo, ko sem sedel pri jezeru, na skrajnem Gornjem koncu. Vsedel sem se "a podrto drevo, katerega gor-Jljl konec je segal prav v vodo. Zakrivalo me je nizko grmičev-jL>> Pri tem pa sem imel lep raz-kr'ed na vso obal jezera, na tej in lla oni strani. Lahen veter je pi-al od jezera proti meni, torej s°ni bil gotov, da me ne zavoha Pobena divjačina, in sem radi ega tudi lahko kadil. Ko sem se dobro pripravil za . °'kro čakanje, pogledam na uro 'n vidim, da, je komaj 20 minut ez; Pet. Ravno prav in vsi po-za dober lov so bili na moji . rani. Potrpežljivo sem čaka) ^ se oziral na vse strani, da sto-1 kak srnjak iz gošče. Na moo-Pisem reflektiral, ker najbr-nobenega v bližini ni, ker se n'eJŠnji večer ni oglasil. Edi -j. "ttoja nada je bil torej srnjak Iji Sem skusi'' da ->e Potrpež-dobra mast, ampak revež lsti, ki se žnj0 maže. ,,0 nce J'e pokukalo izza roba jt) a> ki je obkroževal jezero bo rilz'i'° svoje svetle pramene . n) J°Zerski gladini. Obrnil sem ini 1 rbet' ne rac,i tega' da b' a,n tak° slabo mnenje o njem, bGt1>ak Zato> da me je grelo v hr- kj gozda s O se oglasili tič- 8lnilu se klicali k zajtrku in po ko ti*1 80 Pričele s svojo ljub-el°vadbo brhke veverice. Jaz miiuiiiiniiimiiHiinimiuiiiiinmniiiiiH T. C. Bridges—Ant. Anžič NA POMOČ! Novele Grazia Deledda iiiiiimimiiiimiiiiiimmiiiiimimiiiiiiiii Tabor je bil naenkrat postavljen, nato pa se Sam in Jim odpravita dol k reki, da poskusita ujeti kako ribo za večerjo. Sam je takoj nekaj ujel in potegnil iz vode veliko ploščnato ribo, ki je imela velikost krožnika. "Neke vrste gologlavka bo, reče Sam. "Jim, si ti kaj ujel?" "Če sklepam po sunkih, mora biti som," sopiha Jim. "Glej tjakaj ! Plava po reki gor!" Riba je krenila proti toku in Jim je tekal po bregu in skušal oštati ž njo yštric, ker ne bi rad zapravil svoje vrvice. Reka je bila plitva, zato je bil breg ves čas dober in tako se je Jim lahko kosal z veliko ribo. Sam pa mu je bil vedno za petami in tako so dirkali skoro pol milje daleč. Jimu je znoj kar lil po obrazu; bil je že skoraj ob vso sapo, ko se riba končno ustavi ter pride rta površje, a se divje premetava in udarja po vodi. "Jim, kar nategni vrv," reče Sam. "če jo moreš spraviti v plitvo vodo, bom jaz bredel tja ter jo zagrabil za škrge." Jim vrv navija in navija in velika riba se počasi bliža. "Sedaj !" sopiha Jim, Sam pa brede tja, hlastne po ribi, jo ujame za rep in vleče na breg. "Joj! Kakšen velikan!" zavpije Jim. "Gotovo tehta dvajset funtov." "Prej trideset, bi sodil jaz," odgovori Sam. "Radoveden pa sem —" Naenkrat se preseka in Jim vidi, da postane ves trd. "Kaj pa je?" vpraša Jim. "Indijanci!" odvrne Sam polglasno. "Cel trop jih je in še prav čudna drhal. Hitro se bližajo. Ne smeva jim pokazati, da se jih morda bojiva, in naj se zgodi karkoli!" Jim se počasi obrne, pa si pogleda v oči s kakimi dvajsetimi ndijanci; bili so nizki pa čoka-i možje in jako temne polti. Ob-eke so imeli bore malo na sebi, pač pa je vsakemu za pasom tičal velik nož in vsak je v rokah držal kopje. 4-7. Slika govori Kako dolgo so tako stali, mirni kot kipi, je težko reči. Mučnega položaja jih je rešila riba, cajti začela je silovito otepava-:i in se drsati po bregu dol pro-;i vodi. To je pa Jimu bilo že preveč, zato vrže trnkovo palico proč in plane nad žival. Pogra-ji jo z obema rokama, stopi naravnost proti Indijancu, ki je stal na sredi in imel na glavi pokrivalo iz rdečih peres in mu ribo ponudi. "To je zate," mu reče in se prijazno nasmehne. Kako se oddahne, ko vidi, da mož dar sprejme, ga za hip ogleduje, nato pa izroči nekemu drugemu možaku, ki ni imel rdečih peres na glavi. "Zdi se, da si pravo pogodil, Jim," reče Sam. "Kaj pa, če bi dala staremu poglavarju Peresu še en trnek ali dva?" S temi