V £|utU|tml, 30 Addis Abcba, 30. jan. Rp. Abesinski cesar sc je zdaj končnoveljavno odločil, da odide na južmo fronto z vsem svojim glavnim stanom in bo tam osebno vodil vse operacije, katerim dozdaj njegovi poveljniki niso bili kos. Severna fronta je v zanesljivih rokah izkušenih vojskovodij. Boji so na severni fronti spet oživeli, Abesinci v širokem krogu obkoljujejo Makale. Ras Kasa je razdelil svoje čete Požar »fedLMnbHqn,et Mghrofa Mtmfltn nH italijanska imiacncst p ramtillu IcndcnsKlh tuznnmroe Kuj sta oovonla Cdca in lituuiov l.ondon, 30. jan. Pp. Včeraj je zunanji minister Eden priredil večerjo sovielskemu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu. Večerja, ki je bila izrazito političnega značaja, je vzbudila v londonskih in inozemskih diplomatskih krogih, ogromno pozornost. Ves včerajšnji dan ni London govoril o ničemer drugem, kakor o nagibih, ki so privedli do tega političnega banketa in pa o vsebini razgovorov, ki so se tedaj nujno morali vršiti med obema vodilnima državnikoma dveh svetovnih imperijev. Čeprav so razgovore držali v največji tajnosti, sc je dalo nekaj ugotoviti. Sankcife pfcoti J talili? Vse javno mnenje je pričakovalo, da bo na fem sestanku padla načelna odločitev o vprašanju poostritve sankcij in pa o vprašanju glede tega, da se jtačno izvajati petrolejske sankcije za Italijo. Kaj sta Utvinov in Eden govorila, o tem ni znano, zdi se pa, da sta prišla, kakor v vseh drugih vprašanjih, tudi v tem do soglasja. Nemška nevarnost V napitnici, ki jo ic Litvinov izrekel na čast angleškemu ministru, je z vso silo svoiega govor- niškega talenta poudarjal nevarnosti, ki tiči za Ev- ) ropo in 7.a svetovni mir v nemškem utrjevanju. Vsa j meja ob Renu je ena sama trdnjava, kakor ji ni j nikjer para. Ves obmejni pas, ki bi ga morali Nemci po sklepu mirovnih pogodb držati demilitariziranega, so znova napolnili z vojaštvom in orožjem ter tako udarili v obraz vsem mednarodnim odločbam, ki streme za tem, da ohranijo mir v Evropi. Ta dejstva smatrajo sovjetski krogi, je deial Litvinov, kot znamenje bližnjih vojnih zapletljajev, ki jih bo skušala izzvati Nemčija. Eden ie nato Litvinovu odgovoril, da ne zanika resničnosti njegovih trditev, da pa pristavlja, da bodo angleški odločujoči krogi od zdaj naprej aktivno sprejeli in podprli sleherno pobrdo, ki bo stremela za lem ,da prepreči nasilno prekršitev določb o Porenju. Vprašanje Porenja je za Anglijo danes prav lako važno, kakor je bilo I. 1914 in zaradi tega Eden računa na mirno in plodno sodelovanje obeh velesil tako v tem, kakor v vseh ostalih vznemirljivih evropskih in svetovnih vprašanjih. Sovjetski mot&ai ostane o londonu London, 30. jan. Pp. Iz zanesljivih informacij je ugotovljeno, da bo sovjetski maršal Tuhačevski, ki se je udeležil pogreba angleškega kralja v imenu sovjetske armade, ostal v Londonu šc teden dni po odhodu komisarja za zunanje zadeve Litvinova. Litvinov odide iz Londona danes. Tuhačevski bo gosi članov angleškega generalnega štaba in bo v njihovem spremstvu obiskal vse važnejše angleške vojaške naprave, tovarna z a orožje ter se seznanil z najnovejšimi pridobitvami angleške armade. Ta dejstva in pa sprejem, ki ga je bil sovjetski maršal deležen, govore za to, da sč med Anglijo in med Rusijo pripravljajo važne stvari. Pomen za Husi|o Iz vseh navedenih dejstev izvira jasno, da bo kljub temu, da vodi vsa to prizadevanja angleška inicijativa, vendarle sovjetska Rusija tista, ki bo potegnila iz lega največ koristi. Če pride do politične in vojaške pogodbe med Sovjeti in Anglijo, bo ta pogodba položaj boljševiške republike v svetu silovito utrdila. Prav v tem leži rešitev za uganko, odkod ta nenadna pripravljenost za sporazum pri sovjetski Rusiji, ki nima, kakor znano, pri svojih ekspanzivnih načrtih v Aziji in Mongoliji nobenega hujšega nasprotnika od Anglije. Po sprejemu sovjetske Rusije v Zvezo narodov bo ta sporazum največji uspeh sovjetske diplomacije in njenega voditelja Litvinova. — ■_______ms =----------»a------■------- ——— vladala med Anglijo in sovjetsko Rusijo, nekaj ne- Jlflflfl E&rfiBBB MirglCTll 1 BllHBlffltllBBirP zaslišanega. Tudi ta sprejem jr zve/. s vprasa-® ■ INil njcm o petrolejskih sankcijah. Na koncu vseh spre- London, 30. jan. Op. Kakor so listi že poročali, je največjo pozornost po pogrebu kralja Jurija V. zbudilo dejstvo, da je mladi kralj takoj aktivno posegel v zunanjo politiko ter sprejel po vrsti vse evropske diplomate. S tem je dokazal, da bo njegova prava vladarska naloga, da v sporazumu s svojim zunanjim min6trom Edenom uredi Evropo za končni obračun s tistimi, ki so na potu stremljenj angleškega kraljestva in njegovi varnosti. V dejstvu, da je sprejel kneza Starhemberga, Titu- lesca in nekaj drugih srednjeevropskih diplomatov poleg madžarskega delegata Kanye, vidimo odločen znak za to, da bo prvo vprašanje, ki ga bo skušala angleška politika urediti, vprašanje ravnovesja in prijateljstva v srednji Evropi, ki je dozdaj predstavljalo zmeraj šibko stran tako za dosledno izvajanje sankcij, kakor za kake druge energičnejse ukrepe proti Italiji. Drugo pomembno dejstvo je pa v tem, da je kralj sprejel sovjetskega komisarja Litvinova, kar je bilo spričo napetosti, ki je dozdaj <.<1911 m 1 O *’ J'1 * J Viri * •- i v«. I ' i * —■ njem o petrolejskih sankcijah. Na koncu vseh sprejemov je kralj Edvard imel razgovor tudi s predsednikom vlade Stanleyem Balwinom in zunanjim ministrom Edenom. Jiutdmt na mnnrtfnrshi meji Moskva, .30. ian. Iz Habarovska poročajo, da sc je pripetil no m&ndžiirsko-sovjetski meji v bližini tega mesta incident, ki bo zelo poostril že Jurij V. na mrtvaškem itak napeti položaj na Daljnem vzhodu. Kompe-nija rriandžiikniskc vojske je prekoračila mejo notranje Mongolije, ki stoji pod protektoratom sov* jetskih oblasti. Kompanijo so vodili japonski častniki in je zasedla precejšen del mongolskega ozemlja. Mejne straže so alarmirale milično garnizijo, od koder so poslali močne oddelke. V boju. ki se je razvil med sovjetskimi četami in med mandžurskimi vojaki, so padli 4 japonski oficirji, veliko število vojakov pa je bilo ranjenih. Sovjetskim oblastem se je nazadnje posrečilo rnandžw-kujsko vojsko razorožiti in zapreti. Dogodek hc, imel resne diplomatske posledice, saj je bil izrazito izzivalnega značaja. inadacil edltaiaie London, 30. jan. Od euverenov, ki so sc osebno udeležili pogreba kralja Jurija V., je prvi ’ zapustil ameriško prestolico predsednik francoske republike Albert Lebrun. Na Victorio postajo ga je spremil vojvoda Kentski, Dovver |M je zapustil v spremstvu rušilcev angleške kraljevske mornarice in ob pozdravljanju obalnih baterij. Iste slovesnosti so priredili ob odhodu drugih vladarjev, med njimi belgijskemu kralju, danskemu prestolonasledniku, princu Piemontskemu, princu Juriju grškemu ter njegovemu bratu Nikolaju. Tako kronane glave zapuščajo London. V Londonu so ostali samo še zunanji ministri. Strnile kradite Matu London, 30. jan. Rp. Kljub pričakovanju je kraljica vdova prenesla vso bridko žalost pojgreb-mh svečanosti z občudovanja vredno mirnostjo in ie tudi prvi dan po pogrebu pretekel zanjo brez večjih p>osledic in pretresov. Kraljica je ostala skozi v buckimghamski palači in ves dan preživela v molitvi za pokojnega soproga. Tuetniinolceieo iubilei Iz Berlina: Pred nekaj dnevi je praznoval slav-«i nemški komponist in še slavnejši dirigent berlinskega filharmoničnega orkestra dr. Wilhelm Furtwiingler 50 letnico svojega življenja. Za ta jubilej so mu čestitali vsi predstavniki oblasti, Hitler pa mu je poslal v dar svojo sliko v srebrnem okvirju in z lastnoročnim podpisom. Minister za propagando dr. Gobbels pa mu je podaril umetniško izdelano dirigentsko palico iz slonove kosti hi zlata. alarm na Seedozemliu Vojna mcmoriai mobilizirana Neguš udirala na |uq, Italijani ocetto nad Adiš Abtbe Rim, 30. jan. Rp. Včeraj so vsem italijanskim rezervistom, ki so služili v vojni mornarici in ki so starejši kakor onih 5 letnikov, ki so že mobilizirani, poslali |x>zive, da naj bodo pripravljeni na vpoklic. S tem dejstvom je mobilizirana vsa italijanska vojna mornarica, polnoštevilno tudi kar se tiče r>osadk; tehnično je bila mobilizirana itak že prej. Ni dvoma, da je ta poziv v zvezi z zaostritvijo jx>ložaja za Italijo, z zaostritvijo, ki se je jasno |X)kazala spričo pogovorov ob pogrebu angleškega kralja v Londonu. Italija je odgovorila na londonska