Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 8. iNEW YORK, v ponedeljek, II. januverija, 1904. Leto XI. "A* P. A. 99 Naselniški uradniki so člani naslovne organizaeije. Naselniški komisar Williams je sedaj v Washington a in tajnik Ilobiuson vlada neomejeno na Ellis Islandu. Slučajno smo zvedeli, da je inšpektor Ainsworth, kteri bi moral postati vodja registracijskega oddelka v na-selniškem uradu na Ellis Islandu, podal ostavko, da zamore služiti znanej "American Protective Association", ktere delovanje je naseljevanju v Ameriki skrajno sovražno. Nadalje se tudi zatrjuje, da je Mr. Allan Kobin->on, zasebni tajnik komisarja in sedanji "boss" na Ellis Islandu, tudi član "American Protective Association", ku re glavni sedež je v Bostonu, Mass. V ostalem se pa od raznih strani tudi zatrjuje, da se Robinson niti ne ozira na pomožnega komisarja Murraya. kateri bi moral sedaj zastopati odsotnega komisarja Williamsa. Robinson podpisuje odloke in sieer take. kteri so skrajno nepostavni. -Mod tem, ko je bil te dni pomožni koniL-ar Murray v svojem uradu, dobil je oddelek inkvizicije odlok, kterega ie podpisal Robinson kot službujoči komisar. Privatni tajnik je \ Newyorska kronika. "Ji o \v d y j u " bi mo r a 1 o biti ime "Teddy". Pri harlemskem policijskem sodišču se je vršila sodna obravnava, radi necega psa. imenom ''Rowdy", kteri ie neprestano kalil ponočni mir na zapadnej 150. ulici. Radi večnega lajanja Mi je pritožil urednik Harlan A. Pierce, 7'J5 St. Nicholas Ave., kteri ji-dejal pri sodišču: '"Pes je cele noči tako lajal, da nisva mogla jaz in soproga spati; ime mu je sicer 'Rowdy", toda boljše bi bilo, ako bi se imenoval '"Teddy", ker je tako energičen. Pes .ie last igralca Jack Simondsn. kterega so stavili pod $100 varščine . Pes ni prišel k obravnavi. D r a g oc e na mačka. Po jedva končanej razstavi mačk v Madison Square Gardenu, vršii se j<-v "^boto kongres ljubiteljic mačk, katerih oficijelno ime je "Atlantic Cat Club", ob kterej priliki so se vršile tudi volitve v odbor. Predsednica, gospa \Y. S. Jlofstrova iz G^rd^n City, dobila je za svojo T mesecev staro si-amsko mačko "Siam" ponudbe do $1000. Vendar je pa tako poceni ni hotela prodati. Mačkine matere nameravajo sedaj vstanoviti nacijonal-no organizacijo. Mi predlagamo, da se glavni stan te organizacije nastani v hotelu Katerskill v Catskillih. Učiteljice ki č i k a j o. V našem mestu svetovne trgovine in inteligence, so prišli na sled sramotilnemu dejstvu, da so naše učiteljice podvržene stasti in grehu, kterega je treba takoj z vsemi postavnimi pripomočki odstraniti. Baš tako. kakor nekteri četveronožei možkeg.i spola, žvečijo tobak in pljujejo vonja jočo slino, kamor se jim poljubi, žvečijo naše učiteljice — gumi in potem ostavijo včasih slučajno gumi, kterega so žvečile že po par ur — na kakem stolu, kamor se vsede kak član šolskega odbora, tako, da se prilepi na stol. Večina "gumijskih" učiteljic prihaja iz Maine in New Hampshire, kjer se prideluje jelkin gumi. kjer že otroci žvečijo gumi. Člani šol skih odborov pa ne ljubijo gumi, radi česar so sklenili navado učiteljic odpraviti. Obtičal je na sodnih pese e n i n a h. Neki policaj je včeraj po noči v go-stej megli ugledal navigatorja neke francoske ladije, Robert I. Robortso-na, na kar ga je skrmaril v policijsko postajo na Delancy St., kjer so ga v njegovo lastno varnost vsidrali, da ga tako obvarujejo pred pirati našega Bowery. Ko je nekoliko svojega tovora vrgel iz sebe in se tako olajšal, g: je neki vlačni parnik v obliki necega policaja povedel na Essex Market, kjer je navigator potrpežljivo čakal, dn je prišel na vrsto. Končno je prišel pričakovani trenotek. "Jaz bi šel jutri rad na mojo ladijo", dejal je mornar, "kajti brez mene ladij a n? more odpljuti". Na to sodnik: "Jaz pa mislim, da niti samega sebe ne znate voziti, kaj še le ladijo". Na to je mornar ponosno korakal po sodnej dvorani, da tako dokaže, da se zamore novejšem času imel izredno mnogo opraviti z delovanjem inkvizicije, da-si ravno je slednja od izvrševalnega odbora povsem neodvisna. Ko so vprašali pomožnega tajnika Murraya kako jc to, da se zamore zasebni tajnik v odsotnosti komisarja podpisovati, je dejal, da mu je vse jedno, ako hoče tajnik igrati gospodarja. Komisar Williams se mudi sedaj v Wash-ingtonu. Število uradnikov na Ellis Islandu, se je tako pomnožilo, da jih je včasih več, nego naseljencev. Odkar je prišla sedanja administracija na krmilo, se je število uradnikov potrojiio. Ker so pa tudi naselniški davek podvojili imajo dovolj denarja na razpolago. Obljubljenih reform na otoku pa še vedno ni opaziti. V soboto je imelo 400 uradnikov opraviti z — 240 naseljenci, kteri so prišli v našo luko z parnikom "Iver-nia". Devet naseljencev so poslali nazaj v Evropo. zanesti na svoje noge. Prizor je bil tako komičen, da se je vse smejalo. Sodnik je pa u videl, da ima mornar prav in je mornarja oprostil. Cela Seda kaznovana. Sest dvonožcev, članov družbe "zje-liinjenih čistih bratov", kterih naloga je pljuvati na tla vozov poulične in nadulične železnice ter na prevozne parnike, so včeraj dovedli v zapore, ker so mislili, da so prometne naprave svinjaki, na kterih tla se srpe pljuvati. Vsak teh pljuvalcev je' moral plačati kazen po $1. Mi pa mislimo, da je ta kazen premajhna, kaj bi bilo. ako bi take živali v Človeški podobi poslali za par mesecev v hišo — dobrega pastirja? Preskrbljeni. Sodnik Newburger, je minolo soboto imel "sodni dan" za tatove. Med uglednejšimi je bil tudi Frank Adams alias Miller, tat po poklicu, k te rem n so ječe po New Yorku, Philadelphiji in Camdenu izborno poznane. Pri svoje j zadnjej preiskavi ptujih žepov prišel je slučajno tudi v žep — poli-ijskega kapitana Flooda, kteri ga je pa takoj prijel. Sedaj ne bode imel poldrugo leto več priložnosti izvrševati svoj poklic. Drugi tat je bil David Welsh, kteri je *e par letic presedel v Rochestru in kterega poznajo tudi kazenska sodišča v New Orlean-su, Clevelandu, Detroit, Philadelphiji Buffalo in druzlh mestih. V nagrado je dobil jedno leto in 10 mesecev, ker ie pivovarju Frank Ibcrtu vkradel v vozu poulične železnice diamantno ovratno iglo, v vrednosti $350. Kradel je bančni denar. Dollar Savings banka na 148. ulici in 3. Ave. je zgubila svojega knjigovodjo Fred. I. Vossa, s kterim je zgi-nolo tudi $100,000. Voss je dobival kljub sv oje j lepej službi le $64 na mesec, radi česar se je sam odškodo-val z bančnim denarjem. Kje je sedaj, ne ve nihče, znano je le, da je denar zgubil na borzi. Štrajk za "lunch time". New Orleans, La., 9. jan. Vslu-žbenci tukajšnje National Rice Mills, kteri morajo delati po 12 ur na dan brez prenehanja, so pričeli štrajkati, da tako izposlujejo jednourni polu-danski odmor. Clerki morajo delati po sedem ur na dan. Washington, 9. jan. Pri včeraj-šnjej kabinetnej seji so jecLnoglasno sklenili, da bodo pri vladi nastavljeni klerki v nadalje delali popoludne do ls5. ure mesto do 4. ure. Po seji je perdsednik odredil, da postane nova odredba že v ponedeljek pravomoČna. Klerki so delali do sedaj zjutraj od 9. ure do 4. ure popoludne. Nemirni štrajkarji. Meyersdale, Pa., 9. jan. Štrajk tukajšnjih premogarjev postal je zelo kritičen in v Garrettu, kjer delajo skabje, pripetili so se že parkrat nemiri. Položaj je resen« kajti pričakovati je nadaljne nemiri. 