Ameriška Domovi ima
NO. 130
.	'O/^ A™_________
A'v- “ ’ '
in iPtftff
tHOUAO« oms
Nfatioiul ml Kat«raitl«iul Circnlatlo*
SLOV€NIAN
iMORNiNe mwspj&m.
CLEVELAND OmO, THURSDAY MORNING. JULY 9, 1970
ŠTEV. LXVIII - VOL. LXVIII
Za Cleveland naslopila tudi sezona kriz
CLEVELAND. O. — Upali smo, da bomo imeli letos poleti le običajno sezono počitnic in turizma, pa nam je usoda namenila tudi dobo gospodarskih in socialnih kriz, med njimi so postali n a j n e v a rnejši pojavi stavke. Stavke pa nam grozijo od vseh strani, deloma se nam obetajo normalne, deloma pa tudi divje. Ni čudno, da je postala naša javnost deloma zbegana, še bolj pa nezadovoljna.
Največja zmeda obstoja med delavci in uslužbenci, ki so odvisni od mesta naravnost ali pa po ovinkih.
Mestni cestni promet je že o-hromel, ker je divja stavka u-stavila avtobusni promet. Kdaj bo obnovljen, nihče ne ve. Voditelji mestne uprave so preveč zaposleni, da bi mogli posvetiti svojo pozornost le temu vprašanju. Tretjina mestnih delavcev, ki pobirajo smeti, je pa že “zbolela”. Ta kolektivna bolezen se Jo pa včeraj še razširila. Kakšno bo mesto v par dnevih, si lahko predstavljamo. Nismo namreč že pozabili na nevšečnosti podobne stavke, ki nas je morila Pred par leti.
Nevarnost stavke mestnega delavstva, včlanjenega v 14 unijah, je pa odložena do srede julija. župan bo naravno najbolj pazil, da tu ne pride do stavke. To bo imelo za posledico, da se ne bo mogel pečati z drugimi stavkami tako, kot bi se rad.
Kar nas je v Clevelandu, imamo pa le malo tolažbo: vse povsod okoli nas se množijo stavke v naši in sosednih državah kot gobe po dežju. Zdi se, da se unije bojijo, da bo Kongres posegel vmes in ustavil tekmo za povišanje mezd, ki se je pojavila ravno takrat, ko cene kažejo nekaj znakov, da se ne bodo več tako burno dvigale kot do sedaj.
Novi grobovi Potniška pisarna
šla v konkurz
Mary Rott
V Euclid General Hospital je v starosti 73 let umrla Mary Rott, roj. Lovko. Bila je vdova, mož Joseph ji je umrl 1. 1950. Pokojna je bila mati Joseph L. Sr. (San Dimas, Calif.), stara mati Johnu, Josephu Jr. in Joy. Njeni bratje: Frank, John, Louis in Joseph Lovko so tudi že u-mrli. Rojena je bila pri Cerkniškem jezeru in je prišla v Ameriko pred 50 leti. Bila je članica Društva sv. Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz Želetovega pogreb, zavoda, 458 East 152 St., ob 9.30 sv, maša v Our Lady of Perpetual Help cerkvi na Neff Road. Pokopana bo na Kalvarija pokopališču. Čas obiskov: v četrtek od 7. do 9. ure zvečer, v petek od 2. do 5. ure in 7. do 9. ure.
tadaj pa še havhke!
CLEVELAND, O. — V Clevelandu imamo že tako ali tako dosti prilik za razburjanje, pa smo te dni dobili še novo: Prikazala se je v clevelandskem Pristanišču i z r a e Iška tovorna Jadja Etrog in bi rada prevzela 24 avtomatskih havbic, težkih P° 25 ton, v približni vrednosti ^3-4 milijone. Vse to se ne da taliti. V največji tajni je pa odgo-Vor na vprašanje, kam so havbi-ce namenjene. Prirodno bi bilo, da bodo našle pot v Izrael, toda apitan trdi, da še nima navo-da, kam naj gre z njimi, zastopniki izraelske vlade pa al golčijo ali pa zanikajo, da bi bi-
° to orožje namenjeno za Izrael.
Pristaniška policija je močno zastražila pristaniško skladišče xJer. so havbice vskladiščene. Poji se demonstracij, ki bodo dr^VeRka skušnjava za naše le vicarje, da ne bi nakladanja izrabili za demonstracije proti neznanemu lastniku. Havbice Predstavljajo baje najmodernej orožje te vrste.
Deloma oblačno in milo. Temperatura okrog 70.
Slavke in še stavke
CLEVELAND, O. — Ko si mestna uprava beli glavo, kako končati stavko voznikov mestnih avtobusov, so ji navrgli še nove skrbi pobiralci smeti in odpadkov. Več kot dve tretjini jih je včeraj “zbolelo” in niso prišli na delo. Upravnik oddelka za pobiranje odpadkov pričakuje, da bo stavka postala splošna in bo v celem mestu ustavljeno vsako pobiranje odpadkov. V u-nijo je včlanjenih okrog 1200 delavcev. Vodstvo unije je najprej zahtevalo 2.36 dolarjev povišanja plače na uro, kar bi dvignilo urno plačo na 5.66 dolarjev. Včeraj je unija že popu-
CLEVELAND, O. — Doslej še neugotovljeno število Cleve-landčanov je med 3000 turisti v Evropi, ki so tam obsedeli, ker je potniška pisarna v Cincinati-ju, ki je priredila njih izlet, šla v konkurz.
Mnogi starši so že prejeli obvestila od svojih otrok, ki so v raznih evropskih mestih obsedeli in ne morejo naprej. Ko je potniška pisarna v Cincinatiju napovedala konkurz, je navedla, da je v Evropi okrog 3000 turistov v starosti 15 do 22 let, ki so organizirani izlet že plačali. Samo v Parizu je obtičalo okrog 200 študentov, ki so vplačali za 30-dnevni izlet vsak po 1000 dolarjev. K sreči je bilo včeraj odpovedanih nekaj izletov z dekleti iz Clevelanda.
Poročilo ne pove, kako bodo prišli izletniki nazaj v Ameriko. Najbrž bodo starši sami morali poskrbeti in plačati za povratek svojih otrok, če ne še kaj več za stroške čakanja v hotelih.
Zakon ko priškrniS moiifoo jsvmh zSmovani
WASHINGTON, D.C. — Mladina, posebno študenti na univerzah, so se za svoja razgrajanja na javnih zborovanjih vedno sklicevali na ustavno pravico
Nixon preprečil takojšnjo stavko na treh železnicah
WASHINGTON, D.C. — Nekaterim 'vrstam železničarjev je napredek tehnike tako zoprn, da ga kar nočejo priznati. Jih je pa treba razumeti. Borijo se za svojo zaposlitev, ki je postala zaradi napredka nepotrebna. Tako so bili kurjači na lokomotivah nekdaj neobhodno potrebni, sedaj jih že 12 let ni več treba.
Prava redkost so namreč lokomotive, ki jih goni premog, ki ga pod kotle spravljajo kurjači.
Danes pa imamo stro;e na dizel in na elektriko, pa tudi na nafto. Tam kurjači niso več potrebni. Prizadete unije železničarjev pa trdijo, da so kurjači vendarle potrebni kot “rezerva”, čemur pa tehniki in podjetja ugovarjajo. Že pod Eisenhowerjevim re- vzhodne Azije.
žimom je zaradi tega izbruhnila stavka, ki je trajala precej dolgo. Končana je bila z začasnim kompromisom.
Letos so pa sporazumi potekli,
U.S.A. NAJ OSTANE V0DILNA i ^Clevelanda
VOJAŠKA SILA V PACIFIKU | ln okolice
Azijske države skrbi, da bo Amerika po ciljih Nixonove doktrine zmanjševala svojo vlogo in odgovornost v Aziji.
TOKIO, Jap. — Ameriški dr- svoji volji, ampak so dirigirani žavni tajnik William P. Rogers in podpirani od velikih komuni-ni dobro opravil pri razgovorih stičnih držav, zato bi sorazmer-z državami članic SEATO o- no male azijske države same brambnega pakta v jugovzhodni kmalu podlegle komunistični Aziji. Po teh razgovorih je dr- napadalnosti, če jih bo Amerika žavni tajnik pretekli torek odle- zaradi odpora pustila na cedilu, tel v Tokio, do pridobi japonskega zunanjega ministra Kiichi Aichi za večjo japonsko sodelovanje in prevzem soodgovornosti v gospodarskih, političnih in deloma tudi vojaških zadevah
Barhinek reorganizira demokrate v Cuyahoga okraju
CLEVELAND, O. — Novi na-Zastopniki držav Juž. Vietna- čelnik demokratske stranke v ma, Kambodže, Južne Koreje,| našem okraju se je v ponede-Tajske in Filipinov so ameriške-|ljek zvečer prvič sestal s svojim mu državnemu tajniku jasno odborom, ki šteje kar 480 čla-povedali, da Amerika v nobe-	nov.	Ne	voli pa vseh	glavni od-
tako trdijo unije,	in zahtevajo,1 nem slučaju ne sme zmanjšati	bor,	so	deloma tudi	delegirani
da se v neki obliki podaljšajo.1 svojih vojaških, političnih in °d lokalnih demokratskih orga-Ker se železniške	uprave temu j gospodarskih obvez, ker se	nizacij.	Sam postavi	le 80 čla-
protivijo, so unije na progah majhne države v jugovzhodni	nov,	ki	jih pa mora	eksekutiva
treh železniških podjetij progla-1 Aziji same ne bodo mogle bra- potrditi. Bolna točka izvršnega sile stavko. Pri tem je prizade- niti proti skupnemu komunistič- odbora je seveda spor z uporni-tih zaenkrat 16 držav, med nji-'nemu pritisku.	iz 21. volivnega okraja, kjer
mi tudi naša ohajska. Železniški j Na tem sta vztrajali tudi Av-| 8osPodarijo župan Stokes, nje-promet je na teh progah močno stralija in Nova Zelandija. Po §ov brat kongresnik Stokes in ohromel, posebno trpi prevoz takozvani Nixonovi doktrini bi nekaj črnih mestnih svetnikov, težkega materiala.	I naj Združene države postopoma Bartunek je rezerviral zanje ne-
Predsednik Nixon se jo takoj | zmanjševale svojo prisotnosti in ^aj nnest v izvršnem odboru, ker poslužil pravic, ki mu jih daje, odgovornost, ko bi se medtem a-|uPa’ c^a -hb bo pridobil za skup
Poroka—
V	soboto, 11. julija, se vrši poroka Virginia Marie Taucher in James Allen Kemmerling v cerkvi sv. Lovrenca ob 10. uri. Virginia Marie je hči Mr. in Mrs. John in Mary Taucher, 9818 Elizabeth Ave., in sin Mr. in Mrs. Ray Kemmerling, Solon, Ohio.
