Zt. StciHkn.
V bjMijMi. i Milijo 1. ftftnvji 18».
LIH. tati.
popoldne, Isvioemet modeli« to •roti l Prostor 1 m/m X 54 m//n za navadne in male oglase 80 vin., za uradne razglase 1*20 K, za poslano In reklame 2 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede lasera to v naj se priloži znamka za odgovor.
Upravoietvo MSlov. Narode1* in „Narodne Tiskamo" Eoailore
ulica at. 5, pritlično. — Telefon at. 90.
celoletno naprej plačan polletno ......
3 mesečno.  . .  . .
• j
K 120-— „ 60— „ 30-— - 10—
v Hoosjaol in po
V iaeasoierro'
celoletno......K140*—
polletno . 3 mesečno
•t
70-— 35— 12—
Novi naročniki naj poiljcjo v prvič naročnino  vedno QNJT po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poalatve denarje se ne moremo ozirati.
Narode" Knailora »Uea ftt 9, U Telefon štev. 34.
le podpisano in Rokopisov no vreče«
Posamezne številka velja 60 vinarje«
,r T-na ■ -~yr»rJZT.7?
ProL Friderik Juvančič:
Ultimatum
V Parizu, dne 25. jan.
»Journal des Debats« je priobčil danes sledeči članek iz peresa slovitega francoskega publicista Gauvaina:
Svetovna vojna se je začela z ultimatumom, ki ga je poslala Avstrija Srbiji. Vrhovni svet, to se pravi nekateri ljudje, ki so e\ offo nadomestili mirovno konferenco, je zavr-šil svoje delo s tem, da jc izročil ultimatum zastopnikom države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor dunajski kabinet v juliju 1914. leta, tako trdi tudi vrhovni svet, da hoče konflikt »lokalizovati«, ter izjavlja belgrajski vladi, da dobi Italija pravico izvesti londonski pakt, ako pogoji ultimatuma ne bodo brez pridržka izvršeni v gotovem roku. Londonski pakt, sklenjen v aprilu 1915. leta, je skrivna pogodba, ki se še ni objavila, ki se ni naznanila nobenemu parlamentu, ki je ni potrdila nobena kompetentna ustavna oblast, ki razpolaga z ozemljem, katero ni last njenih signatarjev, in ki bije v obraz načelom, ki so jih slovesno priznavale zavezniške vlade tekom zadnjih petih let. Vzpričo teh dejstev se moramo pač vprašati, kaj se je od leta 1914. sem izpremenilo v politiki, in ali ne vladata Evrope še vedno gospoda Bethmann - HoJl\veg in Berch-told.
Clemenceau in Lloyd George sta pod vplivom Consulte vsekako nasla najboljše sredstvo za zgradbo one slaboglasne »srednje Evrope«, o kateri so bili berlinski, dunajski in bu-3Štanski državniki tako dolgo
-n sanjali. Uverila sta narod ob Jadranu in v Iliriji, da se mu ni zanašati na pravičnost zapadnih velesil.
narod bi se zdaj pač lahko vprašal, ali zanj ne bi bilo bolje, da je vo vse pri starem. Prejšnji režim mu je še vendar omogočal nekako samoupravo, dočim laške oblasti za-r-i o njegove šole, razpuščajo njegova društva in preganjajo njegove voditelje. Besede, ki so bile izrečene o priliki izročitve ultimatuma, takšno razmišljanje le podkrepljujejo.
Gospod Trumbić je moral čuti trpko besedo, da Hrvati, ki so se do rad ijega bili proti zaveznikom, ne zaslužijo nobenih obzirov. To ostudna rditev je razširila laška propa-.nda. Do podpisa londonskega pak-
LISTEK.
jos. Wester:
Hacvietov* snmosovor vrh Triglava.
»Tu kjer glavo Triglav moli visoko v oblake,
koliko zrem čudes mogočno tvore-Ce narave!
Kak strmi v nebo! Vetrove, meglo vje prezira —
jasen sam — pod seboj. In redke le rožice siplješ,
Flora, sredi utrjenih skal!« . , •
• Baltazar Hacqet • t 1739 v Le Conquet v francoski Bretanji, t L 1815 na Dunaju, je deloval od L 1766—1787 na Kranjskem kot rudarski zdravnik v Idriji, pozneje kot profesor anatomije in kirurgije v Liubljani. Glavno njegovo delo je »Ory-ctographia  camiollca« v 4 delih (Leipzig
1778— 1789), plod njegovih geoloških, mineraloških in montanisticnih raziskovani. Drugo pomembno delo Je »Mineralogisch-botanisehe Lustreise vom Berge Terglou In   Kram   zum Glockner   In Tirol (\Vfen
1779— 1781). Spisal Je še nekaj dragih del. Ffacqnet je vsekakor najodliČrtejSI preiskovalec našega gorovja v 18. stoletju. — Nekateri odstavki v gornii črtici so posneti H njegove Oriktogr&fije (Skalo- In rndoznan-stvo). C W.
Jugoslaviji.
ta so se južni Slovani z vscini silami borili proti svoji lastni vladi. Vojaki so uhajali v sovražne tabore ali pa so se skrivali v gorovju, civilisti so delovali proti vojni. Dunajska vlada je dala streljati, obešati, zapirati in internirati člane njihovih rodbin. Vojaki pa, ki so bili prisiljeni bojevati se v cesarski in kraljevi vojski, so se borili z gnjevom v srcu, kakor njihovi alzaški, lotarinški, poljski in danski sotrpini v nemških vrstah.
Londonski pakt je položaj hipoma izpremenil. Dunajski in peštanski krogi so določila te pogodbe pridno razglašali ter dokazovali Slovencem in Hrvatom, da je njihov pravi sovražnik Italija, ki jih hoče podjarmiti in raznaroditi. Od tega trenotka so se Hrvatje, kakor Lahi sami priznavajo, res borili kakor levi. Neposredni uspeh londonskega pakta je bil ta. da so se z Antanto simpatizu-ioči Jagosloveni od nje odvrnili, kar ie umirajoči monarhiji zadalo novih moči. Bazelska »Nationalzeitung« je pisala dne 12. januarja o priliki razkritij Siksta burbonskega: »Vse to znova dokazuje, kako malo ie zaveznikom koristilo sodelovanje Italije, ki ni imelo skoro nikakih drugih posledic, nego da se je krvava vojska podaljšala.«
Šele po rimskem dogovoru, k! je zasigural Jugoslovenom svobodo njihovih zemelj. je postala bojna sreča po tolikih bridkih izkušnjah Italijanom milejša. Zaupajoč tem obljubam, dasi niso bile oficijelne, so se Jugosloveni povrnili k načinu boja, kakor so ga bili vajeni do aprila 1915. leta. Uhajali so k sovražniku in izdajali Lahom vse tajnosti avstro - ogrskega generalnega štaba. Dasi Italijani vse to taje, so dejstva nepobitno dokazana. Naši in angleški oficirji so jih neštetokrat potrdili.
V bitki ob Piavi so izkazali Jugosloveni generalu Diazu neprecenljive usluge. Pri Vittorio - Veneto so v tolikih množinah prehajali k sovražniku, da so laske bojne vrste uprav preplavili. V plačilo za to jih Italijani še danes drže v vojnem vjetništvu. Mnajjo tisoč teh ljudi je še danes interniranih v Italiji, dočim so nemški in madžarski vjetniki že prosti. 20.000 njih je pred premirjem prosilo, da bi se smeli bojevati na naši strani proti Avstriji. Dočim so jugoslovenske vojske   podile v Ma-
cedoniji Bolgare ter pripravljale avstro - nemško kapitulacijo, so ostale armade generala Diaza kljub opetovanim pozivom vrhovnega poveljstva mirno na s vom ii mestu.
Ako človek mnli na vse to. mu sili kri v glavo. Ali gospod Nitti res* meni, da pripravlja Italiji slavno bodočnost s tem, da tako postopa z energičnim, iskrenim in odločnim narodom? Res je, da jc prevzel težavno dedščino po Sonninu, da je primesi! slepi politiki tega državnika nekoliko čuvstvovanja in da je začel v malih gručah pošiljati domov jugoslovenske vjetnike. Toda, da preti in da izsiljuje potom ultimatuma izvršitev tajne pogodbe, ki je ni nobena država priznala, to ni prav. AH res misli, kakor leta 1914. grof Berchtold, da ostane konflikt fokalizovan? Ali si domišlja, da nI v francoskem in angleškem parlamentu nikogar, ki bi vstal in protestiral proti nasifstvu, ki rea hoče izvršiti nad srbskim narodom, ki nam je z nadčloveškim naporom stal do zadnjega ob strani?
Naša dolžnost Italiji in nam sa-
mim nasproti Je preprečiti zločin, ki bi Italiji sami najbolj škodoval. In ker se že govori o izvršbah pogodb, zakaj ne zahteva Francija izvršbe ukrepov štirih generalov slede reških dogodkov? Ti ukrepi nosijo datum 9. avgusta 1919 in podpis italijanskega generala ter ukazujejo zadoščenje za molitev naših vojakov, razpust takozvanega reškega narodnega sveta, takojšnji odpust »reških prostovoljcev« bi predajo mestne uprave reške v roke medzavetznlške komisije. IViesto vsega tega je zasedel D* Aimnuzio Reko in dovoljeno bo misliti, da mu je došel pogum za ta čin od zgoraj. To je pa tudi edina točka, ki dovoljuje primerjati njegovo ekspedicijo z ono Oaribaldija v Siciliji.
Zavezniške vlade opominjamo, naj bodo zmerne. Ako beogradskemu kabinetu ne priznajo zaprošenega podaljšanja roka in ako tega podaljšanja ne porabijo v svrho sporazumne poravnave italijansko - jugoslovanskega spora, si vtisnejo za večne čase pečat sramote na lastno čelo.
Dr. Avg. Reisman:
Agrarna
Pred pol letom so še nasi časo-* pisi toliko pisarili o vseh mogočih in nemogočih načrtih glede izvedbe agrarne reforme, da je javnost že odklanjala dolgovezno teoretiziranje in zahtevala tudi praktično izvedbo.
Prišli pa so znani malenkostni strankarski boji, stagnacija deta v narodnem predstavništvu in ljudje so skoro pozabili na agrarno reformo, to najgibnejšo silo iz naših re-volucijskih mesecev.
Po shodih še sicer zlasti nove in tudi umirajoče stranke rade ropotajo z energičnimi apeli, da se mora agrarna reforma izvesti »takoj in brez odloga v korist ljudstva«, ljudstvo ploska krepkim besedam, toda, kako bi se naj tista »takojšnja rešitev v korist . . .« izvedla, si najbrže ne predstavlja jasno niti človekoljubni govornik, niti ogorčeno ljudstvo.
Treba je torej naši javnosti enkrat jasno povedati, da ob agrarni reformi ne sme misliti ravno na svoj lastni, osebni hasek, ampak na sploš-nost, predvsem na državo, ker bo lahko šele ona vsaj v Sloveniji nudila celokupni javnosti koristi iz izvedbe agrarne reforme.
reforma.
Situacija je sedaj taka, da so vse stranke precej visoko potegnile mejo, kjer se naj posestva dele, oziroma sploh pritegnejo agrarni reformi. Vsled tega bo ostalo še nebroj veleposestev in graščin nedotaknjenih, kot tudi raznih lepih vinogradov v rokah bogatinov, katere si je že davno med seboj razdelilo nepoučeno ljudstvo. V Sloveniji zadene agrarno reformo prav neznatno število veleposestev, pa še ta obstoje večinoma iz gozdov, glede katerih so si tudi vse politične stranke edine, da se ne smejo razdeliti med občinstvo, ampak podržaviti, ker bi bilo sicer to neizčrpljivo narodno bogastvo gotovo v par letih tako opustošeno, kot se godi sedaj z »Dunajski n gozdom«. Te dejanske razmere bi morala vlada javnosti že davno s Številkami in imeni jasno predočiti, pa bi bilo veliko manje nepotrebnega razočaranja, prerekanja in zabavljanja nad neizpolnjenimi obljubami Jugoslavije.
To bi se bilo tem lažje zgođiJo, ker imajo pri poverjeništvu za agrarno reformo zbrano podrobno statistiko in pregled vseh veleposestev v Sloveniji. Upajmo, da se bo to zgodilo vsaj v bližnji bodočnosti, kar je
as«*.
Meseca septembra 1919.
Tako nekako bi zapisal danes te verze, ki so začrtani v vzornih latinskih heksametrih na naslovnem bakrorezu prvega dela moje »Orvctographia Car-niolica«. Stoštirideset let je minilo dne fl. avgusta, odkar sem bil prilezel prvi-Vrat semkaj gor. Drugič se mi je posrečilo fano zjutraj — bila ie 7. ura — dne 24. julija 1. 1782. Ob soInČnem vzhodu ^mo bili takrat prilezli z Velega oolja na prvi greben Kreterce — zdaj ji pravijo Kredarica. Z menoj sta bila dva drzna lovca, Luka Korošec blag ti spomin! — ti si me vodil po znanem ti skalovju. Menda si bil prvi, odkar svet stoji, na tem nebotičnem vrhu. Bog ve, ali so uime in vetrovi že izbrisali tvoji črki L. K„ ki smo jih našli takrat še začrtani v skalne stene! Ljudje so te nozabili. kakor so skoro Že tudi mene, čeprav sem jim za Valvazorjem in Sco-nolijem prvi opisal naravo te krasne zemlje, nad katero kraljuje troglavi sivi poglavar. Vse nJega predele sem obrede!, hribe in doline, reke in jezera, splezal sem na najvišje vrhove, za-ril se v najgloblje rove pod zemljo, in kar sem opazil in videl, sem zvesto m točno popisal« jaz idrijski in ljubljanski medicus. Vsako leto skoz devet mesecev sem bil navezan na naporno službo profesorja anatomije, kirurgije in porodništva, sam brez pomočnika. A ostale tri mesece v letu — to so bile moje nočitnice — sem potoval no deželi od hrvatske obale gor do Zilskih Alp. od Beneškega morja dol do globoke Hrva-
tu e. prehodil sem vso Koroško in Štajersko do Drave, a nad vse sem vzljubil svojo drugo domovino — kranjsko deželo — in nje vrlo ljudstvo.
V štirih zvezkih je bilo izšlo moje glavno delo. Naravno, da v tistih časih nisem mogel pisati v drugem kakor v nemškem jeziku, vendar si nisem Domišljal staviti na čelo vsakemu zvezku slovensko geslo: »Brez use žele eniga dobička inu brez neresnice, ampak Iz zgol nagnenja to povedati, kar se je vidilu inu skusilo, Iz lubezni pruti eni duželi tiga nar mogoenejšiga inu nar bel reširjenega ludstva od tiga s tari ga sve j ta.« In ko je bil izšel v Leiozigu na svetlo prvi del moje Oriktografije, so mi omenjeni kritiki očitali, da sem pisal krajevna imena v domačem slovenskem jeziku, ne pa, kakor ie bilo dotle običajno, izključno v nemškem. A zakaj ne bi bil obdržal za kraje pravilnih kranjskih imen, namesto da bi bil postavil izpačene nemške besede? Res sem pisal na pr. fzprva pomotno Terk-kra, a v drugem dela že dosledno Tenrloa, kakor sem slišal rz ust prostega naroda: pisal sem Bled. Lubla-na. Cele, Postoina. Trst Reka itd. v besedilu samem, kakor tudi na zemljevidih, pridejanih mojim spisom. Zakaj če kdo na pr. francosko deželo po nemško opisuje, bo pustil vendar zemljevid francoski? Kar se ?e torej nekaterim zdelo pomotno, ie bilo to v mojem dobrem namenu in načrtu: pnstiti narodu imena, ki si jih je sam stvari! »Brez dvoma je slovanski rod na vsem
starem svetu največji, najmogočnejši in najboti razširjen: od tirolske meie, od Žile, od Adrijanskega morja moremo s taistim jezikom med taistim narodom priti do Beringovega preliva med Sibirijo in Ameriko«, teh svojih besed bi tudi danes ne preklical. In takrat sem zapisal, da ne morem pojmiti, kako da je Slovenska Marka, ki spada vendar k enemu gospodarju, mogla pripasti k dvema nemškima različnima pokrajinama. Danes pa vidim, kako prav sem imel; zgodovinski razvoj je zahteval, da se slovenske pokrajine združijo v eno celoto- Žal, da se ni Se vse tako izvršilo, kakor jim gre po božji in človeški pravici . . .
Kot duh sem prioful danes semkaj na Triglav, lahkotno, brez težav in nevarnosti. A tudi Če bi bil med Živimi, bi mi bila sedaj le prijetna Šetnja po katerikoli poti, Id vodijo od vseh strani semkaj. Koder se je bilo treba nek-dai tvegati življenja, tam ti plezajo sedaj planinci po vsekanth stopnicah, oprijernljejo se železnih klinov in napetih žic. Ni jim treba več nočiti pod milim aH nemilim nebom. Evo, kar štiri udobno zgrajene koče pod menoj! Celo tu na vrhu, kjer prvikrat spričo mraza in vetrov nisem mogel vzdržati dalj ko eno uro, so postavili stolp, ki nudf zavetje ored vsako vremensko nakazniio. In če bi grozila nevihta z gromom in treskom se skrijem doli pod vrhom v varnem zavetišču. Nadeli so mu ime goriškega Staniča, ki je bil prvikrat prilezel na Triglav malone 30
tem bolj potrebno, ker bo vsled pc tičnega   položaja  prehodno star agrarne reforme   trpelo gotovo vsaj eno leto, predno bomo dobili državnega zbora tozadevni zakon definitivno izvedbo agrarne reforn Ravnotako je treba javnosti c ločno povedati, da agrarna refon ni nikaka domena katerekoli stra ke, ampak zadeva celega naroda države, ter jo je presojati radi te edino   z   narodno - gospodarske stališča ravno tako, kakor obdaC nje vojnih dobičkov. Oboje mora k ristiti celoti, ne pa da bi si vse monopolizirali   gotovi stanovi politične   stranke.  Prekratek je prostor, da bi o tem na dolgo in roko razpravljal, — prizadeti bo pa itak razumeli in menda tudi c prizadeti.
II.
Dosedanje delo slovenskega p verjeništva za agrarno reformo obstojalo večinoma v zbiranju gi diva za izvedbo agrarne reforme preventivnih odredbah glede gosp darstva in zadnjo jesen v uredi začasne zakupodaje zemljišč na pc lagi odredb z dne 15. septembra 7. oktobra 1919. Poverjeništvo upravičeno razveljavilo vse zakup pogodbe glede tistih veleposest ali njih delov, ki jih zakupnik ne c deluje sam kot strokovni ekonc ali kot kmetovalec s svojo družir S temi odredbami se je vsekak našim ljudem že mnogo koristilo, k so dosedanji voditelji in uslužber na teh veleposestvih sicer dol strokovnjaki, a redko dobri prijate domačega prebivalstva, razven bi ših renegatov.
Nadalje je poverjeništvo na zorovalo in vodilo sečnje v gozd ter revidiralo tozadevne pogodt Vsa gozdna veJeposestva so namr že meseca junija 1919 pod takozv nim strožjim nadzorstvom, vsled k terega je slobodna sečnja prepov dana. Glasom iste odredbe je prep vedano sekati tudi lesne rezerve vojnih fet (ki pa so zelo velike) jih vračunati v lesno maso, ki zap de to leto po gospodarskem naČr sečnji. Te odredbe so bile morda t intani zelo potrebne in umestne, i drugi strani so nam pa Še več Šk dovale.
Naenkrat je bilo namreč trel ustaviti vse sekanje, a predno Je pt šfo novo dovoljenje, je radi preo loženosti politično - gozdarskih ur dov in poverjeništva za agrarno r
let za meno*. Seveda je radi tega m* zaslovel bolj kakor jaz, suhooar znanstvenik* - prosvetljenec: on pa bil duhovnik in poet obenem in ker mislili, da je on prvi opisal svojo p na Trislnv, Čeprav v nemškem jezik so primerno počastili. Vem, da do tudi še svojo kočo v tem pogorju. SI va mu? Meni pa se godi tudi po smi prav tako. kakor se mi je v živiien godilo: prezirali so moje delo, posm hrvali so se mi in rbgall, še Ijnbljans brivci — et meminisse hrvat — so i bili naprtili pravdo, ir nič mi ni vze veselia do znansrvenesra raziskavanj
Nekaj spominov z mojih trigla* skih noti! Bilo je v avgustu L 177 Posetil sem bil Žigo Zoisa, bohinjske* fužinarja, edinega moža v deželi, ki znal prav ceniti moje znanstvene tri de. Iz Srednje vasi čez Koniščico i Velo polje — to je bila moja pot prv ga dne. S seboj sem imel nekaj na v dez podjetnih ljudi, a nobenega, ki bil mogel reči, da je bil že na TrigL v«. Tudi si nobeden ni upal gor. če da veter ruši in nosi kamenje, kar človeku smrtno nevarno. Nihče ni t pri volji, da bi me spremljal Odio* sem se, oditi sam. Zjutraj ob štirih se: se ukradel od svoie oprezne druži in sem pričel lezti sam navkreber. D\ uri je šlo brez posebnih ovir po ska natih grapah, a kmalu sem se oreor čal, da menda res še ni bil nihče gor gotovo še noben rastlinoslovec: zaka našel sem rastline, ki jih ni videl n Scopoli,  kaj še kdo drogi. ~- Pot j
(ormo preteklo pol leta; tedaj ie manjkalo delavcev in naenkrat smo stali v zimi — povsod brez drv. Trboveljska premogokopna družba pa brez jamskega lesu, ki se je medtem še temeljito podražil, kot tudi delav. ■sile v gozdih. Pred kratkim nam Je poleg delavskega štrajka grozila se nevarnost, da bo morala Trboveljska premogokopna družba ustaviti tobrat ravno vsled pomanjkanja jamskega lesa in ta nevarnost še ni mimo, Poverjeništvo za agrarno reformo je sicer krepko poseglo vmes, pa gozdovi so daleč in drevesa stoje.
