130. številka. Ljubljana, v Četrtek 11. junija. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan zvečer, izim« nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 b. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n* dom računaše po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., de se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Koluiana hiši, »Gledališka stolna". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenskim državnim poslancem. Iz Istre. Namenili smo se, ako ne temeljito, vendar vsaj površno razpravljati o naših žalostnih odnošajih, o naših slabih močeh, o naših predrznih nasprotnikih in konstatovati, da še živimo, da se gibljemo, junaško borimo, da pa napredovati ne moremo prav, ker smo nekako osamljeni. Veselo poudarjati moremo samo jedno * Slovenci in Hrvati smo jedini, bratski se podpiramo, vkupno delujemo, vkupno prenašamo vse težave in trpljenje. Razpravo, želimo, da pazljivo motrijo slovenski državni poslanci; zato je na nje naslovljena. Kajti, ne da bi hoteli z očitanji koga žaliti, dozdeva se nam vendar, da je bilo vedenje slovenskih poslancev na Dunaj i do zdaj nekako ozkosrčno, njih postopanje nekako omejeno na posamične dežele, katere zastopajo. In to želimo, da bi se popravilo. Poslanec, ki je prisegel na slovenski program, ni več kranjski, ni štajerski, ni goriški — on je slovenski poslanec. Z veseljem pozdravili smo vselej vest, da so na pr. poslanci priborili Kranjskej to ali ono, ako je bilo v korist njenim posebnostim. Nikakor pa se nesmo mogli veseliti pridobitvam, ki se tičejo celote — Slovenije — a so se milostno samo Kranjskej naklonile.*) Ne da bi bili zavidni Kranjcem. Bilo bi sramotno, krvnemu bratu ne privoščiti, nko se mu kaj bolje godi. Nego mi se postavljamo na stališče slovenskoga programa, a naši poslanci, kakor je videti, na stališče obstoječih razmer. Iz našega stališča je stvar jasna, ne treba je dokazovati. Menimo pa, da tudi iz oportunnega se preveč ne sme prezirati vkupnost Slovencev. V deželnih zborih, kjer smo še ločeni, naj velja deželska politika in tudi tu ne izključljivo. A v državnem zboru, kjer se poslanec zmntra kot poslanec cele države, naj izginejo deželne meje. Priborite Kranjskej vse, kar si želimo, priborite jej narodni urad, narodno šolo itd., kaj bode to koristilo Sloveniji? Ne tajimo, nam Nokranjcem bode to dobra naslomba, nas boile navduševalo pri *) 1 te neso bile Bog ve kaeega obsega ali pomena a vsuj volja in namera bila jo dobra — za Kranjce. Pisatelj. delu. Ali ravno tako bode spodbujalo nasprotnike, katerim smo na milost in nemilost izročeni in kateri neso izberčni v sredstvih, da nas bodejo tem odločneje tujčili in zatirali. In vedite, da bije marsikje že jednajsta ura rešiti narod gotovega pogina. Na Kranjskem pa mora na ta način vedno pridobivati stranka, proti katerej se je baš pri sedanjih državnozborskih volitvah v bran postavilo vse nezavisno kranjsko slovenstvo. Naposled niti Kranjskej niti delom druzih dežel ne bodo koristile najbolje, najvažnejše pridobitve. Delo bode protivnikom tembolj olajšano, ker bode oslabljeno slovenstvo, že zdaj ne mogočno po broji. Slovenci nesmo v tako prijetnem položaji, da bi mogli niti najmanji del svojega prepustiti nasprotnikom. Vsaj tudi veliki narodi, kakor so naši lju-beznjivi sosedje Italijani in Nemci, iščejo svoje celo tam, kjer jih ni. Dovolj je zgubljenega do zdaj. Naše gaslo bodi: Niti jednega Slovenca več lačnemu molohul Ozrite se v Istro. Redek je bil do zdaj Slovenec izven nje, ki bi jo bil vsaj površno poznal. In vender je v Istri po ,,nepristranski'4 (!) statistiki poleg 122.000 Hrvatov 43.000 Slovencev. A doma imeli smo pesimistov dovolj in jih deloma še imamo. Hvala Bogu, zdaj nam vsaj nekoliko narašča inteligenca. Do zdaj je nesmo imeli, posvetne namreč. Rodoljubna duhovščina, živeč*) sama v revščini, trudila se je za istrskega Slovana. Istra je izgubljena, o tem bil je prepričan vsakdo! A Istra rodila je zvestega sina, velicega rodoljuba: vladika Dobrila bil je steber svojemu narodu. Pri prvih direktnih volitvah v c«rž. zbor bil je voljen v iztočnej Istri prvikrat in potem vedno slovansk poslanec, naš vrli dr. Dinko Vitezić. V zapadnoj podlegli smo letos že v tretje — ako nas državni zbor na to obsodi. Združeni Hrvatje in Slovenci pokazali smo svetu prave lice Istre. Že narodno številjenje dalo nam je 3/0, a Italijanom samo 3/g prebivalstva. In to se ni oziralo nn narodnost, nego na občevalni jezik in vršilo se je pod naj hujim pritiskom« Me nesmo delali te statistike, naši protivnik! bili so na krmilu. V istini je Istra slovanska in treba izvzeti samo nekatera mesta, katerim nikdo italijanskega značaja ne odreka (n. p. Rovinju) in iz katerih izhaja moderni občevalni jezik. Pogledimo kako je mogoče, da velika manjšina ukazuje močnej večini. Zarad kulture, s katero se hvali? Vsaj jo znano, kako po ceni je bila nemška kultura na Kranjskem. Kultura naših Italijanov kaže se dovolj v njih smradnih mestih. Da imajo več inteligence, to je samo posledica razmer. Kulturo (italijansko) nam silijo, a dati nam je nečejo (prave)! Vsaj nam ne privoščijo ni narodne šole, ni narodne duhovščine, ni narodnega urada, z jedno besedo ničesar. Vlada mari kapital? Da! Naš seljak jo pohleven, z malim zadovoljen. Ako pridela toliko da se pošteno preživi, srečen je. S trgovino se ne ukvarja: popolnem jo je prepustil priseljenim Kar-njelom. In to ga je uničilo. Slabša letina sledi sla-bej — vsako lani bolje — in kmet prisiljen je, za-dolž'ti se pri „gospodu', ki je pred par leti v lesenih, okornih čižmah prikrevljal v deželo sestradan in suh, a pohleven in prijazen, da se jo vsakemu