Seja—
Dr. Sv. Cecilije št. 37 ADZ ima sejo nocoj ob 7.30 zv. v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
V	soboto ob 8. uri zj. se bo brala sv. maša za Ano Krnc v cerkvi sv. Vida ob prvi obletnici, smrti.
svobode govora in izražanja
prepričanja. Kadar so se morali! zakon, in skuša začetek stavke zijske države same razvile v ta-.no 01'ganizacijo. Bartunek je op-zagovarjati, so vedno Vztrajali, | odložiti, dokler se 1.. da. Med ki meri, da bodo same mogle	uPa> bo pomiril sprte
da oblast nima pravice se vrne- tem pa njegovi zaupniki iščejo braniti svojo neodvisnost. Ro- demokrate, niso pa vsi demo-šavati v svobodno izražanje dr- način, kako bi stavko preprečili, gers je upal, da bo Japonska, ki bratje taki optimisti. Že na
stila in bi sprejela samo 1 dolar ^ žavljanov. Seveda, mladina si je Zaenkrat je ostalo brez dela povišice na uro. Mesto obljub- pravico svobode izražanja redno 78,000 železničarjev. Unije zab-
ija, da bo na določenih krajih pridržala izključno za sebe, ko-
razdeljevalo plastične vreče, ki bi za prvo silo pomagale pospravljati odpadke in odlagati. Svetujejo tudi kraje, kamor lahko vsak sam zapelje odpadke. Privatni odvažalci računajo za najmanjšo količino po 3 dolarje. Noben nasvet ali zasilna rešitev pa ni praktična za večino prebivalcev mesta.
Sovjetsko nasilje nad ukrajinskimi škofi
Pred 25 leti so sovjetske oblasti poslale v ječo vseh 11 ukrajinskih škofov. Izmed teh škofov jih je 9 umrlo v ječi. Za te pokojne škofe je kardinal Slipy daroval v Rimu sv. mašo.
gar niso marali, so mu s silo preprečili javni nastop. Obmetavanje z jajci, zmerjanje s fašisti in diktatorji, z medklici in kričanjem onemogočiti javni govor, je bila predpravica mladine za “svobodo izražanja”. Ironično, da so celo oblasti tolerirale take,be. enostranske z 1 o r a be ustavnih1 pravic.
Senatorja Philip A. Hart, demokrat, Midi., in Roman L. Hruška, republikanec, Nebraska, ter poslanca Hale Boggs in William McCulloch so vložili predlog za dodatek k zakonu “First Amendment Freedom Act.”
Po tem zakonu bo protizakonito, če bo kdo s silo ali kriča-
tevajo, naj bodo na vsaki lokomotivi po trije kurjači kot “rezerva”. Nihče pa ne ve, kaj naj praktično delajo, kadar so v službi.
Bojijo se, da bo stavka dolgotrajna in da se utegne razširiti tudi na druge železniške druž-
Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo!
njem hotel preprečiti mirno javno zborovanje ali hotel komu s silo preprečiti udeležbo na zborovanju.
“This is a free country” bo končno le enaka pravica in dolžnost za vsakega državljana.
je sedaj najmočnejša sila v Azi- Prvem sestanku okrajne organi-ji, pripravljena prevzeti več od- zacij£ se je Pa pokazalo, da bo govornosti, ampak ravno v To- ne^aJ dosedanjih demokratskih kiu so mu najbolj odločno od-| ve^a^ov Postnih v političen svetovali, da bi se Amerika v P0^0j' B°Sajanja se nadaljujejo, tem času otresala odgovornosti v Aziji. Ko je ameriški državni tajnik povsod naletel na rastočo nezaupanje v vrednost ameriškega zavezništva, je hitel zatrjevati, da Nixonova doktrina ne pomeni umik Združenih držav
Nov nadškof in dva pcmžna škofa v Zagrebu
LJUBLJANA, Slov. — V sre-
, do, 17. jun., je sv. oče Pavel 12 P^fika, ampak samo pnla-lVI imenoval dosedanjega apo.
goditev novim razmeram.	j stolskega a d m j n istratorja za_
Gotovo je, da Amerika v se-lgrebške nadškofijei pomož_ ško. danji kritični.situaciji, ki je na-.fa msgr. Franja Kuharica za stala po vdoru v Kambodžo, ne g£J rednega zagrebškega more prepustiti vse odgovorno- škofa< ki je postal g tem tudi me_
Prva posledica spora med demokrati v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Ta teden se je pokazala prva posledica spora med clevelandskimi belimi in črnimi demokrati. Pretekli torek bi morali clevelandski demokratje sest aviti izvršilni odbor. Seja bi morala potrditi 400 kandidatov, ki so jih postavile lokalne clevelandske demokratske organizacije, in pa 80 kandidatov, ki naj jih predlaga Bartunek, voditelj demokratov v našem mestu. “Izbranih” je pa bilo le 363 kandidatov iz lokalnih organizacij in 75 Bartuneko-vih delegatov. 42 mest je ostalo nezasedenih in so namenjena “upornikom” iz 21. volivnega o-kraja, ki jih vodi Stokesova družina. Tudi podpredsednikov je bilo izbranih le 21, štiri mesta pa čakajo na kandidate Stokeso-ve skupine.
Vrata so torej odprta na široko za Stokesovo strujo. Ali jo bo to privabilo nazaj v matično gibanje, je pa težko reči.
sti za njih usodo majhnim državam jugovzhodne Azije.
Tudi Severni Vietnam in Se-
Demokratski kongresniki nabirajo volivno gradivo
CLEVELAND, O. _ Naj kdo očita demokratom še tako veliko klepetavost in veselje do prepirov, odrekati jim pa ne more politične iznajdljivosti. V vsakem položaju skušajo najti šivanke, da z njimi zbadajo svoje politične nasprotnike in tekmece. Pri tem se pa čuti roka novega političnega gospodarja v demokratskih vrstah O’Briena. Mož je še zmeraj tako agilen, kot je bil pod Kennedyjevim režimom.
Ravno sedaj, ko se Nixon trudi, da bi napravil red v federalnih bilancah, so pa prišli demokratski socialni delavci zopet na idejo, da bi bilo dobro vpeljati tudi v naši deželi brezplačno zdravniško in bolniško zavarovanje. Misel ni nova. Svoje dni jo je močno propagiral pokojni voditelj avtomobilskih delavcev Reu-ther, ki je bil dosleden in zvest demokrat in v stranki igral tudi veliko vlogo. Sedaj so pa zagovorniki federalnega
bolniškega in zdravstvenega zavarovanja že pridobili veliko število demokratskih kongresnikov za svoje zaveznike. Imajo jih pa tudi med senatorji. V Kongresu prevladuje mnenje, da bo še ta mesec predstavniški dom imenoval posebno komisijo, ki naj idejo preštudira in nasvetuje Kongresu, kaj naj napravi.
Ideja o federalnem zavarovanju za zdravje bo seveda rodila burjo ne samo med zdravniki, ampak tudi med vsemi ustanovami, ki se sedaj pečajo s takim zavarovanjem, takih je pa veliko in niso vse le privatne. So med niimi javne, tudi pol-javne, kot na primer Blue Cross, Blue Shield, Medicaid in Medicare.
Zato zagovorniki ideje vedo, da ne bodo zmagali že pri prvem naskoku. Za demokrate je pa važno nekaj drugega: ideja sama je imenitna vaba za glasove pri novembrskih
volitvah. Republikance bo pa prisilila, da odkrijejo svoje karte, ki se bodo verjetno skrile za taktiko, da ideje same ni treba pobijati, da pa je še prezgodnja. Da je v Evropi nekje že uvedena, bodo hoteli preiti.
