r _ Največji ilovenaki dnevnik Iv Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 n Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA Ust. slovenskih .delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United State«. 1 wood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. n II i"W ITMJljf TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 228. — ŠTV. 228. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YrfRK, TUESDAY, SEPTEMBER 29, 1931. — TOREK, 29. SEPTE MBER 29, 1931 VOLUME XXXTX. — LETNIK XxanX. V OBEH STRANKAH DIVJA BOJ ZA DOBRO PIVO TAKO V REPUBLIKANSKEM KOT DEMOKRATSKEM TABORU SO SI V LASEH SUHI IN MOKRI Senator Watson je prišel do zaključka, da se na narodnih konvencijah prihodnje poletje sploh ne bodo bavili s tem perečim vprašanjem. — Senator Bingham bo vložil predlogo glede štiri odstotnega piva. — Protiprohibicijske organizacije zahtevajo, naj se predloži zadevo prohibicije državnim konvencijam, ki bi bile sklicane izključno v to svrho. Mandžurija naj bo neodvisna OČE POSLAL SINA V JEČO MAŠČEVANJE LJUBEZNI Sin je bil zaprt zaradi tat-, Mladi mornar je zapeljal vine v starosti 16 let..— Zaprt zaradi vloma. — Ukradel očetu avtomobil. WASHINGTON, D. C., 28. septembra. — Med narodnimi voditelji je zopet izbruhnil boj za dobro' pivo. V obeh strankah je nastal razkol že z uvedbo prohibicije. Tako demokratska kot republikanska | stranka sta razdeljeni v dva tabora. V enem taboru -so tisti, ki zahtevajo najbolj točno izvajanje vseh, prohibicijskih določb, v drugem taboru so pa taki,' ki zahtevajo bodisi preklic osemnajstega amend -j menta, bodisi tako modifikacijo Volsteadove postave, da bi bila dovoljena prodaja lahkih vin in šti-riodstotnega piva. Pri republikancih si stoje suhači in mokrači v istem nasprotju kot pri demokratih. Republikanski senator Bingham iz Connecticuta je ponovil svojo izjavo, da bo kongresu predložili predlog za štiriodstotno pivo. Njegov tovariš, senator Capper iz Kansasa, je pa; odločno izjavil, da je še vedno pretežna večina po - j slancev in senatorjev, ki so proti vsaki, tudi naj-j manjši izpremembi Volsteadove postave. Nadalje je rekel, da bi zopet no otvorjenje pivovarn ne imelo onega učinka kot domnevajo mokrači. Ako bi začeli zopet variti pivo, bi se znatno zmanjšala prodaja mleka, sladoleda in drugih sladkarij. Kar bi torej na enem mestu zgradili, bo na drugem mestu porušili. Demokratski senator McKellar iz Tennessee, je svaril svojo stranko, naj se pri bodočih predsedniških volitvah ne pridruži mokračem. V tem slučaju bi bili demokratje, katerim se sicer obeta zmaga, popolnoma poraženi. Ker je nastal v obeh strankah zaradi prohibicije tak razkol, je izjavil voditelj republikancev, senator Watson iz Indiane, da se niti demokratska niti republikanska narodna konvencija ne bosta lotili tega perečega vprašanja. Nekatere vodilne organizacije, ki nasprotujejo prohibiciji, so začele vpraševati vse člane kongresa, če bi jih bilo mogoče pridobiti za načrt, da bi se problem prohibicije predložil državnim konvencijam, ki bi bile sklicane izključno v to svrho. Republikanski poslanec Sneider iz Wisconsina je mnenja, da imajo volilci pravico izvedeti, kakšno stališče zavzemajo napram prohibiciji njihovi zstopniki v kongresu. V ta namen zahteva v kongresu poimensko glasovanje glede svoje predloge za pivo in lahka vina. Politični voditelji onih organizacij, ki se zavze majo za prohjbicijo, se pripravljajo na veliko ofenzivo, ki se bo pričela prohodnje leto. Edwin C. Dinwiddle, superintendent narodnega urada za zmernost, je bil imenovan voditeljem kampanje, koje naloga je, privesti nazaj pod suha-ško zastavo one legionarje, dblavce, odvetnike in zdravnike, ki so stopili na stran suhačev. Novi poveljnik Ameriške Legije, Henry L. Stevens, je po obisku v Beli hiši odgovoril na natolcevanja suhača Wilsona, ki je rekel, da so na konvenciji v Detroitu uganjali pijanci svoje orgije. Stevens je poudaril, da je bila zadnja konvencija najbolj "trezna" izmed vseh, katerim je prisostvoval. Emmetst Everett, at:3jr 23 let in sin šoferja i2 Bronxa b3 m0306; pc-slan v zapor z ji svoje ceij življenje, ako se ga o^e ne usmili, toda dvomljivo 3e, -_;ko mu bc Cjle prizanesel. Ko je bil Emmetit star 15 let, je bil pri sosedih znan ket zelo slab dešek. Leta 1924 je bil aretiram zaradi male tatvine, s: istega- leta je bil p:islan v pcbclJšev^Caiico, ker je ukradel crvtsmobil. Leta 1906 ga je prijaitelj njegovega očeta, sedn k Jam?s M. Barrett za isti pregrešek poslal v S Ing S:ng za pet let. Ko-rrnaij je bil Tzpuažsn, je zopet ukradel avfcomcfxl in zopet ga je srdnik Barrett obsodil na tri leta j-eče. Njegov ,c|l e in mati. Frank in Margaret Everett, ki stanujepta -v Bronxu že skoite 50 let, užiivata pri svojih sosedih in znanoih vse spoštovanje. O^e ije •delničar v krojaški obrti s 'svojimi brati, mladii Emmett pai ima štiri brate, Edward, Charles, Hvrry in Robert. Ko je 5. septembra Prank Everett pogrešil sv,oj avtomobil, je tak3j naročil policiji, da naj išče njegovega sina. V nedeijo zjutraj sta detektiva Sheehan in G ruber t našla Emmetta v avtomobilu njegovega očetu, nedaleč od domače hiše. Sheehan je ps-znal fanta že od njegove mladosti. Emmett je šel brez (Ugotavljanja na policijo. Včerrlj je džc izjavil pred sodiščem : — Ta moj sin je v sramot: meni, materi in celi družin.!. Nv/ša družina se drži postav; vsak sosed more o nas to reči. Vprašaj-t-e samo državnega taljnika Flugna. ali pa sodnika Barretlta. Oa je ukradel moj avtomobil, ije bila zrdnja slama, za katero s? «je mogel oprijeti. Fant, visok, vitek, blond, lepe zu-rvanj-Osti, je stal pred sodnikom molče. Sodnik mu pravi, da mu je dovoljeno se zagovarjati, fant pa krat-kto odvrne: — Mene n:ii ne briga. Sodnik ga je obdržal v znporu kjer bo čakal porclte. Ako bo pr:d poroto spornam za krivega, bo zaradi prejšnjih kaznji-vih dejaatj cbsojea na dosmrtno je-čo. ženo drugega. — Mož ju najde v drugem stanovanju.—Zapeljivec mučen z ognjem. Msirio Barrone, star 25 let, prejšnji mornar naj parniku Comlich proge, je bil v nedeljo zjutra j najden zjveircm, ožgan in z zamaSenimi usti v neki zapušieni hiši na Jackson St., Grrenpoint, v Brooklynu. Baironne je pdoegnil s pamika in ostal v New Yocrku. 1. septembra se je spoznal z družino svojega roj3ika Merola*. rCarrone s:1 'je zagledal v mlado ženo Merole in m:d njima je kmahi vzplamtela medsebojna ljubezen. Na b:nki sta dvignila $4000 od MeroSovih prihrankov ter najela stanovanje v New Yorku. V soboto bvečer ju je Mnrcla s svojimi prijaitelj i izsledil, ju prisilil v *;fvtomo-bil in vsi so se odpeljali pr.ota Brooklynu. Na Williamsburg mltrstu so posadili Msrolovo ženo v drug avtomobil in jo odpeljali neznano kam. j Barroneja pa so peljali naj Jackson ' St., ga z:rvlekli v neko praizno hišo, | ga avozali, zamašili usta in mu z ' UKig3 livarni in cigarami žgali hrbet. 