besedami vzame iz svoje škatljice, kjer je imel shranjene trnke, dva ven in jih pokloni poglavadju. To pot pa se je poglavar resnično zanimal. oskusi konico enega trnka na svojem palcu in zadovoljno za-godrnja, češ, da je ostra. Nato pa pokaže na Jimovo palico in šljem pa še dva strela za njima, za dobro mero, potem pa mi izgineta izpred oči. Mislil sem, da sem morda kaj zadel takrat, ko je srnjak poskočil, pa nisem šel vprašat, povedat mi pa tudi nihče ni prišel. To je grmelo nad mirnim jezerom! Meni se je kar srce smejalo, ko sem pošiljal c r ogle preko vodne gladine v rnjaka, čeprav nisem nič zadel. Če drugega ne, dosegel sem vsaj to, da ta dva ne bosta prišla zopet tako kmalu na tisti prostor vodo pit. (Pride še) Jim hitro odstrani trnek, navije vrvico ter vzame palico narazen. "Pero bi jo rad imel," pravi Sam in se muza. "Hoče imeti palico, seveda, a jaz jo bom vendar še potreboval," pravi Jim. "Sam, kaj naj storim?" "Ne vem," odgovori Sam. — "Ko pa ne znava njih jezika! če bi ga znala, bi rekel, da zame-njajva palico za čoln." "Sijajna misel," vzklikne na to Jim. "čakaj, kot bi trenil, mu bom skusil pokazati." Potegne iz žepa beležnico in svinčnik in začne risati. Jim se je na ri sanje jako dobro razumel in ko se na papirju prikaže čoln, indijanski glavar močno zakruli. "Ve, kaj slika pomeni," pravi Sam. "Jim, zdaj pa nariši še palico." Jim nariše na drugi papir palico, nato oba lista iztrga iz be-ležnice in pokaže, kako bi stvari zamenjali. "Razumel je," pravi Sam, ko Pero nekaj iznova zakruli in hitro nekaj pove v svojem jeziku. Nato pa pokaže ob reki navzgor in fantoma pomigne, naj gresta ž njim. "Hoče menda reči, naj greva v njegov tabor," reče Sam. "Kaj praviš, Jim? Ali ni nekolkio nevarno?" "Mislim, da sploh nimava kaj izbirati," odgovori Jim mirno. "K sreči imava pištole seboj, če bi prišlo do spopada." Sam skomigne z rameni. Pero in njegovi ljudje so torej kazali pot gor po dolini. Stopali so v vrsti drug za drugim po ozki stezi, ki se je vila po grmovju sem in tja. Pero je korakal spredaj, za njim oba fanta in nazadnje ostali Indijanci. "Kaj neki išče?" vpraša Sam Jima. "Ves čas gleda v tla." "Na kače pazi," odvrne Jim. "Videl sem že dve. V takile travi jih je vsepolno. To so grde, majhne, zelenkaste živalice in strašno strupene. Mislim, da jim pravijo žararake." Sam se lahno zgrozi. "Sovražim to zalego; kar za-gomazi mi po životu, če jih le vidim!" Nato umolkne in potegne zrak krepko skozi nos in reče: "Jim, voham dim." "Potem smo v vasi," mu odgovori Jim. "Da, skozi drevje že vidim ogenj." V naslednji minuti pridejo iz grmovja ven na odprt prostor, kjer se je paslo nekaj koza in zagledajo kakih dvajset, uljem podobnih koč. Kraj je bil odprt prav dol do reke, na bregu pa je ležalo pol ducata čolnov razne velikosti, ki so bili potegnjeni na suho. Niso pa bili lahki čolnički iz brezovega lubja, kakor jih navadno rabijo Indijanci Severne Amerike, ampak trdno zgrajeni čolni, izdolbeni iz enega samega velikega debla. "Eden izmed teh bi se nam jako prilegel," pravi Sam in se željno ozira po čolnih. Pero jih je peljal do največje koče, ki je pred njo gorel ogenj. Nekaj žensk, ki so kuhale, zbeži v koče, ko zagledajo bela človeka. Jimu se je kar srce stesnilo, ker je vedel, da je to slabo znamenje. Toda niti najmanj ni pokazal svojega nemira, temveč mirno koracal k ognju in se usedel na deblo ob njem, ker je tam dmi odganjal moskite. Poglavar gre za njim in stegne roko po palici, Jim pa zmaje z glavo in pokaže na čolne. Glavar pa temno pogleda in nekaj jezno reče. "Ni videti, da bi hoteli držati besedo," pravi Sam. "Kaj naj pa zdaj storiva, Jim?" "Če bi vedel," je odvrnil Jim. "Razgrajati ne smeva začeti, razen ako naju prisilijo, vendar