Stev. 84.
Leto IT
SPITAL NA DP.AVI	' Torek, 25. marca' 194?.,
y
v
iOSKVA. Po dvodnevnem odmciu bodo danes v Moskvi zunanji ministri nadaljevali razgovore; o politični ureditvi Nemčije, Posebni odbor je bil od sobote na delu, da iz načrtov, ki so jih predložili štirje zunanji ministri, zbere skupno’in nasprotujoče si točke.General Marschall je med.tem predložil načrt o zmanjšanju zavezniških zasedbenih sil v Nemčiji na najnižjo m., žno višino. Marshall je predložil tudi načrte o federativni ureditvi Nknčij-e.
■MOSKVA« Na zasedanju namestnikov zunanjih ministrov,- ki. razpravljajo o mirovni pogodbi z Avstrijo, je v zvezi z jugoslovanskimi reparacijskimi zahtevami do Avstrije, amerišxi zastopnik general Mc Clarrc objavil tajno točko potsdamskega sporazuma, ki določa, da Avstriji ni treba, plačati reparacij. Sovjetski zastopnik je zastopal stališče, da se naj vkljub timu zasliši jugoslovansko mnenje. Ameriški in britanski zastopnik pa sta menila, da ni potreba' pozvati Jugoslavije v Moskvo, ker je že itak povedala svoje zahteve in ob-, razložila,svoje stališče na konferenci v Londonu. Ker se namestniki niso zedinili niti glede reparacij niti v vprašanju nemške imovine v Avstriji, bodo tje zadeve reševali ministri sami,
(V naslednjem prinašamo, kratek izvleček iz poročila, ki ga je objavil snoči ob 22,15 v slovenščini moskovski radio).
MOSKVA. V zvezi s sov j tskim načrtom za močno centralizirano Nemčijo, kakor ga je predložil .'ia. moskovski konferenci zunanji minister Molotov, objavlja moskovska revija “Novi čas” v svoji 12. • številki izpod peresa znanega sovjetskega publicista Leoriidova članek, ki razjasnjuj« prave namene In ozadje, nasprotnih načrtov o tako imenovani federativni ureditvi Remcije. .Za temi načrti, katerih pra-, vi namen je razkosanje Nemčije, stoje katoliški in kapitalistični krogi v Združenih državah. Njih-vidne j ši predstavniki so kardinal Spellman,. osebni odposlanec ameriškega predsednika pri Vatikanu Mirion Tallor in drugi..Zamisel razkosanja Nemčije je že starejšega ižvpra.Njen končni namen je ustanovi bi v Evropi federalni sistem katoliških držav in sicer ^.tri skupine* 1.) za pa dno, '2'.; osrednjo in 3«) vz vzhodno skupino držav« Članek imenoma navaja glavne pobornike te zamisli v predvojni gvropi. Med imenovanimi je tudi jugoslovanski državnik dro Korošec. Leonidov pravi nadalje, da mnogi od teh še delajo na teh načrtih jezuitskega fašizma. Zato mor tuno biti pozorni, ker črna internacionala je na pohodu.
MOSKVAo Včeraj dopoldne je v Kremlju generalisim Stalin sprejel britanskega ounanjega ministra Bevina.'Razgovor je trajal 1 uro 15 minut. Navzoči so bili sovjetski’ zunanji minister Molotov, veleposlanik v Londonu Zarubin in 'britanski veleposlanik v Moskvi Petors^r-..; V Moskvi so objavili, da je imel. obisk Ib vljudnostni značaj. Dopisnik Reuterja pa javljala sta se Stalin in Bevin ver-
jetno razgovarjala o podaljšanju i in dopolnitvi angleško-sovjetske pogodbe*
ASUMPCION.poročajo, da so uporniške čete na pohodu proti glavnemu mestu Asumpcion že prešle mesto St.Pedro,ki je na pol poti med^ Concepcion, kjer se je upor začel, in glavnim mestom. Položaj vladnih čet je vedno bolj kritičen.
—ooo —
/A
Stran 230.,Štev, 83. TABORIŠČNIK Torek, 25. marca 1947
VSEM TABORIŠČNIKOM JUGOSLOVANSKE
NARODNOSTI !
S tem. objavljamo, da je T avni stan UNRRA-e ža britansko cono Avstrije v Klagenfurtu odredil, da vsi Jugoslovani,. ki se repa tri ir aj o pred yeliki;n petkom dne 4» aprila 1947 prejmejo po_3_ [tri2 zavoje RDEČEGA KRI2A z jestvinami.