1 Nato so ga pustili. Zjutra!j je nek deček slišal iz hiše stokam je. Takoj pove prvemu policistu, k:'j je slišal. Policist najde Barone j a ležati naj tleh. nagega in zvezanega;. Na policijski stražnici je Barrone priznal, da: je hotel z denarjem, ki ga je Morlolova ženo ukradla' svojemu mu, pobegniti v Italijo in vzeti s seboj Merolovo ženo. Njegovi računi pa so bili tako na-gh in nepri'vikovano prekr žani. Baironne sedaj sedi v zaprru pod cbdiolžbo sokrivde pri tatvini, Me rolo in njegova ženo pa išče policija. PREISKAVA GLEDE SMRTI __ C0LL1NGSA Collingsova vdova je sama pričela s poizvedovanjem. — Zadnje upanje je zapisnik morilca. STAMFORD, Con., 28. s ptembra. Danes so s:dmjske oblasti t "pet preiskovale dno Long Island zaliva v nadi, da naydejo dva zapisnika, ki ju je Collingsov morilec pD storjenem zločinu vrgel v morje in p: katerem mislijo dognati morilčevo idontteto. Mrs. CoHings se je ivčeraij z držav -im pravdnikom in 3voj:m zagovornikom peljada na kratj. kjer je morilec vrgel zapisnike, hlače in sra'j-a^ v morje. Mrs. Collings je ča.kala 16 dni, da sodn:j'ske cblrsti same pri;:nej,o iakarti dno zaliva, ker pa t&j\n niso storile, je sama to z^htitvala in sodni; a je njeni prošnji ustreg!la. Prvi dan so našli na obrežju dvoje hlcič mladro kopalno obleko in žepni ref^ec. Ne morejo pa dognr.ti, aiko je vse to bila meri I leva last. Edino upanje, da bo mogoče razrešiti skrivnostim umor, stavijo na cba zapisnika. Najdenje obleke potrjuje n:|vrjet-no pričevamije Mrs. Collingscr/e, lci-ko sta se roparja pre^blekla v čolnu, nato pa obleko vrgla v vodo. Iskanje se bo jutri zopet nada-IjevaOo; solnijsko izpraševanje pa se ibo pričelo ž:ipet v petek. PR0VIZ0RIČNA VLADA V PROVINCI K1R1N TOKIO, Japonska, 28. septembra. — Rengo agentura je dobila iz Mukdena poročilo o gibanju, kojega cilj je, odcepiti Mandžurijo od Kitajske ter jo proglasiti za neodvisno republiko. Isto poročilo dostavlja, da je bila v provinci Kirin že proklami-rana provizoricna vlada. IZGNANI MENIHI V KANSASU ATCHISON, Kans.. 28. septembra. 24 ml:ldih avgustinskih menihov, ki so bili vsled zvidrrj 2 revolucije na Španskem prisil jem zapustiti dež:-b, je pričelo svoje visoke študije v seminarju sv. Benedikta. TREBA JE 60 MILIJONOV BUŠLJEV JEČMENA MILWAUKEE. Wis., 28. septembra. — Ako bi bilo dovoiyeno 4% pivo ibi Path;t Corporation v Milwaukee potrdbcrvala en mil jen. buš-!jev ječmena. Predsednik korpora-cije. Pred Pa/?st, pravi, da bi vse pivovarne v Združenih državah, ko bi pričele ob:uttf:vati, taikoj potrebovale 60 miiljonov bušljev ječmena. MORA JEST1JLADK0R COMPTON, OaL, 28. septembra. — Na zdrarvniklovo odredbo mora Ri-ohaird Canmary, star 8 let, jesti slaudkor, fcolikor ga more. Richard, ki ima taJccdrrrenovatno bolezen hy-perinmilinism. se teanu zdravilu pranr nič ne upira. HELGOLAND RAZPADA HAMBURG, Nemlr ja, 28. septembra. — Helgoland raapidx sicer počasi pa g^tcivo navzlic prizadevanju nemških inžinirjev. da git ubranijo pred racpaidom. Pretečeni teden se je 2000 kubrč-n h. metrcav velika skala odložila rra s:tverni strani otckiai in zdrčala v morje. Ta je bil največji plaz za-d-njih let. Zatinju leta je nemška vlada izdala ogromne vsote za ohranitev te najmcKmejše nemške trdnjave na merj-u, toda zatruj e/jo, da atakai ne bo mogrtče ohraniti, tem-velč da se ibo popolnoma pajre^znil v morje. S PŠENICO JE MOGOČE PLAČATI POROKO HESANINO, Mich., 28. septembra. — Mirovni sodnik William VoLkmer je naznainil, da bo odsedatj sprejemali mils to $2 za poroko dva bušlja pšenice. Povedati pa ni. aiko bo sprejemal pšenico tudi kr.it plu-čilo za denarno globo. AMUNDSENOV AEROPLAN GRE V NEMŠKI MUZEJ DVA STA BILA USTRELJENA MESTO SRN OREGON CITY, Ore., 28. sept. — 80-letni brirve?, Artur A. Lam je bil vlčeraj do smrti ustreljen, ko ga je mjcišciv tovariš R. H. Campynol za-mtcrjal za srno. KLAMATH FALLS, Ore., 28. sept. V3eraij je bil ustreljen 19-le«tni fant, ker je njegov brat streljal na "srne". FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija. 28. septembra. — Dornier aeroplan, v katerem je slarvmi polarni raziskovalec Roaild Arrrumdsen leta 1925 pokJtel na. servenni teiiaj. bo pastaiv-lj en v nemški mueetj v MonaikxJvem. STARI GOSLAR MRTEV LEWISTON, Me., 28. septembra. Mellie Dunham, kaiterega je Henry Ford poslušal s tak; v:l!Jcim zani-miJijem, 'je danes umrl, star 78 let. Bolam je bil samo nekaj a s parlamentarno vlado. Zveza upa>, da bo začela netva vlada takoj pcislorvati, kikorhitrio bo J'lponska odpoklicala svoje vojaštvo iz Mandžurije. Po z.-Jtrdilu lista "Nichi Nichi". je v,:id.:itelj teign gibanja Kan Chao Hsi, bivši gl"verner province Jehol. Zvez;a stremi po združ-tvi vseh M^tndžurcev in Mongolcev v samostojni ropubrki. koje g>avn? mesto bi bil Mukd?n. RUSIJA NAROČA SVINEC MEXIO CITY, Mehika. 28. sept. Poročila industrijskega departments naznanja, da bo fveliko naročilo svinca rešila rurdarsko in d us-t ri j jo soverne Mehike. 1 Tekom afvguati je bilo poslanih 2400 želeaniških voz svlnoa v Rusija skozi pristanišče Tampico, v primeri z 300 železniškimi vtazovi v prejšnjih m:secih. Mnogo delavcev, ki so čili zadnje meea?e odporšlieni, se je vrnilo v I premogovnike, ker so topilnice vsled ivelikega naročila avinoa zopet pričele obratovati. VEKA POVODENJ PIVA Praj'šnji prohibicijski adminrstrati ar Maurice Campbell piše v svojem listu "Repealda se vsaiko leto v Združenih držatvaih protiposta vno skuha štiri milijone galon p3va, katerega razprOd-ajajo gangster j i in zločinci. Camaifoell sklepa to iz povečanega pridelka ječmena led leta 1928 dalje. V svojem članku pozivlji. vlado, da izda Statistiko o izdelovanju siida, ki se izcfciuje iz ječmena in ki je poglavitni primes za pivo. STARA BRITEV BELEVTLUE. Kan., 28. septembra. Farmer Wesley Jansky še vedno rabi britev, ki je stara že nad 200 let. Ktinja imu vtisrtjeiw letm 00 1694. DENARNA NAKAZILA- — IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 _____________________ % 9.35 Din 1000 ______________ % 18.50 Din 2500 __________% 45.75 Din 3000 ______________ $ 54.60 Din 5000 ...... . ............ $ 90.50 Din 10,000 ..................... 1180.00 V ITALIJO Ur 100..............................5 5.70 Lir 200 ............................ S11.2C Lir 300 _________________________ S16.bo Lir 500 _____________________________ $27.15 Ur 1009 ............................ $53.75 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«: znaia 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za Isplačllo večjih sneskor kot noraj nmredeno, bodisi ▼ StaarPK, Urah ali dolarjlla, dovoljujemo Se bolji« pogoj«. Pil vellklli lih priporočamo, da se poprej s ™a.m pismenim potom sporastnat* te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za prtetojbtno |k, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N, Y. Telephone HArclaj X—0380 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 29, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In 17. 