jx>gajanja tako, kakor da bi bilo moči spričo njene bojevitosti in spričo obupnega položaja pričakovati. Spričo teh dejstev je verjetno, da se spor na Sredozemlju bliža svoji zadnji fazi. Negui odšel na lužno fronto ic fronto z Abesinski cesar sc odide na južno bo tam njegovi v zane-na se-krogu v zelo majhene oddelke, ki stalno napadajo Italijane, da nimajo irikdar miru in se zaradi tega ne morejo na svojih položajih utrditi. Glavni stan rasa Kase se nahaja v neki f»dzemski votlini. Italilani samo bomtuudlenio Kar se tiče italijanske aktivnosti, sc je zaradi težkega terena in zaradi gverilske zahrbtne vojne, ki jo vodijo Abesinci, morala omejiti zgolj na iz-vidniške |»lete in na bombardiranje večjih abesinskih naselij. Tako so na jugu italijanski letalci ponovno obstreljevali Dagabur in -asa Baneh. Abesinci pa napadajo Italijane zlasti ponoči in hočejo s tem italijanske čete utruditi ter izčrpati. Adis Abcba v nevarnosti Adis Abeb«, 30. jan. Po poročilih z abesinske prestolice postaja položaj na jugu vse bolj nepregleden in vse bolj zapleten. Tudi dejstvo, da je neguš odšel na jug, govori za to, da se sjx>padi na tej fronti bližajo svojemu višku. Italijani prodirajo iz Negelija na sever: Ti oddelki dobivajo vodo in živež iz Dola. Transporte zelo ovira nenadno deževje. Druga italijanska kolona pa prodira v spremstvu oklormih avtomobilov in bonibarderjev ob reki Karmi, prav tako tudi v hudih bojih. Italijanski oddelki gredo po stoletni karav. cesti proti Addis Abebi in nameravajo preko ozemlja velikih jezer v najkrajšem času priti do Addis A bet*. Abesinci sicer skušajo reorganizirati svojo fronto in svoje pozicije, toda veliko vprašanje je, ali jim bo to uspelo, preden prodro Italijani v osrčje Abesinije. Vojska rasa Deevte sicer ni definitivno razbita, res pa je, da se je ras Desta moral začasno umakniti z vrhovnega jx>veljstva. Izpraznitev Adis Abebe Džibuli, 30. jan. Popotniki, ki so |>iis]xrli it notranjosti, pripovedujejo, da je raz|x>loženje abesinskih vojakov po bitki pri Makali zelo slabo. Tudi abesinska organizacija dovoza je od]x>veda)a in morajo abesinske čete inočno stradati, ker ne dobe kruha. Zato marsikje čete zaradi gladu plenijo civilno prebivalstvo in trgovske karavane. Po zanesljivih vesteh se v prestolnici kažejo znamenja, da f>ripravlja neguš izpraznitev Addis Abebe, če bi ne uspeli Abesinci proti avijonom in tankom generala Grazijanija. Cesarska vlada in dvor bi se preselili v kako mesto v severnih provincah v bližini Tanakega jezera, kjer bi jim bila za j>riinernc varnosti blizu angleška jx)inoč. Neguš že polagoma pošilja vse važnejše akte in drgocenosti z dvora na sever, da ga ne bi slučaj presenetil. Upor v Godžanni bo kmalu potlačen in zato se ni več bati tega, da bi bilo cesarjevo potovanje ua sever ogroženo. Nemili » Kalni Kairo, 30. jan. m. Egiptovski nacionalisti so vprizorili zopet velike demonstracije in manifestacije, ki so- dosegle velik obseg. Demonstranti so imeli takoj v začetku enega mrtvega, več oseb pa je bilo ranjenih. Policija in vojaštvo sta bili v vsem Kairu v največji pripravljenosti. Po mestu so hodili oboroženi policijski oddelki, ftorbe, ki so sc v večjem in manjšem ohsegu vodile med nacionalisti in policijo, so včeraj dosegle višek. Prišlo je do težkih izgredov in do prelivanja krvi. Dijaštvo je proglasilo splošno stavko kot znak protesta proti ostrim ukrepom, ki so jih oblasti izdale proti voditeljem omenjenifi neredov. Vseučilišče je blokirala vojska. Istotako je zasedla vojska vsa ministrstva in narodna poslopja. Izgredi so sc začeli že takoj navsezgodaj zjutraj. Ob tej priliki je bilo ranjenih nad 100 oseb. Dijaštvo je na ulicah postavljalo barikade, vendar je policiji priskočilo na pomoč tudi vojaštvo, ki je demonstrante razgnalo. Tekom včerajšnjih demonstracij in pouličnih bojev je kairska policija uporabila prvikrat neki nov aparat, ki brizga tekočino podobno črnilu. To tekočino je zelo ležko prati. Policija ie uporabljala pri tem vsak dan drugo barvo, to zaradi tega, da hi pozneje mogla ugotoviti, kdo sc ie v določenem časti udeleževal demonstracij Dija-štvo je streljalo z revolverji na policijo in je bil ob tej priliki ranjen tudi angleški major Holms. Ko so izgredi dosegli svoj višek in ie izglodalo, da se bo policija morala umakniti navalu dijdštv*a m ostalim egiptskim nacionalistom, je bila pozvand na pomoč vojska, ki je z luksuznimi aviomob>h razgnala nacionaliste. Panien je bil tudi sorodnik šefa naconalne stranke Vafda Nehaš paše. Vseučilišča iu srednje šole so v Kairu zaprte, policija in vojska je zasedla mostove in ceste, ki vodijo iz Kaira v Gizch, da bi preprečila dostop dijakov v cenirum mesta. Scsl prefektov iz provinc je zaprosila vlado za dovoljenje, da bj smeli zapreti srednje šole v svojih področjih radi velike akctfe nacionalnega dijaštva. Vseučilišče je zaprto zn nedoločen čas. Stavka se je od akademikov prenesla tudi na srednje šolske dijake, tako, da stavkajo v Egiptu tudi skoro vse srednje šole. Ko:.»o »težje ranjene diiake spravljali v ambulante in bolnišnice. je prišlo znova do krvavih spopadov. Položaj ic zelo kritičen. Deobne Dunaj, 30. jan. AA. llava.s poroča: Avstrijski minister Draksler je v Londonu podpisal /, upniki Kreditanstalta sporazum Na.tn način je sedaj rešeno vprašanje kreditanstalta in kre-djtanstalt bo zopet lahko, začel - vojini delom. London, 30. jan. A \. Hav.as porot a, l)olifo informirani angleški krogi imajo vtis dn je ob priliki sestanka ./ Edenom neruski zunanji minister von Non.rath dal izjavo, da Nemčija nima namena, da hi prekršila . lokarnsko pogodbo, ampak da smatra, da je ta pogodba potrebna za mir in red v tem delu Evrop«, Včeraj ob 11.16 je prihitel na gasilsko postajo delavec Franc Matjašič in gasilce opozorili da na nasprotni strani ceste gori. Res so opazili, kako se iznad velike Mahrove hiše na Krekovem trgu valijo gosti oblaki dima. Gasilci so takoj stavili v akcijo vse orodje, ki ga imajo: vse tri avtomobile, motorno brizgalno, orodni voz in veliko Ma- Kadar počita na gradu dva strela ker je bila nevarnost, da se požar razširi tudi v nadstropje. Shoda 60.000 Din Delo gasilcev je bilo končano ob 12.42, ko so se vrnili v Mestni dom. Prostovoljni gasilci so pustili na mestu samem stražo štirih mož. Branjevci beže... gyrusovo lestev. Medtem so že tudi padli na Gradu topovski streli in na kraju požara so se tudi že pojavili gasilci prostovoljne čete, Hitri gasilci Ker so torej ogenj pravočasno opazili, je bila naloga gasilcev, da ga omejijo. Utegnila bi nastati prava katastrofa, če bi zavzel ogenj večji razmah, Ne samo, da je Mahrova hiša sama na sebi velika, da je v njej veliko število strank, spodaj pa trgovski lokali s skladišči, temveč se tam nadaljujejo hiš«, deloma pa stoje v njeni bližini celi trakti hiš, ki so bili z izbruhom ognja vse v nevarnosti. Gasilci so opravili svoje delo hitro in uspešno. Izpred pročelja niše so si s pomočjo Magyrusove lestve postavili ppt na streho, ki so jo predrli in iz treh cevi so v velikih curkih sipali vodo na mesta, kjer je gorelo. Spodaj na ulici pa so tri motorne brizgalne delale neprenehoma, dokler ni piičal dala znak, da je delo končano. V kratkem času so spretni gasilci opravili velike napore: gorelo je v podstrešju v drvarnicah. Vročina med plameni pa je bila tolika, da gasilci niti z maskami na obrazu niso mogli prodreti do gorečih tramov. Zato so najprej z vodo požar nekoliko udušili, da so se lahko nato približali gorečemu in tlečemu tramovju ter ga izsekali. Med tem so izpraznili že v drugem nadstropju več sob, Cev po lestvi navzgor. Približna škoda, ki je nastala samo na poslopju, t. j. na tramovju in po stropih, znaša okrog 60.000 Din. Nič manjša pa ne bo škoda, ki je bila povzročena na pohištvu in drugih predmetih, ki so bili na podstrešju in v sobah drugega nadstropja. Dasi je poslopje, ki je last »Slovenske banke«, zavarovano, ni imela zavarovanih svojih stvari niti ena od prizadetih strank. Vzrok nepojasnjen Takoj ob izbruhu požara se je sestala tudi uradna komisija. Možnosti, kako je požar nastal, je več: lahko je povzročil požar pepel, ki ga v zabojih spravljajo stranke na podstrešju, lahko je nastal tudi kje kratek stik, nikdo ne more izključiti možnosti, da je bil podtaknjen itd. itd. — vse to so možnosti, a za nobeno od teh možnosti do-sedaj ni nobenega dok&za. Kakor vse kaže, bo ostal vzrok požara