50 potnito? Ttoflilo. Parnik "Clallam" se je potopil v morskej ožini c?uan de Fuca. Grozna panika na paruiku. — Uzrok katastrofe je bil orkan, kteri je razsajal na iuorju. Več potnikov seje rešilo na parnik "Sea Lion". Tacoma, Wash., 10. jan. V morskej ožini Juan de Fuca potopil se je včeraj parnik "Clallam" in 50 potnikov je vtonilo. Le jednajst potnikov in mornarji izimši štirih, so se rešili in dospeli s parnikom Dirigo* v Seattle. Večina žrtev katastrofe je bila iz Victorije in Seattle. Ponesrečeni parnik, kteri je pljul običajno med Victorijo in Seattle, je bil na potu proti Canadskej strani. V času nesreče je razsajal velik vihar, tako, da so bili valovi visoki kakur hiše. Nekaj časa se j parnik vspešiio boril proti valovom, dasiravno se je nagnol in vedno polnil z vodo. Končno se je pokvaril tudi stroj, tako. da mornarji niso imeli več kontrole nad parnikom, ter so morali signalizirati po pomoči. Vlačni parnik "Ho-lyoke", kteri je vlekel neki drugi parnik je znamenje opazil in pripljul do "Clallana", vendar je pa zamogel rešiti le par potnikov. Nato je pripljul na pomoč vlačni parnik "Sea Lion", na kterega se je rešilo več potnikov in tudi nekoliko mornarjev. Potnikov se je polastila nepopisna panika in mnogo jih je poskakalo v vodo. Rešilna dela so le počasno napredovala in so bila radi velicega valov-ja skoraj nemogoča. Morska ožina se nahaja med visokim gorovjem, med kterim neprestano veje močan veter, radi česar so tamkaj valovi vedno večji, nego na prostem oceanu. Kakor hitro so spustili rešilne čolne v vodo, so se razbili, tako da je bila rešitev nemogoča. Obupani potniki so se zbrali na krovu in kričali na pomoč, toda vihar je močneje tulil in nihče ni slišal obupnih klicov. "Clallam" se je vedno bolj pogrezal in je končno z potniki zajedno zginil v globočini. Plavajoče nesrečnike pokrila sta dva visoka valova in potem ni bilo ničesar več videti. Parnik je bil nov in je veljal 100 tisoč dolarjev. Osamljeni« Rusija in Japonska se bodeta bili brez zaveznikov. Francija in Anglija sta posredovali v prid miru. — Ranevropska in panazijska zveza: Beli proti rumenim. — Požarna "Niasin". Hongkong. 10. jan. Iz Pekinga se poroča, da je državni svet, kteri se je bavil z mandžurskim vprašanjem, sklenil cesarici vdovi predlagati: 1. Pozvanje 14,000 vojaških novincev. kterim naj poveljuje Yuan Shi Kaj. Vojaki bodo čuvali glavno mesto. 2. Kitajska naj prične z ofenzivnim napadom Rusije, ako slednja neče ostaviti Mandžurije. Ofenzivno in defenzivno zvezo z Japonsko proti Rusiji. 4. Cesarica naj pošlje v Tokio posebnega odposlanca v svrho vstano-vitve take zveze. 5. Ako bi bila ta zveza nepovoljna, naj se povabi še Anglijo v zvezo, za kar se jej odstopi južni Tibet. San Francisco. Cal., 10. jan. Uradniki pacifičnih parobrodnih družb naznanjajo. da je tekom minolega leta odpotovalo 500 vojaštvu podvrženih Japoncev v domovino. Z njimi zajedno potovalo je tudi 50 Rusov v Port Arthur, kjer bodo uvrščeni v rusko vojsko. Rusija je v Omahi in Kansas City ponovno naročila meso. Tudi Japonska je naročila v Omahi tri milijone fu ntov mesa. Več z mesom naloženih parnikov odpljulo je iz Takome in Seattle v Port Arthur. Genova, 10. jan. Ruske vojne ladije redozemskega brodovja so se zbralo pri otoku Kri tu, kjer pričakujejo prihoda iz Genove prihajajočih japonskih vojnih ladij "Kasaga" in "Nja-sin". London. 11. jan. Zastopniki "Ass. Pr." naznanjajo iz najverodostojnej-ših krogov, da bode Nemčija v rusko-japonskej vojski popolnoma neutral-na, kar bodeta storili tudi Avstrija in Italija. O tem bodo v Berolinu, na Dunaju in v Rimu v kratkem oficijelno poročali. Na ta načinbode vojska direktno vpljivala le na Japonsko in Rusijo. Petrograd. 11. jan. V Port Arthuru izhajajoči "Novi kraj" zatrjuje, da je neobhodno potrebna vstanovitev pan-evropske zveze proti panazijskej ali mongolskej. ktera je naperjena proti Tndoevropejcem in ktera je pod vodstvom Japoncev že skoraj dozorela. Iz Port Arthura je brzojavlja, da zahtevajo Zjed. države in Japonska Razstrelba dinamita. 20 mrtvih, 40 ranjenih. Mexico Ciudad, Mexico, 9. jan. V rovu Los Laureles, zapadno od Gua-dalajare, pripetila se je v skladišču smodnika razstrelba velike količine dinamita. Dvajset delavcev je bilo usmrtenih in 40 ranjenih. Razstrelbo je bilo več milj daleč slišati. Podrobnosti o katastrofi še rušo znane. Nezgoda na železnici. Cumberland, Md., 9. jan., Osobni vlak B. & O. železnice št. 4, se je zadel pri Evitts Creeku v tovorni voz. Strojevodja in dva kurilca so bili usmrteni. Dve osobi sta ranjeni. Ni čudo, da se pripeti toliko nesreč. Chicago, I1L, 9. jan. Da doženejo, kako izpolnujejo železniški vslužbenci svoje dolžnosti, je neka železniška družba pri vhodu na postajo ukazala ugasniti neko signalno svetilko Dasiravno znači ugasnena svetilka bližajočo se nevarnost, radi česar se mora vsak vlak vstaviti, vozilo je memo svetilke osem vlakov. Radi tega je železnično vodstvo odslovilo 8 strojevodij, 8 kurilcev in 8 sprevodnikov za dobo dveh mesecev. Priznal je dvojni umor. Salt Lake City, Utah, 11. jan. John H. Spockley je priznal, da je v sredo po noči ustrelil motormana Gleasona in sprevodnika Brightona, hoteč si prilasti njun denar. Spockley trdi, da si je nameraval prilastiti le denar, da je pa bil prisiljen streljati, ker sta se mu oba branila. Morilec je bogat in je vse svoje premoženje pripisal 'rodbinam umorjenega sprevodnika in motormana. takojšnjo potrditev trgovinskih pogodb. Z ozirom na to pa kitajsko mi-nisterstvo inostranih de. v težavnem ne ve, bode li Rusija s pogodbami zadovoljna. Semkaj se poroča, da £o Rusi zbrali v Vladivostoku in ob aevemei meji Koreje ogromne čete vomštva. London, 11. jan. V tukajšnjem japonskem poslaništvu d<|bivali so danes neprestano brzojavefiz Tokio. Japonski poslanik Ilayashi naznanja, da za sedaj še ne more objaviti vsebine brzojavov. Francij je vpljivala v toliko na Rusijo, da j« saj za nekaj dni vojska prestavljena; Paris, 11. jan. Tukaj so uradoma objavili izjavo, da jo Rusija z ozirom na Korejo privolila v japonske zahteve, dočim bode druga rprašanja rešila kasneje. Iz Petrograda se zafeebno poroča, da je poslala ruska vlada 90,000 na-daljnih vojakov po sibirskej želcznici na iztok. Petrograd, 11. jan. Tukaj se zatrjuje, da bodo mogoče japonske ladije sedaj pljule pod anglefko zastavo. Z ozirom na to piše "Novoje Vromja": "'Pri civiliziranih narodih je običaj, da pljujejo vojne ladije pod svojo lastno zastavo. Pod ptujo zastavo je lahko bežati, toda ne sme se vojskovati. Po ljudskem pravu angležka zastava nikakor nima pravice čuvati vse one kukavice, ktere jo razobesijo." Rim, 11. jan. Semkaj se poroča, da je nekdo skušal japonsko križarko "Njasin" zažgati s tem, da je pokvaril električno napravo.