Da se bodo republikanski politiki lahko še bolj jezili, so njihovi voditelji, ki so bili pretekli torek na običajnem zajtrku pri predsedniku Ni-xonu, prinesli od tam novico da obstoja v demokratskem Kongresu težnja, naj bi predsednik vpeljal federalno kontrolo nad cenami in mezdami, kot smo jo poznali v drugi svetovni vojni. Ker se Nixon protivi tej ideji, bi demokratski kongres lahko spravil večino za tako zakonsko pooblastilo Nixonu tudi proti republikanskemu stališču. To pa' tem bolj, ker bi z demokrati potegnil pri odločilnem glasovanju tudi marsikateri liberalni republikanski politik. Republikanske
tropolit.
Istočasno z rešitvijo rednega
.	.	. .	. i.v voditelja naj večje jugoslovan-
verna Koreja m vsi komumstic-'ske škofije 1e	imenoval
ni podporniki ne nastopajo pO)novemu škofu še dva pomožna
škofa. Poleg dr. Josipa Lacha (ki je že 30 let škof in je leta 1946 birmoval tudi po Sloveniji) bo imel novi nadškof za pomočnika (pomožna škofa) dolgoletnega spirituala zagrebškega semenišča, kanonika dr. Josipa Salača, in znanega pridigarja, jezuitskega p. dr. Mija Škvor-ca.
Novica o imenovanju zagrebškega nadškofa in dveh pomožnih škofov je zelo pomembna. Odkar je odšel iz Zagreba v Rim kardinal šeper, so duhovniki zagrebške nadškofije želeli, da bi se vprašanje njegovega nasledstva kmalu rešilo. Eni so u-pali, da se bo kardinal vrnil drugi pa v to niso verjeli in so si prizadevali za imenovanje drugega, sposobnega vodnika osrednje hrvaške škofije. Tudi vprašanje novega predsednika jugoslovanskih škofovskih konferenc se je odlagalo in začasno reševalo.
Bratom Hrvatom k imenovanju nadškofa v Zagrebu čestitamo.
vrste v Kongresu niso namreč več tako strnjene, kot so bile še za časa Eisenhower-jevega režima.
Republikanci se bodo proti tej morebitni d e m o k ratski nakani borili na ta način, da bodo opozarjali javnost, da demokratski kongres zanemarja celo vrsto socialnih predlogov, kot na primer večje pokojnine, večje brezposelne podpore, financiranje cenenih stanovanj, reformo socialne politike, financiranje strokovne izobrazbe itd. Demokratje bodo pa ugovarjali, da med vsemi republikanskimi predlogi ni do sedaj niti e-nega, ki bi res zavrl naraščanje cen in draginje.
Tako tudi kongresniki in senatorji ne bodo mogli pre-dremati letošnje poletne zakonodajne sezije. Kar si sami ne bodo mogli nakopati težav, jim jih bo pa preskrbela nova levica, ki proti pričakovanju skuša ostati zelo aktivna tudi sredi poletne vročine.
So sa naveličali čakati
KAIRO, Egipt. — Zadnji o-stanek angleške posadke štirih' ladij, ki jih je leta 1967 prese-netTa arabsko-izraelska vojna v Sueškem kanalu, je preteklo nedeljo pustil ladje in se vrnil v Anglijo. Poleg 4 angleških je v Sueškem kanalu ostalo še 10 tujih ladij. Vsi lastniki so nekaj let upali, da bodo mogli ladje izvleči in so zato na njih vzdrževali zasilne posadke. V zadnjih mesecih pa se prav tam vršijo vsak dan hude letalske in arti-leriiske borbe, da nobeden ni mogel več na ladjah vzdržati.
— Povprečna farma na For-mozi meri le 3 akre.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Strela in ogenj v Lakeshore elektrarni Cleveland Illuminating Co. je včeraj zvečer prekinila tok okrog 5000 hišam. Nekateri so bili 3 ure brez luči.
BANGKOK — Tajska vlada je objavila, da so ujeli najvišjega funkcijonarja tajske komunistične partije. Šef tajske državne policije je izjavil: Centralni komite tajske komunistične partije nima višjega funkcijonarja, kot je bil on,— Ob objavi aretacije je bilo vojaštvo v polni pripravljenosti-
SAIGON — Ameriške trupe, ki so jih helikopterji naglo prenesli na bojišče, so pri Khe Sanghu v 7 urnem boju pokončale polovice severno-vietnamskega bataljona.
s
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 9, 1970
&
Ameriška Domovina
l am ■ ■ f j mit'li'ICSl p f ^	_
8117 dt. CHir Avmue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44101
National and International Circulation
‘ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
NAROČNINA:
k* Združene države.
(16.00 na leto; $8.00 ta pol leta; (5.00 xa 8 rncaen , x Kanado In dežele izven Združenih držav:
'	$18.00 na leto; (9.00 za pol leta; (5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja (5.00 na leto
_____________
United States:
(16.00 per year; (8.00 for 6 months: (5.00 for 3 montha „*nada and Foreign Countries:
tv (18.00 per year; (9.00 for 6 months; (5.50 for 3 months Friday edition (5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 130 Thursday, July 9, 1970
Nekaj o demokraciji
Težko bi našli v današnjem času besedo, ki bi jo večkrat brali pa tudi slišali, kot je beseda demokracija. In se tudi lahko reče, da je malo besed, katerih pravi pomen bi se bolj izkrivljal in zlorabljal, kot se to dela z besedo demokracija. Pa si jo oglejmo nekoliko pobliže in bolj natanko, da bomo hitreje in laže vedeli, kaj hoče tisti, ki jo zapiše ali govori, z njo povedati.
Čeprav vsi vemo, kaj beseda sama pomeni, bo morda vseeno prav, če si obnovimo njen izvor. Nastala je v stari Grčiji in je zatorej grškega izvora. “Demos” pomeni v stari grščini ljudstvo, “kratein” pa se pravi vladati. Torej združitev besed demos in kratein pomenja vladanje ljudstva. In sicer je to pomenilo v starih grških mestih-drž>avi-cah, obsegajočih majhen in združen teritorij, dobesedno \ladanje ljudstva. Kajti vsa pomembna javna vprašanja so ‘državljani” takega mesta (Polis) reševali neposredno na javnih zborovanjih. Niso imeli voljenih zastopnikov, ki bi jih reprezentirali v parlamentu ali podobnem delegiranem zastopstvu. Bila je to neposredna vlada ljudstva nad samim seboj; zatorej resnična demokracija.
Seveda se je v teku stoletij ta izvirni in prvotni pomen besede prilagajal državnim tvorbam vse do naših časov. Izvirno ljudsko glasovanje z neposrednim sodelovanjem se je preneslo na delegirana zastopstva, na izvoljene predstavnike ljudske volje, torej na posredno ali zastopstveno vladanje ljudstva, ko so državne oblike postajale večje in večje. A v vseh stoletjih je beseda demokracija ohranila svoj izvirni pomen svobodnega ljudskega vladanja, akorav-no so vladali kralji in cesarji; ves čas je naznačevala svobodno voljo ljudstva, katero si brez vsakega pritiska in brez vsake ovire svobodno izbira vlado in ji določa obliko in daje vsebino vladanju.
To zadnje je važno. Stranke, ki so se v zastopstveni obliki demokracije na splošno uveljavile, pa tudi veliki politični voditelji, stopajo pred narod (ali ljudstvo) z določenim programom, ki se dostikrat zelo razlikuje od stranke do stranke. Drugačen je v osnovno važnih vprašanjih države in njene ureditve, v gospodarskih, socialnih, kulturnih in politično-upravnih zadevah in še v drugih vprašanjih javnega reda. Demokracija zahteva, da morajo stranke (in posamezniki) uživati popolno svobodo pri sestavljanju in predlaganju svojih programov ljudstvu v odločitev. Imeti morajo svobodo, da svoj program javno z govorjeno (na shodih, zborovanjih, radiu, televiziji) in pisano besedo (v časopisih, letakih itd.) ljudstvu razlagajo in ga pridobivajo. Skratka: prava demokracija živi samo in izključno v popolni, vsestranski svobodi. Kjer take svobode ni, demokracije ni, pa naj o nji še toliko pišejo in govore.
Zdaj se pa ozrimo nekoliko okrog in poglejmo nekaj konkretnih zgledov!
Mestnih državic po zgledu starih grških dandanes ne najdemo več, razen morda njih odsev v takih drobcenih o-stankih, kakor je npr. San Marino ali Andora ali kakor je bil do nedavna naš Dubrovnik. Koncentracija politične, vojaške in gospodarske moči teži po velikih in obsežnih državnih tvorbah, vsaj pa po toliko obsežnih, da so sposobne politično in gospodarsko uspevati; če le mogoče brez tujega varuštva. Le na ta način so lahko zares suverene, neodvisne. Razmere so danes zelo drugačne, kot so bile pred dva ali tri tisoč leti!