smilil. Dalo se mu je zaslužka, pomagalo so mu je, kolikor mogoče, vsak se je veselil, ko jo videl, da si je revež opomogel. Zdaj pa je velik gospod, mogočen, in brezozirno, brezvestno tlači in davi in izsezuje do nazega svojega dobrotnika: „moštro de ščava'1! Brezdušni karnjelski oderuh ima tedaj Slovana v pesteh. On ukazuje povsod, tudi pri volitvah. Skrbljeno je, da mu gre vse na roko. V Istri obstoje velike občine. Njih sedež je v mestu. Tako je tedaj omogočeno, da se vsake volitve vrše pod nadzorstvom krutih upnikov. Gorje mu, kdor glasuje proti njim! Pritisk je velikansk in z gotovostjo moremo trditi, da jednacega ni v celem širnem našem cesarstvu. Občine imajo večinoma ti naši dušmani v rokah. Oni zapravljajo občinsko premoženje in se debele iz kmetskih žuljev. Ako se katera občina osvobodi to more, zgodi se vselej z največjim, občudovanja vrednim požrtvovanjem, a vlada jo ovira (Buzet). (Daljo prih.) Rusija v srednji Aziji. Navzkrižnosti mej Rusijo in Anglijo, katere so nedavno spremljane od publicističnega bombasta, vznemirjale naš kontinent, umaknile so se z javnega pozorišča, a ostavile so nesrečno vprašanje: čemu je bilo toliko angleškega ropota samo zaradi tega, ker si Rusija osvojuje azijsko zemljo, ko se vender LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat iii j i i i i -» uuibra.) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. 'DalJeO Ali je mogoče, vskliknil sem, da vi ne spre-gledate nevarnosti te naprave? Povprašajte le naše učitelje, odgovoril je. Le jednega ne bodete našli, ki ne bi bil na naše me- | šane šole ponosen. Ta iznajdba in nje čast ste iz- ; virno amerikanski. Kot zmeraj imeli smo zaupanje V človeško naravo in svobodo; in kot vselej posre- j čilo se nam je. Nikjer ni pouk boljši, nikjer nravi-tost večja, kot je v tej nam toli dragi ustanovi. Tekmovanje mej obema spoloma jih kar največ spod-bada. Kolikor mlad je tudi možki, sramuje se umakniti se ženski s prvega mesta, ženska je potrpežljiva ter hitreje razume; pri tem prvem pouku, ki nič odmišljenega neobsegr, je skoro zmeraj žen- ska, ki zmaga. A to je le nebistvena stran vprašanja. Mlade deklice pri tej uravnavi pridobivajo toliko na značaji in določnosti, kolikor mladi dečki na blagosrčnosti. Deklice nas izpoznavajo in mej nama, dragi Danijel, in nevarni smo jim le toliko časa, dokler nas ne poznajo. Od dečkov spoštovane, se mlade deklice tudi mej seboj spoštujejo. Svobodne si izvolijo mesto, ki jim ugaja; in na primer o od-počitku jih naravna modrost odločuje od šolskih tovarišev. Mladi dečki pa se v naših učilnicah privadijo onemu nežnemu čuvstvu, oni viteški uljudnosti, katero nam le občevanje z ženskami dati zamore. Kaj je bolj divjaškega in bolj surovega, nego je angleški šolar, prepuščen sebi samemu in samovolji starejših svojih tovarišev? Ali ste čitali povest Tom Biovvn? Pri tej moramo zaradi olikanosti zarudeti. Jaz bi rajši živel mej rudečekožniki (amerikanskim! Indijanci) kot med učenci v Ktonu in Rugbvi. V nas nasproti mladi ljudje skup vzrastajo: v šestnajstem letu, v dvajsetem letu so njih razmere še toli priproste, toli bratovske, kot bi še sedeli na istih šolskih klopeh. Ženitve mej starimi šolskimi tovariši se sedaj pa sedaj ponavljajo; spoštovanje in prijateljstvo vzbudite ljubezen ter jo obranite. Ali so od vas toli oboževani Kvropci že izumili kaj tako krščanskega in popolnega? To so le sanje, odvrnil sem. Ustopite, nevernež, reke! je Ilumbug, in prepričali se bodete, da so te sanje le gola resnica. Še jedno besedo, odvrnil sem mu. Vsi ti otroci, deniva so sami svetniki. Kje pa bodete našli zmožnih ljudij, ki bi te nebeške čete odgojevaliV Kateri učitelj bi zamogel ob jednem osrčevati bojazljive vaše deklice in krotiti viharne in silovite vaše dečke? Kje bi našli fenisa, ki bi bil v vsakej občini za čast in krepost vaših otrok odgovoren? Le ustopite, odgovoril je Ilumbug; pri delu bodete videli Dino, svojo varovanko, in morebiti tudi drago vam Suzano. Vi ste trčen, vzkliknil sem, s palico ob tla udarši; kaj dvajsetletni ženski izročate možke, katerim že brada poganja? Zal poveljnik za tako vojsko! Pač ga morajo spoštovati. Zopet nov predsodek starega sveta, dragi do-htar. Mlademu mo/keniu, ki svojo mater in sestro ljubi, ni nič bolj naravnega, nego je spoštovanje ženske; dosta manj naravna je pokorščina nasproti učitelju, ki mu preti ter ga pokor'. Sila ima malo dosedaj ni niti posredno dotaknila angleškega gospodstva v Aziji? Rusija se ni jela še le pred dvema ali tremi leti bližati proti Indiji in Aralskemu morju, njena azijska politika v tej meri je stara nad dve sto let, vedno dosledna. Ako to Angliji v Indiji ni ljubo, od tod še ne sledi, da ruska država, pora-bivši svobodo narodskega prava, Angležem dela krivico. Zato je nepristranskim opazovalcem jasno, da so Angleži zadnjim diferencijam povod iz trte izvili, za to pa tudi dobili dober odgovor, namreč krasno blamažo. Prepir je sedaj potihnil. A za kako dolgo? Iz zgodovine hočemo v naslednjem posneti dejanja, ki nam kažejo rusko ekspanzivnost po azijski zemlji skozi dve sto let, ekspanzivnost, ki ima na angleške ali drugotne odpore pripravljen odgovor, če treba Se hujši, nego je obetal postati zadnji v rusko-an-gleškem sporu. Kmalu, 1889. leta, bode dvesto let, daje car Peter I. Veliki sedel na prestol ruske države. On je svoj pogled obrnil tudi na Azijo. Iz kraja je hotel le na sever in jug do morja, ker je jedino tedanje pristanišče rusko, rekše Arhangel, skoraj let in dan ležalo v ledu. Zatorej se je vojeval proti Švedcem, vzel Livlandsko in Estlansko, založil je Peterburg in vzgradil trdnjavo Kronstadt, na jugu pa si je osvojil Asov (1097), položil temelj za mesta Tagan-rog in Peržanom je po triletni vojni 1724. leta vzel pokrajine Gilan, Masenderan in Asterabad. Asov je bil potem sicer izgubljen in tudi rečene pokrajine so, ker preoddaljene prišle nazaj pod roko Perža-nov. Toda v vojni proti Turkom (1735—1739) so si Rusi z nova Asov pridobili, poleg tega tudi Krim, kateri pa so zopet odstopili, ko je Avstrija, njih zaveznica, bila jednostransko sklenila s Turčijo mir Belgrajski. Na vzhodu je ruska meja držala ob reki Ural do izvora, potem naravnost do Irtiša. Zemljo na jugu mej Uralom in Irtišem si je že Peter I. vzel in ustrojil je pod imenom pokrajine Akmolinsk. Koncem prve polovice prošlega stoletja drži ruska meja od izvora Uralovega na jugovzhod do jezera Balkaškega, Rusi pa vender še neso bili ob svobodnem sinjem morji. To se jim je odpiralo na jugu in jugovzhodu. Konec dolge vojne s Turki (17G8—74) je bil, da so Rusi dobili svobodno plovstvo po Črnem in Mannorskem morji, da so dosegli prost prehod skozi Dardanele, da so dobili nekoliko krajev na Krimskem, osvobodili tukaj tudi Tatarje in da so pod svoje pokroviteljstvo vzeli Moldavsko in Valaško. Katarina II., ki je vodila to vojno, je bila sklenila, da se na razvalinah Turčije postavi nova država za ruskega princa, njenega druzega unuka Konstantina. Podati so se morali tudi Tatarji, njihov kan 1784. leta. Druga rusko-turška vojna (1787—92) donesla je Rusom zemljo mej Bugom in Dujestrom ter Okša-kov. Osvojili so si tudi zemljo mej Uralom in jezerom Balkaškim, tako da je ob smrti Katarine (179G) ruska meja segala od severovzhodnega konca morja. Kaspiškega naravnost preko jezera Aralskega do jezera Balkaškega. V tretji vojni s Turčijo (1808 do 1812) pridobi si Rusija Besarabsko, trdnjave Izmajl, Kocin in Pender. Tedaj stopi Rusija tudi proti Perziji in vzame jej zemljo Baku na zahodnjem obrežji morja Kaspskega, potem pokrajine ob Kavkazu in ob reki Aras; tako navstane pokrajina Transkav-kaška. Druga vojna s Peržani (1825—1828) spravi Erivo in Nahičevan pod Rusijo, ki je tako zavladala v armenskem pogorji io upliv dobila v vse armenske kristijane na Turškem in v Perziji. Po četrti vojni s Turčijo (1828—29) dobi Rusija z mirom Drinopoljskim otoke ob izlivu Dunava in trdnjave na vzhodnem bregu Črnega morja. Kar je 1839. leta podjela proti kanu Kive, se jej ni pogodilo zavoljo hude zime. Krimska vojna (1853—56) je Rusijo nemilo zadela; morala je Turčiji odstopiti zemljo pri izlivu Dunava in vrniti jej pridobljeni Kars. Po tem se je Rusija od tod obrnila, a tem bolj se je jela širiti po Aziji. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. junija. Povedali smo že, da Przeszovci letos neso hoteli udeležiti se volitve za državni zbor. To mesto voli vkupe z Jaroslavom. Leta 1879. leta sta se bili ti mesti sporazumeli, da bodo jedenkrat volili ,Iaro8lavca, drugikrat pa Przeszovca za poslanca. Przeszovci so tedaj vsi glasovali za kandidata, katerega so želeli Jaroslavci, letos bi pa bili imeli Przeszovci postaviti svojega kandidata. O tem pa Jaroslavci neso hoteli nič slišati in so zopet postavili svojega kandidata. Centralni volilni odbor je pa potrdil kandidaturo Jaroslavcev. Sedaj so hoteli Prze szovci kar postaviti svojega kandidata. Ker pa imajo manj volilcev kakor Jaroslavci, morali bi bili nekaj poslednjih pridobiti na svojo stran. Odposlali so nekaj agitatorjev v Jaroslav. Privrženci Jaroslavskega kandidata, ki je tudi mestni župan, so se pa zagrozili, da hočejo kosti polomiti Przeszovskim agitatorjem, in res so morali slednji iz mesta pobegniti, ne da bi bili kaj opravili. Sedaj Przeszovcem ni druzega kazalo, kakor izdržati se volitve. Prositi pa hočejo državni zbor, da bi v bodoče Przeszov odločil od Jaroslavskega volilnega okraja in pridružil kakemu drugemu Posebno hud je pa bil volilni boj v Kolomeji mej dosedanjim poslancem dr. Blochom in dr. Bykom, katerega je postavil centralni volilni odbor. Žldje so vsi bili za dr. Bloclia, moški so agi-tovali zanj na vse kriplje, ženske so pa molile, da bi bil voljen. In res je dobil 1672 glasov dr. Byk pa samo 1655. — Levovska trgovska zbornica izvolila je podžupana in deželnega odbornika Mohna-ckega svojim državnim poslancem, Tržaški pa Vu-ceticha. Viiaiijc države. Povišanje carin, katero je sklenil nemški državni zbor, bode mnogo škodovalo Itusiji. Poslednja je pa že primerno odgovorila na te nemške naredbe. Povišala je carinu na uvoz kovinskih izdelkov tako izdatno, da ie s tem skoro popolnem zabranjen ubod nemškim kovinskim proizvodom, domača obrtni ja pa popolnem zavarovana. Jednaki koraki pričakovati so tudi od drugih držav. Predvčeraj se je slovensko otvorilo bolgarsko narodno sobranje. Prestolnl govor omenja, da se je knez, potujoč po deželi, ropet preveril, da mu je narod udan Zbornici se bode predložila pogodba, katero je sklenila vlada zastran gradjenja železnice Caribrod-Bakarel. Vzhod iijrrunirlJMki generalni guverner Ga"ril Krestovie izdal je ukaz, da se konhskuje in zapreči razširjenje proklamacije Kusteva, katera nagovarja Bolgare, da naj oboroženi udero v Makedonijo. Glavnega urednika lista „Južna Bolgarija", Semerzina. kateri je bil natisnil to proklamacijo v svojem listu, so že zaprli in ga bodo postavili pred sodišče. Srnici začenjajo spoznavati, da so predaleč zašli s svojo gorečnostjo za izganjanje Poljakov. Mnogim, katerim se je že bilo zaukazalo nemudoma izseliti se, je pruska vlada dovolila še na nedolo čen čas ostati. Z Rusijo se pa sedaj diplomatično pogaja nemška vlada, da bi vzprejela one Poljake, ki so že zgubili rusko državljanstvo, nemškega pa ne pridobili. Turčija neče drugače zasesti Suakima, kakor, da Angleži določijo