nepojasnjen. Ljudje, ki so se v velikih trumah zbirali okrog goreče hiše, da je policija komaj vzdrževala red, so radovedno pričakovali tako rezultata gašenja, kakor rezultata preiskave. Zvedeli pa niso nič, tako kakor niso nič zvedeli novinarji, ki so včeraj in danes povpraševali o vzrokih in dognanjih glede požara. Nesreča uničila dvoje življenj Usodna radovednost malega Matjažka V Veliki Poljani je našel 14 letni Matjažek Turner staro nabito vojaško patrono. Radovednost ga je gnala, da je skušal prodreti v skrivnosti pa-'trone ter je z noževo konico poskušal izluščiti vžigalno kapico. Delal je to v hiši v kotu za mizo. Naenkrat se je razlegel pok in že je Majažek presunljivo zavpil na pomoč. Leva dlan mu je bila vsa razcefrana in trije prsti odtrgani, z obraza mu je lila kri iz neštetih ran, ki so jih povzročili medeni drobci patronskega plašča, na trebuhu pa je imel strahovito rano. Krogla iz patrone mu je raztrgala drobovje. Uuirajočega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu niso več mogli pomagati. Umrl je kmalu 'po prevozu. Smrt na turbini V Dolnjem Brdu se je smrtno ponesrečila 7 letna Milka Pika. Dekletce je hotelo nastaviti pticam zrnja in drobtin ter je zlezlo na dvorišču na vodno turbino, ki služi za pogon kmetijskih strojev. Turbina je pokrita z lesenim pokrovom, iz katerega štrli železna turbinska os. Turbina je bila v pogonu in os se je naglo vrtela. Krilce otroka se je zaplelo okrog turbine, ki je začela otroka s strašno naglico sukati v krogu. Pri tem je udarjala glava dekletca z vso silo po lesenem ogrodju ter se je v nekaj minutah skoraj odbrusila. Na vpitje malega bratca, ki je gledal strašno smrt Milice, je prihitel oče ter ustavil turbino. Bilo pa je že prepozno, ker je bilo dekletce že mrtvo. Polovica telesa z glavo vred je bila čisto raztrgana. Kakšna bo nova gtška Zanimivosti o požaru v tov. „Iris“ Maribor, 29. januarja. Mariborčani so že skoraj pozabili, da je obstojala še pred tremi leti na Pobrežju tvorntica ogledal in kovinskih predmetov »Iris« ki jo je v noči od 13. na 14. januarja 1933 deloma uničil požar ter je bil potem obrat ustavljen. Sedaj pa jih je na »Iris« znova sjx>mnila zanimiva razprava pred okrožnim sodiščem. Jadranska zavarovalna družba je namreč preko svojega pravnega zastopstva nastopila kot subsidiarna tožilka proti lastniku omenjene tvornice 52-letnemu čchoslova-škemu državljanu Karolu Koški. V obtožbi mu očita, da je spravil Jadransko zavarovalno družbo z lažnim predstavljanjem v zmoto, da je pri požaru pogorelo tudi 10 zabojev žbic za čevlje, večja množina ogledalu ih kartonov in opor za ogledala, ‘2000 kosov okenskih zapiračev, 800 kg zrcalnega stekla ter več lesenih okvirjev, kakor jih je požar uničil v resnici. S tem je oškodoval zavarovalnico za najmanj 82.500 Din, ki mu jih je izplačala nad stvarno škodo. V obtožnici se navajajo zanimive obrazložitve in dokazi za navedena dejanja. Obtožnica navaja: Leta 1922. se je naselil obtoženec na Pobrežju pri Mariboru, kjer je s pomočjo svoje pokojne soproge ustanovil tovarno zrcal in okovja »Iris« družba z o. z. Tovarno in zalogo blaga je zavaroval pri jadranski zavarovalnici. Leta 1933. je zavarovalnino znižal na 2.101.200 Din. Tovarna je zašla v težkoče in leta 1932 v poravnavo. Lastnik se je pogodil z upniki za 40% kvoto. Koncem decembra 1932. je dal Koška izprazniti desni trakt tovarne ter shraniti zaloge blaga v levem traktu, v tako zvanem srednjem objektu, v katerem ie v noči od 13. na 14. jan. 1933 nastal požar. Uničil je poleg strojev tudi vse blago, ki ga je dal obdolženec pred 14 dnevi tja prenesti. Posledica požara je bila likvidacija nastale škode. Predno je prišla likvidacijska komisija, pa je po trditvi obtožnice Koška izvršil več mahinacij, pri katerih se ie po-služil svojega zaupnika obratnega mojstra Karola Kelnhoferja. Ker je imel v zalogi nekurantno blago, je naročil Kelnhoferju, da spravi to blago na pogorišče ter jx»veča na ta način škodo, ki mu jo mora nadomestiti zavarovalnica. Tako sta Koška in Kelnhofer s pomočjo delavca Žvorca zanesla na dvorišče 10 zabojev žbic za pete v teži 650 kg, jih porabila ter raztresla po pogorišču. 2000 kosov okenskih zapiračev so zložili v pločevinasto peč, polili z ognjem in solno kislino, vmes mešali drva m jih nato pražili. Ker se je olje vnelo, so zapirači zaradi solne kisline hitro porjaveli, potem pa so jih porazmetali po dvorišču. Komisija je ta materi ial zapisala v škodo ter obdolžencu protivrednost izplačala. Ko je videl, kako lahko ie šlo prvič, se ie lotil še drugih mahinacij. Sledila je ocenitev škode na steklu. Kelnhofer je moral razbiti v bru-silnioi tovarne 300 kg od požara neprizadetega stekla, debelega 5 do 6 mm ter drobce vsipati na kup razbitega stekla, ki je bilo poškodovano od ognja ter je čakalo na ocenitev. Potem je ukazal Kelnhoferju, naj nakupi nekje v Mariboru steklene odpadke, nakar je ta kupil od tvornice ogledal Kristal pod tujim imenom 500 kg glaževmastih odpadkov za 1200 pin, ki jih je skrivaj spravil v tovarno ter prisapal k ostalim drobcem. Tako j« mor*la zavarovalnica za 800 kg vtihotapljenega stekla izplačati Koški 22.500 Din. Koška je odstranil tudi 50 faktur o prodanih lesenih okvirjih ter potem navajal, da jih je uničil jx>žar. — Teh prevar ne bi bil mogel nihče odkriti, če se ne bi bil Koška skregal s Kelnhoferjem, ki je nato izdal vse mahinacije svojega šefa ter vložil sam proti sebi kazensko ovadbo. Zadeva je prišla sedaj pred sodišče, ki pa je po kratkem razpravljanju obravnavo preložilo v svrho zaslišanja novih prič. Ker je 'Koška v Mariboru znana osebnost, je vzbudila razprava umevno pozornost. Dinar do dinarja Pred dvemi leti se je porodila v Mariboru posrečena zamisel dinarske akcije, s katero naj bi se spravila skupaj sredstva za prepotreben proti-jetični azil. Vsak stanovanjski najemnik naj bi pri mesečni najemnini dal tudi en dinar za azil, isto-toliko pa tudi vsi hišni gospodarji. Skraja se je zdelo, da se tak način zbirke ne bo obnesel. S spretno reklamo pa je umelo vodstvo te akcije vzbuditi med ljudmi zanimanje. Apeliralo je na najemnike, na hišne gospodarje in oskrbnike, posebej pa še na hišnike, ki najemnino pobirajo. Uspeh tega apela ni izostal. Sedaj je prešlo tako rekoč že v običaj, da vsak najemnik ali lastnik smatra čisto samoobsebi umevno, da prispeva vsak mesec dinar za azil. S temi dinarji se je dosedaj nabralo toliko, da znaša azilni sklad ob zaključku leta 1935 201.328 Din. Sklad je naložen tako, da se bo smel uporabiti samo za zgradbo azila. Letos bo pa Protituberkulozna liga skušala zanimanje za zbiralno akcijo še poživiti na ta način, da bo upeljala posebne premije za najvnetejše zbiralce. V nekaj letih bodo Mariborčani zbrali na ta način potrebno vsoto za zgradbo azila, pa se bodo čudili, kako je bilo mogoče spraviti toliko denarja skupaj, da ni nihče tega občutil na svojem žepu- Atene, 30. jan. m. Po mišljenju političnih krogov se bo položaj po ostavki vlade Demerzisa razvijal verjetno v naslednji smeri: Nj. Vel. kralj bo jx>veril mandat za sestavo vlade vodji liberalne stranke Sofulisu, ki bo začel takoj pogajanja za sestavo vlade nacionalne unije, v kateri bodo sodelovale vse večje grške stranke. Z vso gotovostjo računajo, da Sofulis ne bo uspel, da sestavi vlado, in to v glavnem zaradi nepomirljivega stališča Condilisa. Zaradi tega bo Sofulis nato vodil pogajanja za sestavo koalicijske vlade s stranko Tsaldarisa. Tudi uspeh teh pogajanj je zelo dvomljiv. Smatrajo, da Tsaldaris za nobeno ceno ne bo hotel izpolniti zahteve Venizelosa glede aktivne službe vseh onih oficirjev, ki so sodelovali v znani venizelistični revoluciji 10. marca lanskega leta. Vsled teh okolnosti, pravijo, da Sofulis sploh ne bo mogel sestaviti vlade, nakar bi za njim prišel na vrsto kot mandatar Tsaldaris. Ker j)a tudi njemu ni, kakor izgleda, zagotovljen uspeh, bo kralj verjetno poveril mandat Mihalokopulosu ali pa zopet Denierzisu. V tem slučaju bi bila to vlada s točno označenim-programom. Ta vlada bi med drugim izvršila revizijo ustave, nato pa pripravila teren za nove parlamentarne volitve po večinskem sistemu in ne po proporcionalnem, po katerem so se vršile zadnje nedeljske volitve. Nekatero časopisje še nadalje objavlja vesti, da odpuščeni republikanski oficirji zopet pripravljajo državni udar ter da nameravajo zasesti razna vojaška poslopja. Oblasti so zato ukrenile vso