To omenjam samo mimogrede v osvetljenje, kake velikanske važnosti je pravilna rešitev agrarne reforme — vprašanje naših gozdov — tudi za rudnike in s tem za vso javnost in gospodarstvo.
ni.
Obširneje pa bi rad pri tej priložnosti spregovoril o drvih, zadevi, ko nam danes vsem vsaj tako mamljivo in skrbipolno zveni po ušesih, kot med vojno kruh. Po mnenju strokovnjakov grozi celi Evropi premogovna kriza in mi jo v Sloveniji ravno te dni prav močno čutimo. V Trbovljah imajo baje komaj za dva dni sproti premoga, v zraku visi vedno štrajk, produkcija se nikakor ne rnore dvigniti na normalno višino, potrebe so pa in bodo vedno večje, ker bo poleg razvoja industrije dobava iz inozemstva kljub vsem eventualnim ugodnim gospodarskim pogodbam, ki jih bomo še sklenili s sosednjimi državami, skrajno težavno in dragoceno (dolgi transport, pomanjkanje vagonov, lokomotiv, carina itd.). Skrčen železniški oromet nam je postal že ta kratek čas neznosen, duševno kot materijelno, in če bi mogli vsled tega nastalo škodo ugotoviti v Številkah, bi nas bila groza pred bodočnostjo.
Premoga pa ni in ga še dolgo ne bo, niti za najskromnejše domače potrebe. Zima pritiska in vsak se s strahom vprašuje, kaj bo s kurjavo, ker tudi drv ni. oziroma so dosegle visokost cen, ki jih ne more zmagovati ne samo uradnik, ampak tudi drugi sloji, če tudi boljše situirani, ako niso ravno verižniki. Gospodinje že komaj sproti nabavljajo z največjo težavo potrebno kurjavo za kuho, v sobah pa je mraz, ki uniču-
je zlasti duševnim delavcem vse veselje do dela in z drugimi nadlogami od dne do dne veča razdraženost Javnega mnenja.
IV.
Ali je tega treba? Moramo li prenašati poleg pomanjkanja, ki je neizogibno in vsaj danes še nepremagljivo, težave, katerim bi se lahko izognili? Zadovoljivo lavno mnenje je vendar tudi neprecenljiv državni kapital! Cemu bi si toraj čuvali lesne rezerve, ki jih morda ne bomo nikoli več tako krvavo rabili ali vsaj tako plodonosno naložili, kot ravno sedaj, ko še stojimo nad vulkanom?
Meseca septembra je sklicala po naročilu centralne vlade šumsko-industrijska centrala v Zagreb anketo za proučevanje o lahki in ceneni preskrbi našega meščanstva z drvi za zimo. Ni bilo slišati, če se je te ankete udeležil sploh kak Slovenec o uspehih vsaj nismo ničesar zvedeli, še manje čutili. Ali ne bi moglo podvzeti podobne akcije za Slovenijo poverjeništvo za agrarno reformo, ki bi jo lahko potom svojih nadzornikov in podrejenih oskrbništev veleposestev sijajno izvedlo? To bi bil efemeren uspeh in neocenljiva dobrota za občinstvo po mestih, pa marsikje tudi po deželi, ker kmetje nimajo svojih gozdov.
Vlada je svoječasno dovolila 500.000 dinarjev za nabavo drv v mestih in krajih, kjer ni kuriva. Toda ti tisočaki dinarjev nam ne morejo prav nač pomagati, če drv sploh ni ali pa so v rokah verižnikov. Na trgu stanejo drva že čez 500 K se-ženj. na veleposestvih, ki so pod nadzorstvom poverjeništva za agrarno reformo, pa največ 300 K. Z dobro organizirano akcijo bi torej lahko dobili dovolj in cenih drv, naši državni misli pa bi bilo s tem več pomagano, kot s tisoči manifestač-nimi shodi in lepimi besedami.
Dobre volje je pokazala vlada mnogo, rudi smisla in razumevanja za težnje ljudstva. Treba je sedaj Še samo večje prožnosti njenih uradov, da z nesebično pomočjo občinstva koristno in dosledno delamo v inten-cijah zasnovaneega programa za blagor naroda in domovine! In če bomo šli to pot vedno in povsod, — kdo bi ne bil z nami?
A. Petrlnčlć:
Liso narodov in mirovno Mile.
i.
Kakor gobe po toplem dežju, ko zopet solnce posije, tako se poraja ob zadnjih izdihljajih svetovne vojne v vseh naprednih narodih in državah ne-broj knjig, brošur, časnikov in časopisov, ki imajo vsi namen, da zastopalo in širijo mirovno idejo. Poleg tega se množi število novjh društev Zveze narodov in sličnih mirovnih udruženi, k! jim je smoter moralna in znanstvena podpora mirovnega stremljenja in oficijelne Lige narodov, da se ukrepi nje obstoj po volji najširše javnosti, m da se vpliva na njen razvoj z ozirom na zahteve napredujočega Časa in na menjajoče se politične razmere. Zlasti v zadnjih mesecih se je opazovalo naižf-vahnejše delovanje na poprišču mlrov-.nega gibanja, oziroma pospeševanja Zveze narodov. Nove knjige so pomnožile tozadevno literaturo, pričeli so Izhajati novi listi in utemeljila so se nova društva; »poročila« že obstoječih udruženj so postala obširneiša in stvar-neiša: poleg tega so se vršila po mnogih državah propagandna predavanja.
Vse to stremljenje, ki mu je bogati in najčistejši izvirnik veliko nepopisno trpljenje izza pravkar prošlih strasnih let in današnjih dni, nam Jasno kaže, kaj da preveva dušo vsega zbeganega
bila vedno težavnejša. Ni, da bi govoril o smrtni nevarnosti, saj si varnosti življenja človek ne more biti nikjer svest. Toda v gotovi višini se nisem mogel več zanašati ne na stopaj, ne na prijem. Drobljive skale se rušijo, kamor stoDiš aH primes. — Dospel sem bil v višino, kjer ni bilo nobene rastline več, ne trohice prsti. Vso svojo moč In spretnost sem rabil, ko sem plezal po pečinah in se umikal prože-čemu se kamenju. Držal sem se južne plati: ob devetih sem dospel na stranski vrh grebena,ki so ga imenovali Mali Terglou. Tu me zgrabi silen veter, cblaki In meirle mi zastro razgled. Veter bubne in me zlekne na tla. Na tleh ležeč sem meril z očmi razdaljo do velikega vrha m takrat se mi je zdelo, da bi dober oešec prišel v pol ure tjakaj. A kako sem se motit! Ko sem Ml pozneje, leta 1779., prvfč tu na vrhu, sem se prepričal, da sem lezel z Malega Triglava* na glavni vrh tri ure.
* Haaroetov Mati Triglav mora torej biti neki vrh med Velikim Trii lavom m MlSetfsklm vrhom. Današnjega Imena m« ne vem. Ce za nima. tli ne H huo umestilo ta vrh Imenovati Haceaetov vrh, kakor }t ft nasvetov«! Laka Plntar v »Planin. Vestniko« L 1912.? X W.
(Konec prihodaJML).
človeštva, in kaj da je danes njega najgloblje hrepenenje.
Začetek mirovnega gibanja, oziroma ideje Zveze narodov sega daleč nazaj do L 1305., v katerem fe francoski pravnik Peter D u b o ? s očrta! neko organizacijo medsebojnih državnih razmer. V naslednjih stoletjih so se sa-motero pojavili slični predlogi, po bistvu več ali mani enak?, po odkritosrčnosti ideje pa jako raznoliki- Se le v 19. stoletju po Kantovem delu »O večnem miru* (1795. I.) se je v Evropi polagoma oživelo mirovno gibanje. Ustanovila so se nekatera društva, v kulturnih sred'Ščih pa so se vršili kongresi mirolnibov (Rruselil848., Pariz 1?49., Frankobrod 1850., London 1851. teta in dr.). Toda v očeh sveta je bito vse to stremljenje, fn tudi ono nasledkih deseletii, utopična sanjarija nepoučenih posameznikov, ki so se kaj prezirljivo ocenjevali.
Koncem minulega stoletja pa, ko smo se spričo brezmejno naraščajočega oboroževanja in vedno bolj grozere vojne nevarnosti potapljali v groznih nerspektivah za bodočnost, je zadel bojni klic: »Proč z orožjem!« tudi ob manje tankosluha ušesa, in prišlo je do onih znamenitih dveh mirovnih konferenc v H a g i (1 1899. In 1907.), katerih so se vlade udeležile po oficijal-n i h zastopnikih. Akoravno je ostal 'tspeh teh konferenc nepopoln, in to po dejstvu, da vlade niso soglašale v točki obligatoričnega značaja mednarodnega razsodišča, vendar so velikega pomena za napredovanje mirovne ideje in so njiju razpravljanja fn končni dogovori tvorili pravo podlago za ustanovitev Zveze narodov in njeno delovanje.
Ono Živahno mirovno gibanje na, ki ga danes opazujemo v razsodnih masah vseh narodov, ki so si svesti kulturnih zahtev sodobnega življenja, Je še le vnetila kruta svetovna volna. Omalovaževano in prezirljivo ocenjeno mirovno stremljenje je našto sedaj rodovitna tla in z navdušenjem sprejete za* stopnike tega prizadevanja. Za njlmf na se je začela zb'ratl hi imrafft? nepregledna masa onih, ki so duševno »p telesno grozno trpeli, m ki niso našU v vojni obljubljene srednjeveške roman* tike. ampak bridko krvavo resničnost
V tem novodobnem mirovnem gibanju zavzemajo Zedinjene države brezdvomno najodličnejše mesto. Poleg obte /nane imenitne vloge ki k> igra v vprašanju Zveze narouov pred« sednik u h držav, Wj1son sam, imajo
katerimi stoji na prvem in vodilnem mesta »Tko Leagae to cnJorce Peaee«, ki se Je oftdjelao nstanovtla •*»»
Predseduje Ji M. Taft, bivši predsednik Zedmjenah držav.
O delovanju oninnjoat i.i društva se je izrazilo edno taaned poročil francoske ara društva Zveze aarodov. da ti je težko predstavljati obseg intenzivne propaganda, ki jo vod| to društvo na čelu drugih ameriških mirovnih udružen j.
V Evropi spada med naiodHčnejše zastopnike mirovnega gibanja Anglija
a svogfn društvom »The League of Ma-ttons Unjon«, ki igra med drugimi vodilno vlogo. Društvo se jo takoj ob ustanovitvi popeljelo obširne propaganda, ki rapjdno narašča * katere vaftv sega daleč v mozomsrvo. Predsednikom je Vlscoaat Grev of Pahodon. On Izdaja dva Izvrstno urejenena časnika, mesečnik »The Leagu— in poUudao-znanstveal četrletnlk »The CovenauK Id obravnava vsa vprašanja, ki so količkaj v zvezi z »Zvezo narodov«.
Tudi strategilna meja.
Tržaški »II Piccolo« prinaša iz Rima še nadaljnja razmotrivania o stra-tegičn? važnosti meje med Jugoslavijo in Italifo. Pjccolov dopisnik prejema ta razmotrivanja »od neke osebe*, ki pozna zelo dobro ta del ozemlja, ki ga je prepotovala tekom dolgih let vsled industrijskih »interesov«. Po njegovem mnenju ima meja. ki jo določa londonski pakt. za Italijo največjo geografsko strategično vrednost. Upa sicer, da pride do trajnega miru in tudi do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede skupnosti obojestranskih interesov, toda nikakor ni mogoče, da bi se edino Itafja razorožila, ko se Francija čedalje bolj oborožuje, istotako Anglija, ko sanjata Nemčija in Madžarska o revanši, ko »Srbija« in Cehostovaška organizirata svoji armadi ter ostane Balkan brez dvoma i nadalje še dolgo let prikrit vulkan. In kakor se ne more Italija razorožiti, tako se ne more tudi odpovedati strategi č meji napram Kranjski niti dalmatinskim otokom, ker bi ta odpoved pomenila nevarnost sovražne invazije in opustošenja. «Ali naj izpostavimo Trst topovom sosednjega naroda, s katerim želimo sicer prijatelj s t va, smo pa sedaj ž njimi v sporu?« Meja, ki se ponuja sedaj Jugoslaviji, ni ne geografska in ne strategicna. V danem slučaju bi veljala malo več nego predvojna soška Črta. Vsled tega nastane vprašanje, ali konvenira Italiji odpovedati se mejam in dalmatinskim otokom jz londonskega pakta. Pred vsem je treba vpoštevati, da tvori rešitev reškega vprašanja merilo italijanske zmage. Ako se nadalje vpošteva pridobitev v slučaju aneksiie Reke, potem je. tako meni izvedenec, opravičena žrtev strategfčne meje in otokov,
ni pa opravičena v nasprotnem slučaja ti ako Reka ne pripade Italiji. Ako se odpove Italija v korist Jugoslavije železnici Šempeter - Logatec, se odpove železniški alimentaciji tržaškega pristanišča, »kar ne bi bilo škoda, če bo Reka naša (italijanska), škoda pa bi bila ogromna, ako postane Reka prosto mesto pod jugoslovenskim vplivom, ki bi mogel napotiti prot? njet ves železniški promet lužne železnice.« Z ozirom na to reasumlra izvedenec svoje misli v sledečem: 1. Ako Italija anektira Reko, naj se v božjem imenn vsled ljubezni do Reke žrtvuje geografsko*-strategicna meja napram Kranjski in naj se dovolijo Jugoslovenotn v Dalmaciji delne koncesije; 2. Ako pa Reka ne bi imela pripasti Italiii, potem naj se izvede londonska pogodba, tudi če bi se nikoli ne kompenzirale delne koncesije v Dalmaciji; nikakor pa naj se ne odpoveduje Italija v tem slučaju geografsko - strategični meji in dalmatinskim otokom, kj tvorijo garancijo italijanski bodočnosti.
Iz gorenjega sledi: če dobi Italija Reko, potem ji geografična in strategicna meja ni več potrebna, kljub temu da bi bil »Izpostavljen Trst jugoslovanskim topovom«, ali drugače povedano: Jugoslavija ji v tem slučaju ni več nevarna in tudi dalmatinski otoki niso več pristno italijanski. Gre pač le za »merilo Itallnske zmage«, za dvanajst ne-vspelih soških bitk, za »Caporetto* in za bele zastave, s katerimi je novembra lanskega leta italijanska armada zasedla naše kraje. Proti italijanskim strategičnim mejam Pa postavimo mi drugo mejo, ki jo tvori naša pravica in junaško srce.
Naie stal*i<e.
Naša javnost je premalo obveščena o dejanskem stanju našega vprašanja v Parizu. Marsikomu niti nI znano, da v ozemlju, ki se nahaja onstran takozvane črte, niti ni več govora, in da je isto od dne ko je izšla znana Wilsonova poslanica (23. aprila 1919). smatrati, kakor stvari danes stoje« kot konečno priznani Italiii.
Res Je, da naša delegacija v svojih vlogah na vrhovni svet vedno po-vdaria, da Wilsonova črta krši narodnosti princip, ker prepušča 400.000 Ju-goslovenov italijanskemu gospodstvu; toda omejuje se na to konstatacijo, ker je mnenja, da nismo danes v položaju, da bj se borili z vspehom proti državam, kf so podpisale londonsko pogodbo in proti predsedniku VVilsomi.
Danes gre samo za to, da se naide način, da bi tudi Italija, Francoska in Angleška pristale na W|Isonovo črto. Ako odgovarja resnici poročilo pariškega »Tempsa«. bila bi naša delegacija v svoK spomenici od 22. t. m. privolila v to, da postaneta Reka in Zadar (samo mesto brez okolice) neodvisni državici pod suveren i t eto Zveze narodov, ter da Italija dobi otoka Lošinj in Pelagruž. Vendar bi se ta dva otoka ne smela vojaški utrditi, kakor tndi noben drug otok v jadranskem morju.
Naša javnost mora to vedeti, da ne bode razočaranje preveliko, ko pade odločitev.
Kako stališče pa naj zavzamemo napram takemu položaju?
V zadnjih dneh so se vršile PO ce-
li naši državi velike manifestacije, kjer se je postavila odločna zahteva, da se mora priznati vsemu našemu narodu ob jadranskem morju pravica, da sam odloči o svofi usodi. Ne priznavamo njkakih tajnih pogodb, ki bi imele za predmet naše ozemlje, nikakih sklepov Vrhovnega sveta, ki odkazujejo tujcem kose našega narodnega telesa.
To je stališče, ki je mora naš narod naglašati, ob vsaki priliki, da zve ves svet, da ie ves naš narod neomajno solidaren v obsojanju vsake krivice, ki bi se nam prizadejala od katerekoli strani. Ce je naša delegacija, sodeč o splošnem položaju na mirovni konferenci uvidela, da se danes n( mogoče borit? proti takozvani W|lsonovi črti, narod ne sme kloniti, ne sme odnehati od svojih upravičenih zahtev, temveč mora z energičnim in složnim nastopom dati duška svojemu ogorčenju, da se mu odreka naJelementarnejša pravica, to je pravica samoodločba.
M| prijateljstva z Italijo nočemo kupiti s tem, da Ji žrtvujemo kak del naših krajev ob Adrtfi. Mi prijateljstva imperialistične Italije ne potrebujemo. Priroda je obdarila našo državo s tolikimi naravnimi bogastvi, da prav nič ne potrebujemo pomoči Italije, da lahko udobno živimo.
Naj se nam priznat kar je naše. Drugega ne zahtevamo. Ako pa bj se nam s sito hotel odzveti kak del našega ozemlja, ne bomo mirovali tako dolgo, dokler se ne popravi krivica, ki bi se nam storila.
Naša stvar Je sveta in pravična. Zato mora končno zmagati. P*
PoliMn« vesti.
= Demisija deželnega predsednika drla. Gregorja Žerjavi. V smislu sklepa načelstva JDS dne 29. t m. je podal predsednik pokrajinske vlade xn Slovenijo dr. Oregor 2erfiv demisijo, da t tem omogoči sestavo nove vlade, ki bo donela na spo* razuma Jugoslovenske demokratske In Jugoslovenske socijabiodemokrat-ske stranke. V slučaju, da bo demisija sprejeta, bi naj prevzel predsedstvo dosedanji minister na trgovino bi industrijo dr. Albert Krimtr. katerega bi nadomestil poslanec dr. Dfnko Pse. Po poročilih Ig Beograda pa minister dr. Ki anter nI voljan prevzeti ponuja no mu mesto deželnega predsednika za Slovenijo. Kdo
mMsjc
dr. Kramer vztraja v svojem odklonilnem sklepu, nam ni znano. Za podpredsednika je designican bivši poverjenik Albin P r e p e 1 u h. Poverjenik za pravosodstvo dr. VI. Ravnih ar ostane na svojem mestu.
=* Ministrska kriza? Beograd, 30. Jamarja. V političnih krogih se zatrjuje, da postaja vprašanje o spremembi v kabinetu od dne do dne aktualnejše. Veliko pozornost vzbuja zlasti dejstvo, da je povabil bivši minister dr. Ninčič na Intimni obed poleg drugih politikov tndi našega nariškega poslanika dr. Mitenka Veznica in ministra za notranje zadevo Svetocara Priblčeviča. Ta obed Je hnel popolnoma političen značaj in Je dal povod, da se v radikali* krotfh Urijo rani komenUrjL
Sodi se, da M v nov koncentracijski kabinet vstopilo 6 demokratov. 4 radikale! In dva zastopnika narodnega kluba. Socijalisti M vstopu v vlado le. če se Jhn da garancija, da ne pride nrl sestavi nove vlade niti en pristaš grupe dr. Korošca v postov.
as Vlada zahteva od opozicije odgovor na svojo noto. Beograd. 30. Januarja. Včeraj Je naša vlada zahtevala od opozicije odgovor na svo-. jo noto, ki ji je bila Izročena na njeno zahtevo glede sestave ustavnega odbora. V svoji noti je zahtevala vlada, da naj opozicija čim preje odgovori, ker poteče rok za odgoditev na« rodnega predstavništva že 15. februarja L I.
= Tudi radikale! za odpravo korupcije! Beograd. 30. januarja. V radikalnih novlnah in njihovih krogih se v zadnjem času širi vest, da je za državo edfna rešitev en korak in to je: vlada opozicijonalnega bloka in sklicanje parlamenta. Zanimivo pri celi stvari je. da ravno radikalni krogi v zadnjem Času z vso vehe-menco zahtevajo odpravo korupcije, ki so jo ravno radikalci uvedli v naše politično in gospodarsko življenje.