obrok, do kdaj njih čete ostavijo Egipet. O tem pa v Londonu ne marajo nič slišati. Najbrž bodo angleške čete zopet in za stalno zasele Suakim, ako Turčija ostane pri svoji trmi. Jutri se bode odločilo, kak bode izid angle-fike mi usterske krize. Ministerstvo bode že naznani o zbornici, ali je kraljica vspiejela demisijo ali ne. Gladstone sam šel je k njej v Balmoral, kjer sedaj biva. Ako bode kraljca vsprejela ostavko, prisiljeni bodo konservativci, radi ali ne radi, prevzeti vlado, ako nečejo izgubiti vsega upliva pri narodu. Konservativno ministerstvo pa s to zbornico ne boiie moglo vladati, moralo jo bode razpustiti. V zbornici imajo liberalci večino. Vlada je ostala s svojimi predlogi le zato v manjšini, ker jo pri seji manjkalo nad 70 liberalcev in so Irci glasovali z opozicijo. Irci pa tudi ne bodo podpirali konservativne vlade. Nove volitve bode tedaj takoj ueizogibne. Ker je vsled volilne reforme mnogo nižje obdavko-vanih pridobilo volilno pravico, in bodo ti najbrž glasovali za liberalce, bodo volitve skoraj gotovo za liberalce ugodno izpale. Po volitvah bode tedaj moralo konservativno ministerstvo zopet narediti pio-stor liberalnemu. Gladstone pa vsled svoje visoke starosti najbrž ne bode več prevzel vodstva vlade. — Kakor smo že jedenkrat omenili, angleški radi-kalci hočejo, da se z Irsko začne milejše postopati. Irski podkralj je nasvetoval, da se podaljšajo sledeče izimne naredbe za Irsko: 1. Zločince se sme soditi tudi v drugem okraji, nego je zločin storjen, da se na ta način zapreči jo oproščenja po pristranskih in z zločincem simpatizujočih porotnikih; 2. sme se zaslišavati sumljiva osobe; 3. politične zločince naj sodijo posebna sodišča. Večina ministrov je bila za te predloge, radikalci so se pa odločno uprli tem podkraljevim nasvetom. Kakor se misli, imeli se za to radikalci svoje politične uzroke. Vedo namreč, da bode pri prihodnjih volitvah Parnellovci pridobili najmanj 70 sedežev, v mnogih angleških volilnih okrajih pa Irci lahko pomorejo radikalcem. do zmage. Tako se utegne število radikalcev s podporo Ircev pomnožiti. Ako še jim še posreči približati k sebi Parnellite, dobili bodo v zbornici jako mogočen upliv. Prez njih nobena stranka ne bode mogla vladali v Angliji. Mej novim kr oceanskim guvernerjem in narodnim sobranjem se bode doseglo nekako sporazum jenje. Konzuli drugih vlastij se prizadevajo, da odstranijo to nasprotje in da se ohrani mir. Sedaj, ko so se angleške čete umaknile iz Sudana, je M ali« li začel se pomikati dalje proti Egiptu. Rad bi podjarmil to deželo. Konci maja so njegove čete vzele Kassalo. To mesto je bilo dobro utrjeno in broji 8000 prebivalcev. Branilo se je poldrugo leto proti sovražnikom. Sedaj bi bil Mahdi gotovo hitro dalje prodiral, ko bi ne bili Abesinci razbili jedne njegovih vojsk. Pri Ailetu ne daleč od italijanske trdnjavice Monkullo je abesinski vojskovodja Ras-Alula popolnem razbil Madijevo čete. Pred bojem si je ta abesinski vojskovodja bil zagotovil pomoč italijanske posadke, ko bi jo bil potreboval. Doji i/, <*orirc, dne 9. junija. Volitve za Goriško so končane. Izid ni povsem povoljen, da si smemo biti z disciplino v obče prav zadovoljni. V kmetskih i občinah bila je disciplina vzgledna, kajti od 255 i oddanih glasov odpadla sta le dva Ako pomislimo, j da je izšla neka brošura proti našemu kandidatu i ravno par dni pred volitvijo, ko ni bilo mogoče nanjo po domačem listu „Soča" odgovarjati, brošura, oblasti čez srce otroka; čim blagosrčniši je otrok, tem bolj se bode upiral; a brez orožja je nasproti krotkosrčnosti in ljubezni. Tudi v tej točki izkušnja na laž stavi staro modrost, ki je le zastarela zmota. Ženske iz Nove Anglije so z udanostjo pravili misijonarjev izselile se v popačene južne dežele ali pa v zahodne samote, da so mlade duše odgojevale ter jih Bogu in resnici pridobivale. Imamo učiteljice, ki se z vsakim lahko merijo, a našim najbolj nadarjenim učitelj m večkrat spodleti tam, kjer mlada Yaiikeenja prave čudeže dela. Otroci so ženskini, to je prirodin zakon in naša zasluga je le, da smo ga prvi spoznali in se po njem ravnali. Amen, odgovoril sem,*z ramami zmajajo. No, pojdiva občudovat te bojazljive ovce in te učljive koštrune, vojene od pastarice, ki je ravno tako nedolžna kot nje čreda. V veliko sobano sem ustopil kaj slabe volje; kajti čez vse zoperno mi je brezumje. A na svojo sramoto moram priznati, komaj sem stopil v svetišče, že sem bil zapeljan. Bil sem v prostorni sobani, v katero sta zrak in svetloba skozi velika okna prihajala; stene so bile čez vse snažne ter semtertja s prirodopisnimi podobami ali pa s prirodoslovskimi in geometrijskimi oblikami pokrite. Vsak učenec imel je svoj podstavek (pult), osamljen s štirimi prehodi, ki so se krog njega križali. Pri tej likani mizi, kot zrcalo se sveteči, sedeč, sam in brez sosedov je učenec popolnem svoj gospodar, če je razmišljen, če ne dela odgovoren je popolnem sam. Učitelj z odra lehko nadzoruje te dolge vrste podstavkov, drug za drugim razstavljenih. Tega nadzorovanja pač malo trebuje častiželjni narod, kjer se vsak hoče izučiti, da bi do premoženja in javnega upliva prišel! Amerikancem njih napake basnijo več, nego nam naše kreposti. Dina je imela v bližnji sobi opraviti. Učiteljica v veliki sobi pa je bila moja Suzana. Ta trenutek je gospica sedem ali osem odraščenih pored-nežev poučevala v merstvu; in učenci —to pravico moram jim izkazati —, so kot dobri dečaki kaj pazno poslušali svojo ljubeznjivo učiteljico. No, pojdite sem, dragi očka, rekla je Suzana vsa vesela, vzemite mel (kredo) ter pokažite nam lastnosti hipotonuznega kvadrata. Kak nauček dokazovati, bilo bi mi