potrebno. Bodoči mandatar krone Sofulis je podal časnikarjem izjavo, v kateri odkrito izključuje Condilisa, to pa zaradi tega, ker je Sofulis mnenja, da Condilis sj>loh ni pripravljen, da bi se prilagodil stvarnemu parlamentarizmu. Kar pa se tiče sodelovanja z drugimi republikanskimi strankami, je Sofulis mnenja, da to sodelovanje ni izključeno, toda^ pod pogojem, da te stranke določijo 9voje zadržanje glede režima. Na vprašanje časnikarjev glede njegovega zadržanja v zunanji politiki je Sofulis izjavil: Mi bomo spoštovali obveze Grčije. Moti se oni, kdor misli, da se bo liberalna stranka borila proti balkanskemu szorazunin. Ravne obratno: liberalna stranka je sprejela 1o politiko. Cvetje z vrta jugoslov. časnikarstva Glasilo edinih Jugoslovenov na svetu, ki je njegova življenjska in politična morala izražena v enačbi 3—1, nas je že dvakrat počastilo s priimkom denuncijanstva. S svojim pradedom »Narodom« vred je zadnje čase tudi mlado »jutro« močno ostarelo; ni čudno, v težkih časih brez zaslužka vsakomur lasje hitreje sive in pamet za-znatneje peša. Zato jutru — kakor nobene nemogoče politične narodne ali gospodarske zadeve — ni težko zamenjavati ugotovitev z denuncijaci-jami. Kdor je bil v svojem mladem življenju vajen početi samo eno, se mu zmešajo vrednote, sodbe in _še kaj drugega. Vemo, zgodovina lovi tudi večje ljudi kakor so dravski unitaristični Orientalci. Tolaži naj jih v njihovi skrbi za čistost in proti-denuncijantsko usmerjenost našega lista, da so prav za prav lahko veseli, da je pri nas ie robe presenetljivo malo, kljub sedemletni sistematični Jutrovi tozadevni šoli. Z ocvirki iz naše politične zgodovine nedavnih dni bomo pa še zelo izčrpno postrezali in svežili spomin Jutru in njegovim vernikom, ker smo mnenja, da pozabljenje še zdaleC ni tako lepa reč za pomirjenje nacionalnih strasti, kakor bi fo Orientalci radi dopovedali »v teh težkih dneh«. Kako se časi obračajo... Ni še dolgo ko sem srečal v Ljubljani prijatelja, ki je nekoč preživel v Metliki prav lepo število prijetnih uric in me pobara: »Ali je v Metliki še vedno tako luštno kakor je bilo?« Povabil sem ga, naj le ponovno pride in da se tudi to pot ne bo kesal. Pripovedoval mi je nato stvari, ki so bile nekoč res prava lastnina Metličanov. Takole nekako mi je opisal življenje v Metliki. Prišel sem nepoznan. V par urah sem imel znancev. Ob večernih urah pa smo prepevali tako lepo, da so mi včasih kar mravljinci lezli po telesu. In drugi dan vse povsod sama prijaznost, človek je res .težko zapustil Metliko. Pa danes? V gostilnah, ki jih je 26, zijajo prazni stolči in čakajo gostov. Lc ob nedeljah čutijo Metličani malo po človeško in se spomnijo, da mora gostilničar tudi živeti in takrat jo navadno popihajo od doma. da nesejo svoj obulus na polje gostilniške obrti. Če še tega ne bi bilo, bi morali Betgrajske vesti Belgrad, 30. jan. m. Kakor smo že poročali, je za zgraditev vseučiliške knjižnice v Ljubljani in za odobritev potrebnih kredfitov dal svoje soglasje tudi ministrski svet. Prosvetni minister je sedaj od poslal na Državno hip. banko akt, s katerim prosi za fjosoiilo za zgraditev omenjene knjižnice v Ljubljani. V proračunskem predlogu za 1. 1936-37 jc pa prosvetni minister predvidel anuiteto v iznosu 750.000 Din za odplačilo gornjega jiosojila. Belgrad, 30. jan. m. Včeraj popoldne se je v skupščinskem financ, odboru pričela razprava o proračunskem predlogu za 1. 1936-37. Prihodnja seja bo jutri jiojx>ldne ob 4. Po sinočnji seji so imeli sestanek v ministrski sobi Narodne skupščine člani finančnega odbora in poslaniškega kluba JRZ. Belgrad, 30. jan. m. Sinoči je umrl v požarev-ški kaznilnici na smrt obsojeni kaznjenec Svetozar Lukič, rekorder v gladovanju. Lukič je umrl po 62 dneh gladovanja. Zadnjih 5 dni je pričel jemati hrano, toda bilo je že prepozno, ker je njegov organizem preveč oslabel. Celjske novice Dar Vinceneijevi konferenci. Gospa Vidic Frančiška je darovali Vincencijev! konferenci 100 din namesto venca na grob g. Pristovška. Odbor ji izreka najiskrenejšo zahvalo. Zadnja poplava in regulirani del Savinje v Tremerju. Že večkrat se je poudarilo, da je regulacija Savinje v Tremerju zelo solidno delo. To se je opazilo tudi pri zadnji poplavi, ko je Savinja, odkoder je struga regulirana, do-seglu največjo višino nad normalo. Poročali smo že na tem mestu o škodi, ki jo je napravila Savinja na raznih mestih v Savinjski dolini. V Tremerju ni sedaj voda, kljub temu, da je bila visoko nad normalo, napravila nobene škode, kar je nov dokaz, da je regulacija solidno in trpežno delo. Vedno gori. V Šmartnem ob Taki namreč, kjer so v treh tedenskih presledkih zgorela tri poslopja, in sicer vsa v precejšnji bližini. Ljudje s strahom gledajo te čudne pojave, ker je povsem jasno, da je na delu zlobna požigal-čeva roka. Tekmovalci odhajajo Danes so se zbrali v Ljubljanf” olimpijski tekmovalci, da odpotujejo jutri na olimpijado. Zvečer jim priredi Jugoslovansko rimsko-šport n a zveza odhodnico v Emoni. Ob tej priliki bodo tekmovalci položili tudi olimpijsko prisego. metliški gostilničarji zapreti svoje gostilne ali pa si naročiti posebna kolesa, na katerih bi prevažali gostilne v kraje, kjer imajo ljudje več smisla za dobro belokranjsko kapljico. Pa ne mislite, da Metličani nimajo radi božje kapljice. Oh še kako, samo denarja je bolj malo in 10 Din za 1 1 vina v res vinorodnem kraju ie pa tudi dovolj. Torej eni ne gredo v gostilno radi denarja, drugi pa zato ne, ker v ponedeljkih vprašujejo sedaj prijatelji-prijatelja takole: »Ali si bil sinoč kai zunaj?« »Sem!« »Kje?« »Tukaj in tukaj,« »So se kai tepli?« »So!« In fo se danes dogaja skoro vsako nedeljo. Preteklo nedeljo so si kar v treh gostilnah skočili v lase. Hudih posledic res ni bilo. Mislimc pa, da bo le boljše, če gledamo na to, da si pridobi Metlika oni sloves družabnosti, kot ga jc imela pred leti. • , I •» Sarrauta, stotega predsednika francoske vlade po nastopu III. republike, oblegajo časnikarji za iziave Gospodarska konferenca podonavskih držav Dunaj, 30. jan. AA. Havas poroča: Osrednji gospodarski odbor panevropske zveze je predlagal avstrijski vladi, naj skliče gospodarsko konferenco podonavskih držav. Združena opozicija V Zagreb sta včeraj prispela delegata srbijan* ske opozicije Boža Vlajič in Milan Gavrilovič, ki sta se po prihodu najprej zglasila pri Večeslavu Vilderju in nato z njim vred obiskala dr. Vladka Mačka. Po tem obisku so imeli konferenco v Vil-derjevem stanovanju, katere so se udeležili srbski delegati, Večeslav Vilder ter Mačkova odposlanca dr. Sutej in prof. Jelašič, Razgovori so se vršili ves dan ter se bodo najbrže nadaljevali še danes. Obč. volitve v Lanjevcih Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v bližini Bosanske Gradiške. Postavljeni' sta bili le dve listi: lista radikalne zajednice in lista združene opozicije. Od vpisanih 1714 volilcev se je volitev udeležilo le 1206. Zmagala je lista JRZ z 618 glasovi, a opozicija je dobila le 588 glasov. Konkurz Krivaja Državni erar je poslal sodišču v Travniku zahtevo, da se nad znanim bosanskim lesnim podjetjem Krivajo otvori konkurz, ker je to podjetje dolžno državi že velike vsote na davkih. Svoje-časno je erar že izposloval otvoritev konkurza, vendar je ta odlok prvostopnega sodišča višje so-dišče v Sarajevu razveljavilo. 13 požarov v Šibeniku Predzadnjo noč je izbruhnil v Šibeniku že 13. požar v letošnjem letu. Pogorela je hiša, radi če-s®r je bilo petero stanovalcev močno oškodovanih. Radi tako pogostih požarov so začeli zastopniki zavarovalnic odpovedovati zavarovanje tistim klijentom, katerih zavarovane nepremičnine se nahajajo v okolici Šibenika. Brezplačna kuhinja za siromake Sarajevska mestna občina je pred nekaj dnevi otvorila brezplačno kuhinjo za siromašne meščane, da tako vsaj nekoliko ublaži bedo med naj-siromašnejšimi prebivalci v mestu. Dnevno bo v ‘tej kuhinji prejemalo preko 600 revežev celodnevno prehrano. Prijet morilec Svoječasno smo že poročali o zagonetnem umoru petrovgrajskega tovarnarja Ambrozija. Po vestnem iskanju je policija izsledila pravega morilca odnosno njegovega pomagača. Policija je namreč zvedela, da se v mestu nahaja neki kriminalni tip, ki je že bil enkrat obsojen radi podobnega zločina. Sum, da je on povzročilec tudi tega umora, je dovedel policijo, da ga je aretirala. Aretirani Ljubomir Stanešič, ki je star šele 22 let, je umor priznal, vendar se izgovarja, da je glavni morilec njegov tovariš, ki 'pa se mu je posrečilo pobegniti. Ban jutri ne sprejema ^ Jutri v petek, 31. t. m. g. ban dr. Marko Na-* tlačen in podban dr. Stanko Majcen ne bosta sprejemala strank, ker sta službeno zadržana. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 30. januarja: Martina Jutri, petek, 31. januarja: Sv. Peter. * Lekarne. Nočno službo imajo dr. Kmet, fvrševa cesta' 41; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4; mr Ustar, Šelenburgova ulic* 7 * Kaj bo danes Bela dvorana hotela Union: ob 20. predava flr. Veber o krščanski in filozofski misli. Društvena dvorana v št. Petru: ob 20. sestanek prosvetnega društva. Na sporedu predavanje: »Poglavje iz medicine«. Rokodelski dom: ob 20. sestanek dekliškega odseka prosvetnega društva Ljubljana mesto. Lutkovni oder Obrtniškega vajeniškega doma v Ljubljani (za cerkvijo sv. Petra) ponovi špirarjevo veseloigro v 5 dejanjih »Jurček v Mojstrani« v nedeljo, na Svečnico,_ 2. tebr. t. 1. ob pol 16. uri s predigrico »Na vasi«. * Letošnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske nam prinaša po večini prvo izvedbo v Ljubljani, predvsem opozarjamo na simfonično sliko »Železolivarnica«, ki jo je napisal ruski skladatelj Mosolov. Delo izvaja pri nas pomnoženi operni orkester pot! vodstvom ravnatelja Poliča. Simfonična slika »Železolivarnica« jc napisana tako učinkovito, da se je morala doslej še no vsakem koncertu ponavljati tudi po dvakrat, kjer jc bila izvajana. Izvaja pa se po vsej Evropi. Koncert Glasbene Matice bo v petek, dne 7. februarje v opernem gledališču Iz ljubljanske porodnišnice. V porodnišnici r Ljubljani je bilo ta me«ec tako ogromno število porodov, da je začelo primanjkovati postelj in prostora Do danes je rodilo že 178 žen, za dvajset več nego lani v istem razdobju. Vsled tega ni mogoče temeljito snažiti in razkuževati prostorov Nevarnost, da bi zaradi tega utegnile nastati resne zdravstvene nepriliKe, je velika, /ato je priporočati našim nosečim ženam, naj gredo rodit v bolnišnico le tedaj, če nosečnost ni pravilna, če doma absolutno ni na razpolago prostora in nege in če so gospodarske razmere res tako slabe, da porodnice ne morejo plačati stroškov za porod v domači hiši. Posebno premožne žene naj ne bi odvzemale mesta onim revnim, ki doma nimajo niti primernega stanovanja, niti postrežbe, niti denarja. Zdravniki na j bi pošiljali v bolnišnico samo komplicirane primere. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA (Začetek ob 20) Četrtek, 30. januarja: Dies lrae. Premijcra. Red Četrtek. Petek, 31. januarja: ob 15. uri: Bratomor na Metavi. Dijaška predstava. Globoko znižane cene, od 5 do 14 din. OPERA (Začetek ob 20) Četrtek, 30. januarja: Madame Buterfly. Gostuje gospa Jovovic-KowačevsVf i/ Sofije. Izven. Petek, 31. januarja: zaprto. DRAMA Premijcra v drami. V četrtek^ 30. t. m. bo v drami premijcra VVildgansove žaloigre »Dies lrae« v odličnem prevodu Frana Albrechta. Delo režira režiser Ciril Debevec. V glavnih vlogah nastopijo ga. Marija Vera in ga. Šaričeva ter gg. Levar, Jan. Debevec in Gregorin. Delo je v vsakem pogledu izvrstno pripravljeno, novo inscenacijo po osnutkih arh. Franca jc napravila gledališka slikama pod vodstvom g. Skruž-nija. P remi j era jc za red Četrtek Opozarjamo na dijaško predstavo v drami, ki bo v petek 31. t. m. ob 15. uri Vprizori se izvirna slovenska žaloigra »Bratomor na Metavi«, ki jo jc napisal Pavel Golia. Veljajo cene »>d 5 do 14 din. OPERA Bolgarska pevka ga. Jovovič-Kowačevska gostuje v četrtek 30. 1. m. v naši operi, in sicer v uaslovni vlogi Puccinijeve opere ,Madame Butterfly«. Ga. pevka je odlična članica primadona opere v Sofiji, kjer poje vse prve lirične sopranske vloge. Gostovanje je izven in veljajo običajne operne cene. »Lady Macbeth« je naslov opere enega najmlajših, a najgenijalnejših sodobnih ruskih skladateljev Šostakoviča. 29letni šoštakovič je znan po številnih simfoničnih delih pa tudi po svoji operi »Nos«. Lani je imel na premijeri »Lady Macbeth« v Petrogradu in Moskvi ogromen uspeh ia glasbeni kritiki trdijo, da je šo-štakovičeva opera »Ladv Macbeth« prvi resnični veliki uspeh ruske povojne opere. Premijera bo v Ljubljani prihodnji teden. Pripravljata jo ravnatelj Polič in režiser nrof. šest. Holandija nas uči Celje, 29. jan. 1935. Včeraj je predaval v okviru prosvetnih večerov KPD v Celju o nadvse zanimivem in poučnem predmetu, o Holandiji, g. Drago Oberžan iz Maribora. Predavatelj je živel 6 let kot izseljeniški duhovnik med slovenskimi rudarji, ki si v znoju svojega obraza služijo kruh po holandskih rudni-kik in je imel zato dovolj časa in prilike, da je podrobno spoznal razmere te majhne državice, kjer je pa posebno katoliško življenje vsestransko tako razvito, da hi se morali vsi drugi narodi vedno in vedno hoditi učit tu in zajemati izkušenj, ki bi jih potem presajali na domača tla. Poseben del predavanja je posvetil govornik naši emigraciji v Holandiji. Predavatelj je omenil, da so Holandci po svojem značaju naši narodni duši tako blizu, da se naši izseljenci niso mogli nikjer tako hitro udomačiti kakor v Holandiji. Bogata in vsestranska delavnost holandskih katoličanov nam nudi mnogo praktičnih zgledov za naše življenje in delovanje, zato se lahko od njih mnogo naučimo. Predvsem je treba poudariti, da so Holandci globoko prežeti Kristusovega nauka, pravi praktični katoličani, kar se odraža v vsem njihovem javnem in zasebnem življenju in služi holandski katolicizem lahko za vzor vsem drugim. Holandec šele potem, ko je ves prežet Kristusovega nauka, stopi v javno življenje. In biti katoličan, živeti po Kristusovih naukih, to je pri Holandcih moderno, kar lahko opažamo pri vsem njihovem delovanju. Ves napredek moderne tehnike mora služiti propagandi verske ideje. Katoliki vzdržujejo sami svojo radio postajo, pri obisku bolnikov se uporabljajo vsa moderna prometna sredstva, bicikli, motorna kolesa itd. Od Holandca, ki vstopi v kako katoliško organizacijo, se zahteva, da je v praktičnem živ- ljenju vsaj 100% katolik, to se pravi, da izpolnjuje cerkvene zapovedi. Družinsko življenje v Holandiji je nekaj svetega. Posebno veliko važnost polagajo na Čistost. V Holandiji je vsepovsod res v praksi izpeljana prava demokracija, ki se začenja prav na dvoru. Stik z duhovniki je jako živ in zato zelo plodonosen. V Holandiji je vse organizirano in kar je organizacij, ki stoje na katoliškem svetovnem nazoru, imajo vse označko F?. K. — Rimsko Katoliški. Največjo skrb posvečajo Holandci vzgoji mladine. L. 1862 so izdali holandski škofje pastirski list, v katerem zahtevajo popolno versko šolo. Boj za to je trajal do 1. 1918 — holandski katoliki niso prej odnehali, dokler niso bile vse njihove zahteve realizirane. Boj za versko šolo je trajal do 1. 1918, danes lahko služi kot vzor vsemu šolstvu v vseh drugih državah. I v tem boju za svoje pravice so se holandski katoličani izkristalizirali, ker odnehali niso prej, da je bilo vse doseženo. Posebno razvito je pri holandskih katolikih versko življenje. Polovica ali pa Še več šolskih otrok prejema dnevno sv. obhajilo. Dve osrednji sili sta, ki vneto držita in gonita: Rim in tabernakelj. Kar reče katoliški Rim, to je za katoliškega Hoiandca zapoved, notranjo moč pa zajema Holandec iz ta-bernakelja. In če dodamo še tretjo velesilo: dobro 'katoliško časopisje. Katoliških Holandcev je približno trikrat toliko kakor nas Slovencev, pa imajo 34 dnevnikov in 263 drugih listov. Poseben tlel predavanja je g. Oberžan posvetil našim izseljencem. Poudaril je, da je bila pri naših ljudeh v domovini brazda preplitvo zorana, doma za svoje ljudi nismo storili v zadostni meri svoje dolžnosti. Praksa je (»kazala, da bi morala iti vedno za našimi priprostimi izseljenci tudi inteligenca, predvsem duhovnik in učitelj. Slovenci so se posebno v Holandiji hitro in lahko vživeli, Predsednik republike o športu Novi predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš je sprejel 23. januarja zastopnike S. k. Sla-vije. Dr. Beneš je bil namreč v mladosti tam navdušen športnik in aktiven član Slavijc; od 1. 