■n Ves narod odklanja zahteve ultimatuma. LDU. Beograd. 30. januarja. Tekom zadnjih dni je prišlo vladi brez števila protestov iz raznih krajev naše države. Vsa Jugoslavija se je dvignila kot en mož proti ultimatu zaveznikov in proti nasilnemu podjarmljevanju naših bratov v popolnoma naših krajih. Danes zahteva ves naš narod, da vlada zavezniškega ultimata ne sprejme.
= Razmerje med radikalnimi In klekamimi zavezniki. Naša SLS. je, kakor znano, sklenila tesno zvezo s srbskimi radikalci, in slovensko klerikalno časopisje predstavlja narodu srbske radikalce kot steber naše države, kot velike prijatelje katoliške cerkve in glasnike narodnega In državnega jedinstva. Glasilo radikalne stranke v Banatu je »Zastava«, glavno glasilo te stranke v Bosni pa je »Srpska Zora«. A kakšno stališče zavzemata napram državi In kato* liškemu delu našega naroda ta dva organa? »Zastava« sploh ne priznava kraljestva SHS. in piše dosledno o naši državi, kakor, da bi bila še vedno Srbija. Ako govori o vladi v, Beogradu piše dosledno o srbski vladi, kakor da bi bila beogradska vlada samo za Srbijo. V svoji številki 25. t m. priobčuje članek »Nova vlada v Srbiji«, v katerem piše med drugim: »V Srbiji se pripravlja novo stanje. Skoro Je nemogoče zamisliti da bi ostala ta vlada še dalje cisa na svojem mestu«. Torej niti besedice o kraljevini SHS.! Za »Zastavo« ta kraljevina sploh ne eksistira! In kako piše »Srpska Zora«? »Srpska Zora« je iz »Slovenca« ponatisnila tole vest: »Sveti oče Je z velikim zadovoljstvom sprejel in vzel na znanje udanostno izjavo, ki Jo je poslalo hrvatsko starešinstvo in Vanr pošilja svoj apostolski blagoslov z željo, da b! Vaše delo rodilo ob;1e* sad za slavo božjo, za veličino Jugoslavije in versko ujedinjenje slovanskih bratov«. To »Slovenčevo« vest komentira njegova zvesta zaveznica »Srpska Zora« takole: »Kakor se vi di. bi Svet! oče želel, da se ustvari versko ujedinjenje v »Jugoslaviji* pod njegovim žezlom. Lepo! tods Cehi se odpovedujejo Rimu In paoe-žu. Morala: beži od Jugoslavije, ker znači ona težnjo za uspeh orozellffzV ma rimske cerkve. Snu! srbsko na cUenamo državo, v kateri ne bo tme£ oblasti noben nonokllcanec In v kateri ne bo rak-rana demokratske družbe: klerikalne stranke«. Kakor se iz teh citatov vid?, ne vlada med opozicijonalnimi bratci takšno blagodejno soglasje, kakor bi to človelc sklepa! rz pisave »Slovenca« in drugih glasil SLS.
= Sarajevske manifestacije* Sarajevo. 30. januarja. Na današnji seil občinskega sveta se je soglasno sklenilo, da se vrši v ponedeljek, to je na praznik slavnostna ma-nifestacijska seja občinskega sveta proti nameravanemu nasilju v jadranskem vprašanju s strani zaveznikov.
= Vest o štiridesetih tisoč av« strHsklh delavcih z* .?ncos!*vlln ir-mišllena. D u n a j, 30. januarja. P^d nekaj dnevi so poročali dunajski '?«?ti In po njih seveda tudi ljubljanski »Večerni list«, da namerava nemška avstrijska vlada dovoliti, da se prepelje 40.000 nemško - avstrijskih delavcev iz Avstrije v Jocroslavijo. kfer dobe delo. »Neues Wlener Abend-blatt« prinaša pogovor med svofim sotrttdulkom in ministrom za socijalno skrbstvo Hanuschem. k! Je Izla-vil: »Vse vest! o nameravanem prevoz« 40.000 delavcev v JfivoslavUo so kratkotnalo IzmlšHeno. Na Dunafu Imamo sicer danes 56.000 brezposelnih delavcev, ki dobivajo od vlade podporo za brezposelne. Iz gospodarskih ozirov pa ne smemo misliti na oddajo teh delavcev, Juun dragani«
Štev. 26.
te SLOVENSKI NAROD* m» T. februarja 1920.
Stran 3.
ker jih bomo v bodočem letu sami potrebovali.«
= Protest jugoslov. dobrovoljcev.
Odbor društva jugoslovenskih dobrovoljcev v LjubUarii protestira proti izdani »uredbi o dobrovoljcih« ker je Ista v stvarnem oziru neutemeljena in nepravična, a v formalnem nepopolna; ker je sestavljena brez razumevanja jdobrovoljskega vprašanja ter brez sodelovanja dobrovoljcev in ker ne odgovarja obveznostim, ki jih je sprejela svoječasno vlada napram dobrovoljcem; obsoja poskus, ukratiti naslov in svojstvo »dobrovoljca« precejšnjemu <ie!u borcev, ki so na raznih boii-JEčih prelivaU svojo kri za nase u.iedi-
e: izjavlja, da slovenski dobrovoljci »uredbe o dobrovoljciht v njeni sedanji obliki ne priznajo in zahteva, da se sestavi čimprej s sodelovanjem dobrovoljcev nova uredba, ki naj odgovarja opravičenim zahtevani in težnjam juKoslovenskih dobrovoljcev, ki so se edini zastavili z orožjem in žrtvovali po raznih bojiščih za svobodo in ujedinjenje jugoslovenskega naroda.
— Pozno spoznanje! Bivši avstro - ogrski minister zunanjih del Czernin je izdal knjigo, ki ji je dal naslov »V svetovni vojni«. V tej knjigi priznava Czernin, da je bila zveza z Nemčijo za Avstro - Ogrsko že pred vojno veliko breme, in pravi dobesedno: »Naša usoda je bila na-na na Nemčijo. Nemčija je nas z zvezo potegnila v pogubo, ne da bi .se mi tega zavedali«. Do tega spoznanja je prišel g. Czernin še ie po di   svetovne vojne. Še leta 1913 i 9 bil grof Czernin sveto prepriča    da je alijansa z Nemčijo edina rešitev za avstro - ogrsko monarhi-n proglašal je vsakogar, ki bi se drznil o tem dvomiti, za veleizdajal-ca. Pamet je torej srečala Czernina Zelo pozno, dasi so najrazličnejši slo-ki politiki že od prvega začetka, ko se je sklenila zveza med Nemčijo in Avstro - Ogrsko, prorokovali, :> trozveza usodepolna za habs-•co monarhijo. Ti slovanski polico bili potem takem mnogo bolj . :ovidni,   kakor vsi nemški in madžarski  državniki in diplomati skupaj.
= O nemški nevarnosti je govori! v narodnem shromaždenju dr. Karel Krama?, ki je v svojem govoru naglašal med drugim: »Nemci se ne bodo nikdar sprijaznili s tem. kar se jc zgodilo. Prepričan sem, da bi se Nemci v Cehoslovaški, v Avstriji in 'Nemčiji takoj dvignili in uprli, čim bi zadonele nemške fanfare. S tem nam je treba računati in po tem moramo rudi uravnati našo politiko. Nemci
skupno z nami gradili naše drŽave, marveč so nasproti nam zavzemali sovražne pozicije, ki jih še danes vzdržujejo. Narodni mir Še ne bo v naši republiki tako zasigu-ran, zato moramo izdelati jezikovni >akon, ki mora biti izveden v vseh podrobnostih. Vsa naša volja in vsa naša narodna sila se mora uveljaviti pri rešitvi nemškega problema. Ne bilo bi nriporočljivo, da bi Nemce zatirali. Čehi morajo ostati gentlemeni. Nemškega problema se ni treba bati, vendar pa bi bilo potreba, da bi se 0 njetn razpravljalo čim najpreie v narolnem shromaždenju. ker bi se s tem izdatno zbolišalo notranje razmer«. Da. nemška opasnost je za Cehe točka, ki bo igrala nesporno glavno vlogo, tako v njihovi notranji kakor tudi zunanji politiki.
= Uvaževania vredne besede francoskega ministrskega predsednika. Francoski ministrski predsednik Millerand je. v zbornici imel govor, v : ;iterem je naelaša! med drugim: Cas .žrtev in samoomejevanja še ni potekel. Državljanske dolžnosti se dado izraziti v teh le besedah: »Več proizvajati in manj vporabljati. to je prvi pogoj, da se zopet izgradi poslopje narodnega premoženja. Vsak državljan mora prevzeti del davčnih bremen. Davke plačevati se pravi PranclH služIti. Kdor se temu odteguje, je izdajalec domovine. Da se doseže ravnovesje v državnem gospodarstvu in amortizaciji državnih dolgov, mora država poseči po vsem, kar se da obdačiti. Pri tem pa je treba seveda skrbeti za to, da se podjetnosti ne stavijo ovire. Pravično in moralno utemeljeno je, da se predvsem močneje obdačijo premožnejši sloji. Skandalozno pa bi bilo. ako bi težkoče sedanjosti dovoljevale gotovim ljudem, da bi jz danih razmer črpali neomejene dobičke«.
= Novi predsednik francoske republike Davidoviču. LDU. Beograd, 30. januarja. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je prejel od novoizvoljenega predsednika fran-!coske republike Paula Deschanela nastopno brzojavko: Prosim Vas, da sprejmete izraz moje najtoplejše .hvaležnosti za čestitke, ki ste mi jih poslali z besedami, katere so me globoko ganile. Ne bo mi milejše naloge od tega. da s plodnim delom podpiram ojačenje zveze, ki združuje naši državi, katerih prijateljstvo je za vedno zapečateno na vojnih poljanah, kjer sta se borili armadi obeh držav ramo ob rami za pravico in svoboda Panl DeachanaL
= Sprejemajmo tale vesti s vso
! Iz Pariza nam pišejo: »Bodite skrajno oprezni glede vesti dunajsko židovskega izvora. Tako je n. pr. Dunajski   korespondenčni urad
razširil po svetu vest, ki jo čitam tudi v »Slov. Narodu« z dne 23. t. m,: »VeČina pariških listov je v sporu med Jugoslavijo in Italijo na strani Italije in zahteva naj Francija in Anglija podpirata italijanske zahteve in da se eventualno uvebavi londonski pakt Edino »L* ilomme Libre« se zavzema za Jugoslavijo.« Ta vest ie Čisto izmišljena in očito z laške strani inspirirana. Največji francoski listi so v tem sporu odločno na naši stra-n i. Oficijozni »Le Temps« ie priobčil 22. t. m. uvodnik, ki je s tako vnemo zastopal naše stališče, da je delegacija o njem brzojavno poročala v Beograd. (Ta Članek priobČujemo na drugem mestu v ekseerptu. Op. ured.) Na Čigavi strani je *Le Journal des De-bats«, ni treba omenjati. Slično pišejo mnogi drugi ugledni listi. Samo »Le Matin* je očividno podkupljen z laške strani in skuša zanetiti spor med Srbi in ostalimi Jugosloveni s tem, da vedno ponavlja tezo, da so Srbi za spravo, da se ji pa Slovenci in Hrvati protivi-jo . . . V interesu naše stvari torej ponavljani še enkrat: »Pozor napram nemškim in madžarskim vestem, ki imajo mnogokrat svoj izvor v laških mahinaciiah!«
= Iz mariborskih železniških delavnic. LDU Ljubljana. 30. januarja. Komisarijat ministrstva saobračaja v Ljubljani objavlja k raznim vestem o mariborskih železniških delavnicah to - le: Vsa ooročUa so pretirana, deloma tudi neresnična, ter po nepotrebnem razburjajo javnost in dražijo že itak nemirne duhove. Komisarijat že od vsega početka obrača Mariborn kot najvažnejši južnoželezniški postojanki vso svojo pozornost. Zasledoval je strogo objektivno dogodke meseca julija lanskega leta, kakor tudi vse poznejše razprtije. Dne 20. januarja 1920 je na licu mesta zasliševal komisar sam v navzočnosti vodstva obratnega ravnateljstva v Ljubljani vse stranke, vplival pomirjevalno na vse strani in dosegel z dobro besedo, da so se zavezale vse stranke s svečano obljubo, da izločijo v uradnih prostorih, odnosno med delovnim časom vsakršno agitacijo ali celo hujskanje, pač pa da hočejo složno in pridno delati, kar je zlasti pri današnjem stanju železnic prva stvar in v največjo korist države same. Sporazumeli so se, naj bodo dosedanji grehi pozabljeni, v bodoče pa da se bo brezobzirno kaznoval vsak, kdor kakorkoli kali mir, agitira na neprimernem kraju, ali sploh prekorači dopustne meje. Dogodki, ki so se odigrali v delavnicah en dan .oziroma dva dni pozneje, so povzročili baje nesporazumi] en je, ker masa glasom merodaj-nih izjav o izidu preiskave še ni bila poučena in je celo mislila, da je komisija pristransko postopala. Sicer pa se niso vršili nobeni poboji, temveč so se le izrinili nekateri delavci, ki ne pripadajo socijalno - demokratski organizaciji. Ti so se večinoma takoj povrnili zopet na delo. Preiskava še ni povsem zaključena ter se bodo seveda vsi krivci, katere bo mogoče dognati, primerno kaznovali.
= Obsojeni voditelj lužiških Srbov. LDU. Praga. 30. januarja. (ČTU.) (Narodna skupščina.) Na nujno interpelacijo poslanca dr. Ram-bouška in tovarišev na zunanjega ministra, ali je pripravljen, storiti vse korake, da se popravi juridična napaka, storjena z obsodbo voditelja lužiških Srbov- Bartha. je odgovoril minister za zunanje posle dr. Beneš, da sta on in ministrski svet smatrala vedno za nekaj samoobsebi umevnega, da nobena država ne more kaznovati svojih državljanov zaradi take akcije. Iz tega razloga je bilo stališče zunanjega ministra jasno formulirano v vprašanju nekaterih nemško - čeških politikov, ki so delovali na to. da se gotova ozemlja ne združijo s čelioslovaško republiko. Ministrstvo za zunanje stvari je zastopalo to stališče tudi potem, ko je bilo iz versailleške mirovne pogodbe jasno razvidno, da mešano ozemlje na Češkem pripadajo cehoslovaški republiki. — Minister je nato v daljšem govoru izvajal, kako se je vprašanje lužiških Srbov razpravljalo na mirovni konferenci in da se je ondi ugotovilo, da je to vprašanje smatrati za manjšinsko vprašanje, in sicer kot tako, ki spada v kompetenco zveze narodov, vsled česar se lužiški Srbi postavljajo pod varstvo lige narodov. Obsodba Bartha spada med ona vprašanja, ki so pod kompetenco zveze narodov. Z ozirom na to. da je bil vodja lužiških Srbov že po mednarodnem pravu upravičen braniti svoj narod in z ozirom na to. da se tudi kot član mirovne konference za to svoje delovanje ni mogel obsoditi, je izjavil minister dr. Beneš, da je z vidika mednarodnega prava upravičen, storiti v tem pogledu korake pri zvezi narodov.
— Proces Erzberter ca. fietfe-rich. Berlin. 30. januarja. Danes je bil sedmi dan razprave o procesu Erzberger ca dr. Hclfferich. Odvetnik ministra Erzbergerja je izjavil da po sedanjem zdravstvenem stanju njegovega klijenta ni mogoče, da bi prišel k zaslišavanju pred 9. februarjem, na kar je predsednik dosegel gt8S*#Sk dfjft Jfido obravnave do
tega roka vršile tako, da bo pričevanje Erzbergerjevo nepotrebno.
= O panslavizmu pišejo sedaj na dolgo in široko razni nemški listi. Vsi pisci zastopajo mnenje, da je bil paa-slavizem glavni krivec, da je razpadla Avstro-Ogrska. Vsi zastopajo mnenje, da bi Avstro-Ogrska še danes bila v vsej svoji moči in veljavi, ako bi bila pravočasno nastopila z vso energijo in odločnostjo proti vseslovanskemu gibanju. Puščamo to prepričanje nemškim »zgodovinarjem«, dasi je več kakor gotovo, da bi bilo nasilno postopanje proti Slovanom, ki so se narodno prebudili in se jeli zavedati svojih pravic, samo pospešilo razpad Avstro-Ogrske. V graški »Tagespošti« oriob-čuje I. Loserth razpravo »Panslavizem do svetovne vojne«, v kateri z nemško nacijonalnega stališča riše postanek in razvoj vseslovanskega gibanja v Av-stro-Ogrski. Razpravo bo z zanimanjem in tudi z zadoščenjem Čital vsak Slovan. Iz razprave je razvidno, da Je imela vseslovanska ideja vendar le tudi prav praktične posledice.
REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠA-NJA V 10 DO IS DNEH. Beograd, 30. Januarja. Do danes naša vlada od naše mirovne delegacije v Parizu še ni dobila nikakega odgovora na brzojavno obvestilo iz historične seje ministrskega sveta, na katerem se je razpravljalo o odgovoru na ultimatum zaveznikov. Pričakuje se, da bo odgovor od naše mirovne delegacije prispel tekom jutrišnjega dne, nakar se bo vršil ministrski svet. ki bo ugotovil stališče, kakršnega naj zavzame naša vlada pri končni rešitvi tega vprašanja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo padla končna rešitev o jadranskem vprašanju v 10 do 15 dneh.
AMERIKA ZA NAS!
Beograd, 30. januarja. Vest, da so Ze dini ene države severoameriške vložile v Parizu protest proti samovoljnemu reševanju jadranskega vprašanja, ne da bi se pri tem upoštevalo upravičene zahteve Jugoslavije in Amerike, je napravila v Beogradu najboljši vtis. V političnih krogih se zatrjuje, da nikakor ni mogoče spreminjati londonskega dogovora, da pa je popolnoma izključeno, da bi tudi Amerika priznala londonski pakt Vlada je prejela iz vseh krajev naše kraljevine brzojavke in obvestila, da naj pod nobenim pogojem ne sprejme predlogov, ki spravljajo v nevarnost naše brate v zasedenem ozemlju. Cela javnost odobrava odločen nastop naše vlade in se raduje, da je tudi Amerika zastavila vse svoje sile, da se preprečijo krivice, ki so jih hotele napraviti zavezniške sile nad Jugoslavijo.
NAŠA   MIROVNA DELEGACIJA ŠE NI PREJELA ODGOVORA NAŠE VLADE.
Beograd, 30. januarja. Kakor poročajo iz Pariza, naša delegacija na mirovni konferenci še nI prejela doslej odgovora naše vlade na ultimatum zaveznikov glede jadranskega vprašanja.
SKLICANJE PARLAMENTA?
LDU. Beograd. 30. januarja. »Tribuna« doznava, da je dr. Pavlo-vič posetil g. Protića. V političnih krogih mislijo, da je ta poset v zvezi s sklicanjem parlamenta.
ALBANSKI PROTESTI PROTI ITALIJANOM. — LAŠKI ZLOČIN.
LDU. Beograd. 30. januarja. Iz Skadra se javlja: Pred nekaj dnevi je bilo napovedano veliko zborovanje vseh plemen Albanije, ki bi se imelo vršiti v Kroj! in kjer bi se imela na-glašati solidarnost vseh albanskih plemen proti Italijanom in njihovemu protektoratu, in sicer po načelu »Balkan balkanskim narodom«. Priprave za to zborovanje so se vršile že dalj časa. Delegati so bili izbrani iz vseh mest, počenši od Argirokastra in Korče, in iz vseh plemen. Zborovanje je imelo biti manifestacija, kakršne Albanija še ni videla. Imelo je pokazati mirovni konferenci pravo razpoloženje naroda. Italijanskim oblastim je bilo to pripravi jen je seveda trn v peti. Takoj so začele z ojače-vanjem posadk, ki še vedno traja. V vsakem kraju so nameščene strojnice in na pripravnih točkah postavljeni topovi. V Kroji so vsi odlični ljudje zaprti ali internirani. Mesto je opa-seno s kordonom in je ves promet ukinjen. Italijani preganjajo vse vplivnejše ljudi. Abdul Hupi, bivši okrožni načelnik, velik albanski rodoljub in vodja ustaje v Šijaku tik pred Dračem, ki so ga italijanske oblasti smatrale za vodjo tega nameravanega zborovanja, je bil 20. t m. ubit. Tako je za sedaj to zborovanje preprečeno.
SPLITSKI INCIDENT.
Spit 30 januarja. Včeraj se je vršila tu velika manifestacija proti poskusen emu nasilju s strani zavetnikov nad nami. pri čemur so manife-stanti s silo odstranili italijansko zastavo z ladje »Bosna« in odnesli dve sliki italijanske krajevske dvojice Iz društvenega lokala »Societa operaia«. Danes ie interveniral ameriški poveljnik pri naši vladi glede včerajšnjega dogodka, nakar se ie nredsednik vlade podal na krov italijanske vojne ladje »Pulj« ter Izrazil  svoje  obžalovanje,
POSVETOVANJA ENTENTNIR POSLANIKOV.