kaj težavno; na francoskem vseučilišči bil sem predobro izučen, da bi bil o merstvu kaj razumel. Kar sem o tej točki še ohranil, bila je le stara pesnica, katero najbrže še sedaj v okrožji politehniške šole po Calpigijevem napevu prebrenčevajo: Le carre de 1' hvpotčnuso Est čgal, si je ne m'auusc, A la sornme dea deux carriis, Falta sur les deux autres cOtčs. Pustil sem tedaj Suzano, da je na desko narisala pravokotni triogelnik ABC, na vsakej stran pa kvadrat itd. itd. ter sem nazadnje zbežal, da hčeri ni bilo treba zaradi nevednosti očetove za-rudeti. V neki manjšej sobani (in takih jo bilo osem) izpraševala je Dina devet- do desetletue otroke o veletokih in rekah francoskih. Čudil sem se njih spominu in njih vednosti; nasproti bil bi jaz kot Francoz, izpraševan iz zemljepisja ameriškega, tem mladim učenjakom vedel imenovati le Misisipi, Hud" son in Potomak, jedine reke, katere sem kedaj imenovati slišal. Res nam je Amerika le malo mari (saj je toli oddaljena), ko se za Francijo, kraljico vsem znanostim in umetnostim, čezmerno zanimati morajo. To je le surovežev golo občudovanje na-obraževanosti I (Dalje prih.) ki je imela namen, ljudstvo in volilce begati, in ako pomislimo, da je bila volitev (razen dveh gla sov) jednoglasna, razvidimo takoj, da so nafti volilci za kmetske občine bili razumni in disciplinovani, kakor si človek sme le želeti. Tudi v Furlaniji smo pripomogli mi Slovenci z našimi 18 glasovi konservativnemu kandidatu do zmage. Dobil je 70 glasov, nasprotni 35. Ko bi bilo naših 18 volilcev z nasprotnikom potegnilo, dobil bi slednji 53 glasov, to je večino. Tudi v mestih in trgih je bila večina glasov slovenskih. V veleposestvu smo bili manj srečni, dasi bi bili i tam lehko zmagali. Pri prvi volitvi dobil je knez Hohenlohe 127 glasov, grof Attems, Slogin kandidat, pa 107 in italijanski kandidat grof Pace 88. Prišli smo do ožje volitve mej Hohenlohe-om in Attems-om. Polovica italijanskih veleposestnikov, ki so volili Paceja prvikrat, šla je z Nemci za Hohenlohe, ki je dobil 107 glasov, dočim se je druga polovica unionistov odtegnila volitvi, naš kandidat dobil je 113 glasov. Žalibog, da se je hudemu pritisku, zvijači in pregovarjanju posrečilo odstraniti nam 30 glasov čisto slovenskih. Ko bi bili ti odpadniki volili Attemsa, dobil bi ta pri ožji volitvi 143 in Hohenlohe pa le 137 glasov, ostal bi torej v manjini. ] Kar je pa najžalostneje je to, da so ti slovenski odpadniki slepo volili Hohenlohe a, ne da bi poznali njegov program, kajti da so ga poznali, ne , verujemo, da so zanj glasovali. Mož je bil previden In je razvil program še le pred ožjo volitvijo v dru- i štvu „Unione", kjer je mej drugem rekel: Jaz sem nasprotnik Slovanov (io sono nemico dei ! Slavi) in zmatram za Avstriji nevarno tako politiko, pO kateri bi so država slo vani la, to je, da se bi, dalo Blovanom iste pravice, kakor drugim narodom. Na Interpelacijo glede srednjih šol odgovoril je, da ; zmatra narodne srednje šole kot utopijo. Ko bi se V tem oziru sploh kaj zgodilo, bi bil k večemu za to, da se osnuje italijanska in nemška gimnazija v Gorici. Pri vsem tem izrekla se je skoro polovica (40) onih veleposestnikov, ki so bili prej za Paceja, za tega kandidata, da si so se izrekli ravnateljstvo in vsi odborniki društva „Unione" proti njemu. Komentara i ni treba. Da ne bode knez Hohenlohe, ki sovraži Slovane, zato ljubezni slovenske žel, to je naravno. ' Vlada in ž njo Ititterji in Boekmanni in drugi se- 1 jejo veter, kaj bodo želi, ugane lehko vsakdo. I* Trsi a 8. junija. [Izv. dopis.] Zmaga je naša! Slovani Trsta in okolice zapišite z zlatimi črkami v našo zgodovino 7. dan junija 1885. Zapi-šimo si ga v srca naša v večen spomin. Zmagali smo najljutejšega sovražnika, zmagali smo ono svo-jat, ki nas potopiti hoče, ki nam želi smrt. Bratje! Kdo izmej vas ne bi se veselil. Veselite se, Slovenci od vseh stranij, nad našo zmago, ker to ni samo zmaga tukajšnjih Slovanov, ampak ta zmaga je tudi zmaga avstrijska. Štrli smo irredentovskemu zmaju glavo in ta dan smo dospeli do onega, kar si že zdavna želimo. Kako strastno, kako hudobno so delali naši nasprotniki. Združili so se zmerni Italijani (Assoziazione politica), Progresovci in njih v prokletstvu rojeno dete „Cikorija". Ali zastonj, vi izdajice Avstrije, zastonj, vi zaničevalci našega naroda, zastonj bile so vse vaše spletke. Zmaga je naša! Sijajnejše zmage nesmo mogli doseči, kakor je bila v 7. dan t. m. Ogromno število volilcev in ogromna naša večina nam daje pogum, da naša sveta stvar popolnem prodere do svojega cilja. 2144 proti G94 je tako gorostasen razloček, da si ga tudi mi sami nesmo mogli tolmačiti. Bili smo sicer zmage gotovi, ali tolike sijajne večine si niti sanjali nesmo. Upali smo dobiti večine 3 do 4 sto, ali to naše upanje se jo skazalo tako negotovo, da smo kar strmeli, ko smo čuli, da ima naš dični Nabergoj 1450 glasov več. Prav zato je pa v našem narodu veselje nepopislivo, dočim Irredento z vsemi svojimi pomilovanja vrednimi privrženci tare in gloda strašna obupanost in negotovost. Propala je Irredenta, propala njena načela in vse se je vršilo tako, da se danes čudimo, da je to tako kmalu prišlo. Irreden-tovci hodijo in lazijo klaverni okrog, kakor mravlje, ko se jim zapali mravljišče. Ne čuješ ni besed;ec, ni dihati si ne upajo. Peče jih pri srci in žal jim je, da nas ne morejo uničiti. Grozno žal! Gorje bi bilo nam, ko bi bila zmagala republikanska stranka, ni glave bi ne mogli položiti več na svoja tla. Posledice bi bile za nas neznosne, ali ker je pa zmaga naša, bodemo pa sedaj nastopili krepkeje, in kdo zna, da nam Bog večni tudi ne bode pomagal, da se v mestnem