1919 je pa njen častni član. Predsednik je zastopnikom Slavije med drugijn tudi tole dejal; Šport je v glavnem vprašanje dobrih živcev. Šport zahteva, da se mu človek popolnoma podredi in da — vzdrži. V splošnem je pa stvar, ki je politiki in športu skupna. Rad sc spominjam na čas svoje mladosti, ko sem se/ v Slaviji še aktivno udejstvoval. Odkrito priznam, da mi je ravno šport mnogo pripomogel k mojemu značaju: z resnostjo in vztrajnostjo premagati vse težave. In prav gotovo je imel ta mladostni čas precejšen vpliv na moje kasnejše delo. Vzgojna vrednost športa obstoii po mojem mišljenju največ v tem, da ni dovolj, da športnik resno in temeljito začne, ampak da kljub vsem zaprekam svoje začeto delo nadaljuje. To pomeni, da iport ne daje samo fizične spretnosti in moči, ampak predvsem ustvarja močno voljo, nči vztrajnosti, sili človeka, da ge obvlada in na ta način ustvarja človeka z dobrimi živci. Šport bi bil brez pomena, če bi imel namen človeka samo telesno izpopolniti, mnogo važnejša cel mesec. Način pa, s katerim so ta simbol olimpijskih iger sprejeli v Berlinu, je pa »ličil skoraj triumfalnim sprejemom, s katerimi so sprejemali rimske cesarje po velikih zmagah. Pri Brandenburških vratih je generalni ravnatelj dr. ing. Borbet z naslednjim nagovorom predal delo Bochumskih tovarn olimpijskemu odboru: »Naj zvon nese glas o vrednosti nemškega dela daleč čez vse zemlje in naj oznanja marsikatero nemško zmago. Če bo narode sveta združil k športni tekmi, naj bo s tem hkratu tudi simbol občestva miru, za katerim stremimo vsi.« Potem je povzel besedo državni športni vodja von Tschamer und 0»ten tudi kot zastopnik notranjega ministra ter hkratu prevzel zvon v svoje roke. Dejal je: »Naj kliče mladino, ki pozna viteškega duha in ki se med sabo spoštuje, mladino, ki ljubi boj ne zato, da bi uničevala kulturne dobrine, ampak da jih v mirni tekmi nanovo ustvarja. Nemška mladina ima pravico, da koraka pred zvonom, ki seje po vsem svetu tak krasen klic. Kajti v nobeni zemlji sveta ne raste mladina, ki bi bila kot nosilec bodočnosti in njene volje bolj fanatična, ki bi imela večjo željo po skupnosti in ki bi zavedneje nosila v sebi tovariškega duha. Čudovita je misel vedeti, da se v temelju stolpa nahaja častna dvorana, ki je posvečena spo- m Olimpijski zvon jc prišel z Bochuma v Berlin. Spremljajo ga plamcničarjl Oberammergau v znamenju olimpijskih iger. Pasijonski igralci, ki se sicer bavijo z rezljanjem svetih podob, so to zimo začeli izdelovati šoortne plastike je vzgoja k duhovnim dobrinam. Zelo važno je, da , se zna v kritičnih časih postaviti ves narod in da I .zna tudi pod najtežjimi okolnostmi vzdržati in naj | se zgodi karkoli. Danes je popolnoma nesporno, da je smotrena, pametna in disciplinirana športna vzgoja ena najmočnejših komponent narodove kulture. Iz tega vidika gledam in zasledujem razvoj in uspehe našega športa. Športni niveau pri nas je zadovoljiv, V posameznih športnih panogah lepo napredujemo, v drugih se bomo pa lahko še izboljšali. Doseči moramo, da bo naša država tako v športu kot v drugih panogah človeškega stremljenja stala trdno na svojih nogah in da bo v tekmi narodov zavzela častno mesto. Olimpijski zvon v Berlina Olimpijski zvon, ki je bil vlit v Bochumu, je bil te dni prepeljan v Berlin. Potoval je skoraj ker so našli z nami veliko sorodnosti. Zelo ugoden je bil zlasti njihov socialni položaj, za kar gre predvsem zasluga posameznim lastnikom podjetij, kjer so naši ljudje uslnžbeni. Slovenska mladina zahaja v holandske šole, poleg tega pa skrbita zanj tudi slovenska učiteljica in duhovnik. Posebno skrb pa posvečajo našim izseljencem slovenska društva sv. Barbare. Da smo Slovenci res tudi praktični katoliki, to so naši izseljenci pokazali že ob raznih prilikah, ko so žrtvovali mnogo časa, denarja in truda, da so se n. pr. udeležili sv. misijona. Taka predavanja so za naše razmere zelo poučna. Odkrivajo nam tuje dežele in tuje narode, kažejo nam njihove dobre strani, iz česar se moremo posebno mi Slovenci mnogo naučiti. Posebno je pa še Holandija dežela, kamor bi se morali hoditi vsak dan znova učit in iskat pravcev za naše delo. Da je bilo predavanje opremljeno z lepimi skioptičnimi slikami, ni treba še posebej omenjati. mtnu mrtvih iz velike vojne. Prihodnji rodovi bodo doživljali svoje slavnostne ure pred tem stolpom. S tem bo olimpijski zvon za nas Nemce več kakor pa glasnik velikega toda enkratnega svetovnega praznika: v krstnem zvoku tega jeklenega zvona hočemo dati izraza naši večni, ojekleneli nemški narodni moči.« Sc ena podpora našim olimpijcem Najvišji športni forum pri nas je tudi uvidel potrebo in nujnost pomoči zimsko športni zvezi za stroške, ki so vezani z našo udeležbo v Ga-Pa. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je po odobrenju ministrskega sveta odobril 67.666 din za pokritje stroškov za trening, trenerje ia za opremo našim smučarjem. Filmi, ki jih velja videti ...ati ne videti Marija k Tebi... (Nocoj na Kodeljevem). Pre>mijeru tega velikega poljskega filma, ki se je moral s programa »elitnega« kina Uaion umakniti v predmestno Kodeljevo, je prav za prav važno in lepo dejanje. Ne le, da v tem filmu vidimo visoko vrednost poljskega filma. 6b njem se prepričamo tudi, kako se da v moderni dobi misterij čudeža obdelati v obliki, ki zagrabi vsakogar. Kljub naslovu, ki ni nič. filmski, je delo napeto in zanimivo do skrajnosti. Iz vsega pa preveva silna verska misel in vdanost v višjo voljo, ki dela ta film kot izrazito, a nič vsiljivo katoliško filmsko delo visoke umetniške vrednosti. Ta dejstva je treba pribiti, ob njih se kaže napovedano izboljšanje, v naših kinematografskih programih v kaj čudni luči, če pomislimo, kakšne nade smo stavili v kino Union. Film bo vlekel ne le ljubljansko predmestje, vlekel bo t:vdi Ljubljano, odkoder je moral na periferijo. To je treba ugotoviti v začetku. Vsebina je filmska, kar se le da: Mariella, mlado dekle, zapušča samostan in gre v svet. Za slovo ji opatica da medaljon s podobo Črne Matere Božje čenstohovske. Isti čas napreduje njen brat po mleku Janek v letalskega poročnika in dobi odlikovanje za obrambno iznajdbo »ki bo docela preobrnila vso vojno v zraku in za vedno rešila poljsko domovino Tuja spijonaža se hoče njegove iznajdbe polastiti in špijoni naj se polaste izuma s silo janek in Mariella sta, se po dolgih letih spet videla, njuni src:' se takoj najdeta. Po burnem Janekovem letu v viharju, ki omogoči izvedbo njegove iznajdbe, si priznata 1 ju- f Slika iz filma »Marija k Tebi.. .< OPOZORILO KUPCEM GRAD1LIŠČ----------------- (STAVBIŠČ) Opetovano se ponavljajo slučaji, da sma-trujo kupci vsako kupljeno zemljišče že za gradilišče (stavbni svet). Mestno poglavarstvo opozarja kupce gradilišč v njih lastnem interesu, da nastane gradilišče v smislu gradbenega zakona šele takrat, ko ga občina kot takega proglasi: slednje pa se zgodi praviloma le ob priliki odobrenja parcelacijo. Kupec naj zato predvsem zahteva od prodajalca vpoirled v pravilno opremljeni in odobreni parcelačni načrt in parcelacijski odlok, iz katerega razvidi, da-li kupuje res gradilišče ali pa samo navadno zemljišče. Mestno poglavarstvo v ostalem v par-celačnih odlokih tudi stalno zahteva da se parcelačni pogoji od strani prodajalca pokažejo in priobčijo vsakemu kupcu, da slednji točno izve, v koliko in kako kupljeno gradilišče lahko izrabi v gradbene namene, Mestno poglavarstvo v Ljubljani, Pred«erlnik: Dr. J. Adltšif, I. r. Lani za 76 milijonov manj vlog. Glasom ravnokar izdanega seznama, so znašale pri samoupravnih hranilnicah vloge na vložne knjižice in tekoče račune brez pripisanih obresti v letu 1935 skupaj 1.029 milijonov dinarjev, kar pomeni v primeri z letom 1934 padec za 76 milijonov dinarjev, v primeri z najboljšim povojnim letom, t. j. z letom 1931 pa za 240 milijonov dinarjev. Tajništvo JRZ, Miklošičeva c. /-II. tel: št. 37-70 sporoča: Od 1. februarja dalje moremo radi obilnega dela sprejemati stranke samo v dopoldanskih urah,. j. od 8—12. V popoldanskih urah strank ne bomo sprejemali, razen v neodložljiyo nujnih slučajih Presenečenje Več milanskih dam iz najboljših krogov je doživelo presenečenje Prinesle so zlatnino, ki jo zdaj pobira država, toda cenilec jo je zavrnil. Njih zapestnice in verižice so bile samo pozlačene. Dogodek bo imel neprijetne posledice za tri ugledne milanske draguljarje, ki so prodali za pravo zlato neko ameriško /litino. bežen. Po meetingu, kjer naj Janek dokaže uporabnost svoje iznajdbe, bi se poročila. A tuji špijoni pokvarijo letalo, Janek strmoglavi. .. nikdar več ne bo zdrav — hoče dolgo ni bilo v Ljubljani. Tehnično je dovršen prav tako kakor igralsko. Zmagovalec srca (Union). Običajna nem*ke limonada z nekaj dobrimi tehničnimi slikami z malo plehke ljubezni in veliko domišljavega luksusa. Dober je igralsko Karl Ludwig Diehl. sicer pa spada film v običajno robo, ki ie tik na robu šninda. Stran 4. .......... z javnii organi bodisi s kom drugim. Spo- Najmlajši pogrebec, rakev zasuta, so se cigani razšli po bližnjem prostoru na pokopališču m vsak j? žaloval zase. Po vsem novem delu pokopališča se jc razlegal pritajen jok, le izza križev, kjer je bil pokojnikov brat Na rakev mečejo prst. Mlada ciganka je pripovedovala, kako živijo, kako se potikajo po gozdovih, kako prosijo po vaseh, kako so ljudje z njimi prav za prav usmiljeni, kako jim jc dbrodošla letošnja topla zima, le drž jim dela malo preglavice, itd. Konec razgovora pa je bilo neizogibno vprašanje in že prošnja obenem: '»Gospod ali imate eno cigareto.