Daaaj, 30. januarja. Po poročilih iz Pariza, ie tamkaj danes revidirala konferenca ententnih poslanikov besedilo enteutmega odgovora na nemško noto glede izročitve Viljema in drugih povzročiteljev vojne. Predlog nemške vlade, da naj se postavi vojne krivce pred sodišče v Leipzigu, je konferenca kratkomalo odklonila, ker bi to značilo revizijo versaillske mirovne pogodbe. Na konferenci se je razmotrivalo tndi o sredstvih, kako uveljaviti ver-saillsko pogodbo, zlasti kar se tiče izročitve vojnih povzročiteljev.
BOLGARSKE MAHINACUE.
Beograd, dO. januarja. Bolgarska vlada je stopila v zvezo z bolgarskimi finančniki, ki naj izdelajo načrt, kate* rega bo potem bolgarska vlada predložila zaveznikom v Pariz. Po tem načrtu bi bilo razvidno, da bolgarski narod pod nobenimi pogoji ne more plačati od mirovne konference Bolgariji naloženih 40 milijard francoskih frankov, katera vsota bi prišla v repa-racijski fond antante. če se ta nakana bolgarske vlade in njenih finančnikov uresniči, potem je jasno, da bo vsled tega tudi naša država močno oškodovana.
BIVŠI CESAR KAREL SE NAMERAVA NASELITI NA MADŽARSKEM.
Dunaj, 30. januarja. »Arbeiter-Zei-tnng« poroča, da so ogrski monarhisti z vso paro na delu. da bi se bivši cesar Karel smel povrniti na Madžarsko. V dunajskih monarhističnih krogih se z vso sigurnostjo zatrjuje, da bo bivši cesar Karel najkasneje na pomlad letošnjega leta zapustil Švico In se naselil na Madžarskem. To svojo domnevo podpirajo s trditvijo, da ni v vsebini mirovnega dogovora med zavezniki in Madžarsko nobene točke, ki bi nasprotovala preselitvi cesarja Karla.
NOV PREDLOG GLEDE SODIŠČA ZA VILJEMA. Dunaj, 30. januarja. Po poročilih pariških listov, je prinesel Clemen-ceaujev organ »L* Hornme Libre« nov predlog glede sodišča za Viljema- Po tem predlogu naj bi se sestavil entent-ni sodni dvor v Haagu, kjer naj se sodi bivšega nemškega cesarja Viljema. Na ta način bi bilo rešeno vprašanje izročitve Viljema, kajti sodil bi se na ho-landskih tleh.
SPOR V AVSTRIJSKI KOALICIJSKI VLADI.
Dunaj. 30. januarja. Med strankami ki tvorijo avstrijsko koalicijsko vlada to ie med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalisti, je prišlo do novega spora, ker je dr. Renner v včerajšnji seji brambnega odseka poudarjal, da so politične vesti, ki jih razširjajo krščansko - socijalni listi v zadnjem času, tendencijozne, tako na pr. vest o pošiljanju municije v Prago. Ob tej prilUd je izrazil dr. Renner, da je nemogoče sodelovati nadalje v vladi še s tako stranko, ki nam namenoma razširja lažnjive vesd. To svojo trditev je dr. Renner ponovU tudi na današnji seji odseka za zunanje zadeve, ter pripomnil, da naj bi vladni vodje krščansko - socijalne stranke volivaU na krščansko - socijalno časopisje, ker bi bilo sicer vsako skupno delo izključeno.
RADEK V MOSKVI. Dunaj. 30. januarja. Poljska korespondenca javlja: Vodja ruskih boljše-vikov Radek - Sobelson je danes dospel v Moskvo. Na potovanju skozi Poljsko je stal pod vojaško kontrolo.
RUSI BEZE PRED BOLJŠEVIKL LDU. Bteerad. 30. januarja. Denii-ksnova vlada je dovolila, da morejo odpotovali iz domovfne Rusi, ki niso vojni obvezana*. Ker jc sedaj mnogo velikih mest ogroženih, se je na jugu Rusije nakopičilo mnogo beguncev. V Beograd sta dospeli dve skup«! Rusov, okoli 300 ljudi. Pričakujejo še drugih prihodnikov.
ANARHISTIČNI TEROR NA PORTUGALSKEM.
Dunaj, 30. januarja. Po poročilih Iz Lisabone se na Portugalskem od dne do dne bolj širi anarhistična strahovlada. V enem samem dnevu so izvršili anarhisti 7 bombnih atentatov. Pri enem atentatu je bil težko ranjen predsednik portugalske repubUke, pri drugem atentatu v Oportu je bilo usmrčenih 54 oseb in 120 oseb težko ranjenih. Anarhisti so porušili ob istem času 7 železniških mostov.
U itie kraljevine.
— UHavlfen parobrodni promet v Dalmacija Spi i t, 29. januarja. Od danes naprej je ustavljen vsak paro-plovni promet, ker se večina naših brodolastnikov brani voziti še nadalje pod italijansko zastavo.
Stanovanjska mizerija v Beogradu. LDU Beograd, 29. januarja. Pri finančnem ministrstvu je prosilo veliko število uradnikov, da se vrnejo na svoja prejšnja službena mesta, ker zaradi silno dragih stanovanj ne morejo živeti v Beogradu. Cena stanovanj je v Beogradu tako visoka, da se za malo stanovanje zahteva mesečno 800 dinarjev, toliko pa znaša tudi plača višjega uradnika. Uradniki nameravajo vladi predložiti načrt o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Uradniki predlagajo, da se lastnikom hiš, ki oddajajo tako draga stanovanja, naloži davek, in sicer tako, da bi na pr. tisti. Id za-jffiva za stanovanj* app ^frajttr tod
plačati 750 dinarjev davka, tisti pat. Id da stanovanje za 200 dinarjev, bi imel plačati samo 80 dinarjev. Denar od tega davka bi se imel porabiti za zidanje uradniških hiš in sanovanj.
— Avstrijski konzul v Beogradu. LDU
Beograd, 30. Januarja. Namesto dosedanjega avstrijskega konzula v Beogradu. Hansa Knippa, je imenovan g. Albert Ktoih holz. i
neorfreSena imovina.
— D Annunzio aretira. »Seco-
lo« poroča iz Trsta, da so D' Annun-zijeve straže aretirale poveljnika 45. j divizije gen era Ta Nigrro in ga odved-j le na Reko. Obdolžujejo ga, da je sovražnik pesnika.
— Narodni svet za neodreseno jugoslovansko ozemlje. Ustanovno zborovanje Narodnega sveta za neodreseno jugoslovensko ozemlje se vrši v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma. Zborovanja naj se zanesljivo udeleže Vsi zaupniki in delegatje s pooblastili. Vabljeni so tudi vsi politični in kulturni delavci iz zasedenega ozemlja. — Istega dne popoldne ob 3. uri se vrši Prva plenarna seja Narodnega sveta v srebrni dvorani hotela Union, I. nadstropje. — Danes t. i. v soboto ob 8. uri zvečer je v srebrni dvorani hotela Union predpo-svetovanje zaupnikov in delegatov.
— Z Goriškega. Zveza slovenskih županstev bo imela 5. februarja t L pri »Treh kronah« v Gorjci svoj redni letni občni zbor. — »Slov. bralno in podporno društvo« v Gorici je hotelo imeti svoj občni zbor, ali oblasti delajo ovire tudi temu društvu kakor drugim slovenskim društvom. — Anagrafičnl urad v Gorici zaničuje in smeši slovenske stranke. Neslane opazke delalo in slovenske priimke kvarijo. To grdo ali pristno laško podjetje le še bolj utrjuje slovensko zavest in odpor proti tlačl-teljem. Naj se le norčujejo in kvarijo naše priimke, saj skvariH nas ne bodo. Kdor pa se z drugrrmi norčuje, ostane sam norec. — Izobraževalna, pevska h\ bralua društva se po deželi pridno gibljejo kljub raznim oviram. Tako Je imelo te dni tudi Izobraževalno društvo v Poljubinu na Tolminskem svoj občni zbor. Vidi se, da vojna goriškim Slovencem ni vzela veselja do izobraževalnega dela. — V bolnici usmiljenih bratov v Gorici le bilo lan! 1868 bolnikov. Po ročnih granatah ranjenih je bilo sprejetih 346 oseb, umrlo jih je od teh dvajset.
— DefegacUsko zborovanje »Zvece slov. učiteljskih društev Julijske Benečije« se bo vršilo 1. in 2. februarja v Trstu pri Sv. Ivanu.
— S Cerkljanskega pišejo, da dobivajo od vseh uradov na Cerknem vse tiskovine edino le v laškem jeziku. Poprej je brlo vse slovensko, sedaj pod Lahi je vse laško. In ceridjanski okraj je Čisto slovenski kraJ. Nihče ne zna laško in tako tavajo ljudje po nepotrebi po Cerknem in iščejo človeka, ki bi jim raztolmačj!, kaj pravzaprav hoče slavna oblast od njih. Tako protfljudsko upravljajo Lahi nesrečno goriško deželo.
— Iz Čezsoče na Bovškem prihajajo pritožbe glede aprovizacije. Čez-soška občina ni debila že dva meseca nikake aprovizactfe. Ali ni to nezaslišano. Ljudje stradajo in si ne morejo pomagati. Po sosednih občinah so fe delili dvakrat živež med tem časom. Kje je vzrok, da ga ne dobi ravno Cez-soča. Saj Čezsočani vendar niso umetniki v stradanju. Pravijo, da tudi Prt podporah ni vse v redu, kakor bt moralo biti.
Glas iz Maribora.
28. januarja 1920.
Politično življenje v Mariboru je vkljub pritisku s strani intemacijonale komaj nad ničlo. Občinske volitve vznemirjajo le gotove kroge, ki si niso na jasnem, ali bi sklenili kompromis s svojimi političnimi nasprotniki, ali Pa bi raie ostali še nadalje sami. Pravzaprav jim ne diši ne eno ne drugo, ker, vedo, da sami ne zmorejo veliko, do-čim bj jih kak eventuelni kompromis v; bodočnosti zelo — kompromitiral. Ta-; ko kolebaio zdaj sem zdaj tja in vsa njih tozadevne seje jim ne morejo pomagati do pravega zaključka.
Na drugi strani pa vidi tfli opazovalec, kako se rušijo temelji nekdanje čmožolte stranke, ki je izgubila med inteligenco vsako moralno oporo. Le par posameznikov, ki gledajo še vedno na gnjilem okostju avstrijsko - rimskega patrijotizma, ie Še navidezno zvestih stranki, ki izkoriščajo splošno ljudsko nezadovoljnost v svoje demagogjč-ne svrhe. Po skoraj petletni vojni, ki je zrevolucijonirala ves svet jn odstranila nebroj nazadnjaških predsodkov v duševnem življenju mase, je popolnoma naravno, da ne more nobena reakcijo--nama črna sila računati s svojo predvojno špekulacijo. Časi srednjeveškega posilovanja, ki je pod avstrijskim režimom zahtevalo toliko žrtev na oltar klerikalizma, so minuli za vedno. Sicer se poslužujejo klerikalci še vedno jezuitskih načel in sredstev v dosego avo-Jih polil
te bodo uresničile. Tako je n. pr. pred
»ar dnevi skušal neki voditelj klerikalne stranke podkupiti maglstratnesa uradnika, ki naj bi mu izročil za občinske volitve važen materijal. Ponujal mn je neomejeno vsoto, toda uradnik se ni dal preslepiti. Vest o tej umazani aferi se je raznesla po celem mestu in vzbudila povsod ogorčenje.
Socijalni demokrati, po veliki ve« •čini nemške narodnosti — v Avstriji imenujejo naše socijalne demokrate kratkomalo »Nemška socijalno demokratska stranka v Mariboru« — se pridno gibljejo na vseh koncih in krajih. Ker pri našem zavednem delavstvu ne morejo doseči uspehov s svojimi mednarodnimi idejami, se poslužujejo terorja, kar je zelo značilno za njihove nauke o svobodi. Dogodke v delavnici na Koroškem kolodvoru so povročfli ne toliko socijalni demokrati kolikor zagrizeni nemškj nacijonalci, ki se skrivajo pod rdečo zastavo. Tako važna obmejna točka, kakor je ravno nas Maribor del naše države, tako mora biti oblast intemacijonale, kar bi pomenijo, da je Maribor nemško mesto, kjer 'Jugoslovani v svoji lastni drŽavi ne bi mogli izvrševati neovirano svojih dolžnosti napram državi in narodu.
Dolžnost slehernega zavednega SIo-tvenca je, da ne pozabi pri volitvah v občinski zastop državne misli, katero zastopa Jugoslovanska demokratska {Stranka, ki obsega vse ozemlje naše Irjaljevine in katere člani pripadajo vsem slojem brez ozira na plemensko iin drugovrstno razliko. Kakor je Ma-rabor del naše države, tako mora biti 'del našega naroda. Ne odrekamo nemškim sodržavljanom pravice do življenja v našem mestu, toda prepričani naj bodo, da noben sklep mirovne konfe-renoe o varstvu manjšin ne bo spremenil jugoslovcnskega značaja naseda Maribora. To naj si zapomnijo vsi oni nemški sodržavljani, ki hočejo s pomočjo intemacijonale oživeti v Mariboru nemški nacijonalizem. Kernstocko-va — ne ravno preveč pesniška — želja se ne bo izpolnila nikdar! Maribor je naš jn naš ostane za vedno. Notus.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. /anuar/a 1920.
— Regent Aleksander obolel. Kakor izvemo, je obolel prestolonaslednik regent Aleksander na lahki influenci in le moral ostati včeraj v postelji vsled tega so sprejemi na dvoru za nekaj dni odpovedani.
— Seja občinskega sveta bo v sre-5lo dne 4. februarja ob 5. popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javna seja: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega imagistrata poročilo o prošnjah za podelitev domovinstva. Personalno-prav-mega odseka poročila: 1.) o dopisu mestnega magistrata glede pokojninskega zavarovanja mestnih uslužbencev; 2.) o dopisu mestne hranilnice ljubljanske glede spremembe hranil-ničnih pravil; 3.) o dopisu ravnateljstva državne obrtne šole glede ohranitve učnih prostorov v svrho obrtnega pouka. Finančnega odseka poročila: i.) o dopisu županovem glede odobritve draginjskih doklad mestnim uslužbencem; 2.) o dopisih županovih glede zvišanja dohodkov mestnih podjetij in 'sicer: a) mestnega vodovoda, b) mestne elektrarne, c) mestne plinarne m d) mestne zastavljalnice: 3.) o dopisu županovem glede zvišanja veseličnega davka: 4.) o dopisu županovem glede zvišanja davka na listke cestne električne železnice; 5.) o prošnji mestne hranilnice za zvišanje denarne zaloge kreditnemu društvu mestne hranilnice; 6.) o prošnji ravnateljstva cestne električne železnice za zvišanje voznih tarif ov; 7.) o prošnjah ravnateljstva mestnega užltnmskega zakupa za dovolitev kredita za razne poprave In nujne naprave pri raznih mitnicah; 8.) o poročilu mestn. knjigovodstva o računskem sklepu mestne aprovizaciie za ,čas od 1. avgusta do 31. decembra 1919 ter o bilanci mestne aprovizacije z dne 31. decembra 1919. Policijskega odseka poročilo o piizrvu Rudolfa Cfka proti odloku magistrata glede odstranitve raznih skladišč v soseščini njegove hiše. — B. Tajna seja: Personalno-pravnega odseka poročila o nekaterih personalnih zadevah mestnfh uradnikov •fn uslužbencev. Finančnega odseka poročilo o prošnjah za naknadno izplačilo draginjske doklade. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne konceslle.
— Nadljudje aH špekulante? Mariborski socijalni demokratje so izdali oklic, v katerem pozivajo Javnost, nai zbira denarne prispevke, živila in obleko za stradajoče otroke v Avstriji. Plemenita misel, človekoljuben namen, ako je namen čist in ako je misel Iskrena! Ne moremo pa se pri tem ubraniti re-kriminacij. Živo se še spominjamo nepopisne bede, ki je vladala zadnja leta med vojno pri nas na slavjanskem jugu. Dalmacija. Bosna In Hercegovina, Istra, slasti pa Jadranski otoki so umirali gladu. Takrat je gospoda na Dunaja; a največjo Uadnokrvnpstta firem>
ščala nafte Budi njihovi usodi. sJH na
misel jj ni prišlo, da bi jim pomagala.
nasprotno še tisto mrvico, kar je rodila kraška zemlja, je dala odpeljati na Dunaj in v Avstrijo, samo da nasiti in ohrani pri dobri vobi svoje ljudi. Kaj je bilo takrat mar Dunaičanom in av-striiskim državnikom, ako pogine vsa Dalmacija, vsa Bosna! Vrag vzemi srbsko sodrgo, saj itak drugega ne zasluži, to Je bilo takrat geslo dunajskih krogov. In naša deca je hirala in umirala. Hekaiombe so padle v grob, a koliko žrtev bi še bik), ako bi si ne pomagali sami, ako bi Hrvatska ne odprla na stežaj vrat gostoljubne svoje hiše gladujoči, umirajoči jugosloven&ki deci. Ali se je slišal takrat kak protest na Dunaln proti temu ^človeškemu ravnanju, ali je takrat dunajski proletarijat dv
[gnil
SVOJ g
• I I ,
rr\*t
takemu
barbarstvu?:: 1     Vidite, to
so stvari, ki \{h lovek ... pozabi, še težje pa odpusti tu če je že težko odpuščati, je še težje za prestano krivico deliti povrh le dobrote. To je sicer krščanska zapoved, ki jo pa morejo izpolnjevati v resnični nesebičnosti samo — nadljudje. Ali so naši socijalni demokratje nadljudje? Drznemo si o tem resno dvomiti. Bojimo se, da so samo navadni spekulantje, ki hočejo akcik> za pomoč avstrijski deci, porabiti v to, da s pomočjo naše javnosti napeljejo vodo na svoj mlin pri bodočih občinskih volitvah, zlasti v Mariboru in na štajerskem.
— Beseda o operaciji. Finančni minister g. Veljkovič je v zadregj za stvarna argumente vrgel med svet besede, da se mora izvršiti glede naših jugoslovenskih kron operacija, makar z nožem. Dragi gospodje, ki so prišli iz bližine g. Veljkoviča, so te besede brez premisleka ponavljal!. Ko je bil zadnje dnj zopet eden od ministrov v Ljubljani, so se zopet pogrele te besede o operaciji, češ da* se mora izvršiti, pa naj boli kogar hoče. Cudm nazori. Pri nas in na Hrvatskem je složno mnenje v tem, da se od gospoda Veljkoviča zamišljena operacija nesme in ne more izvršiti. Odpor je pri nas in na Hrvatskem tolik in tako utemeljen, da resni državniki ne bi mogli tvegati operacije na življenje i u smrt po znanem načrtu brez onega konziliia, ki je za nas samo parlament. Valutna reforma je potrebna, in tudi mogoča ali brez katastrofalnega sredstva g. Veljkoviča, ki žene naše gospodarstvo v pogubo. Ceže govorimo o operacijah pri valuti, potem je treba za operacijo prvorednega operaterja. Ne zadošča na umetnost operaterja za kurje oči aH kuršmida, ki ima o anatomiji nekako toliko pojma kakor nekateri gospodje o strukturi in pomenu našega gospodarstva. Pri nas in na Hrvatskem so vsi gospodarski kraji, vsi vodilni Časopisi, politične stranke proti herostratskemu načrtu g. Veljkoviča in odklanjajo relacijo 1:4, kj ie konfiskacija      našega premoženja.
— Imamo še cenzuro! Ali se ne najde mož, ki bi konfiscira! ves valutni načrt gospoda Veljkoviča, kot obče nevaren? Vsi bomo ploskali taki konfiskaciji. Oospod finančni minister pa bo morda dobil čas, da se bo posvečal s posebno vnemo tudi vprašanju izvozne carine. Potem se ne bo zgodilo, da se opusti podaljšati naredbo in s tem provzročf, da stoji izvozni promet cel teden. Morda bo potem našel prfFko, da uredi naš odnošaj s Češko - Slovaško. Pravijo, da tam na borzi še ne poznalo oficialno ne dinarja, ne nase krone. Tn tako dalje! Veljkovičevega valutnega načrta reši nas. o Gospod! Sicer se ga bomo otresli samf.
— Komisija za zgradbo univerze v Ljubljani je ime'a včeraj svojo sejo pod predsedstvom prof. dr. Hinterlechner-ja. Na tej seii so zastopali profesorji dr. P i t a m i c juridično, dr. Š e r k o medicinsko, dr. Zorć bogosfovsko. dr. Sa-mec Pa tehnično fakulteto. Vlada je bila zastopana po stavbnemu svetniku Skabernetu in drju. Steskj.
— Dve pravniški fakulteti Po na-redb! ministra za prosveto se otvorita te dni v Skoplju m Subotiei pravniški fakulteti fnkadVmfjfl.