8. A. "Glas Naroda" PobUatied rumsazNQ (A Corporation) L. BwMtlfc. Treat. of tbs corporation and addrew ol above officers: Bwoach of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (▼•lea of tha reaplt) Issued Brer? Day Except Sundays and Holidays Dopisi, ■a ado leto Telja Ust sa Ameriko tn Kanado _$6.00 Ra pol leta--------JSjOO ■a četrt leta------ .4130 Za New York sa oelo leto $7.00 Za pol leta----------------$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto---.$7.00 Za pol leta________________-$3-50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -Qiaa N*poda» isbaja ssakl dan Israemtl nedelj In pramlkov. Doptsl brea imdplse In osebnosti ss ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli poAUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo. da ea nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "GLAS NARODA", Sit W. Uth Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 PEOTI PROHIBICIJI Navzlic vsem ovirani suliaških fanatikov su gibanje za odpravo prohibicije neprestano širi. Na konvenciji Ameriške Legije v Detroitu je bilo skleneno, naj se pe-zove kongres, naj odredi splošno glasovanje glede preklica osemnajstega amendments oziroma modifikacije Volsteadove postave. Ta sklep pomenja težak udarec za protisalonsko ligo in slične organizacije. Fanatiki so si namreč ne vse kriplje prizadevali, da bi se to vprašanje na konvenciji sploh ne pojavilo. Njihov boj se je začel žc dosti pred začetkom konvencije in vsledtega je njihov poraz item hujši. Komaj MH veteranov se je postavilo na stran onih. ki se zavzemajo za pametno ureditev vprašanja glede alkoholnih pijač. Antisalonska Liga pravi seveda, da se v glasovanju Ameriške Legije ne zrcali volja ameriškega naroda. Dr. Clarence True Wilson, tajnik metodističnega odbora za zmernost, se je povzpel celo do škandalozne o-pombe, da so *4 opotekajoči se pijanci onečaščali uniformo jii zahtevali pivo". Ako hi glasovanje Itako izpadlo, kot so želeli hinavci in fanatiki, bi pristaši proMbieije obdali veterane z novo glorijolo ter 'bi jih proslavljali kot največje junake stoletja, ki so rešili domovino pred gotovini propadom. Stališče, ki ga je zavzela Ameriška Legija napram prohibiciji, bi pripomoglo, da bo prišla zadeva pred prihodnji kongres. Nekateri poslanci so se že dogovorili, da bodo stavili tozadevne predloge. Ameriška Legija je že četrta velika in vplivna organizacija, ki je prišla do prepričanja, da je potrebna iz-prememba proliibieijskili postav. Ostale tri so: zveza ameriških pravnikov, zveza ameriških zdravnikov in Ameriška Delavska Federacija. Značilno je, da se te organizacijo vprvič bavijo s tem vprašanjem. Dosedaj se je namreč suhačem posrečilo doseči, da ta zadeva sploh ni prišla na površje. Nadvse značilno je poročilo, da so uradniki Hoover-jeve administracije stopili z uradniki omenjenih zvez v stik, da se pogovore ž njimi glede modifikacije suliaških postav. JS tem skušajo zuianjšaiti zahtevo za preklic osemnajstega amendmenta. New York, N. Y. VSasih me prime nepremagljiva, želja, da grem pogledat v D:wn- town sveje prijatelje in znanj.*, pa culi, da ta vem, kako se kajj imajo maji rojaki. V nedeljo je bil lep jesenjo, dan; kar mi me več držala domi, zato sem 'šel in zs cglaiil pri svojem prl-j jteij.u v. Down town u. Tam sem izvedel, da zve,ler priredijo slovenske žene in m" tere "kafe-klač". Dasa nisem .velik prijatelj ka-fve, sem vendar bil takoj ciločen, tira grem tisdi tja pogledat, ker sem vedel, da twli naše ženice niso zado-vcljara. samo s kayo in da- tudi kay drugega pripravijo. ' Skcro je bil:- že zasedeno, kD pridem v dvorano na Osmi. Mnogo znanih obrazov je .bilo tam, pai tutdi mne-go nazmnih, vendar pa /Vsi prijazni. Malo sem se bal, da bi mogoče res moral piti kavo, toda pri prvem pogledu po m:?afh sm opazil, da nikjer mi kave; ftfio pa jo dovolj druge (pijače, ki je tudi meni bolj 'kint pa kava'. Takoj s: mi 'je razveselil obraz. Pa take riževe ki:base z ze!jem; to je teknilo! NASI LJUDJE PO AMERIKI Vodno ve ž ljuo j je prihajalo, tako da vsi niso megli dobiti prostora. Kir^ilu uiil opazim, da so stiriii rDritvjvili o?troke v dveh vrstah ob m'ieah; vsak j? imel lopo da'lje v roki. Na odru je stal zbor pevskega društva "Bled", pripravljen, da pr ične peti na dano zmmenje svojega p?vcdje. "Kaj bo iztega?"' — sem si mislil. Tei?ij pa pr'de v dvcanno nas župnik Rei?. Hijaclmt Podgoršek; vsi vrta .ne j< a ploskajo, kličejo "živijo!" in g. župnika obmetavajo s korian-doli. Takoj sem vedel, da to ni samo navadni "kafeklj«3", temveč je to prireditev mnogo boij v po)lai?t župniku. Nato Mr. Jakopič s sV:(jim govorom pojasni, da je večer prirejen v prvi vrati zato. era far-:in.: pokažejo svojemu župniku veliko spoštovanje ob .priliki prvo obletnice, cd-kar je prišel v New York. Ko je iprišol pred enim letom Rev. Podgoršek v New York, je tbila župnija ?koro razbita- in res nI veliko mamjtoai'.o. da bi bila zaspala. Da( so župljani ostali še skupaj, je velika z.3j?luga g. župnika ki je znal pumirievaino vplivati na razburjene duhcivl Mr. Vav-patič kadar 'je imel kaj časa, kajti zelo je bil zapcslen tudi v dsv:rani. Ca3t vam vsem, ki ste pripomogli k tako lepemu uspehu! * Na tej zabavi pa sem tu-dl ša/sdel, d;as imajo v£likc s£a>vlje v društvenih prc.;T.'--li p£'vok-eg>3i društva "Slovan". Kadar me eatkrat prime žilica, da hočem kaj videti, hočem videti vse, zato sem šel še k "SLcva-nu". Zopet polna dvorana; vse pri najboljšem iv-zpoložijvfu! "Danes imam pa srečo!" — sem si takoj m slil. Kmalu sem izvedel, d: obhajajo Icar cbcnrm dva ;pom'nska dndva. Predsednik, Mr. Mihael Pimot s soprogo Fa.ni je obhajal svojo srebrno poroko, obenem pi tudi svoj god in poleg tega je še Mr. Lovreno Giavanelli s svojo s:ip:(:go Fani ob-h3-.jai krstijo dvejokev, fantka in deklice. Saj varal ne morem popisati, koliko zafixuve je bilo zopet tu. Kratko: vsega je bilo v izobilju! Sraiai ljudje, ki se morejo tako zabavati! Zdaj pa sem se cdločil, da bom š:l vcčknt med naše rojake, kot pa do setfcaj. Mr. Pimatu in njegovi goapoj soprogi kličem: še na mne^o leta! iMr. Gidvjtnelliju in soprogi pa: o-vio sre>če! Pa še kaj več! Vsi px pozdravljeni! Porori-evalec. — Z vildoo smole se je poparil že 29. maja 14»-letni John Z upam iz Wnt AJi sa, ko se je nuJaajal na potu v. doto. Dečkovi stariii so sedaj prati Sdhranz Roofing and Building Co. vlažili tožbo za tctcškodnfano. ker j« ibUa nesreči kriva ba«je neprevidnost nekega njenega delavca. — Ponesrečena Čertalič - N ovakova družina je pretekli teden zaipustika bolnico ter se nahaja v zdravniški cokirtd na svojem domu, kjer jD pri-pafteljt lahko cibličejo. V bolnici je morula ostali te še nii:|ti Mrs. čertalič. ki 'je pri nesreči dobila naj-Uttje poškodbe. Vendar pa se je tudi njeno atanje idbrniio že 'toliko rea bolj«, da dbato^jM. upanje, da