Ni pa v bistvu nič drugačen pomen in vsebina besede demokracija. Le oblike njenega uveljavljanja so drugačne. Med modernimi državami gre brez dvoma prvenstvo Ameriki (USA) glede sodobne aplikacije starih grških demo-kratičnih načel, na javno državno življenje. Tež.ko bi našli kje več vsestranske in popolnejše svobode, kot jo skoraj skopuško ohranja in brani Amerika. Tu lahko svobodno o-znanjaš in širiš svoja socialna, politična, gospodarska in vsaka druga načela in programe, ki utegnejo biti v popolnem nasprotju z vladnimi. Tu vlada pravi politični pluralizem. Lahko javno govoriš in pišeš celo o revoluciji in jo brez nasilja moreš uvajati po mestnih ulicah in po univerzitetnih kampusih. Tako daleč gre ta ustavno zajamčena svoboda, da se človek včasih počuti zaskrbljenega. Toda vfdno znova se poudarja: če se okrne svoboda javnega u-dpjstvovanja na eni točki, se odpro vrata okrnjevanja na drugih točkah. \ Ameriki se vlada po volji ljudstva, ta volja je pluralistična,"in to je prava demokracija, čeprav tu-di ta ni popolna, kakor ni ničesar človeškega. Zdi se namreč, da. je vloga dolarja v demokratičnem procesu prevelika ker moč dolarja v določenih okoliščinah lahko izkrivlja ljudsko voljo in posredno hromi čisto demokracijo. Vendar sta vpliv in moč kapitala v zadnjih posledicah vendarle odvisna od volje ljudstva pri volitvah; ta volja kapitalu mor-
da podleže, pa se mu more tudi upreti. Torej je tudi tu na nj°, je bil kaznovan. Sedaj? Saj
delu demokratični pripcip: svobodna izbira.	.......
. stara očetnjava, ki je za vse, ki smo tamkaj rojem, edina prava domovina, se tudi kar naprej junači in ponaša, da vlada tamkaj prava “ljudska” demokracija. Vsaka demokracija je ljudska, kar že beseda demos pomeni torej je pridevek ljudska” odveč. Tako imenovani demokratsko prepojeni in usmerjeni titovski komunizem se baha s takimi demokratičnimi rekviziti, kot so tajne volitve, parlament, prosta izbira kadnidatov itd. A tako demokratično pavovo perje nosijo skoro vsi komunistični režimi. Vendar Tito še po^bno glasno krošnjari po svetu s svojo “demokracijo ’ in mu je uspelo svobodni svet prepričati, da je njegova vlada demokratična, neke vrste komunistična demo-kracija, zgrajena na svobodni volji ljudstva. Tudi med nami jih je nekaj, ki to verjamejo. Zdaj pa pazljivo berite!
(Se nadaljuje)	p
BESEDA IZ NARODA
Obhajilna nedelja DNU
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 12. junija, ima Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega pri sv. maši ob 8. skupno sv. obhajilo. Zberemo se kakor po navadi, ob pol 8. uri v novi dvorani, od koder poj demo potem skupno v cerkev. Po sv. maši imamo najprej zajtrk v dvorani pod cerkvijo, potem bo kratek sestanek, da se bomo pomenili o društvenih tekočih zadevah. Vse
bi vsak- prost trenutek, da budi med nami zanimanje za misijone in zbira finančno pomoč slovenskim misij onarjem. Pred kratkim je pričel v Ameriški Do-
čitate, kaj vse počno z našo zastavo: Trgajo jo, vlačijo po blatu, sežigajo jo — pred očmi organov postave — brez kazni... Domoljubje v Ameriki peša, hira, umira...
Pozabljamo, skozi koliko trpljenja so morale ameriške kolonije, da so nam pridobile svobodo in da so same zadihale prosti zrak. Naša ‘Stars and Stripes’ je bila rojena iz potokov krvi, ki so jo prelivali najboljši možje in mladci tedanje dobe proti koncu 18. stoletja, da so nam “ustvarili” domovino. Do sedaj so vsi rodovi na ameriški zemlji stopah po stopinjah svojih prednikov in čuvali našo zastavo in jo branili s svojim življenjem — kot dragoceno dediščino. Ponosni smo lahko po vsej pravici na ameriško zastavo, saj so tudi tudi slo'-venski fantje umirali za njo. In še umirajo v Vietnamu — tudi iz naše male naselbine jih je
naslovom: Misijonska srečanja in pomenki, kjer obravnava misijonska vprašanja in probleme, opisuje delovanje naših misijonarjev, njih težave in uspehe in navaja tudi nato finančno pomoč misijonarjem. So to zelo zanimivi in spodbudni članki in
odbornike, ki ste prejeli srečke lePa priložnost, da se seznanijo
v razprodajo, prosim, da prinesete denar za prodane srečke odn. da neprodane vrnete.
Za naš društveni piknik je vse popravljeno. 2e zdaj vabimo nanj vse naše farane, naj pik-nikujejo z nami.
Pozdravljeni!
Sever France
Za Ekvadorski misijon
CLEVELAND, O. — Prisrčno pozdravljam vse prijatelje in sodelavce pri našem misijonskem delu. Po šesttedenskem misijonskem potovanju po Kaliforniji sem danes zopet v Clevelandu pri Sv. Vidu, kjer bom ostal dva ali tri mesece.
V Los Angelesu sem se srečal s svojim škofom, ki me je tam-
z misijonskim delom zlasti še tisti, ki niso naročeni na list Katoliški misijoni.
V nedeljo, 2. avgusta, pripravlja MZA misijonski piknik na Slovenski pristavi. Ves dobiček
Nastop aMladih recita torjev” na Slov. pristavi
Kdor je bil v nedeljo, 28. junija tl., na Slovenski pristavi in se je udeležil recitacijskega nastopa najmlajših, je bil gotovo vesel. Za vse je bilo to nekaj novega. Prvenstveni namen SP je namreč služiti telesnemu in duhovnemu oddihu, letos pa smo dobili na njej tudi prvo čisto kulturno prireditev.
Odkar pa je bila v preteklem - maie nasemine jin je letU na SP dodelana še P°sebna
— ^	« —------------nekaj padlo. Ko bi ne bilo poli-)dvorana’ ki nosi ime P° rajnkem
movini z dopisi o misijonih pod tike, ki se bila naša zastava že'dr' Hlnku Lobetu’ ki se )e bil „„„1——i— —»—....	v svojem zadnjem življenjskem
davno lahko vrnila iz Azije o-venčana s slavo... Mi v zaledju imamo pa dolžnost, da podpremo naše borce z molitvijo. Brez božje pomoči ne more biti zmage.. . Zmago bomo priborili — na kolenih... v veliki meri, četudi je drugo orožje potrebno.
Prelep zgled pravega domoljubja je Nathan Hale, borec Washingtonove osvobodilne
obdobju s takšno vnemo zavzemal za njen vsestranski razmah, je tako rekoč samo po sebi nastopilo vprašanje, čemu naj njegova spominska dvorana služi, ali samo za društvene seje, sestanke in občne zbore ali pa tudi za bankete in družabne plese ali pa tudi še za kaj drugega. Sedanji upravni odbor SP je
>t cuj-iiingLuiiuvc usvuoounne ar-' ,v ", *	.	'— ""
made. Bil je mlad učitelj a je pnsev. na epo misel> da poskusi
• i ,	*	_	’	viri lir* iti Hvnrnrm \r An on
zamenjal knjigo s puško. Washington ga je poslal v sovražni tabor, da poizve, kar mora stra-
piknika bo, kot vedno, razdeljen tegist vedeti o sovražnih silah.
med vse slovenske misijonarje. Vsi, katerim so slovenski misijonarji pri srcu, so prisrčno vabljeni na piknik. Naj bi se tudi vsa kulturna društva, ki toliko dobrega napravijo z ohranjevanjem slovenstva v Ameriki in ki
Hale sč je vtihotapil v angleško armado in izvrstno opravil svoj vohunski posel. Nesreča pa je! hotela, da so ga spoznali, ko se je pripravljal, da izgine ... Ujeli so ga in ga takoj obsodili na smrt — na vislice. Preden so mu
tudi finančno rada pomagajo pri zadrgnili vrv okoli vratu, je raznih akcijah in potrebah — brez kakega sledu strahu zakli-
pridružila^organizatorjem piknika in s svojo udeležbo pripomogla k čim večjemu uspehu. Naj ne bo misijonska stvar, kot
cal: “žal mi je samo, da imam samo eno življenje, da ga darujem za svojo domovino!”
Da pomaga Ameriki vzbuditi
mora vsak katoličan prevzeti svoj delež misijonskega sodelovanja in žrtvovanja v njej. Misi-
kvi vse, kar sta in kar imata, drugi smo pa dolžni dati, kar
kaj obiskal, ko se je vračal iz ‘Z'\	““ .vac“' VctUKai1-
Rima v Ekvador. Pomenila sva f' r V ^ se o mojem bodočem delovanju. * CerkeV m,s,Jt>nska m da Kakor je našim prijateljem že znano, bomo sedaj v Clevelandu organizirali nabirko oblek za reveže naše škofije v Ekvadorju.
Kar se tiče te nabirke, mi je škof priporočil tole:
Za vse, kar pošljemo v Ekvador, moramo pri prejemu plačati precejšnjo carino. Zato naj bodo predmeti, ki jih pošljemo, izbrani, tj. vredni, da se za nje plača carina.
Nabirka odevnih predmetov (perila, posteljnine, oblek) bo trajala od 12. do 25. julija. Pred mete, ki jih želite darovati, prinesite v župnišče sv. Vida (6019 Class Ave.) najkasneje do 25. julija, da jih lahko pošljemo ta koj po 25. juliju s transportom v Ekvador. Težki zimski plašči ne pridejo v poštev.
V imenu svojega škofa msgr.
Rada Candida in v svojem se vam prisrčno zahvaljujem za prispevke. Pomagajmo revežem.
Bog nam bo plačnik!