Vsem Jugoslovanom, ki se Selijo okoristiti s to ponudbo, priporočamo, da se nemudoma'vpišejo za repatriacijo v Repatriacijski pisarni taborišča v baraki 0; soba 17 a,- a.L. NOVARINE, Director.
»KOMUNI Z S M K J_E R K 0 L I N_A
ZA ZDRUŽENE DRŽAVE
VARNOST
SVETU J E J "
NE-
Pretekli petek je ameriški namestnik zunanjega ministra Acheson poslancem odgovarjal na njihova vprašanja med debato o Trumanovem predlogu za pomoS Grčiji in Turčiji.-
Poslanec Lodge ga je vprašal, ali je res, da so teheranski, jaltski in potsdamski dogovori za Združene države bili obvezni le med vojsko, ker sta jih podpisala Roosevelt in Truman kot vrhovna poveljnika ameriške	vojske,	ne	da bi jih bil ameriški kongres	z dvetretjijisko večino	sprejel	za	ameriške obveznosti. Na to
vprašanje je Acheson odgovoril; "Mislim, da je to res J"
Med drugimi odgovori je Acheson dejal, da svobode in neodvisnosti Turčije ne ogroža notranji, marveč zunanji pritisk. Sicer ni povedal, kakšen je ta z-v.naryi pritisk, pač pa je poudaril, da bistveno določr sedanji položaj zahteva sovjetske vlade, ki hoče biti soudelegera pri brambi Dardanel.
Na novo vprašanje,	ali bi	se	Združene drgave postavile na
isto	stališče, če bi bila v	nevarnosti	svoboda Irana ali Saudove
Arabije, je Acheson odgovoril, da bi bil v navskrižju z načeli,ki jih zastopajo Združene države, vsakršen poskus kakršne koli velesile, ki bi kateremukoli narodu hotela vzeti njegovo svobodo in mu vsiliti nezabeljen režim.
Dalje je Acheson povedal, da je vsaka komunistična vlada kjerkoli na svetu nevarna varnosti Združenih držav. Komunistične organizacije na svetu so "cako, strogo disciplinirane in pod tako e-notnim vodstvom, da to nikakor ne mo1"e biti le slučajno.
-o-o-o-
• GENERAL EISENHOVER 3 načelnik ameriškega generalnega Štaba,, bo v kratkem imel^govore z generalnimi štabi raznih-južnoameriških drgav. (SN)
POROKA S TUJCI bo po novem „ a-konu prepovedana sovjetskim državljanom,, (UP)
FRANCOSKEGA GENERALA ALAH C UŠLA so postavili pred sodišče srra-di vohunstva v prid nemškega -"e -stapa in nemške vohunske slugbc med vojsko. (UP) »
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA od Ogrske , izročitev 343 vojnih zločincev, med katerimi je tudi ime bi v Se g,a državnega upravnika admirala Hor ja. (MTI).
V LONDOMU je črnoborzijanska tolpa ukradla avtomobil, v ka -terem je bilo 10 milijonov cigaret, vrednih 50 »000 funtov.
KUPIM SREBRNI JEDILNI PRIBOR, skupno, ali posamezne komade,a-tudi kake druge srebrne predmete r'Plačam v denarju ali cigaretni. Oglasite se v baraki 8/6.
:'flO-$KI - vajen kmetijskih del, debi službo v Spittalu, Informacije dobi v bar. 9/4«'
. MOŠKI KLOBUK, štev, 55 - 56 kupim. Baraka 4/210
- o - o - o -
Stran'231.,štev.83.
//
Torek, 25. marca 1947. T A
iz I M
'IZ. #
" Včeraj smo poročali, da je predsednik Zdri:#enih drž s. v Truman odredil, da je" treba iz državnih in j a vrl h služb odpustiti vse državne uradnike, ki so pristaši t o tali tarno-komuni s ti 5ne, fašistične ali nacistične miselnosti. Hkrati ameriška polici-»	ja žQ vec časa preiskuje delovanje vodilni h komu -
nictov v Ameriki, v kolikor je v Škodo ameriški državi, V naslednjem prinašamo poročilo,ameriških listov o zasliševanju vodilnega 'komunista Gerliar-ta Eislerja, ki je Ml spoznan za krivega in nato ' izgnan«, Iz poročila posnemamo te le značilnosti; "Pred odsekom poslanske zbornice v W&shingtonu je sedel oni dan^ .noš srednje postave, že nekoliko plegast, na videz povprečen meščan, dobrodušen tako, da je bil videti zadovoljen, če ga le puete živeti. In vendar je ta moE bil najbolj nevaren komunist,kakor je ugotovila ameriška tajna policija. Koso mu pred odsekom očitali, da je bil člen verige med Moskvo in ameriškimi komunisti, je mož začuden zaklical:	-
”Xaj? jas, ds ki sem leta 1941 semkaj kaj mirno Živim, verjel, briga."