« In napol oblečena, drgetajoča v mrazu iti upadlega obraza je slastno začela vleči »Moravo«, ki jc do včeraj še ni poznala ... Lindberghov beg Za mrtvaškim vozom neso vcucc. sobnost 'in' nastop, ki ga jc imel, sla mladega cigana spravila do tega, da jc bil že nad eno leto vodja ciganske družbe, ki ji jc pripadal. Breščak jc jxxstal torej vodja torej že z IS. letom. Rojen v gozdu Ciganska družina, ki ji je pokojnik pripadal, je iz Krope. Pa tega ne zves takoj, če si o tem vprašal na pogrebu cigana ali ciganko. Odgovor se bo namreč glasil: rojen je bil v'gozdu. In šele po dolgem času boš zvedel, da je tisti gozd v bližini Krope, da tam živijo pozimi po raznih šu-pah. poleti pa rajžajo po svetu. Kropa jim velja le kot nekako pribežališče, kadar je sila (zima, itd.). U 38 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni Ko je bila georgijska posadka na suhem, so dali znamenje in zadnji pozdrav s svojimi žepnimi svetilkami, |iotem pa so izginili v temnem gozdu. Odpluli smo nazaj proti Carigradu. Na poti nismo po več dni srečali niti enega parnika; promet po Črnem morju je pač mnogo manjši kot po drugih morjih. Knezovega pisma za sedaj nisem mogel oddati, kajti pri mojem prihodu v Carigrad me je že čakalo brzojavno povelje, naj takoj pridem v Berlin. V Berliflu pa sem sc mudil komaj trideset ur; dobil sem nalog, jx)lapljati ruske tovorne ladje v Črnem morju. Preden smo odpluli na to pol, sem imel še toliko časa, da sem mogel oddati knezovo pismo. Zadnje mesece, ko sem imel več časa, sem jxi-r;;bil v to, da sem se tičjl francoščine. S to svojo francoščino sem potem iskal Turkinjo po Carigradu, a jc nisem mogel najti. Šele po daljšem povpraševanji- sem izvedel, da je v Prmkipu, v hotelu Princi pa le. Prinkifjo je lepo morsko kopališče pri Carigradu. Vse sem torej uredil tako, da smo pred odhodom v Crno morje napravili vmesno postajo v PrinkijMi. S svojimi častniki sem odšel na suho. Preden smo dospeli do sprehajališča, smo morali skozi velik češnjev nasad; češnje so bile čudovito lepe ,veje so sc kar šibile pod težo temno rdečili, zrelih sadov. Bilc so silno sladke. Na izprehajališču pa smo našli še nekaj boljšega: tri lejie, mlade Turkinje, ki pa nišo imele zastrtih obrazov. Ogledovale so nas, česar sicer južnjakinje nikoli ne store. Mi smo se jim smejali. Pokazale so nam jezike in z glasnim smehom zbežale. Moji častniki so hoteli steči za njimi, a jaz sem jim odsvetoval in jih zadržal, kajti v Turčiji moraš biti presneto previden z ženskami. Turkinje so zelo ljubosumne in imajo lakoj bodalo v roki. Svojemu milemu bratu v slovo Pogreb jc opravil Mesini pogrebni zavod. V mrtvaškem vozu so peljali na pokopališče iz pri-prostih barvanih desk zbito rakev, za vozom pa je sto|)ala gruča ciganov. Dva mlada cigančka sta nosila za vozom čeden venec, na katerem je bil pripet bel Irak in na njem jc bil slovenski napis: ^Svojemu milemu bratu v slovo«. Ta venec sta položila |x>lem tia pokopališče ob grob, v katerega so položili Karlovo truplo. Pretresljivi prizori Prizori na pokopališču so bili pretresljivi. Ko je bolniški — kurat odmolil molitve, so se cigani po vrsti poslavljali od pokojnika s tem, da jc vsak vrgel na rakev pest prsti. Starejše ciganke so vodile k grobu svoje male, da so tudi ti metali prst v grob. Pri vsej krutosti jjrizora, ki ga mali cigančki niso mogli razumeti, jim je bilo to metanje prsti v grob zabava. Malčki so kmalu spoznali resnost, ko so videli starejše cigane vse objokane. Ko je namreč začela na rakev padati prst, so začeli cigani jokati prav na glas. Medlem pa so sc nekateri že oddaljili od groba in zlasti pokojnikov brat se ni mogel potolažiti. Oddaljen od groba je stal za nekim nagrobnim spomenikom, se oklepal križa in jokal tako presunljivo, da je vzbujal V »Hotelu Principale« sc mnašel dobrega prijatelja, poveljnika nekega torpednega rušilca, ki jc tu preživljal svoj do|>ust. Pripovedoval sem mu čudovito zgodbo s spre-hajališča in on sc jc glasno smejal: »Cc želite, vas lahko lakoj seznanim z deklicami, saj stanujejo tukaj poleg moje sobe.« Zgoraj v sobi je potrkal na vrata, ki so vodila iz njegove v sosedno sobo. Za vratini se jc razlegal vesel smeh, vrata so se odprla in prad nami so slalc one tri dame s sprehajališča. Dve od teh dam sta bili ljubki, tretja pa lepa; od obeh svojih sester je bila tretja za eno glavo višja in se je ponašala kol kaka kraljica. Njena glava je bila krasno oblikovana, obdajali so jo bujni kostanjevi lasje, poteze na obrazu pa so bile naravnost plemenite. Vitek in čudovito lep je bil njen stas. Njen vrat sc je dvigal kot marmornat steber iznad prsi. Strmci sem v tolikšno lepoto, kot bi bil nem, bil sem popolnoma očaran. Šele tez nekaj časa sem prišel k sebi in takoj se mi jc porodila misel, če ni morda ta tista kneževa zaročenka. Saj mi jo je več kot dve uri Opisoval, vendar jc šc zdaleka ni opisal tako, kot jc v rcsnici bila, A v glavnem se jc popis ujemal. Vzel sem pismo iz žepa in ga |iokazal tako, da jc mogla videti od naslova le besedo 'Ca»-grad«, pa sem jo vprašal: »Ali poznate tole pisavo?« Padla je skoraj v nezavest. Torej je bila prava. Vzela je pismo. A preden ga je odprla, je vprašala, kje jc knez. Seveda ji nisem smel povedati. Ko smo pozneje sedeli v hotelski obednici, so prišle tudi le tri dame in so obedovale v družbi nekega starejšega in nekega mlajšega gospoda. Poleg naše kraljice je sedel mlajši. Bil jc zelo ne-prikupne zunanjosti. Naš poveljnik torpednega rušilca jc rekel, dajo ta mladi mož njen zaročenec, da pa se ga ona brani na vse kriplje, ker ljubi Georgijca. Naš prijatelj je vedel mnogo povedati o teh j damah, Pripovedoval je, da jih poučuje v nemščini I Ameriški listi so javili Lindberghov beg v Evropo, toda skopo in nehote razkrinkava,'fO ono ozračje preganjanja in grozeč, ki je beg povzročilo. Največji ameriški junak je pobegnil, ker so mu odpovedali živci. Živel je pod stalnim oboroženim varstvom kakor v oblegani trdnjavi in se ni ločil od revolverja. Neštevilna pisma z grožnjami drugemu sinu, ki jih jc stalno prejemal po končni Hauptmanovi obsodbi, so deloma izvirala od prismojenih oseb, vmes so bile tudi napovedi i>ravih kidnapperjev. strokovnjakov za ugrabitev otrok, ki so zahtevali Iluupt-mannovo pomilostitev. Ko je novembra peljala pestunju malega Johna v otroški vrtec, jc nenadno zaprla pot avtomobilu skupina oboro-ženeev, ki so fotografirali dečka ir> potem izginili z lastnim dirkalnim vozom. Teden pozneje so pritisnili gangsterji avtomobil Lindbergha samega k ogrodju na mostu in bi ga strmoglavili'v reko, če ne bi bili slučajno prišli mimo stražniki z motornimi kolesi. Beg jc postal neizogiben in je gledal triletni John božično drevo ze na krovu tovornega parnika sredi oceana. Javno mnenje jc občutilo beg kot zaušnico Ameriki. A načelnik zvezne policije je izjavil sam, da bi bil sicer izgubil Lindbergh tudi drugega sinčka... še sam Roosevelt je skrival šest mesecev v Evropi svojega ljubljenega triletnega vnuka, ki so mu grozili razbojniki. Pre-zidentova hči se je potikala z dečkom po Evropi pod tujim imenom in sc povrnila v spremstvu vojske detektivov šele takrat, ko se je naveličala ciganjenja. Mali Billv je bil tudi obljubil dedu, da bo pri njem obhajal Božič. Zdaj je zastražena Bela hiša kakor nikoli prej. Mogočne tolpe ameriških zločincev so dete suhe dobe; Sijajni zaslužki pri tihotapljenju prepovedanega alkohola so nstvuri'i državo v državi, ki sc jc smejala policiji, zakonu in javnosti, ker je imela lastno vojsko / letali, motornimi ladjami in avtomobili. Po ukinjcnju alkoholne prepovedi so se vrgle tr tolpe na teror in izsiljevanje. Ugrabitev otrok pomeni zanje najlažji zaslužek. Načelnik ne\vyorške polici jc Einey je priznal, da šc dolgo ne bo zatrla država po filetni svobodi razvajene razbojnike. Za lani ujetih 30 gansterjev je jiadlo 300 stražnikov. Petoriea je padla pri lovu na Dillingerja in trojica pri boju z njegovim naslednikom Nelsonom. Vodilni ameriški izobraženci so se prepričali, da mora postati njihova domovina, če bo kdaj doživela prcnorod, iz dežele dolarja dežela kristjauskega idealizma. Gangsterji ne bodo izumrli, dokler skrbita za ljudsko vzgojo samo razuzdani dnevni tisk in kinematograf s slabimi filmi. Newyor.