Rev. dr. Jerko Gržinčič, misijonar
smo včasih na to gledali, samo čustvo ljubezni do domovine in zadeva misijonarjev in duhovni-'zastave — ker se zdi, da umikov, temveč nas vseh. Vatikan- ra> — je Readers Digest posvetil
lani kratek članek temu pred-
metu. Natisnil je tudi ameriško zastavico, ki se da prilepiti — na okna avtomobila. Družba je dobila toliko naročil, da je mo-
vklučiti dvorano v času počitnic tudi za priložnostna predavanja, za prostoru ustrezne dramske, folklorne, pevske in kulturne nastope. Tako je v njej pred kratkim prvič nastopilo Slovensko gledališče iz Toronta, Ont., Kanada, z zabavno odrsko prireditvijo, katera je, kakor smo brali, dobro uspela.
Zadnjo nedeljo pa so v Lobe-tovi spominski dovorani na SP prvič nastopili mladi recitatorji iz Clevelanda. Izhajajo iz recitatorske šole g. Boža Pusta. Pred letom dni so se združili. Tedensko so se shajali, zdaj v šoli pri Sv. Vidu zdaj v Collin-woodu, in se urili, urili. Njihov
•'	O	V'J ’	* V-'V-AX> v-ic4- J ^ IX1VJ-
jonar in misijonarka dasta Cer- rala natisniti milijone teh zasta-
vic. Val navdušenja je zajel A-meriko. Te zastavice so glasen
kdo premore. Sedaj ni nihče več Pr°test tistim, ki bi radi spravili opravičen stati ob strani in prepuščati misijonsko delo drugim.
Rudi Knez
Piknik Misijonske znamkarske akcije
CLEVELAND, O. — V zadnjem času se je zanimanje za misijone in slovenske misijonarje poživilo med clevelandskimi Slovenci. Z Misijonsko znam-tarsko akcijo (MZA) smo dobili tudi v Clevelandu misijonski krožek, pod katerim lahko sedaj pripravljamo misijonske prireditve. že kosilp MZA na cvetno nedeljo je, prineslo zelo lep moralen in finančen uspeh. Vsa zar sluga za ustanovitev MZA gre preč. g. misijonarju Wolbangu ki poleg.svoje redne duhovniške in profesorske službe na-St. Joseph s College, v Princeton izra-
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. - Dan zastave je za nami. Zato se mi zdi prav, če malo pomodrujemo o naši ameriški zastavi.
14. junij je bil sončen, kot nalašč, da razobesimo ameriške zastave in s tem pokažemo, da cenimo svojo drugo domovino. Z ravne strehe naše šole sem gledala, koliko zastav že visi na naši ulici. Samo iz dveh hrvatskih hiš sta plapolali in pozdravljali našo, ki smo jo razobešale ... Kar težko mi je postalo pri srcu. “Morda je po drugih ulicah boljše,” sem se tolažila. A ni bilo! V cerkev grede sem se ozirala na vse strani. Žalosten pogled na Dan zastave .. . Tupatam se je kaka zastavica skrivala, kot bi je bilo strah, ker ni imela daleč naokoli nobene tovarišice. Redke, preredke so bile, se ni izplačalo jih šteti.
Kaka razlika med tedaj, ko smo prišle v Ameriko, in sedaj! Vsak narodni praznik leta je bil tudi Dan zastave. Z vseh poslopij'so vihrale v vetru — ne’samo iz državnih, uradnih. Nobena privatna stavba ni bila brez nje, tudi najbolj skromne bjšioe je krasila. Ppnosni smo bili na njo in deželo, ki jo zastava predstavlja...
Poročevalec
Ameriko pod zastavo tuje sile, bolje rečeno: tujih sil... Vesela sem, ko srečam tak avto, ki ima ali zastavico na anteni ali pa na oknu prilepljeno. Pove mi: Tu se pelje nekdo, ki ljubi domovino. In gledam avtomobile, parkirane okrog naše cerkve. Nera- CELOVEC, Avstr. — V noči da povem resnico... razočara-'na 24. junij je v sanatoriju Manje... Najbrž ne vedo, kako jeji'ia Hilf umrl generalni vikar s to stvarjo, jih opravičujem... ddr. Josef K a d r a s, prelat in “V tem vas pa ne morem hva- prošt krškega kapitlja. Rojen je
KULTURNA KRON!Ka\
krožek po številu ni velik. Vsega skupaj šteje danes 13 deklet odn. fantov. Mislim, da se ne motim, če zapišem, da vsi odn. vse obiskujejo srednjo šolo1 ali pa že nekateri tudi prve letnike kolegija. Vsi pa izhajajo iz vrst nekdanjih učenk in učencev naših dveh clevelandskih sobotnih slovenskih šol.
Na svoji prvi samostojni recitacij ski prireditvi na SP so nastopili Roži Dolinar, Metka Go-renšek, Mary Kocjan, Zofi Malovrh, Mojca Slak in Milan Go-renšek in Janez Tominc. Nastopali so posamič, v dvoje in y troje. Kot prva nam je recitirala Zofi Malovrh pesem Vide Jerajeve ‘Doma’. (Jerajeva, 1875— 1932, je preprosta pesnica, ki si je prizadevala v svojih pesniških podobah zajeti nekaj modernega občutja Murnove pesmi in izraziti ljubezen do vsega, kar je domače.) — Za Malovrhovo so v troje nastopili Mary Kocjan, Janez Tominc in Mojca Slak. Recitirali so znano basen “Volk in jagnje” Ivana A. Krilova, ki velja za največjega ruskega basnopisca. (Basen je izrazito poučna epska pesniška oblika, ki nam ponazarja kako življenjsko modrost.) — Za njimi sta nastopila sestra in brat, Metka in Milan Gorenšek, ki sta nam izmenjavaje se podala Prešernovo pesem o Železni cesti, za njima pa nam je recitirala Mojca Slak sama znano Aškerčevo balado “Ponočna potnica”. (Poleg ‘Mejnika’ in ‘God-čeve balade’ in Levstikovega ‘Ubežnega kralja’ je ‘Ponočna potnica’ ena izmed najbolj izrazitih slovenskih realističnih balad.) — Za M. Slakovo je nastopila spet Zofi Malovrh s Prešernovo “Nezakonsko materjo”, ki jo poznamo tako kot pesem kot skladbo. — Za njo pa je recitirala daljši odlomek iz domoljubne Gregorčičeve pesmi “Soči” Metka Gorenšek, končno pa je nastopila še Roži Dolinar z daljšim odlomkom iz Gregorčičeve “Jeftejeve prisege”. Recitacijski nastop je zaključila mogočna’. Prešernova “Zdravljica” v reci-
društva dalje. Vsak mesec redno prihaja k skupni sv. maši in sv. obhajilu in se udeležuje društvenih sestankov in drugih pri- __________ ______
reditev. Vsemu članstvu je res taciji Milana Gorenška. v prav lep vzgled. Ob zlati poroki želimo njemu in njegovi gospe soprogi še mnogo zdravih,
Program nastopa je bil torej razen v eni točki (Ivan A. Kri-
srečnih in zadovoljnih let skup-
nega življenja.
Generalni vikar ddr. Josef Kadras umrl
liti,” bi rekel sv. Pavel Ne zamerite, če končam modrovanje o zastavi tako kot o-glaševalci, ki delajo reklamo na
bil 19. marca 1893 v Gradesu. V mašnika je bil posvečen 31. oktobra 1920. Kot kancler krškega ordinariata je vodil škofijsko pi-
TV. če nimate zastave, hitite v poklical v kapitelj in mu poveril
trgovino in jo kupite! Naj zavi-
sarno do 1, 1940; dve leti pozneje
v	>’	T v* A V- l/J.
hra z vaših hiš! Hitite, da jih ne pa ga je nadškof ddr. Rohracher
zmanjka! In ne pozabite malih zastavic za vaš avto!
S. M. Lavoslava
DNU v župniji Marijinega Vnebovzetja
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 12. julija, je zopet nedelja mož in fantov s skupno sv. mašo in sv. obhajilom ob osmih. Zberemo se kot običajno v spodnjih prostorih pod cerkvijo ob 7.45, da odidemo skupno k sv. maši. Ta mesec sestanek odpade.
MR. in MRS. ANTON NOVAK sta praznovala svojo zlato poroko 5. junija — na'praznik presv. Srca Jezusovega, ki je bil
službo generalnega vikarja. Leta 1945 ga je novi škof ddr. Koest-ner znova imenoval za generalnega vikarja, kar je ostal do svoje smrti. Pogreb rajnega je bil 26. junija ob 5. popoldne; položili so ga v grobnico kanonikov v celovški stolnici. R. i. p.!