— Ples, ples. ples! Iz Jesenic nam pišejo: Tudi Jesenice naj bj ne plesale! Dr. Fomazarič je v svojem govoru na manifestacijskem zborovanju opozoril belo Ljubljano, naj ne pleše. Isto naj bi tudi veljalo za Jesenice. Ako človek opazuje vrvenje ljudskih mas vseh slojev, čuti se nekako, da je v enem starodavnih mest S. in G. Veselic m plesov nI konca ne kraja. Pripravnih prostorov naravnost primanjkuje, da bi se mogle i zvrstiti vse prireditve. Da so vse te veselice koncem vseh koncev zvezane z brezmejnim popivanjem, dokazujejo nočni glasovi. Po eni strani se poteguje delavstvo fn vit, ki so odvisni od zasluženih plač, za cboPšanfe zaslužka, po drugI strani ss pa zapravila in popfva vino za ogromne cene in to brez vsakega pom'sleka na položaj. Brez ozira na dejstvo, da tako početje ne more zmanjšati neznosne draginje, nasprotno isto le pospeiuja. je naravnost neverjetno, kako mora Nt|
nisILda
ouoaijeu
da Preži kosanj nsksj streUalev oddaljen največji tovrag
stva. ki komaj čaka tiuaslls. da Izvrši svoja zlobne namene. Živimo v časa, ko se nam kliče od vseh strani: »čajte in hodite pripravljani, ker na veste na nra no dneva najkralejsega razočaranja.« Toda vse to js šamani, nič ne pomaga is tako resen m kritičen položaj našeta naroda, vso popiva in so veseli ter pleše svoj divji ples naprej. Kam jadramo?
— Zvišanje doklad našim orožnikom. Kakor se poroča, je bil v zadnji seji ministrskega sveta odobren predlog ministra notranjih zadev Svetozara Pri bi Če viča glede dovolitve posebnih doklad orožnikom. V Beogradu in Crni gori bi prejemali orožniki po 250 dinarjev mesečno, v ostalih krajih pa po 200 dinarjev, t. j. 800 K mesečno, za ženo in vsakega otroka pa pa 1*50 dinarjev, t. i 6 K dnevno.
— Naša terminologi!a. Dandanes, ko se mnogo piše o valuti in denar-stvu, je zanimivo videti, kakšne izraze navaja M. Cigale v svoji »Znanstveni terminologiji«, katero je 1. 1880 izdata Matica Slovenska. Pod terminom »Mttnze« navaja sledeče izraze: M \\ n-2« = kovani novec, penez (auch altsl.); M fl n z a m t, Miinzgebunde = kovnica; Mflnzejncheit: penezna jedni-ca, penezno ali novčno ediirstvo; mfln-zen na kovati (novce); Miinzfuss
no vena mera ah stopa; Munzwesen peneštvo. novčne reči.
— Grob slovenskega vojaka v Rušili. Odvetnik dr. Jakob Rajb iz Slovenj gradca nam je poslal beležko Iz svojega žepnega zapisnika, ki se doslovno glasi takole: >Kowel 9./4. 1918. Na pokopališču za prvo kapelo, proti vzhodu obrnjen grob št 1 z napisom v nemščini: »Tukaj počiva črnovojni-ški pešec Vrhovnik Anton, pešpolk 17, roj. 1894, umrl 15./10. 1916*. — Beležka bo zanimala sorodnike in znance pokjnikove.
— 25!ernfCo svojega službovanja pri narodni firmi A. E. Skaberae, veletrgovina z manufakturo, praznuje jutri tnrovski potnik g. Alojzij Pirnat — Iskrene čestitke!
— Srebrno poroko slavita dne 4. svečana t L v št. Janžu na Dolenjskem posestnik m občinski odbornik g. Ivan lontes m njegova žena gospa Marija. Jubjlarjevemn paru še na mnogo leta!
— Polovična vožnja za delavce.
Državna posredovalnica za delo objavlja: Polovična vožnja na železnicah, narobrodih in poštnih vozovih je dovoljena glasom ministrskega sklepa vsem delavcem, ki potujejo v svrho nrevzet-ia nakazanega dela. Tozadevne »Nakaznice« in »Legitimacije« (tci morajo biti opremliene s sliko), izdajajo od 1. februarja 1920 dalje podružnice »Državne posredovalnice za delo« po 50 vinarjev.
— Enakopravnost. V Švici in na Češkem so tudf glede plesa vpeljali enakopravnost, tako, da lahko pride dama oo gospođa, ako se ji ljubi plesati. Tudi glede pozdrava in kavalir-stva ne vladajo več prejšnja salonska pravila, ampak Ijudle so prijazni in uslužni drug drugemu kot človek proti človeku.
— Služba božja v slovenskem jezika se bo vršila v nedeljo ob 3. popoldne v tukajšnji evangeijski cerkvi na Cosposvetski cesti.
— Bivši v jetniki v Rusiji se obračalo do poveljstva 4. armade v Zagrebu, da vendar že enkrat reši nujne prošnje glede pristojbin, kj jim gredo za čas vjetništva. Ce je mogoče častnikom takoj izplačati te pristojbine, mora biti tu tudi denar za moštvo. Zadeva se vleče sedaj že celo vrsto mesecev, a poveljništvo še vedno sedi na aktih.
— Učni Izpit iz francoščine je položila v Parizu naša rojakinja gdč. JuvančiČeva. potem ko je z odličnim uspehom dovršila tamošnje srednje študije. Spričevalo nosi podpis novega predsednika republike Deschanela. Odč. JuvančiČeva je prva slnšateljlca slovenske narodnosti na pariški univerzi.
— Nova iznajdba za izboljšanje podplatov. Kakor znano se kakovost usnja ceni po odstotkih vsebujoče maščobe. Pri današnjem hitrem obdelovanju izgubi usnje velik del svoje maščobe, katere se doslej nf moglo nadomestiti, kajti mazilo ali mast prodre le nekaj milimetrov v usnje tor se v nekaj dneh zopet iztisne m Izbrfie. Gospodn Fr. Cenčlču. kemiku v Mojstrani, se je posrečilo najti sredstvo, s katerega enkratno uporabo se odpravi storjena napaka nafta usnjarjev. Podplat? dobe in obdr-že svojo maščobo, postanejo gosti. nepremočUhrl In kar je glavno, nun trpežnost se poveča za 100 odstotkov. Iznajdba se naftaia še v povojih In jO gotovo čaka lena oribodnfost.
•— Krati In tihotapstvo. V noči od ponedeljka na torek le bil ukraden konj posestniku Jelovčanu, Pod Vrhom, obema Javorje v Poljanski dolini. Konj le let kot sploh največ stvari, Uvela m sivino, posebno v obilžfn demarkacijsko Črto v Poljanski dolini In drugod, Čes črto v roka Italijanom, plačan tatu I trak Savno sa Mro snosio in nspo-
Mejo ljudi, celo botte kmete, da so pečalo s tihotapstvom aH kontrebando, kalti te Ura prt nas, v Ljubljani ali kjer si že bodi. zamenjane, dajo za nevedne Mudi očarnjoče slavilo kron. In res, ravno is te občine nosi neki kmet in napol trgovec vsak teden dva-, trikrat menjat lire v Ljubljano po več tisoč. Torej tavine, nekdaj nekaj skoraj nepo-znatega v dolini, so zdaj vsakdanji dogodek. Seve, s tem tihotapstvom se v dolini vse silno draži in ni dobiti za drag denar življcnskih potrebščin, jajc, masla itd. Vse take potrebščine so ceneje danes v LJubljani. Orožništvo ?n finančna straža se trudita, kar se da in ne brez uspeha. Pa kaj pomaga, če s« tu in tam kateremu kaj odvzame, posebno tobak, se takoj obrne proti Ljubljani in si misli: drugič pa vberem drugo pot, ne dobite me več. S samim odvzemanjem ni dosti doseženega. Treba b| bflo tihotapce še poleg z zaporom kaznovati, jim odvzeti denar, predvsem italijanske lire. Obžalovati ie tudi, da ljudje, posebno, kjer je tihotapstvo posebno razvito, ne gredo varnostnim organom na roke. Da, še četo prikrivalo in podpirajo te lupeže. Tu je vsaka obzirnost velik greh in le največja energija in odločnost je na mestu, ki je v stanu to grdo razvado za-treti.
— Lovska nesreča. Graščinski oskrbnik Janez Svete v Kozjem je šel dne 28. t. nt. na lov. Na potu mu ie spodrsnelo, da je padci, puška se ie sprožila in strel ga Je tako nesrečno zadel, da ie kmalu potem umrL
— Zadnji dnevi prodaje srečk dobrodelne efektne loterije so tu. Žrebanje srečk se vrši dne 3. februarja ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu. Nudi se prilika, da se z majhnim prispevkom dveh kron pridobi kak lep dobitek. Ker je izkupiček loterije namenjen v prilog, sirotam, slepcem, invalidom in hiralcem priporočamo srečke te loterije kar najtopleje.
— Zaplenjen? petrolej. V noči od 23. na 24. t. m. sta bila ukradena dva soda petroleja iz skladišča konsumnega društva v Šiški. Ker tat n? poznal dobro ceste, je vozil s konji tako nespametno, da je prišel v roke ravno službujočemu podčastniku letalske stotnije, kateri »e petrolej zaplenil in tatu izročil policiji. Petrolej ni zaplenila policija, temveč straža letalske stotnije v Šiški.
— Tvrdka »Svetla« v Ljubljani je darovala »Slovenskemu Rdečemu križu« za zbirko za vojn« ujetnike 711 K 22 v, za kar se ji izreka najtoplejša zahvala. Vse p. n. trgovce pa prosimo, da posnemajo!
— Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani ga. Marija Z u p a n e c, soproga poštnega ofieBata. Pogreb se vrši v nedeljo ob 2. url — Na Glincah pri Ljubljani ga. Helena Demšar. Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. uri na pokopališče na Viču. — V Ljubljani je umrl danes g. Janez G r u m. N. v m. p.!
Kultura.
— Repertoir kraljeve*« slovenske** gledališča v UsMJsni. Opera. Januar 31. sobota, Boheme, abonement D/31. Februar 1. nedelja. Mignon, izven abonementa. 2. ponedeljek. Prodana nevesta, izven abonementa. 3. torek, zaprto. 4. sreda, Mignon, abonement E/31. 5. četrtek, Bohe-me, abonement C/31. Drama. Januar 31. sobota, Brezdno, abonement B/31. Februar 1. nedelja popoldne, Na dnu. izven abonementa. 1. nedelja zvečer, Hlapci. Izven abonementa, delavska predstava. 2. ponedeljek popoldne, Pepelka, Izven abonementa. X ponedeljek zvečer, Nočni čuvaj. Izven abonementa. 3. torek, Brezdno, abonement A/31. 4. sreda, Na dnu, abonement D/32. 5. četrtek, nočni čuvaj, abonement E/32.
— Martfonetno gledalBče. Februar 1. nedelja popoldne ob 4. uri Prolog. Čarobne gosli. 2. ponedeljek popoldne ob 4. uri Prolog. Čarobne gosli.
— Srbohrvatski pouk se bo vršil vsak torek m petek od Vi na sedem do *A na osem zvečer v Virantovi hiši. Sv. Jakoba trg št 2, II. nadstropje. Prva ura bo prihodnji torek, 3. februarja. Priglasi se sprejemajo vsakokrat pred pričetkom ure rav-notam.
Intendant sarajevskega gledališča. Za
intendanta sarajevskega gledališča je Imenovan gosp. Milan KoroBia, mlajši književnik is Dalmacije.
Zdravstvo.
— Mesto železniškega zdravnika. Naznanjamo, da je razpisano mesto železniškega zdravnika pri Južni železnici v Ljubljani in se sprejemajo prošnje do vštetega 25. februarja t L pri obratnem ravnateljstvu Južne železnice v Ljubljani (I. oddelek).
— Občni zbor suSuHmiistiaa miidi slo t lastna ulianilHf dratrva. V četrtek 99. t. m vrJUl se le v mestni posveto— vahucJ ob 4. popoldne občaf zbor pokoj-ataikin isklasn društva slovenskih sdrsvnikov. Hi ■Mikal g. dr. Gregor« le otvora zborovanje, aa kar sta podala taj-idk s. dr. Pranasunj is blagajnik s. dr. Oetger Iscrpno sliko o delovanju društva v mfnulib letih. Iz poročna g blagajnika posnamemo, da Šteje društvo 17 Osnov, dni-itvena Imovma ss 31JWS * » v ta prsi-tug sceglesnvalcs  rscanov  sodeM te Is
spravni odbor hi sicer predsednik g dr. Peter Dsfrsncsseal,  kot  namestnika dr.
Kraigher in dr. Valeata, odborniki ps gg. dr. C. Dereasi, dr. Maver, dr. Pogačnik in dr. Breskvar; sa pregledovale« računov pa s*, dr. Rus ni dr. Hogler.
ss društva. V četrtek 29. t m. se ie vršil v dvorani mestne posvetovalnice občni sber društva slovenskih zdravnikov, katerega |e otvoru predsednik dr« ZaJokar Is čigar poročila posnamemo, da je društvo v preteklem letu Imelo zaznamovati nekaj važnih uspehov, kakor ie ustanovitev zdravstvenega sveta in ustanovitev medicinske fakultete na ljubljanski univerzi, da te v kratkem realizira tudi zahteva po ustanovitvi lastne zdravniške zbornice. Is tatnf-ftkega poročila dr. Jamarja posnamemo, da je Imelo društvo v mlnolem letu 19 od borovih sej, 4 občne zbore in 9 znanstvenih predavanj. Blagajniško poročilo dr. M. Dereanlja izkazuje za leto 1919 773 k deficita to 2348 K društvene imovine. Lbsch-ncr-Maderjeva ustanova izkazuje 25738 V dr. Bleiweisov sklad pa 2557 K imovine. Proračun za teto 1920 izkazuje 5000 K -c bitka. Društvo šteje 62 ljubljanskih člaaov, 82 po deželi, poleg tega pa je še 45 zdrpv-nikov na teritoriju Slovenije neorganiziranih. Na predlog pregledovalca računov je bil podeljen odboru absolutorij. Po obravnavanju nekaterih internih društvenih zadev je bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. dr. Zalokar, odborniki gg. dr. Ojezo-rič, dr. E. Dereani, dr. M. Dereanl, Jr. Kraigher, dr. Lapalne, dr. Matjaštč, dr Jamar, dr. Breceli, dr. rioman, dr. Cemč, dr. Rajšp in dr. Kogoj. Za preglednike računov pa gg. dr. Geiger in dr. Praun-ei*. Zborovale i so na to na predlog dr. Defraa-cesehija in predsednika dr. Zalokarja - L> nili resolucijo, v kateri ostro in z og r nJem protestirajo proti importiranju tujM zdravniških moči na vodilna mesta, (nameravana zasedba mesta vodje ortopedic*-nega oddelka v Sloveniji vsled Intervencije poverjeništva za socijalno skrbstvo po dr. Suchaneku), ker smatrajo tako zas dtx» za omalovaževanje zdravniškega s ranu. Resolucija je bila sprejeta soglasno, fsto-tako je bila sprejeta resolucija dr. Kraigherja na predsedstvo deželne vlade, v kater! se protestira proti nameravani r> -Žitvi južnega kolodvora na ozemlje pr leni jami In na Kodeljevem, in to Iz sanitarnih vzrokov. Končno so bila rešena Se nekatera interna društvena vprašanja, sa kar je predsednik zaključil občni zbor
— Zdravstveno stanje mestne t*b-čfne ljubljanske. V času od 18. do 24. t. m. so se rodili 3 otroci, umrlo je 26 domačinov in 10 tujcev, za jetiko 4 tujci in 3 domačini, za pljučnico 3 os.be in vsled mrtvouda 1 oseba. Oboleli fo za škrlatico 1 osoba, za tifurom 1, ?a vratico 1 oseba ter za influenco 32 oseb, med njimj 1 rejce._
Turistika in sport.
— Slovensko planinsko druftve naznanja, da se bodo zs planinski ples Izdajale vstopnice na dan plesa t. j. v nedeljr
I. februarja od 7. zvečer naprej pr blagajni Prostori Narodnega doma bodo lepo okinčani z zelenjem in s primernimi paviljoni. Za okrepčila bo kar najboljše preskrbljeno; srečolov bo donašal res srečo, ker bo založen z dragocenimi dobitki. Zanimanje za planinski ples je zelo ve^ko in pričakovati je mnogobrojnega obiska. Sploh postane ta prireditev najlepša pred pustna veselica.
Motorni k hib. Dne 2. februarja ob 9. dopoldne se vrši v restavraciji »Novi svet« v Prešernovi sobi obenem s občnih zborom kluba slovenskih kolesarjev »ntrija«, ustanovitev motornega kluba, na katero se vabijo vsi motociklistL
Sokolstvo.
— Slovenska Sokolska Zveza poživila vse brate In sestre, kateri imajo Še shranjene kake predmete, ki so last Slovenske Sokolske Zveze, da jih nemudoma oddajo v tajništvu v Narodnem domu.
— Slovenska Sokolska Zveza potre-1 bujc I.—V. letnik Slovenskega Sokola. Prosimo vse brate in sestre, Id Imajo te letnike na razpolago, da jih odstopijo proti odškodnini Slovenski Sokolski Zvezi. Oddajo se lahko vsaki dan v tajništvu Zveze.
— VeseUčnf odsek ljubljanskega Sokola Ima v torek 3. februarja ob S. zvečer sejo v odborovi sobi v Narodnem dom t Ker je seja iako važna, ozivamo vsv sestre in brate, da se seje polnoštevflno udeleže.
Občni zbor ženskega odseka »Sokola
II. « ▼ Ljubljani se vrši dne 2. februarja m ne kot prvotno javljeno, dne 1. februarja, v telovadnici IV. mestne šole na Prs »ah ob 9. dopoldne z običajnim sporedom. Ciro najobilnejšc udeležbe prosi odbor. Zdravo'
— Za Cerkniškega Sokola je daroval g. Stiplovsek 10 dinarjev ter vesela družbi. 66 kron. Iskrena hvala! Zdravo!
Telovadno društvo Sokol ▼ Gnitanje. Dne 25. januarja 1920 Je imel guštanjskl Sokol svoj prvi redni občni zbor. Po nagovoru staroste brata dr. Obersnela, ki Je obrazložil združitev Sokdstva v naši državi v Sokolskem Savezu SHS ter njegovo nameravano udeležbo pri VII. vsesokolskem zletu v Pragi so podali posamezni odbornik! svoja poročila o delovanju društva Izza ustanovnega občnega zbora. Nameravata se dva okrožna zleta (Guštanj Je središče koroškega okrofta) tn udeležba na zletu mariborske sokolske župe, kl se Ima vršiti v Guštanju. — Za tem je bfl vnovič Izvoljen ves dosedanji odbor s dr. Obersnetoni kot starosto.
Pomagajmo
lnvalldoi
Gospodanta niti.
— ng Ekspert t Svtco. Uvoz živine v Švico je prepovedan zaradi bolez-
Vsled te prepovedi ie nastalo po-minjkanje mesa v Svjcl. Da se omogoči dovažanje mesa* se sedaj projektira ispraviti na meji klavnice. Za živine lz nase države bi bile klavnice ali v Boksa (mejna postaja), ali pa po drugem načrtu na Predarlskem v Feld-kirchu in Dornbirnu.
— g Samostojni koajerajskJ odsek ?3#v. L Slovenske kmetijske družbe Je skle-nH sklicati najkasneje do meseca aprila - dsekov občni zbor, ki bo Imet nalogo vo-
dov stalni odbor ter predelati odsekova vila. Preden se pa skliče občni zbor, je ■i« imenik udov,  kajti   sedanji nI več Trerodslsn, kar se  udnina že pet let ni pobirala. Delokrog odseka I. obsega bivšo ko deželo m okrajno glavarstvo Bo-ro\eljsko    na    bivšem Koroškem (dočira ->saa Sp. Štajersko in Velikovški okraj v m dlokrog IL odseka). Ud odseka I. postane hbko vsak konjerejec gori označene odse-.cve delovne   pokrajine,   ki   je ud Slov.
•et. družbe in plača še posebej 5 K udni-ne. Udje Slov# kmet. družbe, ki hočejo torej postat! udje njenega samostojnega konjerejsk. odseka št L, naj pošljejo u dnino za odsek 73 leto 1920 v znesku 5 K naf-■e|e do 15. marca na naslov odseka v Lfubljani.
— g Uvoz v Anglijo. Kot poroča naša srhr. trgovska agencija v Londonu trgov-
•n obrtniški zbornici v Ljubljani, je an-. AH vlada prepovedala uvoz sintetičnih Jmii-v, sintetičnih  drogerij,   optičnih stekel ta ir :gega steklenega blaga, porcelana, op-instrumentov in raznih kemikalij. Po-j resa je do nadaljne odredbe zabranjen - imelja.
— Likvidiranje računov Iz leta 1916. Beograd, 30. januarja. Naredba stva za finance odloča, naj se takoj
likvidiranje vseh računov iz let *0 m 1917. Zato so vsa ministrstva naročila, svojim podrejenim organom, naj po-zovelo vse one, ki imajo še nelikvidlrarte račune, da te v enem mesecu likvidirajo rravfčtjo. Kdor tekom tega roka ne bi mogel likvidirati, mora to takoj naznaniti, zakaj tega ne more storiti v določenem roku.