zboru število naših poslancev pomnoži. Blažena nam bodi bodočnost. Koliko denarja je potrosila „Irredenta", koliko potov je storila, ali vse je zastonj, propala je in sicer tako grozno propala, da se nikdar več ne dvigne. Nad 10.000 gld. (deset tisoč gld.) zbrala je ta druhal, da nam konča naše politično življenje na Adrije obalih, ali vseh 10.000 gld. ni pomagalo, šlo je vse rakom žvižgat in ko bi jih bilo še 10 krat toliko, bi bilo vse zastonj. Nasprotnik imel je naš narod za prelahkove-ren ali sedaj se je pokazalo, da je naš okoličan zaveden, in da je navdušenje v njem vzbudilo ravno preveliko zatiranje od one ostudne irredentovske stranke. Našo zmago slavi naš narod s tem, da prižiga po gričih kresove, zbirajo se pevci, pevajoč zmagonosne pesni, iu razsvitljujejo se sela naše okolice. Te plemenite, te zlate zmage je vesel vsak pošten Avstrijec, in najbolj veseli smo jo pa mi. Okoličani pripeljali so s seboj na volišče može silno visoke starosti. Bil je jeden mož 101 leto star, drugi 99 in več nad 90. To dragi moji je ljubezen, taka ljubezen vzbuja v mlačnih srcih vročo kri in dopelje nas do zmage. Italijanom samim upal je pogum, ko so videli naše miljene starčke s srebrno belimi lasmi stopati na volišče. Slava vam častitljivi možaki v srci vas hočemo ohraniti in se ravnati po vašem izgledu. Blagor narodu, ki ima tako krepke sinove! Da bi bili Italijani vsem našim možakom, ki plačujejo davek dali volilno pravico, bi bili mi imeli nad 3000 glasov. Ali osleparili so naše volilce skoro v vsakej vasi za več ko 50 glasov. Ali vendar je zmagala naša sveta stvar in Irredenta se danes obupana valja v prahu prokletstva, ker sama se je obsodila in razjedla se bode ter zginila s površja, kakor kafra. Slovani v Trstu pa naprej, ker zmaga je naša! Concordia skopala si sf sama grob, ulezi se sedaj k počitku in mi ti zapojemo miserere. Hvaležni pa moramo biti Con-cordiji, ker ravno ona nam je vzbudila narod, kajti drugače ne bi bilo polovico tega navdušenj* Najbolj nas pa tolaži to, da je pričela naša vlada uvi-devati, da smo jej mi potrebni, in da le Slovan bode ohranil na obalih Adrije avstrijsko čut in branil Avstrijo navalov sovražnika. —a.— Domače stvari. — (Šuklje contra „Slovenski Narod".) Zaradi notice „Kdo Mu je kos?" poslal nam je bil prof. Šuklje popravek, katerega pa nesmo vsprejeli. Vsled tožbe Šukljejeve bila je za danes dopoludne ob 9 uri pri tukajšnji C. kr. okrajni m. del. sodniji razpisana obravnava, h kateri sta o pravem času prišla naš urednik g. Železnikar in urednik „Slovenca" g. Jerič. Oba prišla in čakala sta zaman, kajti Njega ni bilo, ampak poslal je brzojavko, da ne utegne. — (Presvetli cesar) potrdil je izvolitev gosp. Petra Grasselli-ja županom Ljubljanskim. — (Čujte, čujte!) Kakšen duh veje sedaj pri nas, kaže najbolje naslednja, popolnem istinita dogodbica: K odličnemu dostojanstveniku v Ljubljani prišel je nedavno nek avskul-tant vprašat: kako to, da ni imenovan sodnijskim pristavom, saj mu je vender Šuklje obljubil mesto pristava. V zadregi smo, komu bi se bolj čudili, ali naivnemu avskul-tantu, ki takim obljubam veruje in s takim vprašanjem moti itak z delom preobloženega dostojanstvenika, ali pa Šukljeju, ki po avskultantovih besedah, kar „brevi manu" službe oddaje, seveda službe „in partibus". Mi bi avskultantu svetovali, da ker je že tako trdno verjel sladkim besedam, da stori še jedcu korak dalje in gre k Šukljeju po — dekret. — (Velegrad in Praga.) V češkem narodnem gledališči v Pragi bodo slovenski gostje navzočni pri dveh predstavah. Prvi večer bode se pela slavnega F ran ti š k a D v o f a k a krasna opera „I) i m i t r i j"; drugi večer pa predstavljali L a d i-slava Stroupežnickega razkošni izvirni veseli igri: „Zvikovsky rarašek" in „Pani minem i s tro v a". — Po dnevi bodo si ogledali vse znamenitosti Praške, posebno starodavni Višehrad na katerem je stolovala Libuša, in pa staroslavni kraljevski grad na Ilradčanecb. Ako bode mogoče, priredil so bode tudi kratek izlet v lepo okolico Praško. — (Umrl) je včeraj ob 11. uri po noči g. Kapretz, predsednik c. kr. dež. sodnije v Ljubljani v 64. letu svoje dobe. Pokojnik bil je v vseh krogih prebivalstva priljubljen in spoštovan. Bodi mu blag spomin! — (O volitvah na Koroškem)ima zadnji „Mir" več prav zanimivih podrobnostij. Mej drugim piše: „Nekemu volilcu iz Črne je obetal nemško-liberalec, da ga hoče zastonj peljati v Velikovec in vse plačati, kar bo mej potom zajedel in zapil. Črnjan pa je rekel: „Tja me boš že peljal nazaj, pa ne!" Ko je jedini Tempohar iz Rude volil Laia, rekel je jeden slovenskih volilcev: „Dobro je vender, da imamo jednega mej seboj, ki nam je povedal, katerega kandidata ne smemo voliti." Ko je bila zmaga gotova, splazil se je nemškoliberalni agitator Mačnik kislega obraza iz dvorane. Kmetje pa so rekli, da preliva „mačkine solze". „Pošteni naši kmetje so premagali vse skušnjave, akoravno so večidel denarja potrebni, ohranili so pa dobro voljo do konca. Po zmagi je bilo veselje velikansko. — Iz Slov. Plaj-berga je 3 ure v Košentavar. Nek star bolehen mož je ležal že dan pred volitvijo doli, da bi pripomogel k zmagi. Sin je šel potem z voli za njim, da ga je peljal domu. V Celovci pa imajo volilni prostor pred nosom, pa jih več ko polovica ni prišlo k volitvi.1' — (Deželna razstava v Celovci) otvorila se bode v 25. dan julija t. 1. — (Toča) je pobila po občinah Slovenji Šmi-hel in Šmnrjeta pri Velikovci. Pobirajo se mili darovi. Kdor hoče pomagati tem slovenskim bratom, ki so so ravno letos tako moško obnesli pri volitvah, naj pošlje podporo na uredništvo „Miru". — (Iz Sele) se nam piše. V „Slovenskom Narodu" od 8. junija