pa moram priznati, da stoji najina stvar presneto slabo." Fanta sta bila tako hladna in mirna, da se je glavar obotavljal. Jim prične žvižgati, žvižgal je jako lepo, zato so kmalu za čele kukati ženske glave iz koč, pa tudi možje so se za to umet-1 nost jako zanimali. Glavar se je zdel še bolj jezen in ko svojim ljudem nekaj rezko naroči, začno oba fanta obkrožati. Jim je z levo roko držal palico, desna pa smukne v žep pri jopici. "Ne bom streljal, dokler me ne prisilijo," reče Samu, "bodi-va pa pripravljena, ako bi hoteli kaj započeti." "Pripravljen s e m," odvrne Sam mirno. Glavar stopi k vratom ene izmed koč in fantoma pomigne, naj gresta noter. "Jim, ali naj greva?" vpraša Sam. "Zakaj pa ne?" pravi Jim in se pri teh besedah mirno dvigne ter stopa počasi v kočo. 49. Nočni vik Dve uri sta pretekli, odkar so bili Sama in Jima zaprli v kočo in že davno se je stemnilo. Sam pravi zamišljen: "Najine tovariše bo skrbelo, kaj je z nama!" (Dalje sledi) MALI OGLASI Naznanilo in vabilo članicam društva sv. Ane št. 4 S. D. Z., se naznanja, da se udeležijo redne mesečne seje 12. novembra. Naš glavni predsednik brat John Gornik nam bo spregovoril nekaj besed glede zvezinega glasila v bodočnosti. Vabimo vas, da pridete gotovo na to sejo in se tako izkažete, da se zanimate za društvo in Zvezo, in da ne boste potem oporekale društvenim odbornicam, da vse po svoji glavi delajo. Znajte, da se mi vedno pokorimo volji večine društvenih članic. Samo pridite na sejo in povejte svojo, da se prepričate, ali je koristno ali ne, če Zveza dobi svoje lastno glasilo. Po končani seji se bo mo pa malo zavrtele. Le pridite, imele bomo dovolj zabave. Plesale bomo tako, da se nam bo zdel strop za tla. Možički naj le enkrat doma zibljejo družini-co, bodo vsaj videli, koliko ima žena posla doma, ker drugače ne vedo in ne verujejo, da ženica sploh kaj dela doma. članice, ki niste še v zakonskem jarmu, pridite, pa še svojim prijateljem povejte, da vas pridejo obiskat v S. N. Dom, soba št. 1. Bomo vse prijatelje sprejele s polko in valčkom. Le pridite! S sestrskim pozdravom Mary Bradač, tajnica. (267) Odda se štiri sobe, s kopališčem. Vse nanovo opremljeno. Mirna družina. 1180 E. 60th St. (265) Naznanilo čuanstvu društva Državljan št. 33 S. D. Z., naznanjam, da sem prevzel tajništvo in da bom vodil tajništvo že od tega meseca naprej. Torej vas prosim, da se v vseh društvenih zadevah obrnete na spodaj navedeni naslov. Bratski pozdrav, Frank Ludvik, 16414 Holmes Ave., (267) Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 5901 Bonna Ave., na 1161 Norwood Rd. Priporočam se še zanaprej naklonjenosti naših rojakov, kadar rabite truck za selitev ali pa za kopanje kleti. Anton Bučan 1161 Norwood R. Hiša naprodaj ima osem sob, za dve družini. Vse udobnosti, garaža, gorkota, kopalnice, vse v najlepšem stanju. Poleg cerkve in šole. Naslov se pozve v uradu tega lista. (265) Pohištvo naprodaj Jaz, Tony Stepech, imam nekaj pohištva shranjenega pri družini Walter na Holmes Ave. Ker ga jaz ne potrebujem, bi ga rad poceni prodal. Kuhinjska peč na plin, rabljena samo dva meseca, dve postelji, ena kuhinjska miza, nekaj stolov, en dresser, se proda po jako nizki ceni. Kdor bi kaj potreboval in bi rad dobil poceni, naj se zglasi pri družini Walter, 15610 Holmes Ave., Collinwood. (267) Hiša naprodaj po nizki ceni. Hiša je v dobrem stanju, moderno opremljena, ima 6 sob. Poleg je garaža za dva avtomobila in velik vrt. — Zglasite se na 540 E. 120th St. Nobenega posredovanja s kakim agentom. (265) LEPA PRILIKA! 1930 Ford tudor, kakor nov ....$425 1929 Chevrolet, 4 vrata, sedan S325 1927 Buick, 4 vrata, sedan ......$325 1928 Whippet roadster ..............$150 1926 Studebaker sedan ..............