— Zamena kron, likvidacija prlznanic
>U Beograd, 30. januarja. Minister za
met je izdal predhodno objavo o povlačenju kronskih novčanic iz prometa. V tej objavi se veli, da bodo začeli jemati iz prometa kronske novčanice v najkrajšem času.  Začetek zamenjavanja bo pravoča-
I ^javljen. Rok ne bo podaljšan. nirJ ne bodo upoštevali naknadnih prošenj. Iz-
* i da se bo polna vrednost brez od-TakoJ po Izmenjavi bodo začeli likvidirati 20odstotne državne priznanice.
— Na Madžarskem nočejo denarja > »ti. LDU Budimpešta, 30. Janu-
(ČTU) Nasproti vestem, da se bodo i M?džarskem koikovali bankovci in pri ten odtegnilo 35 odstotkov, ugotavlja *Az L's:ag« na podlagi naznanita finančnega m!-i barona Koranyja, da vse te vesti ne Igovariajo dejstvu. Finančni minister Je kolkovanju In sploh sodi, da Ima o -r  vprašanju odločevati   narodna skupil na.
— g 400 sodov kislega zelH Okrai-davarstvo v Ljubljani ima pri Ja-
lezn Selanu,   posestniku v Dobrunjah št 45, pod zaporo 400 sodov kislega bL Ker se ie bati, da bi se pokvarilo, roda se to zelje potom županstva obrne Dobrunje na Javni dražbi na licu l dne 7. februarja 1920 ob 9. urj lolđne, Vabijo se posebno aprovizacije. Blago se lahko ogleda pred začet-dražbe.
— g Za konferejce na Koroškem. Dne
7. februarja ob 15. uri se vrši v Borovljah .in« 6. februarja ob 13. uri v Velikovcu zborovanje konjerejcev. Isti dan In istotam se    ršl tudi premo van je   plemenskih konj ■A, žrebcev, žreblc).
— C Produktivna zadruga čevljarskih tf;v za Slovenijo naznanja članom, da
(ielila članom usnje dne 2. februarja t 1. ob 10. url v Spodnji Šiški, Celovška esia št. 30. Član zadruge zamore postati -'sak čevljarski mojster, kf vplača vpisnino *) K ta delež 1000 kron, od katerega zne-sks se mora 500 K takoj poravnati, ostalih *V> K pa tekom pol teta. Zadruga ima dama T Članov. Vspeh zadruge je že sedaj tak, da more jamčiti za dobavo usnja in <nigih potrebščin vsem svojim članom. Zadruga prosi vlado in trgovce, da jo v dobav-; asnja podpirajo. Oferte naj se nastavljajo na zadrugo v roke g. Josipa Bre-<• Jeva rja. Skofja ulica št. 10. Nujno se rabi večja množina podplatov, notranjega nsnja, prima chevreaux In cbevreaui lack. Zadruga naznanja članom* da se vršijo vsako sredo diskusijski večeri pri g. Za-bukovcu, Stritarjeva ulica.
— Cflski sollter. V Ljubljani, Miklošičeva ulica 8/1!., se nahaja pisarna delegacije proizvajalcev čilskega sol't-ra za kraljestvo SHS. Vodi Jo kot pod-delezat (za Slovenijo) kmetijski strokovnjak dipl. agr. A. J a m n i k, glavni delegat, in osrednji urad te delegacije pa je v Beogradu. Ta ustanova se ne peča z nikako trgovino, temveč je njen namen le. da dale vsakomur brezplačni pouk o nalbolišl porabi, bodisi hlev-akega, bodisi umetnega gnojila, — Kdor lelf, da se mu tndi vsa tiskana navodila In poučni spisi brezplačno dopošl-Balo, na) javi svoj naslov ljubljanski Pisarni omenjene delegacije
Bori«.
Zagreb. 30. januarja. Valute: dolarji 10.300, 10.600; dinarji 395; francoski franki 900; napoleon a orl 345, 350; marke 1(5, 175; romunski Is« 190; lira 710. — Dttrtns: Berila
165, New York 106. Prsen 143.50. Dunaj 37.
Beograd, 30. januarja. Valute:
zlati 23.30. marke 48. francoski franki 229.50. dolarji 2&80. romunski lefl 52.50. bo! arskl levi žigosani 41. — Devize: i a riz 234. Berlin 45.50, Ganeva 487.50, London 487.50.
LDU. Čarih. 29. januarja. (CTU) Izplačila na Dunaj 2.00. na Berlin 7.00, na Prago 5.50, kronske novčanice 2.25.
LDU.   Dunaj.  29. januarja. (C. i T. U.) Zagreb 255—265. Praga 335 do ! 355.  SHS  kronske  novčanice 225 do 245.
LDU. Dunaj, 30. januarja. (ČTU.) Tečaji. Deviza na Curih 4675. Tečaji v prostem prometu: Zagreb 245. 260: Praga 320. 345: kronski bankovci SHS 225. 245.
LDU. Curih, 30. januarja. (CTU.) Tečaji. Devize: na Dunaj 2.05; Praga 6.00: avstrijski bankovci žigosani in nežijrosani 2.25.
Dopisi.
Manifestacije v Sodražid. Na manife-
stacijskem shodu, ki se je vršil v četrtek 29. t. m. v Sodražfci, je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Najodločneje protestiramo proti temu, aa hoče Italijanski pohlep s pomočjo Anglije in Francoske odtrgati najlepši kos naSe zemlje, na katerem biva pol milijona Slovencev in Hrvatov, njihovi nad vse ljubljen? domovini Jugoslaviji ter priklopiti tuji državL
2. Poživljamo beogradsko vlado, da skliče nemudoma parlament, In da vse stranke složno zavržejo londonski pakt, kakor tudi VVilsonovo črto, zahtevajoč niC več in nič mani, kakor to, da pripadejo po božjem in Človeškem pravu JugoslovenI edinole Jugoslaviji. Kje je VVilsonova samoodločba narodov?
iz Metlike. V nedeljo, 25. januarja t. 1. ob 17. uri smo imeli prireditev Cirfl-Meto-dove podružnice v prostorih Narodne čitalnice. Program je obsegal: Prolog, deklamacije, igrokaz »čista vest«, kratke prizore in petje. Svetnik dr. Jože Bavdek je pa v kratkih potezah očrta! dosedanje delovanje in uspeh C.-M. družbe In dokazoval nujno potrebo njenega obstoja za bodočnost.
Da ste videli naše malčke! Kako brezhibno so Igral! svoje vloee! In njihovo prednasanje ter nastop! Nič tesnobe, nič bojazni, nič mučne prisili en osti. Igrokaz »Čista vest« so 2e tako lepo uprizarjali, da je človek skoro pozabil, da se nahaja v gledališki dvorani in ne zunaj na trgu pri zgovornih branjevkah. Ta samozavest v vseh kretnjah in naravna živahnost nežnih Igralčfcov je morala vzbuditi občudovanje vsakogar. Kakor, da imamo pred sabo odrasle, izvežbane Igralce Osobito so se odlikovale deklice, k! so bile v svojih okusnih, pestrih kostumih prav srčkane.
Dvorana je bila natlačeno polna. Občinstvo le imelo vidno velik užitek, kar je posvedočilo z burnim ploskanjem.
Smo pa tudi gmotno dosegli prav lep uspeh. Nad 600 K bo prejela C.-M. družba.
Za to lepo prireditev hi vsestranski uspeh se imamo zahvaliti tukajšnjemu uči-tel jstvu, v prvi vrsti gdč. Malčf Vardjano-vi, Id je z veliko vnemo fn požrtvovalnostjo otročiče vsak dan vadila, dalje gospe m mamicam ki so bile preskrbele svojim ljubljencem tako krasne kostume, večletni, zaslužni predsednici C.-M. podružnice ge. KatinI Guštinovi ter končno odbora Narodne Čitalnice, ki je bil ral svojo dvorano brezplačno v uporabo.
Iz Krškega poročajo. Dne 25. t. m. se je vršil v Krškem v sokolski dvorani velik protestni shod proti nameram pariške konference, proti londonskemu paktu in V/ilsonovi črti. Govorili so dr. Jan. dr. Dimnik in Anton Mihalj. Skoda so se udeležili begunci in domačini okoli 1500 oseb. Sklenila se je resolucija, ki je bila sojerlasno sprejeta ter odposlana vladi v Bcoerad ter naši mirovni delegaciji v Pariz.
Po ljutomerskem okraju. K naši notici z dne 13. t m. pod f oren jim naslovom nam pošilja ljutomersko okrajno glavarstvo sledeče pojasnilo: Glavarstvo je razprodalo pred par tedni nekaj zaplenjenega mannfakturnega blaga sporazumno z oddelkom ministrstva za trgovino m obrt ▼ Ljubljani državnim na s ta vijencem glavarstva, sodnije, davkarije in davčnega oblast va o ceni določeni od sodno zapriseženih cenncev. Kakor znano, se nahMaJo uradniki v največji zadregi glede stana primernega oblačila. Z ozirom aa primeroma malo množina blaga se na pripadnike ostalih revnih slojev prebivalstva al naglo ozirati
— Protest Tržaški Slovenci, zbrani na javnem predavanju v meščanski šo1| dne 27. januarja t. 1., kar najodločneje protestirajo preti amputaciji našega naroda kakor jo zamišlja mirovna konferenca v Parizu. Zahtevamo, da naš narod sam odloča o svofi usodi —
Tržičanl. ■,.■„■ ^_
■ ■ ■■ ■ ' w1 —
izum spiuir
Proces dr. naša« Usllf. Tretja rssprsva. v sobi * ljubljanskega okrajnega nlm svetnikov L Potrato«* aa le včeraj poldne   od   pol 12. da 2. tretja   razprava v proces aoeeata dr Miaafta Rostosaris prod Hssoas UMra ssrsdl pnitoks sosf cesti.  Kakor saaas ss Is prava o tem procesa vršsa dao IS. 10!*, as kateri je Ins. UM* nanula Pri drugI dne IS.
m
i sms sa
ukraden* 25 muljoaov sMI 14O000 kron ter tarjuvfl. da posadi glede te obdolŽKve dokas resnice. Znaauaaga oNo-žltelia dr. Rostobarja zastopa odvetnik dr. L C Oblak, obtoženca sa dr. BofMar Vodaisk.
Proces |s vzbudil tudi v inozemstva, zlasti v nemškem In dunajskem časopisja veliko senzacijo. Iz Prago so one v avga-stu lanskega leta lanciranc senzacijoselno vesti o defravdacilah dr. Mihajla Rostobarja. Zastopnik obtožiteljev je tudi včeraj predložil In pokazal dunajski list, ki je pisal o teh 25 milijonih.
Za včerajšnjo razpravo, Id je drugače potekla mirno hi brez vsakojakih dramatičnih ali senzacij polnih momentov, je obramba predložila obširne spise in velik dokazni material, ki naj bi dokazal in podprl obdolžirve ing. Uhtira nasproti dr. Ro-stoharju. Da se zaslišijo razne priče, Id bivajo večinoma v inozemstvu, se je razprava znova preložila na nedoločen čas.
Društvene vedi In prireditve.
—  Veliki  pustni korzo. Pevsko
društvo »Slavec* priredi na pustno nedeljo 15. iebruarja v hotelu Union po dolgem presledku zopet svojo priljubljeno maskarado r*>c! naslovom ^Veliki pasta) korzo«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, tudi osebno se ne bode vabilo, ker ie vstop za nemasko-vane splošen, le maske bodo dobivale vstopnice proti navedbi svojega imena fn imele vstop v dvorano proti lejfi-rjmir*»"lii svojega imena nri blacami. Pevska zveza »Ljubljana« priredi v
________das Sv lobtaarja 1*00 v veMd dvorani notesi tfcloa točno ob pol » url koncert aselanega. In ntoškega zbora. Vstopnico v predprodaji se dobivajo v Unlonovi trankl In na dan prireditve pri blagajni
vrti v četrtek, dne 12. februarja 1920 ob 5. popoldne v aiselnl posvetovalnici. Letna članarina se lahko plača na občnem zbora. Pričakujemo polooStevilne udeležbe članstva.
— Na obenem zbora društva državno varnostnih organov, policijskih uradnikov Is sta. pomot. tU za Slovenijo s sedežem v Ljubljani Izvoljeni odbor se je sledeče sestavil: Predsednik, revirni nadzornik Do-brošek Josip, podpredsednik Presern Pr* nadstražnik, tajnik Benedičič Janko, drž. detektiv, tajnika namestnik Mesaric Vinko, stražnik, blagajnik Stanič Franc okolišni nadzornik, blagajnika namestnik Teger Ivan. nadstražnik. Odborniki: Gec Ivan, nadstražnik, Logar Vinko, okol. nadzornik, nadstražnik, Skrk Štefan, stražnik, Razbor-Blaž, stražnik, Vodopivec Ivan, stražnik, Batič Blaž, nadstražnik, Plevel Matija, nadstražnik Skrk Štefan, stražnik, Razbor-lek Ciril, stražnik, Gradišek Valentin, nadstražnik. Stante Miha .okol. nadzornik, Žbuetc Rudolf, stražnik. Pregledovale! računov: Plevčak Vinko, stražnik, Krabica Josip, nadstražnik, ZabukovSek Anton, okol. nadzornik, Obreza Ivan, okol. nadzornik. Ustanovili so se sledeči odseki: a) pravni, b) aprovizacijski, c) za obleko in čevlje in d) odsek za člane Izven sedeža.
— Občni zbor Narodne čitalnice v Ribnici se ne vrst 2. februarja, ampak 8. februarja ob 3. popoldne v društvenih prostorih.
flsfinooejSa poročila.
pecuh je NAS.
Pariz, 30. januarja. Z ozirom na vest, ki jo je priobčil tuđi »Beogradski Dnevnik«, da se v pariških diplomatskih krojrih jrovori. da je dodelitev Pe-čuha Madžarski ceotova stvar, ugotavljamo, da ie nasprotno istina: Mirovna konferenca ie prisodila Pcčnh kraljestvu SMS.
NAS ODGOVOR V PARIZU. LDU. Pariz, 30. januarja. DKU. Agence Havas poroča: V odgovoru ententnim državam je izjavila jugo-slovenska vlada, da smatra poročilo z dne 20. t m. za prijateljski predlog in ne za povelje in da zahteva od zaveznikov rok, potreben za pozorno proučenje poročila. Njih predlogi Hjrovoarjajo svobodni ppravici do sa-niooodločbe narodov. V noti se vrod-laga, da se podajo vprašanja razsodišču ali ljudskemu glasovanju. Vlada bi se čudila, ako bi se vprimeru odklonitve uporabila proti Jugoslaviji oocrodba. katere se ni udeležila. Vsi Jugoslaviji naložčni pogoji se odklanjajo m naglasa se. da nič ne Jamči za to, da se bodo Jugoslaviji pripadajoča ozemlja ter Zader in Reka, ko postaneta svobodni državi, resnično izpraznili, zlasti ker se ondot-ne zasedbene čete odločene, da se ne bodo ravnale po ukazih svoje vlade. V noti se izjavlja, da Jugoslavija stremi za tem, da bo duh pravičnosti zaveznikov dopustil, da se predlože izoremenievalni predlogi. Jugoslavija želu da se uredi vprašanje v duhu prijatelistva in spravljivosti. — (Za avtentičnost tega poročila ljubljanski dopisni urad ne more prevzeti nobene odgovornosti, dokler ne pride uradno poročilo glede vsebine jugo-slovenske note na znani ententni nitim a tum).
NESOGLASJA V NASl DELEGACIJI V PARIZU. Beorrtud, 30. januarja. »Beogradski dnevnik« javlja: V naši delegaciji v Parizu ne vlada popolno soglasje glede ultimata. Del delegatov je za to, da se sprejme ultimatum, drugi pa se zavzemajo za to, da bi se izposlovala primerna sprememba londonske pogodbe. Radi tega so se baje pojavila no-sporazumljenja tudi v krilu vlade same. Nekateri poIit;ki zastopajo stališče, da bi bilo najbolje spreleti ultimatum iti skušati, da se nekateri pogoji ublaže, češ da jc že skrajni čas, da dobi naša država enkrat sjgame meje fn da se s tem spravi z drevnega reda jadransko vpraSanje. (Ta vest se nam zdi malo verjetna« vsekakor jo je treba sprejeti s skrajno rezervo.    Op. ured.)
MANIFESTACIJE ZA AMERIKO. LDU Satu 30, januarja, (Dan. kor. ur.) Snoči so se vrSfle ▼ Sofltn vetike manifestacije v čast Wi!sonu in Ameriki. Silne množice so te zbrale na Narodnem trm. zapele »OJ Slovanic In potem krenile na obal. kjer Je usidrana ameriška vojna ladja. To^so prepeva« rodoljubne peaaaf In viaHkaH VVttaoaa. Na povratka so manifestan!! pred aaw slonim DokraHMke Me zmfl »Bolo pravde« in vzklikati kralju, regentu In voMO. Mnoftco je pozdravil predsednik pokrajinske vlade dr. Krstetj, ki ie pozval aaanlfestante. naj sa aafrao taav idejo in prepuste stvar oearacantan tak-
KATt
LISKA IN PRAVOSLAVNA D& 3NA V DALMACIJI ZA NASE
LDU «n\) Včeraj Je
dr, BoKr
30. Janamrja. (Dva. kar.
dubovšdna pri-aa kataraaa ie bfl po
tej priliki je katoliška duhovščina skupno s pravoslavno sprejela resolucijo nasproti sovražni pohlepnosti Italije, ki se glasi: Katoliška in pravoslavna duhovščina splitske občine, ne videč v pariški konferenci nikake zarancije za trajni mir, ki brez Krista in njegovih načel ni mofroČ, obsoia vsako deljenje pravic brez evangelskth načel bratstva, enakosti in svobode, ker bi se sicer rodile samo žalostne posledice, ki bi neugodno vplivale na nas in naš izmučeni narod. V imenu omenjenih načel obso-iamo očitno krivico in nasilje mirovne konference proti našemu jusrosloven-skemu narodu in ne priznavamo rešitve, ki bi zahtevala, da se odpovemo svoie zemlje, svojih pravic m svoje krvi.
JUGOSLOVENI F   M ANIFESTACIJE V PRAGI.
Praga, 29. januarja. Jugoslovenski dfiaki in jugoslovenska kolonija so priredili protestno zborovanje proti italijanskemu imperijalizmu. Po shodu so priredili sprevod po mestu ter se ustavili pred poslopjem iugoslovenskesra ooslaništva, kjer je imel poslanik Ivan Hribar z balkona govor, v katerem jc iziavtf. da bo jusrosfovenska vlada z vso odločnostjo branita narodne interese ter storila vse, da se ugodi upravičenim jugoslovanskim zahtevam. Ma-nHestacy se je adbeležjlo tu d j mnogo Češkega 'dijaŠtva: fn češkega občinstva.
DVIGANJE NAŠE KRONE V SVICL Curih. 26. januarja. Curiška borza
le dne 25. notirala takole: Pariz 43. London 19-25. Rim 37, Berolin 5-25, Zagreb 5-15, Praga 5, Varšava 3'80. Naša krona nadkriljuje torejčeškoinpoljskoinseje znatno približala nemški marki. Avstrijska krona se v Curjhu ta dan obče ni notirala.
DALMATINSKI SAVEZ DRŽAVNIH URADNIKOV. ^ LDU Split. 30. januarja. (Dim. kor. ur.) Savez državnih uradnikov in javnih nameščencev v Dalmaciji je objavil svoje stališče povodom razpusta Saveza javnih nameščencev v Zagrebu in odredb, izdanih v Zagrebu in Dubrovniku. Savez Izjavlja, da je imelo vse dosedanje delovanje uradniških organizacij v Dalmaciji in skupno delovanje v Savezi v drugih pokrajinah našega kraljestva izključno stanovski značaj. Glede razpusta Saveza v Za* grehu fn preganjanja nekaterih uradnikov v Zagrebu fn Dubrovniku izjavlja dalmatinski Savez, da drugih društev, ako so gojila proti državne tendence ne jemlje v zaščito, ker noče imeti nlka-kih stikov s nrotidrŽavnimi elementi, nego Jih najostreje obsoja.
DODATNI DOGOVOR GLEDE KOMPENZACIJSKE POGODBE Z AVSTRIJO.
DaaaL 30. januarja. Listi javljalo, da Je jugoslovenska vlada odobrila dodata! dogovor k kompenzacijski pogodbi z Avstrijo z dne 1. septembra 1919. Določbe dodatnega dogovora so stopile v veljavo z dnem, ko se Je odobril dogovor. Glavna točka tega dogovora ** nanaša aa odpravo paritetnega postopanja v zaračunavali« avttrljsfce in Jogo-slovensko Hronske vredno« sti. ifentn tega ae Moča, da je izvozne carino protto vse ono blago, k i Je bto na temelju kompenzacijske pogodbe od marca meseca 1919 plaćano do ia aaptonibia 1919. Končno so ss Avstriji zagotovili določeni kontingenti za k| Jfl bo uvažala v Jugosla-
GENERAL JUDENlC ARETIRAN.