ni več mmrmuBti. — V nesreči, ki se je pripetila v MBmirtni JnliM trTJr ranj«n 14-letni «Ln Mr. ki Mrs. Mike Oeiserja, dolgoletnega poedsodnika Pet dp. draMm "Ltt4ja\ Ne-i ee je p?lf>efctta to&k pred do-kx> ae je dedek pri-trojtiu p ih'itlu dJuiov od Wti&tttHobtokueadel ne- ki avtomobil, .ki- ga. je podrl na tla in si je dečko pri padcu zlomSi desno noga dvakrat ;ttr se poskedoval na glavi iai ipo žbvotAi. Prepeljan je bil nemudoma v Zasilno bolnico, o»d tam p ji v St. Luke's ibotaioo. — Druga nesreča, pri "kateri pa sta 2l:|peifc bili dve osebi utotti, se je pripetila na N. 39th St. in W. Ca«pi-,toi Dicive. V te»j nesreči ata tu z vso silo zadela avtomotodi roljaka Frank SušndfcSai, 2542 N. 30th St. m pa neki Ford roaidster, ki g»a je vozil ld latni Lei:n Glich, Rd. 13, Sta. F, So Milwaukee. KoKzija je tolla tako stl-rtai, da je iz Ford* wrgfc. na cestni riaik 20-letnaga Jerome Stroma, 3917 W. Murray St. teT 20-letno Sophie Gola, 43tih in Marbon St. v W-jala v awtonwfbUu. rojak John Bev-Šek, M si je pri nesreča zlomil desno itctao in odbil nqtranfle poškodbe ter Hugo RateGft, ki trna prelbdto lo-bamjjio 4n notranje potiftoocftie, dočim ertajtne (pofiikodbe in praske. Brooklyn. N. Y. Tem poitona uljulna naznanjam vsem rjjztkcm in rojakinjam Brooklynu, New Yorku in okolici, da bo Slovensko Pnvskc Drulnik Slw. Pev. Dr. "Slovan". NAZNANILO. NaTdiinikcm. "Glas Naroda" v WAUKBGAN In NORTH CHICAGO ter raj'3 saat mesecev natročnlno 2*j. Glas Naroda. 13. septembra me je nesreča za»-dela. Strelai je udirila v hlev, ki ml je da tasl pogtrel. Unlrenih je tudi 28 ton mrve in vsi stroji. Samo en voz mi je csSal Nlamo mogli ni'č rešiti. Hleiv je bil 44X50. Škodo je do $2500. Zavarovani smo bili za $900.00. Letina še ni slafta, letcs. sani!: nobena rdi ni n:č vrecfcrri. Za mlele^ več ne dc4>:mo kot $1.10 do $1.50 z* sto funitov. Krompir je ipo 50e. Pozdrav! Doti Intihar. Barberton, Ohio. Že d: igo n sem ničesar poročai v Glasu Naroda, zato som se d:nes na meniL Dosedaj je bila j ako ve-l'ka /vrdiina, zato je bolj težravno pripraviti se k pisanju. Narcjlnik M:-. Joseph UJ5B je še naijbolj aktiven s dcip?si in veiškrat si c^lisi v listu Glas Na-rada ter poroča Iz naše naselbine. Jaz mu čestitam :n priporočam, da bi se še večkrat cgla'sll, ker je vedno kaj novega. Opiše naj tudi svoje te-žke doživljaj-:- v svetovni vojni, ko se j s fororll za biv?': domovino. Gotovo bi te mars'katerega lii-tajteJja in naro'on'.ka Glas Naroda zanimalo v drugih zimskih večerih. Delafvske razmere s: jak» slabe tuk;ij kot tudi drugod po Ameriki. Detla so od 2—4 dni na teden, polovica manj delavcev s? potrevou je na delu in za manjšo plačo mora delavec garati za žive in mrtve. Pa tisti je isrdčen, ki ima delo in d?la tri ali štiri dni na teden, da se vsa tj preživi. Hoovrrjeva prosperltela bo m ?rrsik: terega delavioa rzžela da kosti. Kar si je d:laveo dosedaj prihrani, bo ob vse. če >3 ko j druga le ne ukrene. Trupe delavcev h:dijo od tovarne do it:varno, pi br:z uspe ha. Ne dpbiš d:ia, magari če ^a hočeš kupiti. Nekatoro veliko tovarne cdslalv.Ij.yjo ssrnce, in stare delavce. kateri so garali leta in leta. Seciraj so prestari In jih odslovijo, češ, d2i nimajo več dela eanje. Od-3"avljajo ti rte delavce, ki n:^- ameriški državljani. Ir?'eda, da ':r.- v bo--domosti dobil de>c in rx> delal le Mati. ki -je še mlad, '.cžsnjen, čvrst in ameriški držar/ljan. Zato je priporočljivo za vs~>kega delavca, kateri ni še ameriški državljan, da se .p: trudi dai po-stane. Navzl'j? slabim delavskim razme-iv m smo'pa imeli vse ono veliko piknikov v naši naeelb ni. Z::dnji piknik je bil cerkveni dne 6. septembra in s tem je mislim, za-kijiitoena srzena zi to leito. Na nek:-it-:T':h plkn kih so je tudi tukaij po starokrao^ko krnčaiio. »Peter Zi^aga je namreč cmen:! v svoji kalmi, da so se v New Yorku na ta n-aičin nek3.teri pikniki zaključili). Na, tutkatj ni bi?o r-pjvno take velike nevarnosti, da bi bila kiierna I*an-dairmsrija. Vzn:.k je Ml močan ohaj-čan ali npri društvu J. S. K. Jed-note. Društvi 'Triglav", št. 48 S. N. P. J. je imelo v naselbini jaiko dober uspeh in društvo je lopa napredovalo s 'ilanstvom. Odbor društva jefoU zela aktiven. Vcdja društvi je bil Martin Žele mika- On je bil tudi večkratni d;leg-r. in dol-eroletrti glavni porotnik S. N. P. J. Žali Bog, časi se izpreminjajo. Doba 25 let je etiiga. V četrt stoletja 82 je marsikaj izprejnenito tudi pri tem društvu. Veselice oziroma praznovanja 25. letnice se je tudi udeležil glaami odbornik gospodarskega odseka S. N. P. J. Joseph S's&ivioh. UdeieHli o o se tudi skoraj vsi tu-c- j-mj: donlrlv2-ni uradniki. Udeležba j s for a lepa, če vpastevamo sedanje delavske razmere. Predsednik društva Joseph Hiti je pozdravil nroivzcoe elz 'inj'tvo in društvene zastopnike. Na*.a je nasto-p'lo pev-'ko društivo ' Javomlk" ped v:m Jchna Gaborjj in nam za polo pesem "Tr giav moj dom". Peter Zgaga NEDELJSKA PRIREDITEV. Sledila so pcroolli. društvenega tajnika in čitanje imen ustanevite-teljev. Pri društvu so še trije us tan::-/ni-ki. Bila sta 'e dva navzc<:iai Prvi je tuši nekoliko zgoaov ao omenil, o-li samo malo j: por.edal. .nda, O. Najprtij je govoril v angleškem in potem v s V. venskem jeziku. Vzpodbujal je članstvo za agLUoido zi veojo S. N. P. Jcdsioto. i Pa konranem govoru sc j peli še par lepih p:smi. por." za- Predsedn k društva' se lopo zahvali občinstvu in ilanstvu za ude-lerzfco. Nato so gcdci zaigrali, mladi pari se z:'čcl; vrteti, mi sitarejši smo jo pa uirali v doljnje pr:istare in se zofoavali pn dobri kapljici pozno v noo. Spomini s:« nekaterim starejšim naseljencema poleteli za petindvajset lat na^aij ko je Imelo to društvo do i>rega Voditelja'. In k.rm je pričel ja-dr?iti pa doselč-h letih. Kriv si je sam, ni pa. krivda sedanjega društvenega cd.bc ra. John BaJant. Zalčele so pih: ti mrzle ss^e. piknikom je odzvoiiilo in društvi na življenje se je preselilo is proste narave v djvcraaoe in v niske prostore pod dvcTamami. kjer sr meraš. te si koJio-kaj velik, zvrti kot vprašaj, če hočPš spraviti kcd-rec pij a.le na varno. V nedeljo zvečer je bila v New Yorku v dvorani n-i Osmi ce«ti l',;a prireditev slotvenskih žena rn miter. Priredile so ča janko, ki je bila izmed vseh dosedanjih nifccljo ob-l skan j. V vabilih in d-plsih je foilo p:rc-čano. da priredi čajanko druftvo slovenskih kršjanrkih ž:na in mater. Jaz bom izpustil pridevek "krščanskih", ker je nepotreben. Kajiti kolikor sem informirjn, > bile vse priredi tel j i oe kr':' onvkc in ni bilo n obrne Jnd^vke. oeiroma Turknje vmes. Tudi kar nas ie bilo moških nuv-eooih, :-mo vsi kršč:n?ki. Nekateri se togi molče zavedamo, nekateri pa ti? dejstvo pri vsaki priliki javno očMujejo z "o: s r dami: — Pri mOji krščeni duši. J;d je bila v splošnem dobra. IsUj-lako p:.jai:M. in -tudi deklot ;je bilo dosti. Ker sem pa jako izbir cn r. v-ch tre»h