$115 1926 Buick sedan ........................$165 1928 Chevrolet sedan ..................$195 Seamon Auto Sales 4804 Superior Ave. 1 DOBER PREMOG! 1 Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 m Stanovanje se odda, 5 sob, furnez, kopališče, garaža. Dve porča, zgorej. 6719 Bonna Ave. (265 iLimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimimiiiimm^ [ PRIPOROČILO! I E Slovenska trgovina z vso opra- S E vo za moške, ženske in otroke. EE E Se priporoča za obilen poset. E E Blago najboljše vrste. E I P.USAY I 783 E. 185th Street MiiiimmimiiiiiiiiiiiimiimiiimmmiitT Naznanilo Opozarjam članice dr. sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. na sejo, ki se bo vršila v sredo. Na tej seji je ena važna zadeva, torej ste prošene, da se vse udeležite te seje. Po seji bo pa card-party in drugo. Odbor. (267) Radi bolezni in odhoda v staro domovino se poceni proda Ford roadster, model 1929, v najboljšem stanju. Oglasite se pri Mavretichu, na 15430 Calcutta Ave. (267) Stanovanje se da v najem, pet sob, kopali- ii šče, velika klet, priprava za pra- ji nje. 1253 E. 59th St. j MARY SVEGEU ki je umrla dne 8. oktobra, 1930. Ranjka je bila rojena v Retju, fara Loški potok. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem ,ki so jo obiskovali v njeni bolezni in jo tolažili, ter vsem, ki so jo prišli pokropit na mrtvaškem odru. Iskrena hvala Rev. Andreyu za pogrebne obrede in molitve, društvu Srca Marije (staro) in društvu sv. Ane, št. 4 SDZ. Lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. - Iz srca se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali krasne vence na krsto umrle: Družina Louis Laurich, družina Frank Arko, Mrs. Mary Levstik, Mr. in Mrs. Pred Strnisha, Joseph J. Kobe, družina Louis Čampa, družina Joe Durjava, družina Joe Mcdic, društvo sv. Ane, št. 4 SDZ, društvo Srca Marije (staro), družina Ferjančič, družina Joseph Stampfel družina John Križ-mančič, Shearing and Heading Departments of the Samson and Sessions Co., William and Wilbert Sunderman, družina Frank Zaje, družina John Fink, družina Anton Pozelnik, družina Lun-der iz Warren, O. Iskreno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Julius Pirnat, John Wenzel, Louis Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Bcldan, Mrs. Semprimožnik, Mary Vidmar, družina Lušin, Anton Zakrajšek, Mrs. Thomas Klun, družina Lenarčič, Mr. in Mrs. Albert Velikač, Stephanie Braniselj, Mrs. Anna Klančar, John Brimšek, Mrs. Rose Fajdiga, Frank Mi-helich, Frank Merhar, Joseph Pečjak, družina Zlatorepec, družina Čevka, družina Cliandik, Valenčič in Pirnat, Jennie Vencil, Mr. in Mrs. Edward Posch, Mrs. Mary Makovec, Mr. John Gornik, Miss Jean Grebene, Mrs. Marzlikar, Mrs. Josephine Pečjak, Andrew Zalaznik, družina Stare. Draga in nepozabljena soproga in mati, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami—Žalujoči ostali: Frank Švcgclj, soprog. Mary, omožena Sunderman, hči. Frank, Andrew in Robert, sinovi. Cleveland, O., 10. novembra, 1930. ....................................................................................................... NAZNANILO : Vsem cenjenim prijateljem in znancem naznanjam, da = : sem prevzel dobro poznano slaščičarno od prejšnjega = : lastnika August Česen na i 1063 East 61st St. Od sedaj naprej bom jaz postregel vsem svojim E E odjemalcem najbolj z prvovrstnimi slaščicami, cigarami, E E cigareti, itd. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočam E 5 za obilen obisk. JOE JURKAS E 1063 E. 61st Street Cleveland, Ohio. | rniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii: HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljSčine prevel DR. RUDOLF MOLE In tak, kakršen je bil, le v sla-Čah in s srajco, odpeto na prsih, je stopil iz veže, Soroka pa je šel za njim, odpirajoč široko oči od začudenja; tako sta dospela do vodnjaka sredi gostilniškega dvorišča. Tu je Kmitic obstal, pokazal na vedro, viseče pri vodnjaku, in rekel: "Lij mi vode na glavo!" Stražmojster je vedel iz izkušenosti, kako nevarno bi bilo vprašati dvakrat po povelju. Zagrabil je torej drog in potopil vedro v vodo, potem ga je naglo potegnil, zgrabil z roko ter plju-snil zajeto vodo na gospoda Andreja. Ta pa je začel prskati in prhati, si gladil z rokami mokre lase, potem pa zakričal: "še!" Soroka je ponovil polivanje enkrat, dvakrat in pljuskal vodo z vso silo, kakor bi hotel po-gasiti ogenj. "Dovolj!" je rekel naposled Kmitic. "Pojdi z menoj, poma^ gal mi boš pri oblačenju." In oba sta šla v gostilno. Na vratih sta srečala oba moža, ki sta imela oditi s tovorni mi konji. "Skozi mesto počasi, za mestom v skok!" je ponovil za njima Kmitic. Pol ure pozneje se je zopet pokazal, Jpopolnoma preoblečen za na pot: imel je visoke škornje iz telečje kože in losov kaftan, prepasan z usnjatim pasom, za katerim je bil zataknjen samo kres. Vojaki so tudi opazili, da mu je gledal izpod kaftana rob oklepa iz žice, kakor bi se pripravljal na bitko. Sabljo 'je tudi imel pripeto visoko, da bi jo lažje zgrabil za ročaj; obličje je imel precej mirno, vendar strogo in grozno. Pogledal je na vojake, če so gotovi in dobro oboroženi, sedel na konja, stisnil gospodarju ce kin in odjezdil iz gostilne. Soroka je jezdil za njim, trije drugi za njim z rezervnim konjem. V kratkem so bili na trgu, napolnjenem z Boguslavo-vimi vojaki. Med njimi je vladalo živahno gibanje, ker so najbrž prišla povelja, da se pripravijo na pot. Jezdeci so natezali podproge in obdrzdovali konje, pešci so zbirali muškete, postavljene v vrstah pred hišami ,v vo zove so vpregali konje. Kmitic se je zbudil, kakor bi bil zamišljen. "Poslušaj, stari," je rekel So-roki, "vsekakor drži cesta od starostnega doma dalje in se ni treba vračati čez trg?" "Kam pojdemo, gospod polkovnik?" "Proti Denbovi!" "Toraj moramo baš pri dvoru kreniti s trga. Trg ostane za nami." "Dobro!" čez hip je Kmitic zamrmra) polglasno pri sebi: "Ej, če bi onile tam še živeli! Premalo ljudi za tako podjetje, premalo!" V tem so prišli čez trg ter se začeli obračati proti starostine-mu domu, ki je ležal za poldrugo stajo dalje nad cesto. "Stoj!" je rekel naglo Kmitic. Vojaki so obstali, on pa se je obrnil k njim. "Ste pripravljeni na smrt?" je vprašal kratko. "Pripravljeni!" so odgovorili v zboru oršanski pretepači. "Lezli smo Hovanskemu v žrelo, a nas ni požrl! ... Ali se spominjate?" "Spominjamo se!" "Danes se je treba lotiti velikih stvari. . . če se nam posreči, napravi naš milostni kralj iz vas gospode. Jaz sem vam porok za to. če ne, poj dete na kol!"" "čemu bi se ne posrečilo?" je rekel Soroka, čigar oči so se začele bliskati, kakor pri starem volku. "Posreči se!" so ponovili ostali trije: Bilous, Zavratinski in Lubienec. "Moramo pograbiti kneza nadkonjarja!" je rekel Kmitic. In umolknil je, hoteč opazovati vtis, ki ga napravi na vojake ta blazna misel. A oni so molčali in gledali nanj kakor na mavrico, brki so se jim tresli, in le obrazi so jim postali grozni in roparski. "Kol je blizu, nagrada je daleč!" je rekel Kmitic. "Premalo nas je!" je zamr-mral Zavratinski. "Torej še slabše, nego s Ho-vanskim!" je pripomnil Lubienec. "Vojaki so vsi na trgu, na dvorišču je sama straža in okoli dvesto dvorjanov," je rekel gospod Kmitic, "ki ničesar ne slutijo, saj še sabelj nimajo ob boku." "Vaša milost stavi svojo glavo, čemu naj ne stavimo mi naših?" je odgovoril Soroka. "Poslušajte!" je rekel Kmitic. "če ga lovimo z zvijačo, tedaj ga sploh ne ujamemo. . . Poslušajte! Jaz