Revat, 30. januarja. (DKU. — Agence Havas.) Estonska vlada je dala aretirati generala Judeniča. Zavezniške misije so proti temu protestirale.
KOLČAK VJET.
LDU. Pariz« 30. januarja. (Don.' kor. urad. — Brezžično.) Francoska' vlada potrjuje vest, da je admiral Kolčak vjet Francoski nadkomisar v Sibiriji je bil naprošen za natančno poročilo in pooblaščen, da zahteva izpustitev admirala.
LDU. Vladivostok, 30. januarja, (DKU. Agence Havas). čehoslovakl so admirala Kolčaka Izročili bol še vikom v Irkutsku. O njegovi nadaljnl usodi ni ničesar znanega. General Semenov je nujno naprosil zavezmV ke, naj osvobodijo Kolčaka-
t Splošna gospodarska zadruga ta Slovenijo v Ljubljani bo z dnem 3. februarja delila svojim članom mast olje. kis. milo, Kavo in Slblce (vžigalice). Mast sa bode oddajala: samcu pol kg, kdor ima svoje gospodinjstvo 1 kg, do 2 oseb 2 kg, do 4 oseb 3 kg, do 6 oseb 4 kg In Čez 6 oseb 5 kg. — Olje se bo delilo na Izkaznico pol litra, kis 1 1. milo In kava v poljubni množini, šibice 1 zavitek. Vrstni red: Dne 3. št 1—20O, dne 4. št 201—400, dne 5. št 401—600, dne 6. št 601—«00, dne 7. št 801—1000, dne 10. št 1001—1400. Ob tej priliki bode vsak član dobU pri blagajni tudi nakupno knjižico.
t »Samopomoč« ▼ Ljubljani S 3. februarjem se začne z novo razdelitvijo živil in drugih potrebščin. Izrecno se opozarjajo člani, da se morajo točno ravnati po določenem vrstnem redu, ker se na za* mndnike ne bo moglo več ozirati. Prodajalo se bo: mast in ješpren] po 1. kg na osebo; največ 6 kg na člana (obitelj), kaša po
1 ke na člana (obitelj), sol 1 ke na osebo;1 največ 3 kg za člana (obitelj): podplate na 1—2 osebi povprečno 40 dkg, na 3—5 oseb povprečno do 1 kg. 6 in več oseb do IV« kg, slivovko in ram po 1 1 na člana, sveče do
2 kosa na člana; dalje bo dobiti sorazmerno po številu družinskih Članov: ječmen, fižol Jajca, fige, cikorijo,   čaj, vžigalice, pralno milo in kis.   Vrstni red   je sledeči: št 1—300 v torek dne 3. februarja, št 301 do 600 dne 4. februarja, št 601—900 dne 5. februarja,   Št. 901—1200   dne 6. februarja. Št. 1200—1500 dne 7. februarja, št 1501 doj 1800 dne 9. februarja, 5t. 1801—2160 dne IO.! februarja, št. 2101—2400 dne 11. februarja,! št 2401—2700 dne 12. februarja. Št 2701 do 3000 dne 13. februarja.   Razdeljevanje se vrši od 8. do pol 11, popoldne od 2. do pot 5. ure. Moka pride na vrsto pri prihodnji razdelitvi po 15. februarju. — Člani, ki nI-; so poravnali vseh doslej zapadlih deležnih obrokov, so pri razdelitvi živil izklJučenL Priporočati je,   da plačajo   zamudniki poj možnosti vse ostale deležne obroke, da se pisarni olajša delo, ki ga povzroča place-; vanje posameznih obrokov. — Steklenice m. vrečice (papirnate ali U blaga) le prinesli; vselej s seboj!
t Prodaja krompirja. Ker Ima mestna aprovizacija v zalogi   še  nekaj vagonov krompirja,  ga  bo oddajala   strankam v skladišču pri Mflhleisira po sledečem redu: Iz L okraja dne 3. februarja« 1* n. okrajni dne 4. februarja. Is III. okraja dne 5. fe-; bruarja. Is IV. okraja dne 6. februarja, tel V. okraja  dne 7. februarja.  Iz VI. okraja: dne 9. februarja, iz VT1. okraja dne 10. fe-, bruarja, iz VIII. okraja dne 11. februarja^ Iz IX. okraja dne 12. februarja. Iz X. okra-| ]a dne 13. februarja.   Kilogram krompirja] stane 1 K 50 v_ ,P
Poizvedbe.
Izkušen mladenič, popolnoma zmožen' slovenščine, nemščine, lašCine m francoščine v jeziku In pisavi, išče službe v kaki pisarni prodajalni aH za tolmača zeoraj omenjenih jezikov. Ponudbe na uredništva Usta.
Koma in znano sedanje bivališče g. Franceta GabrlJelciCa, bivšega učitelja * Ložicah prt Kanalu oziroma njegove soproge, naj blagovoli to sporočiti orožnV-škemu stražmojstru Antonu Periolja v Mariboru.
Darila.
UST V SPLITU. LDU 8Mt 30. januarja. (Duri. kor. neO TataBaJI traovcl mmmmm v
Upravništvu našega lista so poslali: Za Ciril-Metodovo dražbo v Ljubljani! rodbina Rendla v Krškem 50 K. mesto; cvetk na krsto hrana Požeka, posestnika ta; trgovca v Metliki.
Za slov. oelepsle volaka rodbina Ter-; bnhovtč v počaščen le spomina gospe Marije Golla 50 K In dr. Josip Klepec odvetnik tu. 100 K. Znesek je plačal g. Gustav! Del Cott lx Ljubljane, vsled poravnave ▼ civilni pravdi, ki Jo je naperil proti njemaj g. Josip Kozak is Ljubljane. Srčna hvala!!
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
graoe. Dne 30. novembra j 1*19 so bile na progi Ljubljana turni ko-: tedvoT-ZIdani »ost In sicer v bližini Zaloga ukradena Is vagona it I35J54 a Mad. vta-|
ka St 938 Itifl bale manufaktnmega blaga ▼ skupni te« 459 k« ter Je bita lastnica te! noiUiatve tvrdka Izidor Pesna te Mitro-' vica oškodovana sa veliko vsoto. Dotl6» njku, kdor storilce issledl ali ovadi te prt»> pomore, da dobi tvrdka Izidor Pcslng naj cetrfiao ukradenega blaga nasaj, sa za valuje s tem navedena tvrdka Izplačati nagrado a unesktt 10000 K (desettisoč kreaL Kdor bi hO v smislu tega raspisa do na-' grad« upravičen, naj so lavi v r. Mam Mnua« s
t
Mmm. Preproga 2X3 m, frak In K. telovnik za osebo srednje postave, stenska ura, podobe in zastori« Naslov pove uprav. Slov. Nar. 771
Mi K
■hi lift
Poizve se ttorupova uL 3. m, ura*
ta 10. 765
pogreb«! zavod v IJub^an!.
r
Bru posabMt« amU.
Antonija Gram naznanja v svoje« in imenu svojih otrok pretužno vest, da je njen srčno ljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče, stari oče, tast in stric, gospod
JANEZ GRUM
danes dne 31. januarja po dolgi, mučni  bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pcndeltek, dne 2 svečana ob lfA url popoldne ti h še taloatt Radeckega cesta 24, ua pokopališče k Sv. Križu.
V Linbl ani, dne 31. januarja 1920.
791
Bm posebnega obvestila.
t
Mestni pooreSn! zavod v Ljubljeni.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ie n?ša nadvse ljubljena, dobra sopioga, mamica, hči in sestra, gospa
C
soprega postnega olictjala
danes v petek dne 30. januarja 1920, po kratki, mučni bolezni previđena s tolažili sv. vere, m rno v Gospodu znsrata
Pogreb nepozabne pokoju ce bo v neće' o, dne 1. februarja 1920 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska ces. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 30. januarja 1920.
GlolioKo žsI&Mi rezini: Zupanu Lesisk.
- - ■ ■ ■■ ■
****
Mestni pogreb«! zavod v LJubljani
LOvTO Datrssr, mestni uslužbenec, naznanja v svojem in V Imenu svojih otrok pretužno vest, da je njegova ljubljena, nepozabna soproga ozir. mati, gospa
Helen
včeraj po dolgi, mučni bolezni mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo r cečeTo, doe 1. sve« eana ob 4. mi popoldne Iz hiše ta osti, Oiince, Ločni-kar je v a ulica št. 207, na pokopališče na Viču.
▼ Ljubljani; dne 31. januarja 1920.
				BI
		;''' ti¥IW t naT^lM**'"8		
	-- SFC^			
Zahvala.
Za dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega predobrega soproga ozir. očeta, brata, svaka In strica, gospoda
Alojzija Šmuca
ga darovane lepe vence in za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo.
Posebej se pa še toplo zahvaljujemo gg. Častnikom in dalje služečim podčastnikom dravskega artilerijskega polka, godbi Dravske divizije za krasne žalostinke, rajnikovim stanovskim tovarišem tiskarjem in si. telovadnemu društvu .Sokol 1* za mnogoštevilno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 29. januarja 1920.
Salu Joči ostali.
Zahvala.
Za tolažilne obiske, izražena sožalja, udeležbo in spremstvo pri pogrebu našega iskrenoljubljenega
Josipa Godererja
se srčno zahvaljujemo domačemu g. župniku in g. svetniku Krumpestarju, rodbini Rudeževi in Koslcrjevi, pevcem za ganljivo petje, prijateljem in domačemu občinstvu, kakor tudi občinstvu iz sosednih krajev, posebno od Sv. Gregorja, kar nam je v veliko tolažbo.
Vdano se zahvaljujemo, g. dr. Anton Schiffrerju za neutrudljivo zdravljenje blagopokojnikovo.
Naj bo vsem stotero povrnjeno.
Mm Ortaoka, dne 29. januarja 1920.
talnloče rodblae.
Preda se njiva
rodovitna zemlja, za dva mernika pose tve,      prodte v občini Dolsko. —
Ponudb« pod: ..Mllea" na upravništvo
Slovenskega Naioda.
Urada ta ,eP. eleganten dvokoini voz rlflf iS (Gig) s konjsko opremo vred, spadajočo k temu vozu. — Poizve se v upr. .Slov. Nar.* 726
Kad tli. pomita*, nma?*
kaki trgovini v mestu Mi na deželi — onudbe na poštn   predal pod .poitea
št 398* Vodo • Trbovlje. 721
iinihrka Izurjena moč, se sprei-JjUllOlnu me   v   fino trgovino, oroti   d ibri   plači.  Stanovati mora pr> a illh v LubMani. — Ponudbe pod . Blaga jaičarka 767* na upravništvo SI. Naroda. 767
lile a živakei kclprter
tudi novinec proti
obr plači, 'gla?' naj se v Tiskovni zadro^j Linbl aaa. Sodna ulica 6 768
Lepo salonsko ogledalo
okvir) se proda. Ogleda se lahko med 2.-4. uro pop. Kie, pove uprava. 217
(beigisko ste* klo, zlat
Proda ali zamuja it PM
stara. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 749
s hrano ali brez nje
Mmm sabo
bf pod .P. H. 744' Slovenskega Naroda
i-če gospod. Ponud-na upravništvo 744
Prodam mm, Itir&f&SSff*
venti at«>r, opravo za trgovino vse v najboljem stan u. Ogleda se v Bo ho-nčevi ulici št. 9. 740
lpr?jmeta se
dve služkinji, prva ko' sobarica, druga za vsa mšna dela, moti dobri hrani In plači. Ponudbe : Emonska cesta 8 II. 773
se
črna zimska suknja, ćroitna obleka, obl-ka za 15-16 let nega dečka, žaket, salonska suknja, - v površnik, dežni p'aš*. Poizve se Kolizejska ulica 12., pritličje, nasproti I. art. gimnazije. 774
Proda se
■vat 9X12. Nettel -port - Camera, optika Bo-den^tocK Dop-el - Aaastiemat Eurvnar 1:68,  f = 135 cm in Medna {Zeiss 8X pov.) — Naslov pri upr. »SI. Nar.« 78 I
Mil ntofiu krafalkov
kov ter bukova drva, bamo iz direktnega vira se kupi. Ponudbe na poštni predal 103. 700
Odda se staievaiie
storne obe, kuhinje in pritikllnami v poljanskem okraja, za prazno sob > In popob.o oskrbo 1 solidnega po*poda, v bližini Martinove ceste. Ponudbe na poštni predal 1^3. 701
5 ait8iilil"ili meniti! in 6 zrat-
lih Mi ^15X105 provenijtnee .Mlcfts-3ID IcH lin" skoro povsem nove. Kompletni kilometrski števec s taho-metiom in pogonom, eno rezervno kolo 815X105, ter različne automobilne pri-Mkhne in orodje proda Mestno eleOrtrlko podjetje. Maribor, Edstuud-Šmldova al 8. 725
Posfriisma samostalna kooWi)a,
zmožna slovenske, nemške po možnosti tudi laške in francoske korespondence se sprejme takoj v večjem mestu na Gorenjskem. Ponudbe prosim pod *ifro .KontorIstiija/475" na uprav. Slov. Naroda. 475
lft se knjigovodja iSSST'E:
polno znanje dvornega knjigovodstva. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko Izpričevalo in Izpričevalo o praktični sposobnosti. Centralna sprava za trgovski premet z Inazeastvom v Beograda, oodrožaica v LJobljani 646
Zenit na ponudba !
V s vrbo poznejše zenltve išče neki akademik stika s fino ljnbezn|ivo damo od srede 20ih do začetka 30ih let, tudi vdovo. Cen), natančne oonudbe s sliko, ki se vrne pod »Stik 745" na uprav. Slovenskega Naroda. 745
Ženitna ponudba!
Mlad, trgovsko izobražen gospod se želi v s vi ho poznejše ženltvc seznaniti z gospodično aH vdovo, brez otrok, ne nad 28 let staro. — Prednost i ms jo one z že vpeljano trgovino sli gostilno. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, po šifro Mlao1ian/ i H«' na upravo .Slov. Nar.* 77°
I
Aktiven čs-
__________ Stoik, m
6 roo K letnimi dohodki, M se rad seznanil v svrho takojšnjega zakona z gospodično, staro 20-30. let inteligentno, s nekaj premotani«. Le reant ponudbe s sliko pod .Aktives esstsft Ttt« ns upravništvo Slov. Naroda. Tajnost zajamčena. 768
olje. dobro ohranjen, od K - 30 HP. kupi .Daska' s. o. za ksnKke proizvode Kestlveka.
718
■rtififJbi starejša moč, steklarske nMMMk sli mešane stroke, se sprejme takoj v trgovini stekla in porcelana Fr. Straši Celje. 6U
Idstta tlinm
lekarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča želodec, pospešuie prebavo ter odprtje telesa. — Naročila proti povietiu. 10661
tališča Bjsaaad iS^c mrsc^no aobo, če
MllRH §fJšpm   možno s posebnim vhodom. Dopisi pod šibo .Dobra »Uča« na anončno ekspedicijo AL. MAT ELI C, Ljubljana, Kongiesni trg 3 70/
veC parov moških čevliev in
Prida se
.nanšece ia sraice. Kje, pove Slovenskega Naroda.
uprav.
72/
tli oto-
im dokio okraolen dirao mano
in poliiirano umivalno muo z mramorno ploščo« Kdo, pove upravništvo Si. Naroda. 734
Vimrad.
novo rigolan, v lepi solnčni legi, 129 arov,  je naprodaj. Več se izve pri P. Dolar,   Miraa, Dolenjsko. 501
Trnavins z melanlm blagom ali pra-U|ulHI zen lokal se vzame v najem Ponudbe pod .Mestno 704" na uprav Slov. Naroda. 704
Dia dobro okajena Ma stroja
s slovensko in nemško tastaturo se k malta. Cenjene ponusbe z navedb) cene in sistema naj se pošljejo B* „PoSrai predal 88, LJasMasa". 692
FfOTfl skobtlnlk, mizno okrožno žago llttUf tn leseno st'ugalno mizo prod?« lakoj električna družba Ledenica. Koroško. Zglasiti se za ogled in pogajanja pri Jožefu Arnejc, pošta in postaja Ledenice. 731
Katera rodbina srefta stana
▼ aiaveslt!
bi bila pripravljena sprejeH proti odškodnini mornariškega strojnega pod časlmka, begunca iz okupiranega ozemlja, za čas njegovpga 14-dnegnega dopusta v svote okrilje. Cenjene ponudbe pod šifro pva>aasavM na upr. »Si. Nar." 788
! čedne zunanjosti, 29 let star, brezhibne preteklosti, veselega značaja, se teli seznani-
ti v svrho ženitve s gospodično primerne starosti, ori U Imela samostojao boljše posestvo, ia vpeljano nevina sli trgovino. Vdove z 1 aH 2 otrokoma niso izključene. Ponudnik je vajen le-trgovine in poljedelec s precejšno
svoto pribrsnkov. Ponudbe, če raogo-če s sliko, ae prosijo nod .zaesvsijsa 7SSS naanoncni zavod
7U
Uradno stolaca ns|
ia tO lat ob-tia Ifabljnaska
oisredovaiilusiaoTaijii^slBlk
knjigovodjo in kom p tori-stinjo s slov., nemškim, če nogoče i taj. ali franc jezikom za večje podjetje v Ljubljani; zanesljivo gospodično k 2 otrokoma za Ljubljano; 2 slug? v dobre privatne hiše v Zagreb, 2 osebi; več «amostojnih kuharic in sobaric v Zagreb, Sisak, Bjelovar, Rumo na Slavonskem. Prevzame samo dekleta z dobrim spričevalom ali pridne začetnice. 782
G. Flux
Gosposko alka 4. L nadstropja leva. Pri zasanjal sataBsl znamka za oefovor.
z vrtom ns Gorenjskem, eno uro od Bleda. Zelo pripravno za Ietoviščarje. Cena po dogovora. Cenjene ponudbe na upravo lista do 15. februarja 1920 pod .Gorenjec 678". 678
Kottolska orodja, Jamsko arottlko, karM«M vrotako,
koi
nviio,
Metallmmffll^
pri veletrgovini
„FRUCTUS
tt
Uttl - pedgaae
Is vsa zalaga i
Proda m
artilj. Waffenrock. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 780
Pozor! Svarilo!
Javim, da nisam plačnik za Trsatu. Vsak lsejmat« kdor ms v mojem imenu kaj da. Šoštanj, 29. jan. 1920
772 Jakob Trafiko.
sprejme 2 učenca, poštenih starišev, zdrava, ki imata vesele do te obiti. 778
Nov polnogumijBB obroč
(Vollgnmmirelfen) za tov. a*to. 1030X144) in
decimalno tehtnica,
malo rabljena se proda«
Naslov pn upr. »Sl<»v. Naroda.« 776
:: Mehke treske::
v butarah 20 50 cm na vagone iz Bistrice v toži odaja
V. Leltgeto, lesna trnsiina
Slztoavas — Korolko.781
Na Bleda ae proda
ila
obstoječa iz 8 sob s pritikHnami in lepim vrtom, opremljena, vporabna za rimo. Elektr. luč, vodovod. — Cena 130.000 K Ponudbe pod »Bled 751* na uprav. Slov. Naroda. 751
ae
Obl. konces. informačni zavod
n
aa
■aja aajsaa Istslini tn piniO fcaslfsaa tt* sstva tsiar: prosi pallakaa amasi 7 K. ta sedsraae oa asM slsae K 7*—; u
sseai arllMsa 4-81: sssaaa za a« pri ttvtal 4 prašek aa aH v eetesJ Is pa-rtnt ti: onsioani prsti snasss aa sadja
ia sstssssai (enicevalec rastlin) K t*—. Paiilai po povzet|n Zevai ta
LJubljana, Cankarjevo nabr. S dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abone-mentu   ter posamezno cene zmerne
VRTNAR
28 let star, neoženjen, zmožen voditi najmodernejše vrtove, z večletno prakso in dobrimi srricev?ll, želi prejeti službo pri kaki graščini ali večjem vrtnarskem podjetju v mestu. Cenj. ponudbe pod .Trtaar' na Zastopstvo Slov. novfa Iva Sošolk. Maribor, Grajska nI. 15
VINO
banaSko, bizeljsko, baloško, ljutomersko nudi M. Klalja. Polfćaae. 729
Lopa« bokova
Žagana, cepljena v vsaki množini dostavlja na dom po 35 vin. kg. K veder, Poljanska cesta !t. 76S
Na prodal
za 100 bektltr. dobro ohranjenih ransportnih vinskih sodov (starinski in polovnjaki) kakor tudi 200 vinskih sodov z vsebino od 50 do 200 litrov. — Ponudbe s ceno franko Maribor naj se vpošljejo na M. Malen šol;, Maribor. 770
Imamo nipiaj ta. 1 vagin
JHJ
katere oddano v zabojih po 1440 komadov (lOgrss) po zmerni ceni.
„BALKAN"
trg., šped, in kom. deln. dr. 691
IoJabl|aaa, Đanalska c. 33.
: Prlmn Bosanske: :: slive
000 •
o s s s
v laMlb p« W kUegr. P'
Čokolada
B)or«bona
■aanne
Kavni pHolatok
Konjak
Rasno
ČTno^nJoo ■Masna elno njanaalnl Roslnn
Jas. Falnanl, LiaMjana
RszaoSilia po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto.