czirih. ibi omenil, da bi bile ri-žsve kl.ibase l>:ihko nekolik: bolje in da bi n 'č ne škodilo, če bi bll» pi-j samo ene \Tste. Edinole dekletom ne morom ni-če-s:r oč tati. Toda vs^e je opreit i. ako č-love^k \~zi*:ke vp:*jJt :va. Klobase je del. 1 Cene. pa je b.l rervež sam, Icj iti njegova bolj a pc-Icvlcvi je vrnila šete v nedeljo >' bolnišnice- — popolnoma ozdravljena. kar veseli slehernega, ki jt: pozna. Topa sami vene. kako j:, čemera človek sam delati klobase. Ves je zmešan in n: .ve. kje se ^ ! glava drži. Cene je bil sklenil kupiti p-?: fu-tov raijžra Ln petdeset funiov speha in mesa. CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko; Berilo (INQU8S RLOTENI UADIK) VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga. za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno* Vhge obrestujema pe 4°fc Sakser State Bank « sms? NXV M. X. KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« Wect IS Stre«! Niv iMk Glij DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA*" ne čit» urno vak člautfo^ pmc pa ?ai Slovenci v veif okolici. CEfS Ul OGLASE SO ZMERNE V naglici se je pa- in ku- ku.plI -p-erdes-et, funtorv rivta ter le pet fimtav špetta in me«. S par foESca^nu rcien?: rajža j:-bilo talikK*. da, bi ga bre-s i'£ode pc-I sl?
  • e sicupaj zrr.siala: -cailfornij-sko kapljo -z newyorsko. belo s črno, kislo s sladko, in tako je bil dosežen ko-načni cilj: vsi so faili dobre volje in marsikateri je bil malo .butnen, toda kaj se hoče — to je vendarle cilj daanaišnje prrohlbtcl."je. Kot sem rekel, ni bilo dekletom ničesar cJLitati. Lepe in prijavne bile kot jvedJno. !l>Uo 'je tudi peftje, godba in ples. ne«gtetoicratt sem se ke?3l. kt r ne znam plesati, v soboto avečer sem se pa zopet pokesal iz globine svojega srca. Kajti po mojem mn^rtju r>i boljše in prijetnejše stvari na svatu kot če rrutlo 2#3pie6eš. lc^ se rajževih klobats najeg. Tudi vavetja je bilo desti vsepon,--sod. in navtlis^enKh govorov skero še več kot cveitja. Višek prireditve je bil, ko so fa-rani ruizdravlja k tjvfrjjemu prlJ^ub-tjenetrru atymaJcti, ki se je presenečen na /vse strani zahvaljeval. Vhšnk viška je pa bil, ko je stopila na oder gospedbčna M-Jirir.r^ca ter poklonila slanrljencu šopek nedolžno belih nuj v znaJc svoje na dolžne-ti in isvojega «devištva. GLAS NARODA NSW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 29, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY is IT. ft JL MICHEL DE LACQUE: MANON LESCAUT NAŠIH DNI SAKSER STATE BANK n CORTLANDT SW^ NEW TOftt, K 1 posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za v^čjo udobnost; svojih kHjentov, tnlt Ali pripada tip Manon Lescout preteklosti? Ne. kajti živi še danes, - amo z razliko, da živi v naših dneh več različic tega tipa nego pred sto in vež leti. Poznal £em žensko — ime je pc stransko — ki je bila ž« pred nekoliko leti ena naj sijaj nejših in najbolj znanih lepotic pariškega noinega življenja. V popoldanskih urah je običajno končala svoj "nočni poč.tek* in v zgodnji jutranji uri. ko pričenjajo drir0i smrtniki svoje dnevno delo. je legla v posttljo. Neredkoma jo je morala spravili služabnica v po-cteljo: bila je tako izčrpana, da ni mogla spati. V svojem obupu je reala po mamilih. Moški so jo obsipavali z denarjem »ji dragulji, tekmovali so ia njeno naklonjenost. Njena lepota je bila oiarujoča in neodoljiva. A če je bila sama. je preklinjala m^-ške, ki so tekmovali zanjo; čutila ie. da ro njen; oboževalci v resnici u-fcijalci njenega mladega življenja .n — vendar se temu življenju ni megla odpovedati, kajti prijatelji in razmerja so bila zanjo zabava ln luksus, bila r0 zanjo denar, brez katerega po njenem mnenju ni zabave.... N;kega one se jc vrnila s frar.-cc kega juga. Njeno voilo je zadela nezgoda na eni tistih dolgih deželnih cest, ki gredo mnogo kilo-;i»ctr«v slcoii solnčno, pokojno krajino. skozi sanjava gozde in vasue med zelenjem. Stopila je peš po L/ii poti med živo mejico in je srečala dve nuni, ki sla opravljali svojo pobožnost. Ko ota ti končali, se je med njimi zadel raagovor.. Bili rta dve majhni nuni s hrapavimi rokami, odeti v grebo oblačilo, s preprostimi, čistimi potezami; pred njima je stala lepa Parižanka. vsa v dragul*lb, nalepotičena. pobarvana, popudra-aa. parf umira na. z nežno poltjo, edeta v svilo, ki Jo je vse proslavljalo in si jo je vsakdo želel — a srce Ji je bilo ranjeno. Prcsila je nuni. naj jo povedeta v stamostan. Ko je prišla tja. je bila tako izmučena, da ji je bila o-patinja prisiljena dovoliti, da se odpočije, čeprav ji je spočetka hotela za bran: ti vstop. In med tem. ko si je ženska od poči vala. je razkril, svojo notranjost in si je pridobila srce opatinje. Dala ji je svoje dragulje in ves denar, ki ga je imela pri sebi. Ostala je. Njeni prijatelji so se tmejali, ko so zvedeli za novost, in so menili, da se bo kmalu povrnila v Pariz. A se ni več vrnila. Živi še danes v samostanu. Ob šestih zjutraj se dvigne s svojega primitivnega ležišča. Roke so ji hrapave, nežna koža se ji je privadila grcbTga božanja samostanskega oblačila.... Prosila je opatlnjo. naj jo reši same sebe in končno ji je u-spelo, da j« postala gospodarica nad zemeljskimi željami in pot-1 jen ji. Ušla je oblasti demona zabave — in njegovi suženjski tolpi: Ne vem povedati o nobeni druri ženski, v kateri bi se bila v naših dneh zgodila tako globoka sprememba. A pripovedoval bi lahko o mnogih ženskah v Parizu. Lomlonu, Dunaju in New Yorku. U so vse — propadle, in poznam prav toliko žensk, ki se še danes vdajajo razvratu, ki padajo, ki bodo že jutri utonile v morju zabave! Nedavno so izvlekli iz Seine nago telo Regine Floryjeve, ene izmed "kraljic noči" z Montmartra; bila je igralka po poklicu, proslavljali so jo, razvajali, potegovali so se zanjo, rkvarila se je, ko je že menila, da triumfira nad življenjem .. Truplo je karalo na rokah in nogah neštevilne drobne, majhne, črne pege. Ali so bili to vnanji zna -ki mormijevih vbrizgov? Pred nekoliko tedni je voda splavila na breg na pol slečeno trupio prelepe Američanke Starr Faith-fulcve. Zadavili so jo. ji uropaii obleko in vrgli v vodo. Šla je govorica. da se je, hči uglednih staršev, bavila s trgovino mamil in da si je od bogatih izsilila velike vsote. Njenih morilcev do danes nisc našli. Tudi ona je pripadala k tistemu tipu žensk, ki ne pozna v lovu za, zabavo in razvratom nobene me;c. Bila je pokvarjena že kot mlade dekle in je menila, da je "ples skozi življenje" najboljše, česar si more želeti....! Denar, alkohol, mamila, moški — vse to ji je bilo ne -obhodno potrebno, ker ji je rabilo za smoter njenih želja; zabavo — naslado! Te male tragedije, ta propast mladih življenj so dogodki, ki se dogajajo vsak dan, vsak teden, vsako leto — in seznam teh izgubljenk narašča z vsakim letom! In ker vs2 te ženske ne vedo. kako naj ubežijo preteči propasti, plešejo vse bolj divje skozi