pojdem v sobe in pridem čez nekaj časa s knezom, če sede knez na mojega konja, tedaj sedem jaz na drugega in pojdem. . . Ko bomo oddaljeni sto ali poldrugsto korakov, tedaj ga dva zgrabita pod pazduho in v skok, kar imajo konji sape!" "Po povelju!" je rekel Soro ka. "če pa ne prideva ven," je govoril dalje Kmitic, "in zaslišite strel v sobi, tedaj izstrelite iz samokresov na stražo in mi podajte konja, čim le pridrvim izza vrat." "Tako se bo tudi zgodilo!" je rekel Soroka. "Naprej!" je zapovedal Kmi tic. Oddirjali so in čez četrt ure so stali pred vrati starostinega dvora. Pri vratih je stalo kakor po navadi šest suličarjev, štirje pa so bili v veži. Po dvorišču se je kretalo pri kočiji nekaj hle-varjev in predjezdecev, katere je nadzoroval neki vrl dvorjan tujezemec, kakor se je moglo spoznati po kroju in vlasulji. Dalje poleg kolarne so vpregali še dve kočiji, dva orjaška pajuka sta nosila vanje blazine in kovčege. Te je nadzoroval človek, popolnoma črno oblečen, po obrazu je bilo soditi, da je zdravnik ali astrolog. Kmitic se je priglasil pri službujočem oficirju, ki se je čez hip vrnil in ga pozval h knezu. "Kako je kaj, gospod vitez?" je dejal veselo knez. "Tako si me naglo zapustil, da sem mislil, da je nastal v tvoji duši po mojih besedah dvom, in te nisem več pričakoval." "Kako bi se naj ne bil poslovil od tebe?" je rekel Kmitic. "No, saj sem si takoj mislil, da je knez vojvoda že vedel, koga mi je poslal z zaupno nalogo. Tudi jaz porabim priliko, da ti dam par listov do različnih znamenitih oseb in na samega kralja švedskega. Toda čemu si tako oborožen, kakor bi šel v boj ?'' "Ker grem med vstajnike in sem baš tu v mestu slišal in vaša knežja milost mi je to potrdila, da je pred kratkim prišel mimo zavezniški prapor. Še celo v Pilviških so grozno prepodili Zoltarenkove ljudi, ker je vodil oni prapor znamenit vojak." "Kdo to?" "Gospod Volodijovski. ž njim so pa tudi gospodje Mirski, gospod Oskierka in oba Skrzetu-ska: eden je tisti Zbaražec, katerega žqtk> si hotel ti oblegati v Tikočinu. Ti vsi so se spunta- li proti knezu vojvodi, toda škoda, ker so vrli vojaki. Kaj hočemo: še so taki norci v tej lju-dovladi, ki se nočejo puliti za rdeče sukno obenem s Kozaki in Švedi." "Norcev nikjer ne manjka, a zlasti ne v tej deželi," je rekel knez. "Evo! Tu so pisma! Vrhu tega še, če srečaš morda švedskega kralja, tedaj priznaj mu nekoliko zaupno, da sem v duši ravno tak privrženec njegov, kakršen je moj stričnik, le da moram do ugodne prilike simulirati." "Kdo ne more simulirati?" je rekel Kmitic. "Simulira vsak, zlasti če hoče kaj posebnega doseči." "Gotovo, da je tako. Opravi, gospod vitez, dobro in hvaležen ti bom in nočem, da bi me v nagradi prekosil knez vojvoda." "če je vaša knežja milost tako ljubezniva, prosim že naprej za nagrado." "Tako! Gotovo te ni tam knez vojvoda posebno dobro opremil na pot. Gad tiči v njegovi skrinji." "Bog obvaruj, da bi hotel prositi denarja; nisem ga hotel od kneza hetmana, ne vzamem ga tudi ne od vaše milosti. Vzdržujem se na lastne stroške in potujem sam od svojega." Knez je z občudovanjem zrl na mladega viteza. "Ej, vidim torej, da Kmitici res niso takšni, da bi gledali drugim v roke. Za kaj gre torej, gospod vitez?" "Stvar je taka, vaša knežja milost. V Kejdanih si nisem dobro premislil, vzel sem seboj konja žlahtne krvi, da bi se pokazal pred Švedi. Ne pretiravam, če rečem, da ni boljšega konja v kej danskih hlevih. Sedaj mi je pa žal zanj in se bojim, da bi se mi ne obrabil po potih, po krčmah ali pa od drugih neprilik. In ker se lahko vsak čas pripeti, da pade v sovražnikove roke, nemara v roke samega gospoda Volodijovskega, ki je posebno gorak proti meni; sem skleni! torej prositi vašo knežjo milost, da