Akademik KCe šoto.
Ponudbe na upravo pod „Aka4eatk/72s'
Večja maožiaa štedilnikov
je naprodaj. Poizve se: Jeranova cl. številka 11. 10424
OnT"   Prodala m m
nftla iaira v originalnih zabojih po tnlA jfflUl 1440 komadov po K 1 50 komad. — Ponudbe ns Em.Sflf inc v Rogatca. (Slov. ŠUersko). 544
Več močnih, dobro ohranjenih, ovit tenih
transportnih sodov
od 600—700 litrov proda Anion !4**vJ* sen. a Kačeeia. 715
Dr. Bosdan Deri
ordinira brezplodno vsak aan od pol 4. do pol 5. a otroški bo<aJoi* Strel ska ailea 15. 422
Pfjld^ fQ 111310 raDlJen amperme er ta riuflti dC enakomerni tok do 1C amo. premer 125 mm ali se na isti za rvenja za elektromotor do '/loPH, 220 V, /mini tok. Eventualna d ferenca za mof jr se doplača Ponudbe pod .Novo mestn 22§* n- šla a ležeče Novomesto. 759
ište t tej stroki alalbe. Ponudb« pod „8. P-/457" na upravniitvo .Slovenskega Naroda«. 437
d...........................................................b>
Priporoča ao si. občinstvu ||
j Ivan Carman j
I izdtlovatelj usnjatib dokolenic | Zg. SiSka II. 42.
^..................................................-.......^
Cigaretni papir
flnlnb. Abadie. Club in % \ -anuna pripoM.ča debelo ?^ ■ pirnica Ur nas. Liaatiant^ Bfontat trg tt. 11.
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919
Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Pnons Selenburgova nI
fenAro- zlata h srebro & aA
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov C t d. vsa popravila in nova dara se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidne. 7938
Itedilnl!
za v zidan je, vseh Trat, ao na proda]« — Poizve se v Jer<*-novi nllcl 5.
Tracnro - Ia]abl|
HO
5w
',71
Anton
✓ . ^, GRAV
v
Cern
EUR
DvotvA
Ravnokar je izšel
zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce ia obrtnike, sestavil Bearik Pudkrajiek. prolesor oa kr. iriaval obrtni
ioli v Ljubljani. — Cena B 14--
priporoča knjiga, neizog bno potrebna za pisemski promet ca vsakega v vseh življenskth dneh. Naroči se lahko v vseh knjigarnah ali pa pri založniku Ig. pL Kleianavr t Fed, Banserg, LJob-Ijana, Kongresni trg 2. 10047
1 Veletrgovina
N. Osaatitsch - Celje
ponudi ps Bajniijib daevsik cenah
žgano apno
U laataafa apaamilia.
Cement
(Roman — Silikat — Portland)
Bmza kirjars. Premogovne brikete,
661
53
73H
1B
57
Specialna
rubrika.
Avstrijska trgovina in industrija. | HBBK»w/Lg.
1   DamaL tanen) l/L
sovci,
I naliupooalci!
I Učitt hoče ceno, dobro   in  iz rane jivega vira nakupovati prvo-no blago, komur je na pošteni, dni, hitri in zanesljivi postrežbi, se s polnim  zaupanjem obrne na mojo firmo.
ina velika zaloga vseh kemičnih
predmetov n. ptv. lil natron, vžigalice, kreni vitrloi. vanilia. lun, ive^o, Jesihova I U sitna, parafin, gorakl sok, earesin, smola, numi^evina itd««
kolans FiBjsisfll!
¥ieo I, Fleisbiarld 1.
iN 18.270.
Tiisgr: lis. Jririist. ■:.*.
286H
i
Jallns Baumgarten & Mirna
Vereinigte Papi erwarenfabriken Kommanditgesellschaft, VVienVII.
Seidengasse 42. rtnartf UDI, pismste Usrtt pian*? kaitrtc
„ATLHS-WERKE"
Wien VII. Neustiftgasse 66 dobavlja o
stroje  za čevlje
vseh vrst in za mali in veliki l obrat in vse potrebščine za izdelovanje obnval. 28640
TUBES-ET' PAPIERr A-CIOARETTES'
USINES: Nfc/IEN'] Kbnslant fn gasse 2, ' 8
28569
1 najboljše m najlepše nadomestilo za iičnike. Zahtevajte ponudbe tud1 za drugo hišno in kuhinjsko orodie. J. AUkornć Bru đer   Wlen VI!.
Tfeubaunaese ar. 31.
-ja se   samo predprodajalcem.
Prav itr'a^i'iv predrrpt
diname, napeljevalni in elektro tehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge
PiiliDP Hamber G. i 1.1
Wien VII. Neubaugasse Nr. 38. Brzojavni   naslov - Aggregator V/ien,
Telefon  št. 31 — 2 -  23. 287*
Crpalnice vseh vrst
bragalnice Noel crpalnice vinske in špirit ne crpalnice Crpalnice  za   latrine in
gnojnica. 28065
CykIos netnUsci. asrtes^inj i. Wein.
W:en IX., Bolmanngass« 22.
Prhf. avstr. drž. žel. družba
Mm, L, SchHhMHtrasu Ir. S—M,
Rav. avstr.
Ti
BeL aorf. ivar. strejn D&nat (Vm) Xj
Telefon it, 50171 ta 9494)4,
Lokomotive na parni pogon za glavne in postranske železnice za tire vseh Mna, lokomofive brez ognja, za rudnike lokomotive s stisni, zrakom, vs zadevni specialni Izdelki n. pr. elekr. in lokomotive za granlke, popravil lokomotiv vseh sistemov 28622
JUpraNnd. Drahtindusfiie
FeitL Jergitsch
Wlta (Dunaj) hladrkbslfassa Griz, (6radac), Ktajtafart (CsJtvac)
pletenine
tkanine vrvi
modroci.
Sita. Železno  pob i Sivo. Katalog SHS gratis. 28641
Jtflottmaaa l Vita XX,
arhiiiagerstraste 75,
H. noMrnan * Comp.
Presshift-Indtftrie A. 6. Salipett Vil,. Kerepcsi (Jt. 44.
Dobavitelji z«: kompletne naprave s stisnjenim zrakom za rudnike, kamenolome, tvornice, ladjedelnice Kompresorji. Črpalke vakuum. Parni stroji, Cevi velika zaloga, Črpalke   kratkodoboi  dobavni termini.
Armarture. Ugodne cene! 28298
Dvigala
F.Wertheim&CompMA.Gf
Uflan IV., Louisengasse 8, Butfapest VI., Lebattrta 12.
Osebna, tovorna in dvigala za jedila •n akte vseb obratnih vrst Dvigala za prevatanje oseb (PaternosteraufzOge) po preizkušenem sistemu. Žerjavi (grani H) vseh vrst 28642
vseh volikoati in napetosti.
J Frankel,
Wiaa
Hathanaatr. L
Sapun
fUŽill ifl tVOIHiC vsako množino hrastovih hlodov Tti.i7S4Sini7Š44|od 25 c m debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m/m debele oziroma nažagane hrize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljalna postaja na Ivan ŠiSka, tovarna parketov in varna zaga Ljubljana, Metelkova lulica 4. 10938
.1
Amerikanski
•denar
Ker grem v nekaj dneh v Zagreb, posredujem za amerik. denarne pošiljatve. Bančna nakazila sprejema z naročili: Gospodarska pisarna Dr. Ivan Čerae, Ljubljana, Miklošičeva o. 6.
poh stva in tapetniška delavnica
RATA SEVER:
it, Gaspetvetska cesta (Kotizej)
»ca vsakovrstno pohištvo po Vabima na ogled
h cenah
rabljena, kupuje
j. GOREČ,
ana. Gosposvetska cesta 14.
teno^rafinfo sprejme
r. R. Pipus
v Maribora.
RVA
:a in trda dobavi in pripelje um.   V* Soagnetfti, parna za državnim kolodvorom.
9921
(bobne), pločevinaste knpoje v vsaki množini ter po naivišii ceni tvrdka Breznik A Fiitscn, trgovina z Železom LfofJlfana, Cankarjevo aabretje H. 1. °7
Vinara
Fm Jakoiai Jaška. Urotilo.
priporoma pristna rde6a In bela vina
po ugodni dnevni ceni 511
A VIII. 767/19-7
Oklic
736
Sladna kava
znamka
„Vardar"
v zavitkih po Va in Vs kg Tovarna z
JI10 GI&ITIt hn firatfBka.
Zaloga za Slovenijo
Podrafc'a Jon Oigciić
Maribor, Olarni trg 21,
Lojze Berce Katka Berce roj. Plevnik
poročena dne 3. februarja 1920.
Dornberg Črnomelj
r\s - vi
> Hladnik Ivan <
Anica Hladnik roj. Benigar
>    D. M.
L>\___
poročena 31. januarja 1930.
Polje
KoSana
Dne 5. svečana L 1. ob pol 10. uri dop. se bo vrSila najemo-oziroma zaknpodaja posestev hišne št. 2 v Lanišah in prostovoljna sodna dražba 2 krav, telice, telička in 2 konj pod pogoji, ki se bodo ustanovili pri dražbi.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 27. januarja 1920.
Pozor,
Hrvatska!
In ato vagonov
Pozor I
, polsuhih
cepljenih metrskih drv
•labavi takoj lavama tvrdka proti akreditiva« Vpraša se pri ; aVnontai zavod Oraajo Beaelfalr Llnbl]ana, Cankarjevo nabr. V
"...... ......................................................... .........1
Pozor!
Pozor!
Trboveljska premogokopna družba
v Ljubljani
Dražbeni oklic
Dne 4. svečana 1920 od 9.—12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoldne ter naslednje dni vsakokrat ob istih urah se bo vršila vsled sklepa okrajne sodnije v Ljubljani z dne 30. 1. 1920 A I 1212/19 v Ljubljani Komenskega ulica 14, L nadstr.
javna draiba
raznega pohištva, obleke, perila, kuhinjske posode, živil itd.
Kot vzklicna cena posameznim predmetom ae določa njih cenilna vrednost.
Najvišji ponudek je treba plačati takoj v toke podpisanega sodnega komisarja in zdralenc predmete mora zdratitcij takoj odsiraniti.
ST. BaVl MaanMtt|iarg L r.
notar kol sodni tombar.
namerava zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Aleksandrovi cesti nasproti Narodnega  gledališča uradno poslopje  in razpisuje v
svrho pridobitve stavbenih načrtov
javen natečaj
z omejitvijo na udeležbo arhitektov, ki prebivajo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti.
Določa se, da je osnutek v smislu razpisnega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1:200.
Doba izročitve osnutkov določena je do 12. ure opoldne 31. marca 1920 na naslov: ..Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 13* v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev.
V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči: Ina. JL Kfinar, gradb. direktor za Slovenijo, kot predsednik. Ark. Jan Oirtte, mest. gradb. nadsvetnik v p., kot podpredsednik, ftnf. J. Foerster, profesor obrtne Šole, kot član komisije, tllfa Ha Plmat, dvorni svetnik, log. N, Piajavlotta mest. gradb. nadsvetnik. IH. S. Riifai, ravnatelj Trboveljske preraogokopne družbe. Dr. M. Zamik, mag. direktor. Vsi stanujoči v Ljubljani.
Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so sledeče nagrade:
I. darilo v znesku K 10.000-— n.    .    .     .     , 6.000-— III. •  4.000— (jugoslov. kron)
Sn poleg tega še nadaljni dve nagradi, vsaka po K 2000*— za eventualni nakup dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena.
Za izgotovitev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki, razpisni pogoji in dragi podatki se dobivajo poštnine prosto pri
Titvfiistl
i
.11
DaaSUaa 150—300 kg težke, po K 26— Iranko od-KlOtvIkV   dajna postaja odda radi prevelikega nakupa proti
takojšnjemu prevzetju in plačilu PETER ZAJC, tačas Srbija, Indjija, Slavonija. — Priporočam takojšen nakup, ker se cene dvigajo. 764
■ ■i n    ■ ■ ■ na————mT
Dr. Alojzij Slechta
je o tvoril po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in ino-' zemskib bolnicah zdravniške prakse in ordinira za
kirurgitne in splošne boleini:]
Ljubljana, Dvorni trg 1 (nasproti Narodne! kavarne) od 10.-12. in 3.-4.
kdor mi preskrbi kakršenkoli lokal za trgovino ali agenturo (pisarno) oziroma v to porabljeno stanovanje. ■
Pripravljen sem po sporazumu dati na svoje stroške prezidati aH renovirati.
Ponudbe prosim pod .TRGOVINA 680- na . uprav. „Slov. Naroda". 608
Vodstvo plesne šole naznanja, da otvori s 1. svečanom nov ^
tcSej za začctniRc in po5<bni tečej
za plesalce, voditelje modernih figuriranih plesov Two steep itd. — Osebne prijave sprejema do 10. svečana
Adolf PraZek, avt plesni učitelj,
wl aa.
: Dl rodbine:
skupno tečejo stanovanje, ječe la 6 - 7 sob, eetoe sobe, a vsem ter clektdčno raza veti levo v aU ne pereferfjl Ljubljaše, za ta-
Oekrba s kerjavo to posebna ne-atenk osebi, U
l limit
700
umm.
lTlmeza Uvoz-Izvoz Društvo 111
ei
Bebavi]« tata]:
Poljedel>ike atioje na ceadje. kajake voznve; lopate,
Oleiira:
itd.
Cmaillrano (postekleno) posodo. Porcelan In steldenino. &pe, eentua aa ogledala In brušeno steklo.
Vailial prdsvadL — VilfadlM.
Stavkal amaaljal vseh vrat. ZclezaiUd materijal. Zekuat k^Uekdle. Stroji to orodja za vae obrte.
ZmMmraHa aak nalugodnajtej ponudbe. 0745
Skoji
55
A$A
63
W$^Q
Stran 8.
,SU>V£NSKl NAKOO*, eec 1. februarja ittiO.
itev. u6.
Enojni: Mimtaa.
ESKOMPTNA
uuauana. iEimnunoova uuca itev. i,
_==_ INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOR1PTNO BARKO IH SRRSKO SAHKO V ZAGREBU.
i Izvršuje vse bančne transakcije najkutantneja. i
DENARNE VLOGE. — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV. DEVIZ. VAluT. - ESKOHPT MMC. TERJATEV, FAKTUR. — AKREOIKTIVL — BORZA.
Tovarna
Barva
Je. Reieii
vsakovrstno - ■ ...... bi a ero.
obleke.
Ljubljana. Poljanski nasip 4. Pere domačeoerUo (po
Podružnica: Selenburgova ul. 3 Pedrainica v Marite o m SvetlOtilO
Gosposka ulica itev. 33.
šlje nonie na dorrO
ovratnike, zapestnice in sr ice.
EUKTK9H iTERIMI.
I
nažlgsći, žepne l^mpe, karbidne U nape, kao t itiaka
engros i ek:s*port
WALTER, nt? ia mn\i m V!.. Grami cM. 881 '
Bmlarrl ceslcri ELSXTR0WALTE3 WIEf. 529 R
Odda se takoj in pod ugodnimi pogoji
imini
I
i
t
v centrali Slovenije, bogato in popolnoma moderno opremljen, vse kakor stoji in leži. — Atelije obstoja že dvajset let ter ima najboljšo klijentelo. — Sijajna prilika za mladega zdravnika. — Vprašanja naj se foj    pošljejo na iipr. lista pod „Zobozdravniški atelje 629".
acH RlaRtrUsUja aa proda In i« vMatJ v otratu
parna naprava
s 2S0 b o ^ i sklati allaasi. obstoječa iz Compoundskega  parnega  stroja s
C ! mannovo zavoro, brntki fabrikat, dva dvoplsmenska cevna kotla (Zw t-flammenrohikessel) s 100 kurilne ploščine   vodnorevni kotel (Wasserrohr-kessel) s 180 kurilne ploščine. — Maifs*i*kJ paral aeila
Kari Scherbaum A sinovi, Maribor.
!! Jugoslovansko inženirsko podjetje n
druftba a s. s. inženirska pisarna In stavimo podjetje
Ljubljana, Sodia ulita 1.2   Maribor, VlWigho!oia dda it. 34
Bnojavai našlo*: JIP — LJaMjaaa JIF — Maribor
OmeaSem I.
Projekti, proračuni. Nasvetovanje in /.astop Presoja in stavbno nadioistvo
Vodne giadbe; Izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oalelea'RNi IM«
Beon, železobetonTŽeVezna konstrukcija.
Železnice, ceste, predoi, mostovi.
Industrijska 'n *n*p »d«rska poslopja. Oelelolek III
Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
Skaboform se zopet
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji   lekarni   preizkušeno   in   zdravniško priporočeno
dr. pescha originalno Skabiformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-lorm. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
„pH Sla««. |«l«ma" IV. Mariji, tr*. ---
:: banke.::
s?
Kslodvenka ulita, aspnrti iol iRhn.
sprejema vloge na tekoči račnn in hranilne knjižice. — Esnizfe valute ln devize pc najvlšflh dnevnik conah. — Ima stalne v zalogi velika množina tuje valute.
Stara in nova f igli! mm vsdno v zali
Več pove E. VAJOA, vinske kleti, Čakovac, Me£jitmir|e
BRZOJAVI: Vajda, Čakovec. TELEFON: 4, 33.
breja 5 letna medjimurska kobila, licencovan 1 Vi leten siraodoiski plemenski bik čiste pasme, breja simodolska telica, par 6 letnih vprežnih konj. 6. VAJOA, Čakovac, Mecsiimiirje
Telefon: 4. Brzojavi: Vajda, Čakovac,
Brez konkurence I
Brei konkurente!
Jugoslavenska industrija papira
Gustav Seligmann, Zagreb«
NHcotiCsva ul. 3. Telefon Ser. S—M. Brsojere* s Up Nikollčeva 3.
Najcenejša dobava in bogato skladišče: raznih vrst papirja kakor: tiskovnega, pisalnega, konceptnega, dokumentnega, konceptnega belega i. t d. PaplJttat<h prtov, rapirja za police (stt.aže), trgovskih in kane omotov, map; kaset :n ostalega v to stroko spadajočega blaga.
. F.Jurisek
; vgiaJevslec klavirjev in trgovec z
glasbili
i v Lili lita m. št. li
Prva Jugoslovanska ipecijafoa tvrdka za vajlalevanje le popravila glasen.
f1 t
Zbirni premet:
Wien Zagreb Beograd
Od prema in doprema svake vrstne robe transitiianje ocarinjenje intervencije glede izvova in uvoza. —
A g en turni in komisljonalni oddelek
izvršuje nakup in prodajo v komisijo tudi 2a lasten račun. ■
Transportno in prometno društvo
Središnjica: Zagreb, Ilica 41. Telefon 1-20.
Podružnica: Beograd, VnUs Karsdslca 16. Tslsfoe t—77.
Brzojavi: Transport
Vse informacije takoj in brezplačno.
IVAN JflX in sin
Dunajska cesta Stev. 15, Ljubljana.
Šivalni stroji
ki ftroji sa pletenje.
j — Izborna konstrukcija in elegantna iarrtitav It tovarne v Linca. — Ustanovljena leta 1807.    W V*Ma|* paainl« branplaaaa.
Pisalni flmjl JMer* Kolesa 'KT
Ceniki zastonj in franko.    Mrkopn, Stjria, Waffenrad
Nemoderni mafi, boe i.t.d. se modernizirajo ia iz-gotovlja v najkrajšem času. V zalogi doma izdelane garniture ter špecijelno damske kožuhovinste čepice.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture.
Lotfovlk Rott krznar,
erradMae 7, aasprotl »raaaokeea fleetoliMa.
RRReaf aReaaUfiaSBRRMJ RaRRRRRReaai RaeaeeRRaeaai ■■nas
Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem s 15. januarjem 1920 prevzel staro renomirano veletrgovino Oskar Reitterjevo v Slovenjem gradcu katero bodem vodil v istem veli« kem obsegu kakor moj prednik.
Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bode omogočala cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati.
Posebno važnost bodem polagal na solidno, prijazno, točno in hitro postrežbo.
Imel bodem vedno veliko izbiro manttfaktnrnega in Špecerijskega blaga, kakor tudi železnine, katero bodem oddajal na debelo in drobno.
Kupujem vse deželne pridelke hi placejem najvišje cene. Za obilen obisk se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Alojzij Dular.
Violine, strune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, se druga glasb. Instrumenti i?i potrebit I ne v veli* :: kanski salos»i. s
ALFONZ BREZNIK
glasbeni učitelj in edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št 15.
(■••proti nunako oerseva.)
i
I Ljubljanska kreditna banka v LJubljani
11! Zrn- oa~»» aMnnac ao,—^a^Z WkW Striterleve UHCR Šle«. 2. m sVMMra^MOim.^Vi
Strtteri
Podružnice v Splite, Celovca, Trste, Sere Jene, Gorici, Celje in Mariboru.
■RT Sprejema ~sm I Kupalo in predaja vsa vrsta vadnostam papirjev, valut
v,°^ «SMk-SSS«S o^S." ralMn I PW VMko^-stREOlTE
1
30