Ampak Stric Sam se zasledoval in vedel zanj od prvega dne, ko je stopil na ameriška tla. Možu se niti sanjalo ni, da Amerikanci tako dobro poznajo njegovo delovanje» Prav vse so vedeli, kaj je počenjal v Avstriji, kaj v Nemčiji, v Moskvi, na Kitajskem. Dasi pa je Stric Sum 'vse to dobro vedel, mu je pustil prosto pot in gibanje, še le, ko je
bi bil tak? Jaz sem le nedolžen begunec, pribežal pred nemškim nacizmom in zdaj tu-da imam svoj kos kruha, vse drugo pa me ne
ni dal premotiti, saj ga je ge dolgo
bilo tega preveč, ga je zgrabil.
Ta mož j« Gerhart Eisler in je bil vodja ameriških in kanadskih komunistova.Toda izmed teh ga je le malokdo poznal,ker nikdar ni stopal v javnost, marveč je svoj|& navodila in povelja izdajal po. drugih in pod drugim imenom. Ta skrivnostni mož je bil zastopnik Kominterne v Ameriki. Tako skrivnostno je znsl živeti ta "mož iz Moskve”.	Čeprav pa	ga niti	vsi vodilni komunisti niso po -
znali, ga	je dobro poznal	Stric Sam. Ko so se zdaj stekle njegove
■ure v Ameriki, mu je Stric Sam predložil vso njegovo dolgo zgodbo. Stric Sam je o njem to le dognal:
Rodil se je na Dunaju kot^sin ubožnega učitelja> V prVi svetovni vojski je bil avstrijski.častnik in petkrat odlikovan.Ko se je vrnil iz vojske, je prestopil h komunistom in odšel v Berlin. Ker je ovajal drug c, so ga poklicali v Moskvo'na odgovor. Tukaj si je v znani čistki rešil glavo tako, da je ovajal svoje dosedanje prijatelje, češ da niso zanesljivi komunisti* loko je postal Stalinov zaupnik„ Poslan je bil na Kitajsko, kjer je bila njegova naloga; iz stranke pomesti vse nezanesljive. Tam jih je toliko po -sial v smrt, da so mu tam dali priimek "rabelj”.
V Združeni-; i državo . je prvikrat prišel leta 1933» Sam sicer trdi,	da je	prijel še	le leta	1941. Toda Stric Sam v® drugače,
leta 1933	ga.je	v Ameriko	poslala	Kominterna kot posredovalca'med
seboj in. ameriškimi komuni stl. Tukaj ga je ameriška komunistična stranka poznala le pod imenom, "Edv/ards*'» Hodil je sem in tja po deželi, potoval je tudi ven ip. nazaj, kakor je hotel. Stric Sem je
vse to dobro vedel,, ko pokazal še druge
..n n«,
pa nič rekel o Pase&j-svoje pristale. Lota
m 1934
je priložnost,
je na primer
prišel v Ameriko, ko je iz nje za nekaj časa odšel. Tokrat vrnil pod imsnom. Samuel.Liptzen, Ime drugo,slika na potnem pa ista.
c.a je spet se je listu
ta-
f
Stran 232.,3tev.83. TABORIŠČNIK Torek, 25. marca 1947
Ni pa dolgo ostal v Ameriki, ker je kmalu odšel v Moskvo, kjer je stopil v Šolo Kominterne. Nato je od gel na špansko, kjer je bil komi e at pri -komunističnih četah. Ko jo leta 1339 "bila v veljavi pogodba med Hitlerjem' in Stalinom, je Eisler bil na Francoskem, Ko.so,leta 1940 tja pridrli Nemci, so Eislerja vrgli v koncentracijo • 'Ko so ga izpustili, si je nadel vlogo nedolžnega begunca iti znova pr igel v Združene države leta 1941.’"