bi ga blagovolili vzeti na oskrbo in ga rabiti, dokler se ob bolj ugodnem času ne spomnim zopet nanj." "Torej mi ga rajši prodaj!" "Ni mogoče, ker bi mi bilo, kakor bi prodajal prijatelja. — Skoraj stokrat me je ta konj rešil iz največje nevarnosti, ker ima tudi to lastnost, da v bitki grozno grize sovražnika." "Tako vrl je ta konj ?" je rekel z živim zanimanjem knez Boguslav. "Če je vrl! če bi bil gotov, da se vaša knežja milost ne razjezi, tedaj bi stavil sto rdečih cekinov, da tudi vaša knežja milost nima takega konja v svojih hlevih." "Morda bi tudi jaz stavil, če bi ne bilo to, da ni danes čas za konjske stave. Drage volje ga vzamem v rejo, dasi bi ga rajši kupil, če bi bilo mogoče. Toda kje se nahaja to čudo?" "Evo, pred vrati ga drže ljudje! Ali je čudo, ali ne, a ne da bi se hvalil, sam sultan bi mi lahko zavidal takega konja. Ni tukajšnji, marveč iz Anatolije, a tudi v Anatoli j i so redki taki." "Pojdimo ga torej pogledat." "Na uslugo vaše knežje milosti." Knez je vzel klobuk in odšla sta. Pred vrati so Kmitičevi ljudje res držali dva popolno osed-lana konja, izmed katerih je bil eden res zelo žlahtne krvi, črn kakor vran, z liso na čelu in z belim bincljem na nogi; zarez-getal je, ko je zagledal svojega gospodarja. "Torej ta!" je rekel knez Boguslav. "Ne vem, če je res tako čudo, kakor si pravil, toda je vendar imeniten konj." "No, pripeljite ga!" je krik-nil Kmitic. "Toda ne! čakaj, sam sedem nanj!" Vojaki so mu podali konja in gospod Andrej je sedel nanj ter ga pričel jezdariti ob vhodu. Pod izurjenim jezdecem je bil konj še dvakrat lepši. Vranca je igrala v njem, ko je dirjal kot ris, velike oči so se iskrile in zdelo se je, da meče skozi nozdrvi' notranji ogenj, a grivo mu je razpršil veter. Gospod Kmitic ga je vrtel okoli, menjal korak, naposled je prijezdil pred samega kneza tako, da niso bile konjske nozdrvi dalje nego za korak od njegovega konja ter zaklical: ' "Halt!" Konj je obstal z vsemi štirimi, kakor bi bil vlit. Kaj?" je rekel Kmitic. Kakor pravijo: oči in noge jelenove, hoja volčja, nozdrvi lesove, prsi pa ženske!" je rekel knez Boguslav. "Vse je tako, kakor je treba. In razume tudi nemško povelje." "Ker ga je izšolal moj jezdni mojster Zend, ki je Kurlandec." "In je hitra ta mrha?" "Veter ne ujame na njem vaše knežje milosti." "Imeniten je moral biti njegov jezdni mojster, saj vidim, da je tudi konj zelo izurjen." če je izurjen? Vaša knežja milost ne verjame! Tako hodi v! vrsti, zakaj ko gre vrsta skokoma, lahko spusti vaša /cnežja milost uzdo, in on se vendar ne izmuzne iz vrste niti za pol koraka. Če hoče vaša knežja milost poizkusiti in če se na dvesto korakov pomakne za pol glave naprej, ga dam zastonj." "To bi bilo največje čudo, če se ne bi s spuščeno uzdo pomaknil." ' "In čudno in ugodno, ker sta obe roki prosti. Ne enkrat se je pripetilo, da. sem imel v eni roki sabljo, v drugi pa samokres, konj pa je šel počasi." "Kaj pa, če se vrsta obrne?" "Tedaj se tudi on obrne, ne da bi skvaril red." "Ni mogoče!" je rekel knez. "Tega ne stori noben konj. V Franciji sem videl konje kraljevih mušketirjev, izborno jizur-jene, nalašč, da bi ne pokvarili dvornih obredov, ali vendar jih je bilo potreba voditi na uzdi." "Ta konj ima človeško pamet. Naj vaša knežja milost sama poizkusi." "Daj ga sem!" je rekel po kratkem premisleku knez. Kmitic sam je držal konja, da je sedel nanj, a knez je skočil lahko v sedlo in začel žrebca z dlanjo klepati po vratu. "čudna stvar," je dejal, "najlepše mrhe dobe jeseni ščetina-sto dlako, ta pa je, kakor bi baš prišel iz vode. Na katero stran odrinemo?" "Pojdimo najprej v vrsti in če vaša knežja milost dovoli, tedaj na drugo stran proti gozdu. Cesta je tam ravna in široka, a proti mestu bi