^ Keking, 11. jan. Iz Mandžurije se javlja, da je tamkaj opažati vedni naraščaj ruskega vojaštva. Železnica dovaža noč in dan vojaštvo iz Rusije. Ženske in otroci v Port Arthurju in New Chwangu se pripravljajo na od-potovanje. Ruski general v New Chwangu je bil odpozvan v Port Arthur. London, 11. jan. Semkaj se brzojavlja iz Tien Tsina, da je Rusija za-pretila kitajskej vladi, da bodo Rusi nemudoma zasedli Peking, ako se Kitajska pridruži Japoncem. Na to jt kitajski državni zbor nemudoma skle nil gojiti neutralno politiko. Proti zamorcem. V Maryland zgube svoje pravice. Baltimore, Md., 10. jan. Demokrati države Maryland so izdelali načrte v svrho odvzet j a državljanskih pravic zamorcem. Pred vsem hočejo še de-mokratje zvedeti, kako stališče bode v tem vprašanju zavzemalo posta voda-jalstvo in takoj na to bodo vložili tozadevni predlog. Načrt predlaga ustavno konvencijo, ktera bode dosedanjo ustavo preinačila z ozirom na volilno pravico. Nova klavzula bode taka, kakoršna je ona, ktero je sprejela država Virginija. Nacijonalna konvencija demokratov. Washington, 11. jan. Tekom zadnjih dni dospelo je semkaj vse polno članov demokratičnega nacijonalnega odbora, da določijo kraj, kjer se bode vršil letošnji demokratični konvent. Prva seja se vrši jutri v hotelu Shore-ham. Konvencija se bode vršila naj-brže v Chicagu, 14 dni po republikanske j. Toplejše vreme. Arktičnem mrazu, o kterem smo pred par dnevi pisali, sledilo je milejše vreme. Le še v notranjih krajih newyorške države in v državah Nove Anglije, kaže toplomer pod ničlo, dočim smo imeli včeraj v New Yorku 21 stopinj toplote, ktero so vsi prebivalci radostno pozdravili, zlasti pa vozniki, motormani in vsi oni, kteri morajo delati na prostem. Led na obeh rekah ni več tako velik; vendar pa še vedno ovira plovitbo. Sneg odvaža iz glavnih mestnih ulic 11,000 delavcev in 14000 vozov. Vsa luka je polna plavajočega ledu, tako, da se človeku dozdeva, da je kje v polarnih pokrajinah. _ Kako volijo Cubanci. Oboroženi jezdeci n a volišču. Havana, Cuba, 9. jan. Včeraj so se vršile po vsej Cubi volitve*. V Cien-fulgos, kjer so skušali oboroženi jezdeci republikancev, liberalce pregnati z volišča. Prišlo jt- do proli-vanja krvi. Pet osob je bilo ranjenih. List "Diario de la Marina" poroča, da so se povsodi vršili veliki nemiri. Tajnik libralcev naprosil je ministra notranjih zadev, senor Yero, za pomoč; na kar je slednji javil civilnemu governerju Gomezu, da je slednji odgovoren za vzdrževanje miru. Na to je governer odgovoril, da so liberalci prvi streljali na policijo. Delavci haziende Horniguero, kteri so liberalci, niso mogli voliti, kajti republikanci so skušali zažgati hazien-do, kar se jim pa ni posrečilo. Vabilo na naročbo. "GLAS NARODA" velja kot dnevnik za Zjed. države in Canado $3 za vse leto, s za pol leta $1.50 in 75 za četrt leta: t za mesto New York (Manhattan) $4, i za Evropo $4.50. Naročnino je naprej p 1 a če v a t i. Vse cenj. gospode naročnike prosimo, da blagovole naročnino kmalu doposlati. drugače bodemo morali do-pošiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tem, da nam vsaj Toc pošlje za četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednein tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov. "Koledarja" in "Pratik" imamo še precej v zalogi, prvi velja s poito vred 25c, Pratike pa po 10c. UpravniŠtvo „Glas Naroda". 109 Greenwich St., New York Bombardement. Streljanje na mesto San Domingo Jedna bomba je priletela v ameriško poslaništvo. San Domingo, 11. jan. VstaŠi bo živahno bombardirali tukajšnje mesto in jedna bomba je priletela tudi v ameriško poslaništvo. Druge bombe so zadele tudi poslopje mestnega sveta, poslopje ministerstva notranjih zadev in več druzih zasebnih hiš. Nadalje so se vršili v okolici mesta razni boji med vstaši in vladinim vojaštvom. San Domingo, 10. jan. Vladino vojaštvo je zasedlo mesti Savana la Mar in Puerto Plata. Nadalje so vo-iaki tudi vjeli Deschampsa, podpredsednika vstaške vlade. Baje so ga usmrtili, toda poročilo še ni potrjeno. Vstaši so vjeli ameriško jadranko ''Mercurial". Milica se ne zmeni za sodišča. Denver, Colo., 9. jan. Generalni pobočnik Sherman M. Bell naznanja, da je dal svojim podložnim povelje, vsled kterega se vojakom v Cripple Creeku ni treba ozirati na zaporno povelje, ktero je izposlovala Western Federation. Governer Peabody je mnenja, da v pokrajini Cripple Creek ni več — vagabundov, in da so sedanji prebivalci le dobri državljani. Zakon proti vagabundom se je nanašal le na agitatorje in kalilce miru. Odslej v nadalje se ne bode nadlegovalo ljudi, kteri nečejo delati, samo da se dostojno obnašajo, Št raj k kulijev na Kitajskem. Washington, 9. jan. Konzul Mc-Wade v Cantonu poroča, da ej pričelo v Seinamu pra gradenju ameriške železnice štrajkati 4000 kulijev. Kuliji zahtevajo povečanje plače. Vstaja Armencev. Carigrad, 10. jan. Iz Erzeruna v turškej Armeniji se poroča, da je zavladala med prebivalci v Sasunu panika, kajti bati se je, da se klanje iz leta 1S94 ponovi. Tamošnji governer ind drugi uradniki so bežali. Tevfik paša je odpotoval na čelu vojaštva v Muš (iT milj daleč od SasunaO, kjer pride v kratkem do bitke. V vseh vaseh ob ruskej meji je nastanjena kurdska konjiča, da prepreči prihod Armencev na - turško ozemlje. V Sasunu je na tisoče oboroženih Armencev, ktere vodi glavar Antra-nik. Svetišče prostozidarjev zgorelo. Lowell, Mass.. 10. jan. Štirinadstropno svetišče prostozidarjev na Merrimack St. je zgorelo. Goreti je pričelo v tretjem nadstropju. Požar je napravil za $50,000 škode. Abilene, Tex., 10. jan. Tukaj je zgorelo 19 trgovskih poslopij. Škoda znaša $50.000. Lenoba je bolezen. Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, t kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati ; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dezde-va, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni jo v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojaei, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec j k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavljenje pa pome-nja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kri čistilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ona Vam preskrbi novo kri ter izposlnje | jakost Vašim živcem in kitam. Živei postanejo elastični in zopet zmožni z« delovanje. Izmučenost bode Vas takoj ostavila, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lekarnah in pri izdelovalcu Jo«. Triner. 799 So. Ashland A vb., Chicago, VL _ _____ __ M >rias Naroda". Program baaa grofa Pejačeviča. Na leto velja list za Ameriko ..$3—, „ pol leta............1.50. Za Evropo za vse leto . . . $4.50 " pol leta . . . 2.50 " " " četrt leta . . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. 'Glas Naroda" izhaja vsaki H an iz-vzemši nedelj in praznikov. ..ULuA^S NARODA" („Voi«e of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. d« 10 vrstic se plača podpisa in osobnesti PO Za oglase 80 eentov. Dopisi brez se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo nadovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite oaslov: "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. City. — Telefon 3795 Cortlandt. — Ruski vspehi. Ci«t slovenskih delavcev v Ameriki. U/ednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJiVEC. xr , , , t-toik: Publisher: t „ ^ ~ Tk^ "^" VI? ACTCi ttqi7t> t UtlS Je naPrflVl1 banov Program x.-vaxnj^ »AJi&iLJt. Iv vsem hrvatskem svetu, izvzemši (se- 109 Greenwich St., New York City, j veda) svet — mamelukov. Vsaki lepi besedi sledi klavzula, ki prej rečeno ubija. Grof Pejačevič kar gori v ljubezni za svoj narod — ob jedncm se pa ponaša z zaupanjem v sovražnika Hrvatov, Madjara grofa Tisze. do-čiin meni, da bode zaupanje od strani naroda hrvatskega mogel lahko pogrešati, ker sicer bi bil saj omenjal potrebe narodovega zaupanja !! Ta-kov je govor banov poln stvarnih in logičnih protislovij. Sedaj pa naj navedemo sodbe srbskega glasila "Novega Srbobrana": Ko je grof Pejačevič došel v ban-sko stolico — tako začenja "Novi Sr-bobran" — so res mnogi menili, da začne pihati topi jej i veter, ki razstopi ledeno plast, ostavljeno od Khuena, pod ktero je umiralo vse narodno in državno življenje. Ali dan, ko je grof Pejačevič razvil svoj program, je pokazal, da so imeli oni prav, ki so skeptično pričakovali izjav novega bana. Grof Pejačevič je s petijsko nejasnostjo govoril o nalogah nove vlade. Kar je rekel, je bila le repeticija njegovih dosedanjih izjav. Ali v vsem tem ponavljanju, vendar ni gro^* Pejačevič razsvetlil svojih namer. V to camero obscuro, ki se zove hrvatski sr.bor, ni donesel ban ni jednega žarka svetlobe. Dežela je pričakovala naznanilo o eventuelnih reformah na polju ustavnega življenja, grof Pejačevič pa se je omejil na zagonetne in iu nepojasnjene izjave, ki so ravno r&di nejasnosti ostale brezefektne. Pejačevič se je skliceval na zaupanje od strani ogrskega ministerskega predsednika, pozabil pa je, da tako zaupanje nikakor ni neizogiben pogoj za vršenje banske časti. Ta čast stoji še le tedaj na solidnj podlagi, kadar je zavarovana po zaupanju naroda in narodnih simpatij. Pogodbo med Hrvatsko in Ogrsko je označil ban kakor neporušno, v isti sapi pa je izjavil, da bode branil pogodbo pred vsakim na padu. To je logiški spopad, ki temu pasusu programu jemlje vsako resnost. Kajti, ako bodo tudi Madjari zopet kršili pogodbo, grof Pejačevič jim gotovo ne stopi nasproti z izjavo, la je Dogodba neporušna. Takov jfekt bi bil mogoče doseči še le tedaj ako bi bil izjavil, da v slučaju absolutnega nesoglasja z ogrskem parlamentom more hrvatsko zakonodajstvo pretrgati nagodbeno razmerje, ne da bi jemalo kakov ozir na ogrskega kompascienta.^ Dokler je hrvatskim luerodajnim krogom nagodba večen dogovor, bo tudi večno kršenje te pogodbe. Vse druge izjave banove ustavni svobodi, upravi, sodstvu, m pouku, so le navadne fraze, kakor šnjih se poslužuje vsaka vlada v par lamentu in pred javnim mnenjem. Narod je naravnost sit teh fraz. ker so iste v očividnem nasprotstvu z delanji. Ban ej prijatelj ustavne svobode, ali vzdržava vendar stari nelibe-ralni volilni ren! Ban je prijatelj poltene in dobre uprave, ali njegovi uradniki postopajo dalj« po Khueno-vem okusu in živi dalje zastareli občinski zakon!! Ban je prijatelj uepri stranskega pravosodja, ali nič ne omenja, da hoče ustvariti pogoje za tako nepristranost in nezavisnost sodnikov samih in odpravi absolutisti-ških predpisov. Ban želi, da sola bodi mesto pouka za življenje", ali pridr zava v njej vse birokratske forme in brez idej ne učne načrte. Vemo torej — pravi "Novi Srbo-bran" — kaj ban želi ali zastonj išče mo z mikroskopom le jedne same besede, ki bi privzdignila zagrinjalo iznad velike tajne: ali misli ostati ie pri željah, ali hoče dalje?! Grof Pe- Iz Stare Srbije in Make' donije. Evropejske in drage Yesti. V novejšem času ni skoraj druzega -lišati, nego o ruskih in japonskih zahtevah, tako, da se vsekako izplača, iiko se tudi in i z temi zahtevami ba-vimo. Japonska zalileva od Rusije, da slednja pripozna japonsko pokroviteljstvo Koreje, za kar Japonska prepusti Iinsiji neomejeno gospodarstvo v Mandžuriji. V Petrogndu so pa mnenja, tla ima z Mandžurijo opra-vit« le ona vlada, kterej so Mandžurijo odvzeli, namreč Kitajska, in di Japonska z njo nima ničesar opraviti Na ta način se gre na iztoku edino le za Korejo, kjer naj Japonska "čuva h* dve tretjini dežele, doe i m uaj po -t p. ne ostala tretjina povsem neutral na pokrajina. S takim računom pa Japonci nikakor ni>o zadovoljili. Ako se Japonci v iztočnji azijskem vprašanju ne smejo zanimati zn ogromno, na Korejo meječo Mandžurijo, pomenja to isto, kakor če bi dva roparja napadla ka eega potnika, in mu odvzela 100 rub-Ijev, na kar bi si jeden prilastil 80 rubljev in dal od ostalih 20 rabljev tretjino svojemu tovarišu. Kazim tega zahteva tudi Rusija, da se utrdita mesti Masampho in Mokpho, tako da postane japonski plen še manjši In končno Rusija tudi ne bode privolila t splošno trgovinsko svobodo, katero zahteva Japonska za sebe in dru ge države v Koreji. Ako bi imeli Japonci mesto Masampho v svojej posesti. imeli bi nekak Gibraltar proti Rusiji, kajti potem slednja nima sta-tegiene zveze med Vladivostokom in Port Arthurom: Toda Masampho ne bode nikdar japonska last. Preobljudena Japonska je pa povsem odvisna od pridobitve Koreje, ktero si pa tudi Rusija prilašča in katero si hode gotovo prilastila. Vojska bode Rusom izvestno dobrodošla, kajti potem postane Mandžurija defi-nitivno ruska, dočim v nadalje ne bo nihče več motil Rusijo na iztoku. In potem prideta na vrsto Balkan in Indija. Kriza je danes tako skrajna, da taka še ni bila in poročilo o miru bi nas izvestno bolj