življenj'. — dokler ne padejo.... Potem jih sprejme ubožnica, zdravilišče za pivce ali norišnica, ali pa jih doleti ista usoda kakor Starr Faithfu-lovo in nekega jutra najdejo na bregu kakšne reke truplo, mrzlo in s spačenimi potezami. SMRT NAJVEČJEGA BOGATAŠA NA KITAJSKEM Pred nekaj dnevi je umrl v Šang-haju mož, ki so ga imenovali "ki-, tajskega Rockefeller j a", taka je bil bogat. Zapustil je samo v gotovini nad 4 milijarde dinarjev, vrednost nj?govega nepremakljivega premoženja se pa da komaj približno črniti. M~ž se je p:ral Hard«on, rojen pa je bil v Bagdadu kot sin zelo revnih staršev. Njegcv oče je ime! tam skromno branjarijo. pa je težka preživljal kopico otrok. Deček je torej v nežni mladosti moral za-pust.ti ošetovo hišo. kmalu nato pa je odšel na Kitajsko, ker se mu je zd'.la ta dežela še edina, kjer se vtegn? prikopati dc premoženja. Pr šel je v Sanghaj, kjer je dobil najprej službo v nekem hotelu za vratarja. Živel je silno skromno. naravnost skopuško. Hranil je krajcar za krajcarjem, dokler ni nahranil toliko, da je lahko odprl svojo lastno malo trgovino. Podjetje pa ni šlo in izgubil je vse, kar si je bil nahranil tekom let. V največji sili pa mu je bila sreča mila. Zadel je v loteriji manjši dobitek in začel je znova. Kupovati je začel stavbišča. to pa najrajši v bližini evropske naselbino. Naselbina se je začela vedno bolj š riti, cena zemljišč pa je rastla. Kakor hitro pa je prodal eno zemljišče z dobičkom, je takoj kupil drugo. S to trgovino se je pečal do konca svojega življenja in tako je postal najbogatejši mož na Kitajskem. Težilo ga je pa vkljub bogastvu le nekaj: on ni imel potomcev. Oženil se je bil sicer z neko Kitajke, toda otrok ni dobil. Okoli njega se je res sukalo nad 900 slug in drugih uslužbencev, imel je nad 150 hiš in ogromna posestva na deželi —toda komu naj v=e to zapusti? Navseradnje pa je začel tuje otroke jemati za svoje. Posinovil ie 11 dečkov in tr. bodo dobili sedaj znp -ten del njegovih mlijonov. večino premoženja pa je zapustil dobrodelnim ustanovam. USTNICA UREDNIŠTVA. J. M. E. Windsor.--Dopisa, skoro ne moremo priobčiti, ker je v d:tič-ni organizaciji tudi dosti naših rc-jateov. S tem bi povzročali le brez-po-robno razburjenje. J. S., BorokJyn, — D: pis bi praw radi priobčili, pa ste ga, žal, pozabili priložiti -v kuverto. ! yflranTnhimrii . Mr-v It's toasted ZašUta Voitga grlo—proti dražljajem—proti koslju lit Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svez XAR.AVXAITE — The Lucky Strike p: rti Orkester :»( torek, cetrttk in t ribalo -i.-.--' p„ \ B. C. ontrriia. ŽENA IN DRUŽINA Z vsakim dnem rastejo očitki proti poklicno zaposleni ženi. da ceni bolj svobodo nego podložnosc in da hoče skrbeti samo zase, mesto za druge. To je dejstvo, ki je samo ob sebi ne da ovreči. Če pc. zasledujemo vzroke temu dejstvu, moramo priznati, da žena pri tem samo sledi sili. Najde se tudi še danes marsikatera nemoderna hčerka. tal bi ji bilo najljubše, če bi mogla nemoteno živeti v hiši svojih starišev, starih in nadležnih in bi jim najrajše stregla dc konca, da bi jih ne prepustila tujim ljudem. Toda v takšne težke prilike zapade tako ženska, ko ostane sama; nima komu streči in nima od česa živeti! Nešteto takih žensk živi med nami, ki so v svarilo vsem takim ženam, ki žele ostati v druž'ni in živeti samo zanjo. Tudi če je imela katera kaj prihrankov so kmalu skopneli. Vsak polom denarnega zavoda uniči eksistence cele vrste takih nesrečnic, hčerk ali žen iz boljših krogov, ki so živele svoje skromno življenje od male rente. In potem morajo umreti od glada ali živeti od miloščine, ki jo sprejemajo od imovitejših sorodnikov ali od dobrodelnih institucij. V starostno zavarovanje se pa take ženske ne sprejemajo, ker po mnenju zakonodajalcev ženska v družini ne vrši takega dela, da bi bila upravičena računati na pokojnino. Žensko delo v lastni družini nI priznano kot delo in je žena, ki posveti vse svoje življemske sile svoji dražim, na starost navezana na javno ali privatno miloščino. V tistem trenotku, ko se bo to spremenilo, se bodo mnoge neporočene ženske prav rade vrnile v svoje družine. OBLETNICA SPUONAZNE AFERE NA BOLGARSKEM Ob obletnici velike šprjenažne afere na Bolgarskem ^iXm Vrame": 29. gnsta je minulo k to, odkar je preminul odlišni bolgarski cficir polkovnik Marinopoljski. Ta dan so ga našli obešenega v ^pa -tudi še precej ; debelo tiskan podnaslov: "Danes ga < bodo odpeljali na mejo in ga bodD kcnfirunLžnufli % Guaihvam". N« dnugi idbranl pa so brali: "Ban Mali Oglasi imajo velik uspeh QLAl NilODI NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 29, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY trn V. 8. JL ČAKAM TE! ROMAN IS tmJDUA. Za Glas Naroda priredil G. P. 27 (Nadaljevanje.) / Kleno cfcnaišanje ga je uža&Uo; tegti ni zasitržalf KlJcot nežno jo je a. tata- obziren In staljen je 4xfL prdtn ntfeO, venxiajr ni hotel biti •OfcnJ Ttjarue njuhanrcjati ki polagccna bi tx> morala raprevšdeCi. Toda S-l-m tega ni opazila. Se nasledngi ddn se je držala čmarno, nob;ne dcbre besede mu ni prftrodčtta in se ni brigala za nobeno st/var. Kosila ni skuhala, z otrokom je jedla škrofrovo juho, katero je že morala pripraviti za otroka. Andrej si na tihem sam skuhal kavta in ipojedel k?;s kruha. Potem pa je naprosil Katrino mater, da nad poU.e dobro služkinjo, saj je sama ivedela, kE'j pctrd";uje njegova, hiša. To je bilo zadnje, kar je napravil. V cstailem sd je moralri Silva sama pomagati. NjenD obnašanje je sedaj pckacatle, kako potrebno je bilo prijeti jo strožje. Ako se tudi ni is zlcfencati obnašala talko ctrOč-je, 'je vendar pokazala, da nima pojma, kaftoo bi se užhrila v razmere in cia hi bilo nespametno, ako bi ji mož še popuščal in bi še bolj potrjeval njeno nespaumet. Njej je želel samo dobro. T:ida sama tega ni izprevidela; njemu se je odtegnila; v trmi je stala v torba prati, njemu. Nikaskor mu ni mogla odpustiti, da jo je po njenem mnenju hotel ponižati za deklo. Andrej 'je zelrr trpel. Toda ni se ganil s svojega stališia. Siliva ni bila več barcnlsa Darwiz, temveč meščanska žena Haanmerjevat. ki je morala opraivCjati dolžnosti gospodtoje. K sreCi -je bila služkinja, katero je Klarina mati dobila, zanesljiva in prtdna, tako da je bil saj njegov otrok v dobri 'eskrbi in je tudi skr-beLa za red v hiši. * Prišle 30 velike počitnice. Andrej je dobil precejšnjo vsoto denarja za svojo knji jo in je lahko arvih kodrov. Viktor Ludcrf se ni mogel nigledaiti Silve. — Prišli ste na letovišče, fc?ij ne, milostljivi? — jo vpraša. — Da, mu odvrne sramežljivo. — Kakn lepo, Silva! — vzklikne Gabrijela, — mi smo v Feldu in smo danes prišli za nekaj ruš. >50 št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., brus. 105 strani .....................................35 St. St. St. VLOMILEC IN NACAČENA GORILA Policija v glavnem mestu Škotske, v Edinbur^u, je te dni debi'a