Bogati Sever -revni Jug
BRUXELLES, Belg. — Brazilski škof Helder Camara je v svojem predavanju v Bruslju med drugim naglasil, da je svet razdeljen v dva dela:	v bogati
Sever in v revni Jug. Ne od o-beh velesil, pa tudi ne'' od komunistične Kitajske in Skupnega gospodarskega trga siromašne množice Južne Amerike ne morejo ničesar pričakovati. Hel-derja Camara so na lovanjski Ho i«	c i ;	" -"’••’"'S'"'»'*'«6«* imena univerzi razglasili za svojega
>!a	° lavnal z Jezusovega že od u s t a novitve! t:astuega doktorja.
istočasno tudi prvi petek v me-° kakem skru- seču, s .sv. mašo ob pol osmih njenju zastave ni bno slišati, če -večer. Mr. Anton Novak ie član se je kak zlikovec toliko spoza-, Društva Najsvetejšega Imena
lov) vzet iz naše domače pesniške zakladnice. Ni bil ne predolg, ne prekratek. Navzoči so vsako točko sprejemali z navdušenjem; nekatere celo z velikim. Vzdušje je bilo izredno prijetno. K temu je po svoje gotovo pripomogla tudi domačnostna prireditev (piknik) Slovenske šole od Sv. Vida, ki se je bila vršila pred tem na pristavskem prostoru. Med publiko so prevladovali slovenski starši; mnogo pa je bilo tudi mladine.	i
Vse recitatorice in oba recitatorja zaslužijo veliko priznanje in splošno pohvalo vse slovenske skupnosti. Naj jim bo ta prvi uspeh v močno vzpodbudo, da se bodo še z novo vnemo lotili nadaljnega udejstvovanja v clevelandskem slovenskem kulturnem življenju. V veliko duhovno veselje in srečo jim bo!j Narod pa jim bo za to hvaležen.
Nastop svojih mladih učen k m učencev je s kratko prograrn-no besedo • uvedel njihov u/ini mojster g. Božo Pust. Vidno '.ganjen ga je tudi zaključil. Gotovo mu je ta uspeh najboljše planilo za ves trud in za vsa velika »prizadevanja. Navzoči so mu- --- e-nako kot nastopajočim njego*vim učencem — z ogromnim aplavzom izrazili zahvalo in priznanje. Posebno pa so bili veseji, ko jim je bil obljubil, da bodo že kmalu jeseni njegovi spet nastopili, in to s posebnim domačim
odrskim delom.	/
^ V imenu upravnega/odbora SP je nastop mladih recitatorjev pozdravil ter se mu na zaključku zanj tudi zahvalil g. Stanislav Vrhovec..
1 -----:____ i *L S.
AMERIŠKA DOMOVINA,
ZADNJA PRAVDA

J. S. BAAR
Gledal
je oblake, kako so pluli — in lako je priplul tudi na obzor njegove duše spomin za spominom. Samega sebe gleda kot majhnega otroka, samosrajčnika, v duhu gleda svojega rajnkega deda. Kakor bi ga živega videl: v sobi pri peči sedi na klopi in pestuje njega, starega Porazila ■— ki je nekaj malega večji kot pipec za groš; dedek ga držil v koščenih rokah kakor igračo, ujčka ga na kolenih, igrače mu dela, modro z njim govori, razlaga mu različne stvari in mu poje. Da, popolnoma razločno se spominja, da mu je ded večkrat pel, kadar ni hotel zaspati. 2ivo sliši njegov postarni glas; celo napev si je zapomnil, le besede so mu izpadle — Ne, se jih že spominja:
I Hajej, muj Kubičku, hajej, ha spi, j4 zamouri maličky vočička svy.”
: “Ajaj, moj ljubček, ajaj, zaspi,
: v majčkene očke ljubko zapri!”
Ne daleč od njega grabita nevesti.
“Oče pojejo,” reče hipoma Dodlička in neha grabiti.
“Kaj pa misliš!” dvomi Manca in grabi dalje; “to le voda tako žubori v jarku.”
“Manca, pst, zares pojejo,” opominja vnovič Dodlička, oprta ob grablje. Glavico je obrnila proti gozdu, kjer počiva v senci stari Porazil.
• “Prav res,” je slišala sedaj tudi Manca; “kaj pa, lahko poje, .ničesar mu ne manjka,” je dostavila trdo. Toda Dodlička je ni slišala. Dodličko zanima, katero pesem poje oče. Zdi se ji nekam znana, pa ne more se je spomniti. Kakor podlasica gre tiho k dedu. Vidi ga: glej, vznak leži, oči ima zaprte: morda spi In sanja. Blažen nasmeh mu igra na licu. Dodlička razume vsako besedo njegove pesmi: v “Hajej, muj Kubičku,
^ hajej tiše—”
“Ajaj, moj ljubček, ajaj, le tiše!—”
Dodlička odpeva v duhu in nadaljuje:
“panynka Maria v tobe piše.” ljuba Gospa Marija ti piše.”
Tudi Manca se ne more premagati, tudi njo nekaj vleče k dedu, ki poje še vedno:
“Až tobe dopiše ceduličku,	v
tak te ji položi na ručičku.”
“Ko ti napiše ' ^ pisemce,
, ga položi ti na srčece!”
Stari Porazil je dopel, toda zbudil se ni. V spanju se mu je stemnilo čelo, ustnice so se mu pregibale; morda se je nečesa spomnil, nečesa neprijetnega. V naslednjem trenutku je že zopet Usmev pozlatil njegovo lice, da je vnovič zažarelo, kakor svetniško. Užitkar je začel vnovič:
“Andeliček de; nese jabka dve.”
“Angelček gre, ima jabolčki dve.”
Sedaj ne stojitka več pri njeni, ampak čepita obe ženi, poslušata 1 tiho in veselo gledata očeta. Starček čuti, kakor da ga nekaj šegeta,'^ dvigne roko, pomane si čelo in oči ter .se prebudi.
“Oče, kaj se Vam je vendar sanjalo tako lepega?” se je sklonila zopefi nadenj Dodlička. Da je ni sram pred Mano, gotovo bi starčka poljubila kot, otroka, tako se ji zdi lep.
“I, veverici, kje sta se pa
vzeli?” se čudi Porazil in sede. “Ravno o vaju se mi je sanjalo; vajine otročičke sem pestoval v duhu — in zdi se mi, da sem jim celo pel o vama.”
“Seveda ste peli, zelo lepo ste peli,” hvalita ženski in čutita pri srcu neizmerno in neizrečeno srečo.
“Kaj se pa vidve tam smej ate z atom?” kliče Adam. Obstal je, postavil koso in jo obrisal s šopom trave, potegnil oslo iz osel-nika in brusi, pri tem pa škili proti gozdnemu robu, kjer govorita Manca in Dodlička z očetom.
“Pridita tudi vidva sem!” kliče oče kosca, “da bomo vsi skupaj.”
Brata sta dokosila samo še svojo red, odložila kose in prisedla k družbi. Porazil vnovič pripoveduje svoje žive sanje o rajnem dedu, kako je videl sebe — samosrajčnika, kako je v spanju pestoval svoje vnuke in kako jim je pel.
“Kako ste jim pa peli?” je prosil Adam.
“Dolgo se nisem mogel domisliti, toda nazadnje mi je vendar prišla na misel ta pesmica, ki jo je pela tebi in Martinu rajna mati, ko sta bila še v zibelki. Samo te zadnje nisem dopel in niti spomniti se ne morem, kako se začne.”
Kot slavček se je takoj oglasila Dodlička, s tihim, srebrnim glaskom:
“Andeliček de, nese jabka dve.”
“Angelček gre, ima jabolčki dve.”
Porazil je prikimal z glavo in takoj začel spremljati Dodličko: “Zavre-li Dodlička svy modry vočička, von ji da vobč.”
“Ce Dorotka zaspančka in sladko zasančka, pa da mu obe.”
“Poglejte, solnce je že preskočilo stolp v Klenči,” je opozorila Manca, “pojdimo domov, tam bo sodnji dan. Perutnina je lačna in živina razdene hlev, če ne bomo opoldne doma.”
(Dalje prihodnjič)
Kesf i h Slovenije
Lepa pridobitev
Tovarna kovinske opreme Primat iz Maribora, je maja slovesno odprla novozgrajene prostore industrijskega obrata. Tovarna je vložila vanj že okoli štiri milijone dinarjev. Polovico tega zneska so porabili za nove prostore ki pomenijo za to gospodarsko manj razvito področje lepo pridobitev.
Trije v slovenščini
V	Jugoslaviji izhaja 24 dnevnikov. Od teh jih izhaja 14 v srbohrvaščini, dva v makedon-ščini, po eden v albanskem, madžarskem in italijanskem jeziku in trije v slovenščini: Delo, Ljubljanski dnevnik in Večer v Mariboru. Delo ima naklado 95,000 izvodov.
Komaj 5% v KP
LJUBLJANA.— Zveza komunistov Jugoslavije je imela v začetku minulega leta poldrug milijon članov, od tega pol milijona v Srbiji, v Sloveniji pa o-krog 70,000, kar ni niti 5% prebivalstva republike Slovenije.
V Sloveniji le ena
V	letih po drugi svetovni vojni je bilo v Jugoslaviji zgrajenih l,051km novih železniških prog. Od tega v Bosni in Hercegovini 735km, 260 km v Srbiji in 56 km v Črni gori. V Sloveniji so zgradili le progo iz Hrpelj v Koper, pa še to je zgradila slovenska industrija. Pač pa so v
Sloveniji veliko prog v tem času
ukinili.	i : »j iii
... j ali.*'
Dražje cigarete
Zaradi novega zakona o zveznem prometnem davku so se s 26. aprilom podražile cigarete za povprečno 24%. Podražili so se tudi avtomobili, zlasti boljši, pri katerih je prometni davek zvišan tudi preko 50%. Za 11% so se podražili kozmetični prizvo-di, uvožene ure za 13%, gorilno olje pa od 0.58 na 0.69 dinarjev. Ljudje se boje, da bo novi zakon potegnil za seboj navzgor tudi druge cene in da bo prišlo do splošne podražitve.