ška Nacio-nalua knjižnica mora dokazati v uradnem letnem poročilu svojo pravico do obstoja s tem, da nudi poslovnemu občinstvu >vsc naslove glavnih svetovnih velemest, stotine tehniških listov, zadnja borzna poročila, curinske in izvozne pravilnike itd.« na štirih straneh drobnega tiska. Zraven ni nobene besedice o dobrih knjigah. Stotine tisočev zvezkov leži nedotaknjenih. Obiskovalci ne poznajo niti sodobnih ameriških pisateljev, ki jih prevajamo v Evropi. Dolar, radio, kino in avto so oblikovali ono Ameriko,-pred katero je moral bežati nesrečni LiudlScrgti. Radio moti šolarje francosko prosvetno ministrstvo je priporočilo poštni upravi ukinjenjc dosedanje oddaje plesne godbe od 1? do 19 ure. šolska vodstva so ugotovila, da je vziok slabe uspešnosti gojencev ljudske iu srednje šole jazz. Moti jih pri pripravljanju uulog popoldne, ker nimajo nobene posebne sobe za učenje. Jazz jr kriv 80 odstotkov slabo napredujočih dijakov na področju pariškega šolskega okrožja. in da sta obe manjši dcklici do ušes zatreskani vanj, dočim jc velika sicer zelo ljubezniva, vendar pa hladna do njega. Zdaj vsaj razume, zakaj. Ko sem mu jaz pojasnjeval vso zadevo, jc mežikal očmi in mi prisegal, da nima nobenih zvez z lepo kneževo zaročenko. Po več tednih sem se spet sešel s poveljnikom torpednega rušilca. Pripovedoval mi je, kako so odkrili njegovo »nemško šolo«, kar je povzročilo veliko razburjenje v »Hotelu Principale«. Turkinjam je namreč strogo prepovedano občevati s krivoverci in čeravno smo bili Nemci turški vojni zavezniki, niso poznali izjeme niti za poveljnika torpednega rušilca; na lepem so ga postavili iz hotela. O georgijskem knezu in njegovi lepi prijateljici nisem nikoli več slišal in tudi ne vem, če so Georgijci na Kavkazu kaj dosegli. V smrtni senci. Ruska armada na Kavkazu jc pripravljala veliko ofenzivo. Rusi so prevažali svoje čete preko Črnega morja. Naša naloga jc bila, prestreči vse čete, ki so šle iz Odese in Scbastopola. Dva dni smo vozili ob močnem severnem vetru proti vzhodu, ne da bi videli kaj drugega kot nebo in razburkano morje. Potem smo prišli v bližino obale, kjer smo upali, da bomo lahko opazili parnike z ruskimi četami. In zdaj so sc začeli za nas težki časi, polni nevarnosti in skrbi. Vreme se je zboljšalo in sončni žarki so sc kot zlati dež usipali z neba, mi pa smo morali po cclc dni ostajati pod vodo. Bili smo dneve in dne- j ve, tedne in tedne zaprti v svoji železni ječi, ne | da bi dihali kaj drugega kot z oljem prepojeni | zrak. Zraven pa smo morali prenašati neznosno vročino! Petdeset do šestdeset stopinj Celzija, to jfc bila skoraj običajna toplota v naši podmornici. Pot fiam je v curkih lil po obrazu in po'vsem telesu. Celo najkrepkejši so morali trpeti neprestan glavobol zaradi slabega zraka. Začeli smo se ogibati drug drugemu — preveč smo bili nemirni in razdraženi. Le najnujnejše smo sc razgovarjali. Kdor je bil prost, jc prebil čas v svoji kabini ležeč na postelji, vsi pa smo težko pričakovali noči. Luna je bila naše sonce. Ko je nastopila noč, smo se mogli dvigniti in smo mogli spet zadihati in se naužiti svežega zraka. Noči so bile krasne. Od gozdnatih bregov je vela z jelkovim vonjem napojena sapa in žabe so nam godle svojo melanholično godljo. V luninem svitu so odsevali oddaljeni beli vrhovi Kavkaza in na gorskih pobočjih so trepetale neštete drobne lučke. To so bile luči po vilah in gradovih. Ponoči smo se odmaknili vedno tako daleč od brega, da nas niso mogli videti z obrežja. Potem smo splavali na vrh, si strgali obleko s potnih teles in poskakali v morje. Ker nam. je primanjkovalo sonca, so postali naši obrazi blcdozeleni in oči so se nam vnele. Nekega jutra sem ležal v, svoji kabini in v nekaki dremavici gledal predse. Tedaj je prišel; k meni poročnik Hellcr, me nalahno prijel za rok*’ in mi zašepetal: »Skupina ladij!« ^ Takoj sem stopil v poveljniški stolp. Skupino so tvorili trije parniki, ena topničarka in en rušilec. Največji parnik je bil prav gotovo član »Prostovoljne ruske vojne mornarice«. Počasi smo se jim približevali. Okrog poldne smo bili že tako daleč, da, smo mogli misliti na napad. Največjemu parniku smo poslali torpedo v trebuh. Zabelo jc. Eksplozija je vrgla iz parnika najmanj eno tretjino njegove vsebine. Rumen vodni steber je segel skoraj do neba! Ta strahotna eksplozija je silno učinkovala na ostala dva parnika. Z največjo brzino sta jo odkurila proti obrežju. V blaznem strahu je plezala posadka torpediranega parnika po njegovih stenah navzdol. Opazoval sem jih po kukalni cevi. Hiteli so kot mravlje kar drug preko drugega in kmalu- so ž« sedeli vsi v večjem rešilnem čolnu. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob .12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjev^ 6. "Melon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljaui: K. Goo.. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: J pze Kosicek. Obiski v mrtvašnici Breščak je umrl v bolnišnici. Zato je ležalo njegovo truplo v bolnišnični mrtvašnici. Cim so cigani, ki so že prej stalno prihajali obiskovat svojega vodjo v bolnišnico, zvedeli, da jc umrl, so prihajali v trumah v mrtvašnico ter vprizarjali lam najrazličnejše prizore. Jokali so tako na glas, da jih je bilo slišati daleč na ulico. V svojem jeziku sc je poslavljal od pokojnika vsak posebej. Tako jc bilo v bolnišnični mrtvašnici toliko hrujja, kakor ga v lej mrtvašnici gotovo še ni bilo. Ljudje so s sočutjem opazovali cigane, ki so vsi žalovali za jiokojnikom, kakor da je bil njih rodni oče. Ciganski pogreb v Ljubljani Ljubljana, 29. januarja 1936. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, sc je vršil v Ljubljani včeraj svojevrsten pogreb: pokopavali so 19-letnega cigana Karla Breščaka, ki ga jc nekaj dni |ircj konj tako nesrečno brcnil v trebuh, da je mladi cigan na jjosledicah umrl. Kdo je bil pokojni cigan? Kakor rečeno, je bil pokojni Breščak slar šele 19 let. Kljub svoji mladosti pa se jc dvignil nad cigansko soseščino s svojo duhovitostjo in podjetnostjo. S pravim užitkom iu slastjo prijjovedu-jejo cigani, kako diplomatično jih jc mladi »Korli« neštetokrat izvlekel iz sitnosti, ki so jih imeli bo- Katoličan Marsikomu se je zdelo čudno, da je pogreb vodil katoliški duhovnik. Pa ti je pokojnikova sestra prav do zadnjih malenkosti lahko povedala, da so katoličani, da so vsi, ki so v Kropi, krščeni, iu da imajo torej tudi pravice do vseh verskih obredov. Dasi znajo večinoma gladko slovenski, govorijo med seboj v svojem jeziku. In v tem svojem ciganskem jeziku opravljajo tudi molitve. Tako so včeraj tudi za pokojnikom molili na pokopališču v svojem jeziku. Frak za umrlega Mladega Breščaka so cigani pokopali, lakor sc s|x>dobi za vodjo. Pri Tivarju so kupili frak, v katerega so oblekli pokojnikovo IrujJlo. Nato pa so poklicali fotografa, da je mrtveca fotografiral. splošno sočutje. Na drugi strani pokopališča je slonela na grobnem spomeniku pokojnikova sestra Marija. Njo je takorekoč trgalo in njen jok je bilo pravo tulenjc. Nikdo je ni mogel jx>tolažiti. Pa tudi od ciganov tega nihče ni |X)skušal. Ko je bila in s strani, kjer jc bila njegova sestra, je prihajalo obujmo vpitje. »Ali imate cigareto“ Ko je poročevalec »Slov. doma« odhajal s po* kopališča, je naenkrat pritekla za njim neka ciganki. »Gospod, ali boste nam tudi dali kako sliko.« Dobro, dobro, kam naj jo pošljem?« In s tem je bilo najhujše: kam poslati slike. Sedaj sc ne vrnejo takoj v KrojM, temveč bodo nekaj časa ostali v gozdu pri Škofeljci. Pošta se seveda v gozd ne dostavlja. Pa je potem le jrovedala ciganka ime neke gostilne, kamor naj se slike |x>š!jejo. Iz razgovora se je razvil pravi intervju na pokojjališču.