Zdaj "se je nastanil v newyoroke:a predmestju, kjer si je naj61 preprosto stanovanje, ki je zanj plačeval 35 dolarjev na mesec, V Stockholmu je pustil svojo drugo ženo. V Ameriko je prišel v spremstvu poljske, a e liske, ki se je imenovala Brunhilda, Ves čas vojske se je kazal vzorno požrtvovalnega in dobrega Amerikanca, Pristopil je k civilni gasilski četi in daj ni svojo kri za razne bolnike in ranjence» Vsi sosedje so bili prepričani,• da ga pod soncem' ni. boljšega človeka kal or je on. Toda S tir i c Sara je vedel drugače.
Gerhart Eisier je namreč med tem pod imenom Hans Berger pisaril strupene clarke v glasilo komunistične stranke ,;Daily Wor-ker". Pod imenom Julius Eismann je večkrat prihajal v urad "Anti -faSistiČnega odbora", ki je bil vseskozi komunistična organizacija. Skrivaj je bil v zvezah s kanadsko vohunsko družbo, ki je hotela za Moskvo izvohuniti skrivnost atomske bombe. Vse to mu je Stric Sam vrgel pod nos, podprto z neovrgljivimi dokazi.
Zdaj ta "raog iz Moskve” sedi na "Otoku solza" in čakaj da ga bo Stric Sam poslal čez morje. Tukaj v Ameriki je Že opravil'.lahko rečemo, da je po cehi opravil. Ko bi bil mož kje drugje tako delal, reoimo za Ameriko, bi danes ne živel več. Ampak Stric San ga bo le pognal čez mejo, da nam ne bo nadlegen. Včasih pri Stricu Samu traja dolga letaj preden kdo pride na svoj račun, ampak prej ali slej pride vsakdo. Stric Sam ne spij"
IZ TABORIŠČA
PAZITE NA ..S TRUP * Uradno objavljajo V. taborišču so delavci položili strup proti podganam in mišim. Strup je silno nevaren!Zato se ga naj nikdo ne dotika! - Po -sebno pazite na otroke* - Po pe -tih dneh bodo delavci strup zopet pobrali, - Ponovno opozarjamo:PAZITE NA OTROKE 1
SLUŽBA V TABORIŠČNI BOLNIŠNICI
pregled bolnikov;(odraslij dr.
Fe 1:1. c h""Adrian* ca s za izmenjavo
obvez dnevno 8-19»»14-18? pregled bolnikov 9 - 10. ‘Ženske bolezni« dr. Rihar; torek, Četrtek od 2-3-Ot-roška klinika; Čas za izmenjavo obvež 'dh^vrio od' 8 - 9J dr. vTeide-mani s Marta- pregled bolnikov od 9 - 10; Dr, Rihar Bernarda; redna kontrola za otroke od 0 -1 leta torek - sreda od 2 - 4 vsakih 14 dni, otroke od 1 - 2 let četrtek,
Ot roški vrtec 2-4 let 10 -l11 = 30 otroci od 2 - 10 let pregled mesečno. Šolska mladina od od 10 -20
let in več pregled enkrat v 2 mesecih. Vsa. navodila in informacije bo objavila šolska Direk.
ZG BO ZDRAVNIK; od 9 - 12 in od 2”"- 5. -Bol ni ki, ki so zaposleni izven taborišča in so zavarovanj. pri bolniški blagajni,se morajo pred vstopom k zobozdravniku ^ javiti v pisarni, zaradi nadalj- 9 nih pojasnil.
DR »S^ICK:;JRS? ordinira v ponedeljek ih četrtek od 9 - 10 v bolnici na kliniki.
DR. „ MEB-Sois or dinira v torek, sredo ih" petek od 11-12. Bolniki se morajo preje javiti v pisarni.
£AS OBISKOV; v bolnici od'2 - 3 v neciljo',' torek in petek.
POŠTENA' SLOVENKA dobi službo pri dobri krščanski družini v Lipi pri Vrbi,v pomoč pri gospodinjstvu,Na-daljna pojasnila v bar, 3/65•
KDOR BI'NA5E1 lončeno piščalko (okasinc) ,m;j jo vrne v‘bar .8/3.
NAJDEN JE R02NI VENEC, dobi se v bar. 2a, soba 3.