šolski načrti
LJUBLJANA — Program za gradnjo osnovnošolskega prostora v obdobju 1969 do 1974 predvideva gradnjo 100 novih šol in delno predelavo v 270 osnovnih šolah. S tem bi v Sloveniji pridobili 440,000 kvadratnih metrov novega oziroma prenovljenega šolskega prostora. Za to bo potrebnih 500 milijonov dinarjev. Občinske skupnosti morajo preskrbeti 65%, 35% pa SR Slovenija v obliki posojil.
Izvoz za 31% večji
LJUBLJANA — V primerjavi z lanskim letom je bil izvoz iz Slovenije v februarju za 31% večji kot lani, v marcu pa za 20%. Celotni izvoz iz Slovenije je v prvem četrtletju dosegel 852 milijonov dinarjev in je presegel lanski izvoz v tem četrtletju za 19%.
Cene porastle za 8.4%
LJUBLJANA — Zavod za statistiko je sporočil, da so se aprila zvišale cene za povprečno 1.6% ali za 8.4% v primeri z lanskim aprilom. Najbolj so poskočile cene v primerjavi z lanskim letom pri živilih: za povprečno 10.2%, zelenjava celo za 30%, sveže meso za 14.2%, mesni izdelki za 24.2%> Najbolj so se pa dvignile občinske storitve: kar za 36.4%.
Krajši delovni teden
V veljavo je stopil zakon o 42-urnem delovnem tednu. Zakon velja za državnega delodajalca in tudi za zasebne. Morajo pa delavci delati najmanj 5 dni v tednu. Vendar se prosta sobota
Ženske dobijo delo
Šivilje
Izkušene za delo na strojih na električni pogon. Velika plača od kosa. Nadurno delo. Kličite Vicky Knapp 771-3633.
LENHOW CORP.
1239 W. 9 St.
(2nd floor)
__________ (131)
Delo za žensko
Starejša ženska dobi hišno delo, nekaj kuhanja in pospravljanja. $35 tedensko in stanovanje in hrano. Kličite IV 1-4766 po 5. uri ali v soboto in nedeljo celi dan.
(134)
Female Help Wanted
FEMALE FACTORY — PACKERS AND ASSEMBLERS KROMEX CO. KITCHEN WARE PRODUCTS 880 E. 72 St.
South off Shoreway on E. 72 St. Apply between 7 AM anch 11 AM Monday thru Friday. 4th floor. Bring Social Security card.
(132)
Male Help Wanted
PLASTER MOLDER
To make plaster molds. Experienced or will train adept young man. Good company benefits. Steady work.
Call: Sam Costello 781-3151 • _______________. (130)
Help Wanted — Male
Short order cook, full time.
CROATIAN TAVERN 3244 St. Clair Ave. 771-4727
-G32)
pri dopustu šteje kot delovni dan. Delavec ima pravico do 14 delovnih dni dopusta, mladoletniki pa do 21 delovnih dni.
Samo štiri kmetije
LJUBLJANA — Občina Ljubljana-Center ima najmanjši odstotek kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Le štiri kmetije šteje in še te gojijo predvsem le živinorejo. Dva kmeta živita na Poljanski cesti (št. 50 in 52), eden na Karlovški cesti št. 17, četrti pa na Hradeckega 30.
Operacija uspela — bolnik umrl
V ljubljanski bolnici sta zdravnika dr. Košak in dr. Rakovec presadila ledvico. Operacija je trajala 4 ure in je uspela. Žal je bolnik po 18 dnevih umrl, čeprav se je zdelo, da se mu zdravstveno stanje izboljšuje.
Naprodaj
hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet, na 1057 E. 72 St. Kličite 391-8912 po 5. uri zv.
(132)
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155.
(x)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Novoporočenca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z 2 spalnicami v dvodružinski hiši v Collin-wood ali Euclidu. Kličite 431-0628 ali 531-6178 po 6. uri.
(x)
Hiša naprodaj
Tridružinska hiša nasproti cerkve sv. Vida, v dobrem stanju, velik lot. Kličite 391-4469.
—(131)
V najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na 7211 Superior Ave. Kličite HE 1-7387.
(131)
Starejša ženska
išče dve ali tri neopremljene sobe v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Kristine. Kličite 391-8891
-(130)
Sobe v najem
Tri sobe se odda zgoraj, zaprta veranda, plinski furnez, odraslim, na Bonna Ave., blizu E. 60 St. 481-5438.
(131)
V najem
Čisto, 6-sobno stanovanje, duplex, se odda odraslim na 980 E. 77 St. Ne mačke ali psa.
-(133)
Išče sobo
Moški išče opremljeno sobo v St. Clairski naselbini ali v Col-linwoodu. Kličite 431-0628 in pustite naslov.
-(130)
V najem
Oddamo tri neopremljene sobe in kopalnico, zadaj, spodaj, na E. 71 St., eni ali dvema osebama. Kličite 361-0989 po 5. uri pop.	(133)
V najem
Oddamo 4 sobe, spodaj, garaža, blizu E. 185 St. $110 mesečno. Kličite 481-9980.
V najem
4 neopremljene sobe se odda zgoraj, mirnim starejšim ljudem pri E. 185 St., blizu trgovin, j Kličite 531-0371.	j
(132)
Naprodaj
Starejša hiša, 2 spalnici, v Euclid, blizu E. 185 St. Dvojna garaža, v dobrem stanju, zmerna cena.
ANTHONY J. PIRC
Broker
RE 1-9379	KE 1-4347
(131)
Carst Memoriala Kraška kamnoseška obr\
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKO\
15485 Waterloo Ud.	IV 1-ZU7
The May Co
Udobno za vsako priložnost
9.99
Reg. $15.00 in $16.00. Ne bo vam žal, če tudi od daleč pridete po te obleke, izdelek znanih prikrojevalcev ženskih oblek in po znižani ceni! Kroji so mestno in praktično izdelani. Obleka se lepo nosi in pere ter v lepih, novih vzorcih. Velikost 10-20. Oddelek za ženske obleke, 3. nadstropje v vseh podružnicah v mestu.
Razprodaja udobnih poletnih oblek
Orig. cena $24.00 do $32.00. Izbrali smo vsemogoče praktične in prikupne vzorce hladnih oblek, najlepše kroje kot darilo za vaše prihranke po znižanem nakupu. Velikost 10 - 18. Oddelek za ženske obleke, 3. nadstropje v vseh podružnicah v mestu.
Nakupujtc v mestu v četrtek od 10 do 8.30. Na Heights Parmatown, Southgate, Great Lakes Mall, Great Northern, Sheffield odprto od 10 - 9.30.
V torek dvojne Eagle Stamps.
i
L U I S COLOMA:
MALENKOSTI
TONY KRIST A VNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Jakob ni videl vrvenja množic in sijaja in odseva luči, ki je iz-preminjal boulevard v fantastičen ples čarovnic. Videl, gledal je samo eno misel, ki se mu je vedno in vedno vračala, pa veliki pomisleki so ji ugovarjali, resne težkoče, ovire.
Stokal je in tarnal, kakor otrok, kadar mu jemljejo slaščico; rohnel je od jeze kakor zaprt lev, ki mu trgajo iz krempljev plen. Vrniti pisma? Jih ne porabiti v lastno korist? Zakaj naj on ne bi bil poglavitni delavec? Zakaj naj bi bil samo orodje? Pa kako odgovarjati, kadar se oglasi grozni, strašni lastnik teh pisem? Kako se izogniti sumu tatvine? Kako ubežati strašnemu, neizogibnemu maščevanju, ki bo gotovo prišlo, ko se bo izvedelo za rop?
Tolikokrat se je v ložah smejal framazonskim prismodari-jam. Sedaj pa se mu je vzbudilo v domišljiji vse, kar je tam videl in slišal; nekaj strašnega, grozečega mu je zrastlo pred dušnimi očmi in dobivalo določno obliko v skrivnostni besedi, ki se ji je nekdaj smejal, sedaj pa jo plašno izgovarjal:	—
osveta!
Previdno je bilo treba delati in premišljeno, porabiti čas in se odločiti brez odloga.
Upal je, da mu na izprehodu pride ena tistih srečnih misli, ki nas srečajo na oglih nenadoma, ki priplavajo na valovih potoka. Pospravil je pisma, jih zaprl v omarico ter odšel na izprehod po
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PALATINE — PALANOIS PARK — BY OWNER
3 bdrm., brk. ranch, full bsmt., side drive, trees. 60 x 188 ft. lot. Many extras. Call 358-2771.
(130)
BY OWNER — SW. Near Archer & Pulaski. 6 rms., 4 down, 2 up, 2 baths, 4 bdrms., 2 car gar. Near everything. For information call RE 5-7743
T*(130)
NORRIDGE — Deluxe cust. bit. 3 bdrm. brk. Womens dream house. Full bsmt., 21/2 car gar. Walk. dist. to everything. Owner. $85,000. Call 457-0898 to be seen.
)	(131)
HOFFMAN HIGH POINT — 4 bdrm. raised ranch, 1% baths, kit., din. rm. liv. rm., Ige. fam. rm. 2nd level carpeted, range, disposal, dishwasher, water softener & drapes inch Newly dec. 2 car att. gar. 2,690 sq. ft. $39,500 assumable 6% mtge. Offers considered. BY OWNER. 894-7083
]' r. !	(131)
VILLA PARK — BY OWNER 2 yr. bi-lev. 3 bdrm. Lge. kit., liv. rm., w-w crptg. 1% ba., bsmt., 2Vt car gar. Alum, sided. Cyclone fence, extras. Nr. stores, train, hi 20’s. 832-1545
(131)
OPEN SUNDAY 1-5 P.M.