t. 1. št. 127. se je poročalo o premetenem tatu, katerega so policaji v Ljubljani prijeli, Janezu Klemenčiču iz Selc. Ker je v Selcih in v tukajšnji okolici mnogo poštenih rodbin z imenom Klemenčič in tudi več osob z imenom Janez Klemenčič in da ne bodo torej čast. čitalci , SI. Naroda" kako napčno osebo misliti, naj služi o pojasnilo sledeče: Imenovani Janez Klemenčič je nezakonski sin Marije Klemenčič, rojen v Kranji, ter samo po njegovi nezakonski materi, katera je bila v Dražgošah doma, v Selško občino pristojen. — (Umor.) V noči 7. t. m. našli so na železnici mej Zagrebom in Zidanim mostom blizu vasi Stenjevec mertveca, katerega je vlak, ki vozi ondi mimo ob polu 11. uri, povozil. Kolesa vagonov so truplo skoro čez sredo prerezala. V 8. dan t. m. na lice mesta prišedši preiskovalni sodnik zapazil je takoj, da je bilo ondu, kjer so truplo našli, raz-merno prav malo krvavih sledov. Iz tega je sklepal, da se je truplo že mrtvo nalašč na železnico položilo. Preiskovalni sodnik odredil je, da se truplo položi na železniški nasip in z vejevjem pokrije. A občinsko predstojništvo v Stenjevci dalo je mrtveca zagreb8ti in ko je prišla komisija z zdravnikom, morali so ga izkopati. Po obleki sodeč, bil je umorjenec plavičar iz Savinjske doline. Ob-streljen je bil na glavi, a bolj iz daljave, kajti svinčena zrnja neso črepinje prebila. V drugič pa jo bil ustreljen v trebuh in sicer tako blizu, da je bila koža osmojena. — (Sudanci v Ljubljani.) Že par dnij naznanjevana „sudaneška karavana" pripeljala se je preteklo noč v Ljubljano in se bode predstavljala v cirkusu na cesarja Josipa trgu. Kakor čitamo v Tržaških listih, so ti južni gostje velezanimivi, posebno slikovit pa njih vojaški ples z ostro brušenimi asagaji. — (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega sodnika v Kranji. Prošnje do 28. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunai 11. maja. V mestni skupini Za-dar-Šibenik-IIvar-Starigrad- Korčula voljen je kandidat narodne stranke in deželni poslanec Ante vitez Supuk s 1130 glasovi proti Lapeni, ki je dobil 836 glasov. V skupini Splet-Ma-karska - Dubrovnik - Kotor - Perast -Ereegno vi pa profesor Lovro Borćić, tudi kandidat narodne stranke s 791 proti grofu Bondi s 525 glasovi. London 11. junija. Kraljica se povrne koncem prihodnjega tedna v Windsor. London 10. junija. „Standard"-ova vest, da je Gladstone odpotoval v Balmoral je neosnovana. Gladstone je še tukaj. Govori se, da se bode kraljica kmalu vrnila, da se osobno dogovori z ministri in voditelji konservativcev. „The Kvening Standard" je pooblaščen izjaviti, da ko bi kraljica pozvala konservativce, bi vodje stranke sestavili kabinet. Madrid 10. junija. Včeraj zbolele štiri osobe za kolero, jedna umrla. Velika prestrašenost. Mnogo rodbin je ostavilo mesto. I i /ne cen 4* v IJ uhlju ji i dne 10 junija 1.1. rl. kr. -1. kr. Pšenica, hktl. . . . 711, t>peh povojen, kgr. . - tji, Rež, , . . . B 86 Surovo maslo, . B Ječmen, „ ... M Jajce, jedno .... — -j Ovea, „ ... 357 Micko, liter .... - .s Ajda, „ . . . 471 Goveje meso, kgr. - C i Proso, „ ... Telečje „ „ — r>8 Koruza, , ... 5 85 Svinjsko „ n -66 Krompir, „ ... 4 4' Koštrunovo „ - — 38 Leča, „ ... 8 - —;80| Grah..... ■U -17 1 78 i Fižol..... 8 5«. Sen." 100 kilo . . Mu slo, kgr. . — 92 Slama, t 1 h - • Drva trda, 4 □ metr. 16« i Mast, „ — 8-i 7 au : Speh frišon, „ —|B4. ■ mehka, , „ 5-1 Meteorologično poročilo. Dan Ca s opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 10. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734 86 ram. 734 10 mm. 735 02 mm. 15-3° C 29 0°C 19 2U C brezv. si. jz. si. jz. jas. jas. jaa. 000 M. Srednja temperatura 2l-2\ za 2-9° nad uormalom. ID-CLuajslsa, Toorza dne* 11. junija 1.1. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 50 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 10 „ Zlata renta........... 10^ , 40 „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ 50 „ Akcije narodne banke....... 859 „ — „ Kreditne akcije......... 288 „ 60 „ London............ 124 „30 „ Srebro............. — „ — „ 5»P<»1 .......... 9 . B5',i „ C kr cekini.......... 5 „ 86 „ Nemške marke . •....... 60 „ 90 , 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld 126 „ 75 Državne srečk« iz 1 1864 100 gld. 167 „ 75 „ 4°/0 avstr zlata rentu, davka prosta. . 108 „30 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 9* „ 80 , , papirna renta 5«/0 . . ... 92 n 85 „ 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/0 100 gld 115 „ 75 „ Zeraij obč avstr 4V|0/o zlati zaat listi . 124 „ — „ Prior oblig Elizahetine zapad železnica 113 „60 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 25 „ Rudolfove srečke.....10 „ 17 „ — „ Akcije anglo->iv8tr banke . . 120 „ 99 „ 25 „ Trammway-društ velj 170 gld a. v. . . 212 „ — „ Zahvala. Za brezštevilne dokuze toli prr-srfnoga sočutja ob smrti neizine no ljubljenega, nepozabljive^a 80* proga, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda JOSIP-a I-a, za mnogobrojno spremstvo k pos ednjetnu počitku, dariHjeiu prekrasnih vencev in sploh vsem, kateri so na kaki*r3nik<>li način poslednjo čast pokojnemu izkazati blagovolili, izrekajo mtjiskrc-nejšo zahvalo žalujoči ostali. Ljubljana, dne 10. junija 1886. (353) Št. 70C8. Razglas. (345-2) Vsled razsodila visocega c. kr. deželnega šolskega sveta z dno 14. decembra 1884. leta štev. 2080/1). š. sv. je ljubljanski mestni občini do začetka šolskega leta 1885/86. osnovati jedno javno desl.o in jedno javno dekliško ljudsko ftolo / nemškim poltenim jezikom. Zatorej se bode s početkom prihodnjega šolskega leta, če bo treba, otvoril prvi razred teh šol. Da se zve o pravem