na čuden našin pretkanega vlomilca v svoje roke. V vili naravoslovca Robinsciia Felbourne-a so začuli neke noči ljudje okrog dveh ponoči strašno vpitje na pomoč. Ljudje so se zbudili in so takoj šli gledat, kaj je.1 Šli so vsi: profesor* Felboume, njegova žena in otroci in služin-čad. Hiteli so v salon, odkoder se jim je zdelo, da prihaja vpitje. Že i na hodniku pa so opazili v nekem i kotu človeka, ki se je ves tresel,' posebno še, ko mu je profesor nastavil revolver na prsi. Mož je takoj priznal, da je hotel v vilo vlomiti; ko pa se je priplazil v salon, je padla svetloba iz njegove svetilke na strašno pošast. Velik kosmat vrag je stal pred njim z odprtim žrelom in s strašnimi zobmi in se j delal kakor da se hoče vsak hip zagnati vanj. Tedaj je od strahu spustil svetilko iz rok na tla in je ^ačel kričati na pomoč. V svojem strahu pa se je skril v kot na hodniku. Policija, ki so jo takoj obvestili, je vlomilca zaprla. Pokazalo se je, da je bil vlomilec j ako nevaren tič svoje vrste, ki ga zasleduje policija že zaradi 30 vlomov. "Velik kosmat vrag'' v salonu, ki se ga je bil vlomilec tako ustrašil, pa ni bil nihče drugi kakor velika nagačena gorila, ki je stala v kotu salona. Iz Ženeve prihaja poročilo o vlogah v hranilnicah in bankah po-edinih evropskih držav. Podatki so vzeti iz ameriških statističnih virov. Zanimivo je, da preživlja Evropa in z njo tudi ves svet na eni strani hudo trgovsko depresijo in težko finančno krizo, na drugi strani pa zasebne vloge v hranilnicah in bankah vseh evropskih držav naraščajo. Izvzeta ni niti Nemčija, k: tarna, da stoji na pra-u gospodarskega poloma. Ljudje posluša}': dan za dnem pesem o gospodarski krizi in bližajočem se polomu, pa nosijo svoje prihranke v banke in hanilnice v nadi, da se bodo s tem rešili najhujšega, če bi res prišel polom. Ameriška statistika o vlogah v evropskih hranilnicah in bankah gre v ogromne miljarde celo v dolarjih. Presenetljivo je, da ima>o Italijani v svojih hranilnicah več prihrankov, kakor Francozi. Itatt-janske hranilnice izkazujejo 1,563,-952.930 dolarjev, francoske pa — 1.278,991.920. V angleških hranilnicah je 2,057,724,000 dolarjev, v hranilnicah Zedinjenih držav pa je 10,661.000,000. Nemške hranilnice izkazujejo 2,500,000,000 privatnih vlog. Med vsemi evropskimi državami je v tem pogledu na najslab- _ court šem Madžarska, "ki ima samo 17, 10 Št. 5. (Fran Miletnski) Gospod Frldolln Žolna In njegove druži žiua. vesel«>modre Črtiee I.. 7'J strani, broširano .........................25 Št. (j. (Novak) Ljuobsumnost .....HO 7. Andersonove pripovedke. 'An slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, broš..................33 Št. S. Akt Štev., 113 .......................75 Štev. !>. (1'uiv. prof. dr. Frane Weber. \ Problemi sodobne filo- zofije, 347 strani, brus..............70 10. (Ivan Albreht t. ..Andrej Ternoue. relljefna karikatura in minulosti. 55 str., broš..........25 11. (Pavel Golia> Peterčkove poslednje sanje, 1*.žična jtovest Št. 12. (l»r. Kari Kn-!iš> Denar narodno-gosiHtdarski spis. posl« venil dr. Albin Ojrris. 2:IG str., bros................................................80 Št. 1J. (Fran MilC-inski > Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. JU str., broš..................30 30. leptembra: Albert Kallin. Cherbourg. Hamburg Aquitana. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham burc 1. oktobra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen Z. oktobra: lic de France. Havre Majestic, Cherbourg 3. oktobra: St. Louis, CherlK»urg. Hamburg Vulendam, Doulogne Sur Mer, Rotcr-datn 5. oktobra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 7. oktobra: Iterengaria, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Bremen. Cherbourg, Bremen 9. oktobra: Paris. Havre Olympic. Cherbourg Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Nai>oli. Genova 13. oktobra: Vulcania, Trst 14. oktobra: Kuropa. Cherbourg. Bremen Leviathan. Cherbourg l>euts«.'hiund. Cherbourg. Hamburg 15. oktobra: l>r.si|rn, Cherbourg. Bremen Aquitania., Cherbourg 16. oktobra : Homeric. Cherbourg 17. oktobra: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hambure New Amsterdam, Bouk-gne Sur Mer, Rotterda lit 21. oktobra: New York. Cherbourg, Hamburg 10. oktobra: America. Cherbourg. Hamburg Tri indijanske povesti ....................... Tunel, soe. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ................................J>0 Turki preti Dunajem .........................HO Tri legende o razpelu, trd. ver......65 Tri rože .................................................80 Tisof in ena nor (Itapei vez. mala izdaja ........................1.— Tisoč »n ena noč: I. zvezek ..................................1.30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek..................................1.5« .'i KNJIG K SKUPAJ ................3. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N.** Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA U 99 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3ff>* POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN St. 14. (Dr. Kari Kn-liši Denar. nar«Mlno-gosiMNiarski .^pis. ]h>sIi>-venil ilr. Albin OfrrLs. >tr.. broš....................................................HO št. l.i. »v. M. Caršin» Natležda Nikolajevna. roman. iwMlovenil U. Žuu. 111» str., broš.....................^0 št. 15. Edntond in Jules de Gon- Renee Mauj>erin ...................40 (Janka Samet-» Življenje. IK'sini, 11^ str., broš......................45 St. 17. (Pn»s|*'r Marimcei Verne duše v virali, |M»vest. pre vel Mir- Ku Pretnar. W stra......................30 št. IS. (Jan »si. Vrebllekyi Oporoka lukovškega srajščaka. vese-loi^ra v enem dejanju. i»oslove-nil «lr. Fr. Bradae. 47 stnmi. broširano ..........................................J25 Št. 15». (Cerbart Hauntuiani Potopljeni zvon, ilram. bajka \ i>e-tih dejanjih. iMtslovenil Anton Funtek, l^'l strani, broš................50 Št. J«. (Jul. Z>*yeri (jompari in Komurasaki. japonski roman, iz eešeine pre vel tir. Fran 1 i rada e. 154 strani. br«»š. .....................45 Št. 'Ji. < Frilolin Žolna» Dvanajst kratkočasnih zgodbi«*, II.. 7.'! str. broš....................................................35 št. (Tolstoji Kreutzerjeva sonata .60 Št. (Sopbokles) Antigone, žalna igra, [k(s'ov. C. <»oiar. OO str. broširano .........................................-30 Št. *JI. (K. I-. liuhveri Poslednji dnevi Pompejev, 1. del. ."S."« str., broš...................................................JH) št. Poslednji dnevi Pompeja, II. del ................................................^0 Št. -«!. (L. Andrejev) Orne maske, poslov. Josip Vidmar. str. broš....................................................35 Št. 27. (Fran F.rjaveei Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, str., broš..............35 Št. J!'