nas lahko ovirali vozovi." "No, torej na pot, proti gozdu!" "Za dva streljaja naravnost! Vaša knežja milost naj izpusti uzdo takoj in v skok. . . Dva moža na, obeh straneh, jaz pa pojezdim nekoliko zadaj." "Stojte!" Vrsta je obstala in se obrnila s konjskimi glavami proti cesti, ki je držala iz mesta. Knez je bil v sredi. "Naprej!" je zapovedal. "Z mesta v skok, marš!" Vrsta se je pomaknila in po gotovem času dirjala kakor vihar. Oblak prahu jih je zaslo-nil pred očmi dvornikov in hle-varjev. Izurjeni konji so v največjem diru, hropeč od onemoglosti že jpredirjali eno stajo ali še več, a knežji žrebec se zares ni premaknil niti za eno colo, dasi brez uzde. Preleteli so že drugo postajo, a tu se je Kmitic hitro obrnil; videč za seboj le oblake prahu, skozi katere je bilo jedva videti starostin dom in pred njim stoječe ljudi, je zakričal s strašnim lgasom: "Zgrabite ga!" V tem hipu sta zgrabila Bilous in ogromni Zavratinski kneza za obe roki, da so mu kosti zahreščale v sklepih in držeč ga v železnih pesteh, so začeli z ostrogami biti lastne konje. Knežji v sredi se je vedno držal v vrsti ter ni zaostajal, a se tudi ni pomaknil niti za ped naprej. Osuplost, strah in veter, bijoč v obraz kneza Boguslava, vse to mu je v prvem hipu zaprlo sapo. Skušal se je parkrat izpuliti, a brez uspeha. "Kaj naj pomeni to? Razbojniki! Ali ne veste, kdo sem?" V tem ga je sunil Kmitic s sa-mokresovo cevjo med pleča. "Ne upiraj se, ker sicer dobiš kroglo v hrbet!" je zakričal. "Izdajica!" je rekel knez. "In kaj si ti?" je odvrnil gospod Andrej. In dirjali so dalje. XXVI. Dirjali so že dolgo časa po gozdu, drveč tako, da se je zdelo, da beže obcestne smreke iz strahu. Puščali so za seboj krčme, koče obbrežnikov, smolarne, tu pa tam vozove, ki so poedino ali več skupaj hiteli proti Pilvi-škim. Od časa do časa se je Boguslav zvijal na sedlu, kakor bi hotel poizkusiti odpor, toda tedaj sta se njegovi roki krčili v še večji bolečini v železnih rokah Krnitičevih vojakov in gospod Andrej mu je zopet nastavljal cev mer pleča; in bežali so dalje, da je začeda že bela pena v plasteh padati s konj. Naposled je bilo treba odnehati, zakaj ljudem in konjem je zmanjkalo sape, in Pilviški so ostali tako daleč za njimi, da je izginila vsaka možnost, da bi jih kdo preganjal. Jezdili so torej nekaj časa v koraku molče, zakriti z oblakom sopare, ki se je kadila od konj. I Travel,via Lake Erie t« Niagara Falls, Eastern and Canadian Points TET TKE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing J_ eight's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried. Cleveland—Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Far^, $5.00 one way; §8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland—Port Stanley, Canadian Division i Cleveland midnight, arriving Port Stanley <5:00 a. m. Returning, leaves there 4:30 p. rn., arriving Cleveland 9:30 p. m. June 20th to September 6th. Fare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Rate $4.50 and up P Write for free folder and Auto Map. 3J Ask for details on C & B Line . •>i Triangle. Circle and Ail Expense : «> Tours, also 1950 Cruise deLuxe to I Chica&tt via Saul t Ste. Marie. the cleveland and buffalo transit Company E. 9th Street Pier Cleveland, o. i i is I S AVE-A DAY predaj in v sredini. i %ii! wm. —.........!i \\ Kaj napravlja Albie Bootha, Harry New-mana, Joe Savoldia, Marshall Duffielda, da prednjačijo? Samo njih "posebna kakovost. ' To je način, da se razloži Webster popularnost—"posebna kakovost" jih postavlja "spredaj in v sredino" v izložbi. Websters so—vedno dobre. za spremembo - poskusite rZa vsako cellophane i omot. L seveda Webster uooxil. jq, in več do PETINDVAJSET CENTOV The Baer Wolf Co. Cleveland, Ohio