SVz room brick home. 2 car garage. Cer. tile bath. Full basement. Close to everything.
Call 779-8841
(131)
APARTMENTS TO RENT
1 & 2 Bedroom Apts.
$155 & Up
Hillside & West Suburban apts. Will include stove, refrigerator and eir conditioning. Storage Area. Free parking space.
VINCENT REALTY
4850 Butterfield Rd. j * * HILLSIDE 449-6477
ulicah.
Prehodil je boulevarde in celo število neznanih, ozkih ulic, čez dve uri pa se je vrnil v hotel, zdelan, utrujen, brez nove misli, brez odločilnega sklepa.
Na stopnicah je došel starca, odetega v dolg, ohlapen kožuh, ki bi preiskovavca severnega tečaja popolnoma varoval pred mrazom. Starec je počasi stopal, šepal je in se je opiral na ograjo.
Zdelo se je markizu Sabadell, da je ta postava stric Frasquito, in pospešil je korake, da bi ga dohitel.
Ko je starec zapazil, da ga nekdo zasleduje, si je z veliko skrbjo zavil obraz v kosmati ovratnik, hlastno skril neko reč v globoki žep svojega plašča in je naglo, stopil po stopnicah in v sobo, ki je mejila na Jakobovo.
Jakob se je ustavil, začuden in negotov, nazadnje pa je odšel v svojo sobo, prepričan, da se je zmotil v osebi.
V	steni, ki je mejila na sobo dozdevnega strica, so bila vratca, ki so se zapirala z zapahom na obeh straneh.
Po prstih se je približal Jakob tistim vratom in pazno prisluškoval. Starec onstran vratec je prižgal užigalico in je zavrtel ključ v vratih na hodnik. Nato je slišal Jakob, kako so se približali vratcem tihi koraki, ki jih preproge niso popolnoma udušile. Zapah na oni strani je zaškrtnil.
Jakob se je prestrašil, stopil je korak nazaj in pridržaval sapo. Naglo je pogledal proti omarici, ki je skrivala njegove papirje, ter je potegnil iz žepa samokres s šestimi naboji.
“Starec je vohun!”
V	svoji razgreti domišljiji je že videl Jakob bodala vseh italijanskih lož, kako se dvigajo proti njemu ter terjajo nazaj dragoceni rop.
Zapah je nanovo škrtnil. “Gotovo ga starec odpira,” si je mislil Jakob. Vratca so bila dobro delana in niso puščala nobene špranje, da bi skozi njo mogel videti k sosedu.
Koraki so se zopet oddaljevali,
KRILA SE DALJŠAJO — Dolga krila so v rimski moje slika z znanih rimskih di že obveljala, kot dokazu-stopnic.
tiho....Jakob je stopil bliže,
uho napeto in samokres pripravljen.
Čez malo časa je neznanec zakašljal. To ni bil tisti prijetni, dehteči, blagoglasni kašelj, kakor je kašljal stric Frasquito,— tako kašlja nadušljiv starec, tako hrešči preperelo tramovje, preden se zruši.
Nov ropot je vznemiril Jakoba. Začul je kovinast zvok, kakor bi bil kdo previdno položil jekleno bodalce na stekleno ali marmornato ploščo. Nato v dolgih presledkih tiho škrtanje in drgnjenje ...
“Ali brusi bodalo? Ga maže s strupom?”
Za nekaj časa je ostalo vse tiho. Nato so stopili lahni koraki po sobi, bližali so se vratcem in se oddaljevali. In ko je udarila hotelska ura eno po polnoči, je slišal Jakob krepak padec, kakor če pade obilno telo na mehke blazine, zategel aaaaah, nato silovito zehanje — in vse je utihnilo.
Ti glasovi so Jakoba pomirili. Nihče se ne pripravlja na umor z zehanjem.
Sicer miren, pa še vedno nekoliko nezaupen je položil samokres poleg sebe na mizico in se je vglobil v svoja pisma.
Naenkrat plane preplašen pokonci in prime za orožje:
V sosednji sobi je bilo nekaj skočilo na tla, prestrašeni kora-
ki so begali po sobi, nekdo je razbijal na vrata in klical v ka-stiljanskem narečju: “Socorro!” (Pomagajte!) Sledil je globok vzdih. Nato pa je isti glas ponovil v francoskem ježiku: “Au secours! Au secours!” (Na pomoč! Na pomoč!) ...
IV.
Prav slabe volje se je vračal stric Frasquito tisti večer domov. Boleli so ga zobje.
Rad je tožil, da ga bolijo zobje, in vedno je pri takih priložnostih grenko zategnil svoja usta in pokazal čudobele zobe, gladke in svetle kakor tipke na klavirju. Dal je za to umetno zobovje deset tisoč frankov pri Ernestu, slavnem zobozdravniku Napoleona III.
Nikdar pa ni povedal stric, da ga boli pravzaprav le kočnikova škrbina, ki je samevala zadaj v dlesni kakor osamljen štor sredi pustinje.
Zazeblo ga je, ko je stopil iz dvorane kazina, kjer se je dolgočasil dve dobri uri, zbodlo ga je v razvalinah nekdanjega zoba in pospešil je korake, da bi kmalu prišel v hotel in uporabil zdravilo zoper zobobol.
Sredi stopnic se je pazljivo ozrl na vse strani, in ko nikogar ni videl, si je naglo vzel svoje umetno zobovje iz ust ter si ga je zavil v robec. To mu je olajšalo bolečine, pa je tudi izpre-
menilo njegovo lice v smešno, grdo spako.
Stric Frasquito je prebival v četrtem nadstropju. Ko je prišel do drugega, je čul, da gre nekdo za njim. Pospešil je korake in je gledal po strani, kdo bi bil. Strahoma je zagledal Jakoba de Sabadell. Po dve in dve stopnici je preskakoval, najbrž, da bi ga dohitel. Santo Dios, in kako naglo!
Stric se je zavil do ušes v ko-žuhovinasti ovratnik, skril svoje zobovje v žep, skočil po stopnicah ter dospel čisto brez sape pred svoja vrata.
“Nesrečna smola!”
Sabadell mu je bil za petami in se je ustavil pred njegovimi vrati; gledal ga je začudeno, pozorno, nezaupno, — pa ni si ga upal nagovoriti.
“Jutrrri bo vedel ves Parrriz, da nimam zob,” je premišljeval stric.
S to mučno mislijo je planil v svojo sobo in je najprvo zaprl vratca k sosedu; bal se je, da ne bi nepovabljeni sosed zasledil njegovih skrivnosti.
Njegov sosed je imel vobče slabe namene. To je stric Frasquito koj opazil. Čul je iz sosedne sobe sumljiv, pritajen ropot in vznemirjajoč šum. Dobro je bilo le to, da vratca niso imela nobene špranje...
Stric je vzel zdravilo in zobobol mu je popolnoma prene-
hal. Nato se je spravil nad svoje umetno zobovje in ga je začel snažiti s ščetko. Njen srebrni ročaj je udarjal s konvinastim
zvokom ob marmornato ploščo umivalnika.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
' 7'"A
ENJOY
SATURDAY
BANKING
m flT
KZ ^	* A?-
L* «rT-^\iu/M »
NATIONAL«^
BANK
• ■ •
Krajevni uradi Society National Banke bodo odprti v sobotah od 9.30 do 12.30. Ti uradi bodo v sobotih na razpolago za vse posle, kot sd druge dni v tednu. Izkoristite sobotno poslovanje. Odprite danes svoj račun pri vodilni banki Clevelanda, pri Society National Banki.
KRAJEVNI URADI ODPRTI V SO BOTAH OD 9.30 DOP. DO 12.30 POP.
(There will be no change in the office hours of our downtown offices at 1001 Euclid A venue and 127 Public Square)
Member F.D.I.C.	Deposits Insured To $20,000
DANAŠNJE NAJVEČJE ODPRTO GLEDA LIŠČE na svetu na japonski “EXPO 70” svetovni razstavi s ptičje perspektive.
crr
ONE FAIRLANE DRIVE nfCTTc^J0^>^ 80434
%USi
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholai ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba	sv. Družine
Officers
President ............... Joseph J. Konrad
First Vice-President .... Ronald Zefran
Second Vice-President ... Anna Jerisha
Secretary ............... Robert M. Kochevar
Treasurer ............... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ..... Joseph L. Drašler
First Trustee............ Joseph Šinkovec
Second Trustee .......... Matthew Kochevar
Third Trustee ........... Anthony Tomazin
First Judicial .......... Mary Riola
* Second Judicial ......... John Kovas
Third Judicial........... Frances Yucevicius
Social Director........... Nancy Owen
Spiritual Director ....... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor.......... Joseph A. Zalar, M.D.
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
'UitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiimmiiiiimiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiui
| JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
3 «502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 1-05M.
COLLINWOODSKI URAD	(
1	452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanho« 1-311*
2	Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago
Mi smo vedno piipravljeni z najboljšo postrežbo
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo _ vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p«-polnoma sveža jajca ter vseh vrat perutnino. Pridite in al Izberite!
HOWARD BAKER
84» EAST 185 STREET, EUCLlD	KI 1-8187
VERJEMITE ALI NE, to je slika vozička, s katerim se je