iznenadilo, negovoj-skina napoved. Tudi na borzi je opažati vsakojaka vznemirljiva znamenja Vojsko zadržuje le še pomanjkanje denarja na Japonskem in žalostna zavest, da znaei napoved vojske — samomor Japonske. Iz Novega Varoša je dobila bel-grajska "Samouprava'' to le poročilo: Stanje se prav nič ni obrnilo na bolje ampak postaja od dne do dne huje, črneje in nesrečneje. Vsakdo bije Srba, vsakdo ga tepe, nikjer počitka, nikdar veselega dne. Turški oblastniki nakladajo davek, doklado na do-klado. Vsaka glava plačuje po pet davkov. Ljudje stoje obupano pre-križanimi rokami. Temu je osker odvel 1 vola, drugemu dva vola, tretjemu konja, četrtemu vse pohištvo, petemu je oskrunil ženo, šestemu hčer itd. Ljudje stoje prekrižanih rok ter ne vedo, kaj bi počeli s svojim lastnim življenjem?! Kaj naj store? Ali naj beže v gore? Ali naj čakajo na pomoč Srbije? To bi bila prazna nada, ker ista niti z glavo ne gane zanje. Srbski uradniki govore, naj trpimo, naj mirujemo! ALi naj se ljudje turčijo v prosvetlje-nem XX. stoletju ?! A tako ne morejo trpeti dalje. No, bode kakor hoče, do •spomladi hočemo vlačiti vsa ta bremena ; ali če do tedaj ne krene na bolje, bodemo morali prijeti za orožje in zmaga naj kakor besta hotela Bog in sreča junaška!! Med tem pa, ko prihajajo iz nesrečne Macedonije taki obupni klici, se vrši dalje ljubka stara igra med slavno "porto" in zastopniki dogovorjenih dveh vlasti. Zastopniki pišejo svoje note. sultan pa odgovarja, rli ne odgovarja; ali če odgovarja, dela tako, da nič ne odgovori. Zastopniki vlasti pritiskajo na Turčijo, ta pa se umika in zvija, da jo le nič ne boli. Vlasti imenujejo svoje civilne agente, ki naj bodo nadzirali Turčijo na izvajanju zahtevanih reform. Turčija vsprejemlje ta imenovanja naj-uljudneje, a začenja ob jednem diskusijo, kdo naj bode plačeval te agente. Sultan si je namreč enkrat v veliko splošno presenečenje nadel hlače se široko odprtimi žepi in hoče sam plačevati te evropske kontrolorje, ker se nadeja — ali so navihanci ti cari-grajski gospodje!! — da jih bode imel tudi v svoji zavisnosti!! Pa recite, da ni ljubka ta igra med slavno Evropo in slavno Turčijo, med tem, ko Macedonci umirajo od gladu, a njihove žene kakor žrtve zverske po-hotnosti!! Najnovejša vest iz te — žalostne igre iz Carigrada se glasi, da se je dosedaj med poslanikoma obeli vlasti in porto vršilo "le jed*»o menjavanje misli o podrobnosti reform." Prava pogajanja za določenje podrobnosti se "utegnejo" začeti še le, ko dospeta oba civilna agenta. Poslanika sta 'zaprosila4 porto. naj "čira prej" odloči glede orožniŠkih poveljnikov za mu-eedonske vilajete in sta "priporočala" porti, naj najine tudi jednega itali- Kranjsko slovensko katoliSko Dunaj, 10. jan. V gledališču Chern-ney v Velikem Varadinu na Ogrskem pričelo je včeraj med predstavo goreti. Vendar so pa gasilci ogenj takoj pogasili, tako. da gledalici niti \edeli niso. v kakej nevarnosti so bili. Ko so kasneje gledišče preiskali, so pro-naŠli, da so bili %-si postranski izhodi zaklenjeni, dočim ni nihče vedel, kje so ključi. Bombay, Indija, 10. jan. Petsto Boercov odpotovalo je od tukaj v Durban, Natal. To so zadnji jetniki iz Boerske vojske, kteri so bili zaprti v Ahmadnagaru. Paris, 10. jan. Bivši ministerski predsednik Waldeck Rosseau, je nevarno obolel. Peking, 10. jan. Kitajski cesar je potrdil ameriško in japonsko trgovinsko pogodbo z Kitajsko. Solun, Turčija, 11. jan. Vlada je odposlala večji oddelek vojaštva v Iuimanovo, 1(5 milj severoiztočno od Skoplja, kamor je došla velika četa vstašev iz Bolgarije. V Kočani. 50 rail j jugoiztočno od Skoplja, vršil se je krvav boj. v kterem je bilo usmrte-nih 100 Turkov in Macedoncev Paris, 11. jan. Jean Leon Gerome, slavni slikar in kipar, je umrl. V minolej noči je bil še pri banketu članov umetniškega zavoda, naslednje jutro prišel v njegovo sobo njegov sluga, našel ga je mrtvega. Pokojnik je bil rojen dne 11. maja 1S24 v Vesoulu. London. 11. jan. joip. diwo svete Bariare v Forest City, Penna. Inkorporirano dn<$ 31. januarja 1902 t PennsylYantfl. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa I. tajnik: Ivaj* Telban, P. o. Box 607, Forest City, Pa, II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa> GOSI*J0ARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Buotweli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovkn, P O. Box 537, Forest City, Pa. ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest C it v, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo j. tajniku: Ko je pa ' Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 6Of, Društveno glasilo je "Glas X ar oda". Na novo vsprejeta postaja št. 15 v Huntington, Ark. Člani so: Fran Iver je ves svet Spenda1 20 let star, Josip Koprivnikar 34, Vincenc Vidmar 34, Fran Pu-radi bližajoče se rusko-japonske voj-1 cel) 38> Anton Medved 27, Matija Ogradi 43, Anton Zore 29, Ivan Fri-ke vznemirjen, vpljiva to zelo na cel3 l8' JosiP Fricetj 21, Jakob Janeš 44, Alojzij Krhlikar 37. borzine vrednosti. Sedaj pa, ko se poroča. da je še vedno pričakovati miru, so se_vrednostne listine zopet opomogle. Ze v soboto je bilo na tukajšnjej borzi stališče ugodneje nejro popreje, in člani so kupovali zlasti ruske in japonske vrednosti Dunaj. 11. jan. Zanimanje za svetovno razstavo postaja sedaj tudi v Avstriji nekoliko večje. Nižjeavstrij-sko obrtno društvo je sedaj sklenilo, da se poda v St. Louis in da "prouči" razstavo. Berolin, 11. jan. Štrajk tkalcev v K ren i i ee vem, nem. Poljska, še vedno ni končan in tudi še ni pričakovati, da bi prišlo do konca štrajka Poskusi posredovanja so se izjavili in sedaj zahtevajo podjetniki, da stori vlada konec neznosnim razmeram. Vsprejeta dne 1. januvarija 1904. Ivan Telban, I. tajnik KJE STA? Anton in M a r i j a K o in a e iz Soče. Njun naslov bi rada zvedela: Tereza Mlekuš, Box 177. Thomas, W. Vfl- (11-12-1) V Evropo odpljujejo: Brzoparnik White Star Črte CELTIC KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako »e nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane t imitacijo Mino ve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo." Spomin ca Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20, j marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, mar-I mor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana I zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, elaole izdelal in predložil italijanski vladi spomenico, v katerise trudi za nemožen dokaz. Dokazuje namreč, da .ie to v obojestranskem interesu, da je čožotskim ribičem dovoljeno loviti ob — istrski dalmatinski obali. A kako hoče spomenitra dokazati ta recipročni interes. S tem, da taji, da bi bil način Čožotov za lovlenje rib