času, kaj bo v to svrho treba preskrbeti glede šolskih prostorov in glede učiteljskega osobja, pozivljejo se vsled naročila visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. aprila leta 1885 štev. 240/D. š. sv. roditelji in njih namestniki, da do 15. dne junija 1SS5 otroke, kateri bodo do začetka šolskega leta 1885/86. dospeli v leta šolske dolžnosti, oglase pri c. kr. mestnem šolskem svetu (v magistrata II. nadstropji) in ob jednom izjavijo, ali so za sprejem otrok v ljudsko šolo s slovenskim ali v ono z nemškim poučnim jezikom, pri čemer je roditeljem ali njihovim namestnikom na prosto voljo dano, da svoje otroke, oziroma varovance in varovanke upisati dado ali v šolo s slovenskim ali v šolo z nemškim poučnim jezikom, v v 25. dan maja 1885. Župana namestnik: Vončina. Važni rqd c. kr. priv. južne železnice. Z I >uim j ji v Trst. Postaj e Jaderni vlak Brzovlak 1 Postni vlak Mešani vlak Dunaj . . Mikrzzuscblag Orsdeo . . Maribor . . Pragarsko . Celje . . . Laški Trg . Zidani Most Litija. . . Ljubljana . Postoj ina . Št. Peter . Divača . . Na brežina . Trst . . . Odhod I 7'— zvečer 10*89 „ 12 28 po noči 1 149 „ 2-16 „ 315 _ ' 8*51 zjutraj 6*19 630 652 7M9 8-16 8.42 Prihod 7M5 zjutraj 10-36 „ 1 — popol. M7«' , 3- 53 ~~„ 4- 9 „ 4-44 „ 5 29 „ 6 14 zvečer 755 „ 8-19 „ 8-53 „ 939 „ 1005 8 50 205 6-8-20 9-1030 10- 46 11- 10 12- <3 1 99 3- 37 4 08 4- 46 554 6-30 zvečer po noči zjutraj dopol. popol. zvečer 1-20 5-20 9 20 11-30 19* 10 1- 45 2- 04 245 3- 43 5-40 7- 50 8- 22 9- -10 14 10-;')0 popal. n zvečer po noči zjutraj dopol. zjutraj dopol. popol. 555 1050 2-32 335 6- n 623 „ 7- 11 zvečer 8- 32 „ 10-20 „ 1'58 po noči 2-48 „ 3 59 , 5*40 zjutraj 630 „ Osobni vlak 6-— zjutraj 622 „ 658 „ 8-13 „ 9 21 zj. Prih. Tx Trsta na, Dminj. Postaje Jaderni vlaki Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Trst........ Odhod Na brežina...... „ Divača....... „ Št. Peter...... „ Posti1) ina...... „ Ljublj.uia...... „ Litija........ „ Zidani Most..... „ Laški trg...... „ Celje........ „ Prngarsko...... „ Maribor....... „ Gradec ....... „ MUrzzusehlag..... „ Dunaj....... Prihod 8*30 zvečer 9-19 „ 1003 „ 10 33 „ 10-51 „ 12-07 po noči t-94 „ 1-59 „ 3-02 „ 3-29 „ 4 55 zjutraj I 6-57 „ 10'— dopol. zjutraj dopol. T— 7-32 8 27 903 924 10 52 11- 31 „ 12- 40 popoi. 103 „ 120 „ 244 „ 415 „ 6-33 zvečer 9-40 ,. 10-- 10- 51 11- 57 12 64 1-21 3 07 3-57 459 522 542 713 7-5S 1025 1-47 6- dopol. popol. 930 717 8- 31 9- 25 951 12-20 1- 16 2- 22 2- 47 3- 8 5-— 5-55 820 po noM 11-47 vjutraj 4-10 zvečer zvečer 7-10 zvečer „ 8-44 „ „ 1105 „ „ 12*34 po noči 116 n po noči' 5-— zjutraj 617 „ 7- 50 „ 8- 25 „ 854 dopol. zjutraj [11*15 „ 1230 popol. 4-35 „ dopol. 9 35 zv. Prih. popid. Osobni vlak 5*45 popol. 6*55 zvečer 812 || 8- 44 „ 9- 5zv.Prih. v JLjjiit>ljn.iii so izšle in se dobivajo sledečo knjigo: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J, P. — Ml. 8*, ^ 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. T-u.nal2 našega časa. Roman. Spisal M. Lermotitov,, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Prodaj alnica tik cerkve v Rcčl*keiu Irmi v gornji savinski dolini se takoj v trnjem odda. Več povč Juiiese Smodi«. (347—2) posestnik v lCc0i«-i. po*ta Mozirje. Ptujska vina. 1884. leta malo re/.no ...... 1883. n milo in fino...... 1884. n i»ar vino svitlorudeče . . pravi vinski jesih....... prodaja na hektolitre gld. 8 do 12 13 m 16 11 „ 14 11 n ~ (313—3) KravagiiH v F* tuj i. Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito izkušenim sredstvom. Dočim se je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomeči proti tej strašnej bolezni. Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh f tanov. Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo so v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110—16) Naročilu naj se adresujejo neposredno na me. S. Ittebsclilng'ei*, specijalist. Berlin S., Brandcnburgstrasse 35. Ma cesar Josi|>ovcm trgu v LJubljani v || tam zgradjciicuu cirkusu S iz vojakov in privržencev Mahdijevih, prlledia čez Trat naravnost iz Afrike, na potu k svetovnej razstavi v Antwer-pen, dajala p. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice predstave, in sicer od ««• -Ufuii 11. «lo uHlevNi neili'IJo 14. juniju. KuduncHku liurii- *\ n na sestoji iz 1(> osob ii$>r\ A '/š^jŽ-f*^- ^T^'-r;^ i raznih rodov: grozoviti Ha . i pogled v zanimive stepe in «4* puščave Srednje Afrike. Tf Sudanci bodo izvajali svojo vojne in orožne plese, kazali, kako se w *4# osedlajo in ra/sedlajo dromeilari, kako na dromednre nakladajo in razkladajo, TZ kazali, tedaj v pravej podobi karavane, ki potujejo po puščavah. Njih domače 44 X šego, dela in orožne predat ive izvajajo tako točno, da sinemo smelo trditi, *%# opazujoč te sinovo puščave, da se jo še javeljno kedaj ponujal tako velezani-Q uiiv antropologičen in etnograiičen prizor. ^ Predstave vsak dan dopoludne od 10. do I. ure in popoludne od 3. uro dokler se stemni. JC Uf»topnlnat 1. prostor 10 kr., II. proBtor 20 kr. Otroci plačajo na prvem ^ in drugem prostoru polovico. Vojaki do narednika na II. ijrostoru 15 kr. K tej vclezaniinivej predstavi vabi iu prosi za blagovoljni ozir podjetnik II. IflOliLI^lC, živalski trgovec iz Hamburga. j£ u*xxx***K*nnnxxxmm******x ;[ >\ 1 , dendod,Beniamer,Takrllri, .;• Marea, Hallenga, Dobama, Jalin, Kunama. Pri sebi imajo svoje orožje, vojno, potno in hišno opravo, svo'e tokule in šot'/i'e iz plaht, potem pet velblodov za ježo, sudanske ovce, koze, osle za ježo in gazele. Vse predstavlja živo potniško ali k o, h kratu pa Izdutelj in odgovorni urednik: Ivan Žel o z nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne' 0849