. Tarzan sin opir ..... ..............90 Tarzan sin opir, trdo vez....l.?0 št. ::i. Roka roko .............................25 št. Živeti ....................................-25 št. (tla j Sal ust i j Krispi Vojna z »ItiRurto, jMfsiov. Aut. l>ok- b-r. li! strani. l»r»kš.....................-"»0 Št. .'Mi. (Ksaver Meškoi Listki, 144 strani .........................................6» št. ::7. Domače živali .................... Št. Tarzan in svet ..................1.— štev. :ki. La Bohenie ...................... št. 47. Misterij duše -------------------1-— Štev. 4S. Tarzanove živali .............90 štev. 41'. Tarzanov sin, trd vez ...-1.SO krenipljih inkvizicije ..................l.'{0 robstvu (ilatičiei ........................1.25 gorskem zakotju .............................35 oklopnjaku okrog sveta: 1. det ................................... 22. oktobra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 23. oktobra: !!•■ d«» France Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, NapoM. Genova 24. oktobra: Oorgt Washington, turg Cherbourg. Harn- 26. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 28. oktobra: Albert liallin. Cherbourg Hamburg 29. oktobra: S.Uurnia^ Trst Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Kur»i-a. C!>ert">urK. Bmiifn Heri ngaria. Cherl»otirg Olympic, Cherbourg 31. oktobra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Cleveland, Cherbourg. Hamburg 4. novembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg .........90 2. del .............................................-96 OBA SKUPAJ............................t.OU Veliki inkvizitor .......................A....1.— Vera iWaldovai. broš. ......................35 Vojska ua Dalkanu, s slikami .........25 Vrlnar. (Itabiudranatli Tagorei. tr»lo vi-zano .75 broširan«........................................6® Volk spokornik in drus^ povesti....1.— trdo vezano ................................1.55 Višnjeva repatira. roman. - knj^i 1.30 Vojni, mir ali lMcanstvu, 1. zv......35 V pustiv je šla. III. zv.....................J15 Valenfi.t Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu .....................25 Vodnikova pratika 1. 1957 ................-50 Vodnikova pratika I. 1958 .................-"»0 Vodniki in preporoki .........................60 Zmisel smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnesa kralja .......60 Za kruhom, i m »vest ............................-35 Zadnja kmečka vojska .....................75 Zadnja pravda, vez............................70 Zgodovina o nevidnem človeku ........-35 Zmaj iz Bosne ....................................«0 Življenje slov. trpina, izbrani spisi A lesove«*. •'!. zv. skupaj ............1.50 Zlat okopi .................................-............50 Ženini naše Koprnele .........................15 Zmote in konee gdč. Pavle.................45 Zlata vas ..............................................-50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del .................................................40 II. tlel ............................................-40 Znamenje štirih (Doyle) ..................-56 Zgodovinske anekdote ........................-30 Z ognjem in mečem ........................3.— Zločin in kazen: I. in II. zvezek ........................1.— vezana ........................................1.-3 Zgodbe Napoleonovega huzarja .........00 vezana ...........................................80 Zgodbe zdravnika Muznika.................70 Zlati pantar .........................................90 Zvestoba do groba ...............-...........1-50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 6. novembra: tiom*-ri<-, Cherbourg Statendam, Boulogne terdam 7. novembra: America, Cherbourg, Sur Mer. ltr»t- I liiinburg 10. novembra: Koma, Napoll. Ceniva 11. novembra: l.eviathan. Chertniurg I »eut^i hl.u.d, Cherbourg. 1 tamburg 12. novembra: , Dresden, Cherbourg. Bremen 13. novembra: Ai|uitania. t'herb"urg Majestie. Cherbourg St Louis, Cherbourg. Hamburg 14. novembra: tie t- terdam 21. novembra: O'otge Washingt'-n. Ch*-rb"Urg. Hamburg 23. novsmbra: Albert B^tllln. Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 27. novembra: ll<>merie, Chrrbourg Augustus. Nupoli, Lieno\a 28 novembra: President Harding. Cherbourg, Hamburg Št. 50. Slika De Ciraye --------------1.50 Št. 51. Slov. ba'ade in romanre. ..80 { JT Vojnomir ali po-anstvo j št. 54- V metežu ................ 77! 3. iv. Hudo breidno ................ i St. 55. Namišljeni bolnik ................ . Št. 51». To in onkraj Sotle................-tO j Št. 57. Tarzanova mladost. tr«l vez Št. 5N. Št. 5!». (j lad .1.201 11 la msun i ..................901 ........ ..........35 3. z v. Vesele povesti ...........................35 4. z v. Povesti In slike .........................35 5. zv. Študent naj bo. — Naš vsak danji kruh ...................................35 NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali strožki za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! VULCANIA 13. oktobra 14. novembra SATURNIA 29. oktobra 3. decembra Katerikoli agent vam bo reservlr:»l kabino COSULICH LINE .! 17 Battery Place New York (Dostojevskii Zapiski iz jnrtveja doma, I. del ....................1.— Št. Uo. (Dostojevski! Zapiski iz .mrtvega doma, II. del ..................1.— št. 61. (dolar) Bratje in sestre.....75 Št. 62. 1(11 jot. I. del (Dostojevki .90 Št. Iti. Idijot. II del .......................90 Št. 64. Idijot, III. del ....................JO št, «-"». Idijot. IV. del .....................90 Vsi 4 deli .............................. 3.25 št. (KI. Kamela, skozi uho sivan- ke, veseloigra _______________________________..45 Slovenski pisatelji II. zr.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Cr-tiee ..................................................230 Tigrovi zobje-----•------------------------------1-— Tik za fronto .....................................70 - Tatif, (Bevki, trd. vez. ....................75 SPISI ZA MLADINO (GANG L) II. zv. tnlo vezano. Pripovedke in I»esini .................................................50 :*. zv. tr«lo vezano. Vsebuje JU JH«- vesti ...................................................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S jm-venti ..................................................51 5. zv. tr«lo vezano. Vinski brat .........50 ti. zv. trilo vezano. Vsebuje 10 l«o- vesti .................................................. Knjig« pom jamo poitnint proth "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veen da m STA PRILJUBLJENA PARNIKA TF. DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA prsko Rotterdam ali Boulogn*-sur--Msr Potovanje s pa m I ki Holland-America Line pomen]* udobnost. domaČ« ru- poloietije. neprekcaljivo kuhinjo in :»tr»-tlK>. ZniZan« cen«-. — Za podrobnosti vprašajte svojex* lokalnega tpnta ali — HOLLAND AMERICA UNE 94 STATE »T. NEW YORK CITY