škodljiv, in da trdi, da bi ako bi čožoti ne lovili, trpelo škodo prirejanje sardel na avstrijskih tleh ter da je v Istri in v Dalmaciji premalo domačih ribičev, da bi mogli zadoščavati lokalnim potrebam. Slednjič povdarja škodo, ki bi jo trpelo tamošnje prebivalstvo, ako bi se uvela carina na sveže ribe. To poslednje verujemo. Samo tega ne umejemo, kako prihajajo avstrijski ribiči do tega, da morajo oni trpeti škodo edino za to, da je ne trpe italijanski ribiči?!! — Čuden ženski zdravnik. V "Wiener medecinische Wochen-sehrift" navaja dr. G. Olpp nekaj odlomkov iz kurijoznih kitajskih medicinskih knjig. Med temi je navedeno tudi neko mesto iz debele kitajske knjige o ženskih boleznih, v katerem aiodruje pisatelj, kitajski zdravnik Kung-\van-lam, nastopno: "Ženske bolezni so ločijo v ozdravljive in neozdravljive in so odvisne od srca in narave dotične žene. Ce slišam, da je kaka žena ponižna in dobra, da živi pošteno, kakor zapoveduje ženski učitelji, da ljubi moževe stariše in jih časti, da služi možu in uči otroke, da potniki. Dospeti imajo: Odpljuli bodo: — Nezgorljivo gledališče je kakor znano iznajdba Coquelinova, ' ki se že resno bavi s tem projektom. V tem gledališču bo vsenarobe: lože spodaj, parter zgoraj; vrneš pa orkester. Vndar bodo vsi gledalci enako dobro vedeli. Oder bo v principu podoben starim rimskim odrom in tudi dvorana bo imela deloma staro obliko, samo sedežev ne bodo zidali na stari način v obliku stopnic, da ne bodo više sedeči gledalci nižjim takorekoč stopali na glavo. Ob vhodu bo zrajeno na levi in desni, ki bo vodile v pro- Rhein iz Bremena, strano vežo, odtad pak sedmim ložnim Statendam iz Rotterdama. salonom, zakaj vse lože bodo imele sa- Cevic iz Liverpoola. Ione. Nad ložami bo orkester, nadnjim pa balkon s sedeži. Dvorana bo v ho- ricontalnem prerezu podobna trapecu Rhein 12. jan. v Bremen, in skoro vsi gledalci bodo sedeli odru La Savoie 14. jan. v Havre, nasproti. Oder bo od dvorane docela Patricia 16. jan. v Hamburg, neodvisen in igralci se bodo lahko na Umbria 10. jan. v Liverpool, njem slobodno kretali,kakor na starih New York 16. jan. v Southampton, odrih. Dekoracije bodo lahko na njem Furnesia 16. jan. v Glasgow. kaj pri proste. Fortuni je iznašel elek- j_ trično svetilko, ki bo dekoracije na oder takorekoč presajala. Svetilka ima močno, pa neskončno milo svetlo-' 108 Meserole St., Brooklyn Borough, bo, ki daje izvrstne perspektive. Ž , njo je moči predstavljati vse faze j W i-ork» dneva in noči: zarjo, solnčni izhod, dopisnik g. F. Sakserja v New Yorku zgrajeno — pravi Coquelin — stopim | Pošilja denarje v pri predstavi med prvim in drugim I dejanjem pred občinstvo in porečem : | — : STARO DOMOVINO:— mrak, mesec itd. Ko bo gledališče hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; Gospodo, umaknite se v predsobano,! zamenjuje avstrijski denar, preskrbi kjer se Vam bo ponudilo malo okrep-1 potnikom v staro domovino ali od — Vojni proračun. Glasom "Fremdenblatta" bo avstrijski vojni proračun, ki se predloži delegacijam le za 100.000 kron višji od lanskega vojnega proračuna in bo zahteval 15 milijonov kron za nabavo novih topov F. G. Tassofti, čilo. Moj prijatelj Binet (zgraditelj gledališča) pa medtem gledališče zažge !" Občinstvo se prepriča da gledališče ne more zgoreti. Tudi dim se koj porazgubi, zakaj okna se bodo koj po-četkom požara avtomatično sama odprla. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz East Helene, Mont., na C o k e d a 1 e, M o n t., in tukaj otvo-ril lepo urejen SALOON, v kterem vedne točim sveže pivo, domače in importirano vino, fine whiskey, ter prodajam dobre smodke. Imam tudi čedne prostore za prenočišče. Rojakom se priporočam v obilen obisk. GEO. LUŠIN Cokedale. Mont. _ tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se B roo klynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. Tassotti, 108 Meserole St.. Brooklyn. N Y. SLOVENCI POZOR! LE KRATEK JE CAS UPORABITI PRILIKO! Naložite denarje in kupite ----- delnice ===== FEDERAL GOLD & COPPER, COMPANY novi rudnik v bogatem Beaver Couutyu, v Utah. Na delnice ni več doplačila (non assessable). , Vsaka delnica velja ~ 7 eftntnv — Denar je dobro naložen in^v kratkem času bode donašal iooo odstotkov obresti. Za pojamiia pišite slovensko. Brzojavite po delnice ako jih hočete še dobiti. Predsednik družbe je H. B. Wells, gover-ner države Utah. Rudniki v okolici tega so vredni milijone. *Ruda iz našega rudnika je sedaj'vredno $30—$200 tona. FRANK GRAM 564 South Central Ave. Chicago, 111. Mogoče ne dobite več take prilike. Rojakom naznanjam, da ©tvoril trgovine z vinom, in sicer prodajam dobra califoraij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vae kraje v Zjed. državah. Za obila naredila se priporoča • spoštovanjem M. BOGOTA, Bex 64, Orotikfltt, California Site Slovensko- Ainerikanski ...K O L S D A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So- 13th Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kump, 1001 Main Street, La Salle, HI. Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Can,met, Mich. Fr. Gabrenja, 519 Power St.. Johnstown, Pa. John Govžev Ely, Minn. Josip Gorisek, 5136 Rubby St., Pitts burg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Stefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, HI. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave.. Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. m. zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York. Težko NAZNANILO. Nižje opdpisani naznanjam bra-! :om Slovencem in Hrvatom, da «m se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridge, Mont., in tu odprl novo urejeni saloon* v kterim točim redno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in d rod a j am FINE 8MODEK. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Aldridge, Mont, Park Co. JOS, FUHRER in SINOVI, 3701 Butler St., Pittsburg, Pa. Prva in največja zaloga importirinega in domačega v i 11 a , raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvaniju je naš glavni zastopnik F.M. Schlan-d e r , ter je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za obila naročila. Naslov našega zastopnika je 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. Mr. F. M. Schlander je tudi od "Glas Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino. J0S. FUHRER & SONS, 3701 Buttler St., Pittsburg, Pa. ___ Roka in srce. (Novela.) (Dalje.) Bilo je mesecu februerja. Po dolgih, snežnih dnevih se je zopet prikazalo solnce in prijazno sijalo po v snegu blišeečih strehah. Jasno nebo, nena-1 vadna toplota po dnevu je privabila ljudi na prosto u/.ivat predčutje mile spomladi. Po ulicah je bilo Setalcev. Na oknu marquisove palače je leno slonela Me-lita in z mrklirn očesom opazovala veselo gibanje mimogredočih. K malu pa se je bila tega naveličala ter se vr-nola v sobo. Tu se je vsedla na blazino in vzdihovala od dolgega časa. Kako je bila že trudna svojega sedanjega življenja! Zanimala je ni nobena stvar, veselila nobena zabava. Sprejemala je pohode in sama le toliko obiskovala, kolikor je bila primorana to storili kot marquisinja in soproga deželnega predsednika. Edino za kar je še m:i":ila. je bilo, da je igrala na Kbisovir najbolj divje fantazije, menda podobe njene razburjene notranjosti. in se pogovarjala s svojo papigo. Tudi sedaj spomnivši se papige stopila je pred pozlačeno kajbieo in se tožno nasmejala, ko jej je p^^ipa kričala nasproti v pozdrav. Zdaj potrka nekdo na njena vrata. Na Melitin oglas stopi v sobo marquis. Ljuba elita, ali te ne vabi iz hiše to krasno pomladansko vreme? Ako ti je ljubo, dam kočjo zapreči in se voziva nekoliko uživat današnjega prijetnega vremena, Da bi peš hodila, je premokro vsled kopnečega snega. Nisem pri volji, bil je nje kratki • Itrovor. in dalje ie nagajala papigi. Ali ti ni dobro morda, Melita ? jej reče skrbljivo marquis; že nekoliko časa zapazu.ieni bledobo na tvojem obrazu. Odkar sem imela srečo Vas poznavati, ne vem. ali sem kedaj bila boljšega lica. kakor ravno danes. Melita. povej mi, s čLn bi ti olepšal življenje, in storim rad, naj stane, kar hoče. C'emu ini hlinite skrbljivost, odkar me poznate, ko dobro vem, da Vas ni ljubezen vodila izbrati me za svojo soprocro ? Melita! jej seže on v besedo. Pustite mi izgovoriti, odvrne ©na, kar mi davno srce teži. Potem se izgovarjate, kolikor Vam ljubo. In ne da bi ga pogledala, nadaljuje: Vas in moje roditelje je vezala neka skrivna zaveza; a kakošna, mi še dan danes nI znana. V tej zavezi, kakor sem iz vsega sklepala, je v Vaših roka}- morala bitimoč njim škoditi. Ali vi ste porabili svojo moč v to, da ste si izbrali nevesto izmed nas štirih sester. V V resnici, neblac čin moža. Izbrali ste potem mene, najmlajšo, ne praša-je za moj odsrovor, ne čakaje, da bi se vsaj zavedla od iznenadjenja; mene ste hoteli, in morala sem z Vami. Z eno besedo, Vi ste, kakor se meni vidi, mene nekako kupili. Zato Vas tudi, namesto da bi Vas ljubila, kakor bi bila moja dolžnost kot soproge, sovražim! Melita se je tresla na čelom životu, ko je končala svoj govor. Tihoti* je vladala v sobi; le papiga se jc jezno -opirila m<-neč, da jo Melisa krega. Ne dale-' od tod poleg mize je stal marquis z roko na-njo uprt, bled, ko bi bil brez življenja. Hotel je nekaj reči, a frla- mu ne more iz grla. Polagoma -e je zopet pobarvalo njegov«; lice. njegovo visoko čelo je zadobilo gube, oko mu zabliskne s čudnim žarom, potem se resno pokloni in nemo odide. Bil je v tem trenotju podoba razžaljenega moža. Po njegovem odhodu je bilo Meliti sieer lažje pri srci, a polastila se je nje neka nezadovoljnost s samo seboj. Bil je glas vesti, ki jej je očital nedostojno in brezsrčno ravnanje s svojim soprogom. Po tem dogodku sta se srečevala Melita in Marquis samo pri mizi. A tudi tam sta skupaj samo najpotrebnejše reči govorili in še to vselej vpričo slug. Kedar jej je imel marquis kaj neobhodno potrebnega povedati, stodil je to vselej pismeno, krač je ko mogoče in jo pri tem vikal. Na sprehodih, bodi-si peš ali v kočiji ni več spreinljeval Melite; pustil jo je sploh hoditi, koder je hotela; nikdar je ni vprašal za njene želje in pota. V društvih, kamor sta morala pogosto zahajati, govoril je z njo le toliko. kolikor je bilo potrebno, da bi njuno obnašanje ne vzbujalo pozornosti sveta. Govoril je takrat sicer uljudno in prijazno, a Mejita je vendar čutila obupnost, ktero je on skrival pod sv o jo umetno mirnostjo. S početka je zanimala Melito ta nagla sprememba. Da svojega soproga ni več videla pred seboj kot rdano in ponižno jagnje, jej je ugajalo. A A vendar je še prehitro začela čutiti pekel sedanjega življenja. Ona. le navajena, da jo mož mili in ljubkuje, je bila zdaj vidno zanemarjena. In to v lastne j hiši, od svojega lastnega soproga !'Poleg tega jej je pravil notranji čut, da je ona sa uia v svojej prešernosti, ker joje marquis preveč božal, zavrgla srečo, ki se jej je v tako obilnej meri ponujala. Želela si je zopet v prejšnje, da-si neprijetne, a vendar manj žalostne razmere s svojim soprogom, a da bi se bila ona prijazno približala, toli-kreooati ni v sebi čutila niti zamrla. Bil je zadnji dan v pustu. Zvečer je imel biti veliki ples, na kterem sta bila po okoliščinah prisiljena 3. prikazati marquis in njegova soproga. Sedela sta tedaj zvečer v kočiji po treh tednih prvikrat zopet eden tik drugega. Oba v najukusnejšej obleki. Ali pa je bilo tudi njuno čuvstvovanje primerno veselemu večeru? Melitino ni bilo, a marquisovo tudi nič bolj. Ves pot nista niti ene besedice spregovorila. Izstopivši iz voza ni marquis Meliti pomagal, kakor navadno, izstopiti, ampak je to slugi prepustil. Melito so tudi ta večer, kakor vselej, kedar je kam zahajala, občudovali iskali in osipavali z uljudnostmi. Le eno oko jej ni celi večer darovalo niti enga pogleda, oko njenega soproga, ktero je sicer vselej z veseljem uživalo ugodne utise, ki jih je povsod delala prikazen njegove mlade žene. Besno je stal pri kakošnem znanci ali pa občeval s starejšimi damami, ki se niso plesa udeleževale. Melita je to zapazila in ni bila tesa vesela. Zato se je tudi jako zamišljena gibala sredi živahne družbe, preslišala več nego polovico tega, kar so jej govorili, in le kratkeodgovore dajala. Njeno oko pa je ta večer z nekim nestrpljenjem le marquisa iskalo, in menda ves čas kar je bila z njim združena, mu ni darovala toliko pozornosti, kakor ravno takrat sredi šuma. Marquis v svojej okusnej obleki, v pterej se je njegova visoka postava tako veličastno gibala, £ svojim rujavim licem, znakom moške dobe, in zamišljenim čelom, se jej ie dozdeval jako častljiva in zanimiva prikazen, ki je vse druge nadkri-Ljevala. Zato je le njega nehote iskala, le njega videla. A kakošno brez-dno je ležalo med njimi! Počasno so 00 tem večeru Meliti tekli dnevi naprej. Njena prejšnja razdraženost se je spremenila v neko posebno, njej neznano otožnost. Neki pomanjkljaj je Čutila, a vedela ni ka-košen ; saj je vsega, kar si je le mogla /.deti, v obilnosti imela. Razmere med njo in njenim soprogom so ostale enake. Le toliko je bilo v njih spremembe, da je zdaj Melita na skrivnem pogosto opazovala marquisa. kar pred onim večerom ni delala, in pri tem zapazila, da on trpi. Da ima Melita izvrstno srce, rekala je večkrat Leonora. In ni krivo trdila. Pri večkratnem ogledavanju upalega lica marqu-isovega se je vzbudil v Meliti neki čut obžalovanja in srama zavoljo njenega obnašanja proti njemu kot ženinu in kot soprogu. Morda sem mu vendar krivico storila, mislila je potem večkrat pri sebi; morda meje vendar ljubil, če se je ravno njegovo snubenje izvršilo na meni nepovoljni način. Vsega kar jej je Leonora v kolibici govorila, se je zdaj živo spominjala. Koliko resničnega, mislila je, je bilo v njenih besedah, koliko zdravega razuma v njenih opominih! Hotela je zdaj pisati Leonori, in jo prašali sveta, kako bi se naj obnašala, kaj naj stori, da se pogladijo razmere med njo in marquisom. a ni imela srčnosti dovolj. In tako je dalje nosila svoje gorje, ki se je povekšavalo od dne do dne. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO-AMERIKANSKI KAM telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakseejtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "O u AS NAROD A'" CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGEO itd. in razne reumatične neprilike. S Ano j 25ct- in 5 Oct. v vseh lekarnah ali pri F. A&. Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Parnik Cunard črte CARPATHIA odpljuje dne 12. jan. dop. iz New Yorka v Trst in na Reko. Osobni parnik AFBANIA odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Trst. Vožnja na teh pomikih velja iz New Yorka do Trsta $38. Listki so dobiti pri Fr. Sakser-ju, 109 Greenwich St.. New York. PRATIKO ZA L E X O 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko pratiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 S t, Clair St., Cleveland, O. Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Vorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje ^ugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— 1'oskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. —,, All right!" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš- nice. — Oznanila. Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je: v New Yorku: lOQ Greewich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St. ■ -J_b - ^ 43" U fi tj^c-či Columbia D1V Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so'oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad;.Sio ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. omoagnie Generale Transatlantiqu*. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO i „La Lorraine", n« dva vijaka....................................ta.ooo ton, 25.000 konjakih moil. I .La Savoie", „ „ ,, .........................12.000 ,, 35.000 ,, „ • La Touraine'„ ,, ,, ................. 10.000 ,, 12.000 ,, ■ > ,,L*Aquitaine'*, ,, „ „ ..................................10.000 ,, 16.000 ,, „ ,,La Bretagne",................................ 8.000 9.000 „ ,, ,,La Champagne",..........................................8.000 , 9.000 ,, ,, ,, La Gascogne",....................................8.000 ,, 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih o* »o. ari dopoludne. Parniki odpljujejo ii pristamifta ifrv 42 North River, ob Morton 8tr«e»t $15, $30 COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers Street, INew York City. Matija Pogorele f prodajalec UR, YERTZJC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge ziatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. itJ^" 3Tovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište pon; Cene uram so naslednje: Xikel ure 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltham $9.— Srebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 ]>okrovoiua — in višje. Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels Slo.— „ „ 15 „ $18.- JBoss ease 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels 825.— „ ,, It ,, 830.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Ivolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kilo želi. Blago posipam po Express. Vse moje blago je garantirano. Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši ljajo v poštnih znamkah. Naslov v naroebo knjig je napravici: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod nasLroin: M>n t Care of B. Schuette, . Fogorelc? 52 State stt> Chicago, m. Družinska pratika po 10 ct. Hurčki iz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem. Taco"b StosTLioIfcL, 89 E. Madison Street. Slika piedstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si;e Screw B navijak. Cena uram: Nikel nra........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$1'2.OO Srebru." ~.ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-n? * kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. -La Savoie La Bretagne *i_a Touraine La Champagne *La Lorraine 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904 L a Bretagne *La Touraine La Champagne *Lf Lorraine La Bretagne 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 3904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ttiavat igeieija: 32 BROADWAY, NEW YORE. Holland-America Line (HOLLAND-AMEKIŠK A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in poštu Zjtdinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim d v u n a u kom, 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vija- kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring lo.jlNOMOST, 3 Rudolfstrasae. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo - - 1 - ^ ~~ ob 10. uri zjutraj. -— -- -= HOLLAND-AMERICA LINE, :i9 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. to mid STAR (IVpkoiuorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * * * + Philadelphia in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: s e GAŠPER KORČE 1776 St. Clair St., Cleveland, O., Tolmač pri sodiščih. Ako kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je ■ z rojaki pošteno postopati 1 in varovati brezveatnežev. VADERLAND dva vijaka 11899 ton. 1EELANB............11905 ton. KR00NLAN0.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. TIKET za brzoparnik dobiš za ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne "GLAS NARODA" prodaja po 1 eent Številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser. 177S St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C h a s. D e r k a n c . 215 N. Con-srress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre St.. Joliet, HI. Frank Gab r en j a, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri npravništru. Pri cenah za niedkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. ' Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ah v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priinorie Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola š^ev. M ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo bredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja v o ž n i i h listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ali na njene zastopnike, 7