# "Proletarci vseh dežel, združite sel Ika, PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana « gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE* Po okrajnih, razstavah lokalnega gospodarstva Ameriške čete zavzemajo obrambne položaje na Koreji Na ta način v mariborski okolici ne bodo dosegli plana pri odkupu zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev Fizkultura — Dopisi — Šah Leto XI. — štev. 158fl^ j Ljubljana, torek 4. julija 1950 Mesečna naročnina din 50.- Izhajn vsak dan razen ob petkih Cena din 2.- OB OKRAJNIH RAZSTAVAH LOKALNEGA GOSPODARSTVA Večina ljudskih odborov je že tako razvilo svoje lokalno gospodarstvo, da so letos lahko prešli na prirejanje lokalnih razstav okrajnega gospodarstva. Dočim je lani le pet okrajnih (ljudskih odborov priredilo take razstave, smo jih letos imeli že deset: v Solkanu, Postojni, Ser žand, na Bledu, Kočevju, Novem mestu, Žalcu, Šoštanju, Gornji Radgoni in Kamniku, do septembra pa jih bo priredilo še 7 ljudskih odborov. Njih pomen ni samo v tem, da se prikaže stanje proizvajalnih sil, da se izmenjajo izkušnje sorodnih podjetij itpartijnost< sovjetskih in njim podložnih kulturnih delavcev. Opereta obravnava vprašanje brezposelnih tržaških mornarjev. Njihove ladje leže v luki prazne, ker ni tovorov. Naenkrat pa se položaj menja. Delo je na vidiku. Pokaže pa se, da to ni tisto delo, ki ga hočejo, kajti pod firmo banan in pomaranč, ki naj bi jih prepeljali v *neko vzhodnoevropsko državo*, se skriva orožje, ki ga zahodni imperialisti pošiljajo tej državi. Zato ti mornarji še naprej raje prepevajo pesem iSvobodni veter*, ki »pihlja z vzhoda« in odločno odbijajo, da bi vozili orožje v to »misteriozno* državo na vzhodu. Mornarji prepevajo, glasba igra lahke operetne komade, nastopala še glavna junaka, ljubavni par, in ker je po sredi ■neka vzhodnoevropska država<, obligatno ne smejo manjkati 'še špijoni in seve Amerikanci ter Angleži. Toliko o vsebini. Edino zanimivo in omembe vredno pri tej je, da informbiro-jevci smatrajo vprašanje brezposelnosti za tako nezanimivo, nevažno, da ga lahko obravnavajo na osladen način, spremljajoč ga z lahko operetno glasbo. T o je prav gotovo novost. V kolikor pa sta tako avtor libreta kakor komponist oba Husa, potem je to večja Čast za madžarske informbirojevce, da so lahko prvi uprizorili pamflet, ki je dobil — kakor poročila poudarjajo — Stalinovo premijo. m Severnokorejsko mesto na tržni dan In to je največja zanimivost pri tej opereti. Medtem ko v Sovjetski zvezi grajajo resna dela ali nekaterim avtorjem celo naknadno odvzamejo najvišje nagrade in priznanja, pa nagrajujejo s Stalinovo nagrado neresne, skrajno banalne operete. Samo zato. ker so le-te v skladu z alfo in omego informbirojevske politike, z napadi na socialistično Jugoslavijo. »Sposobni smo sami upravljati podjetje" Naši delovni ljudje se zavedajo, da je sprejetje zakona o upravljanju podjetij najpomembnejši ukrep po zakonu o nacionalizaciji. To kažejo zborovanja kolektivov številnih podjetij v državi. Delavci zen iške železarne so tudi pravilno ocenili pomen novega zakona, večkratni novator in racionalizator Branko Popovič, ki je bil odlikovan z redom dela II. stopnje, je dejal: »Delavski svet je naš delavski parlament; naša tovarna je ljudska skupščina, tovarniški odbor, ki ga bomo izvolili, pa bo tovarniška vlada. Kar bo sklenil delavski svet, ki ga bodo sestavljali najboljši delavci in strokovnjaki, bo storil tovarniški odbor.« Desetkratni udarnik Safet Nadzako-vič, vodja jeklarne v Zenici, pa meni, da bo delavski 6vet najhitreje odpravil vse napake in rešil vsa vprašanja, Dejal je: »Prepričan sem, da se bo zaradi tega storilnost še bolj povečala in se razmahnilo tekmovanje. V zadnjih petih letih smo tako napredovali strokovno in politično, da smo sposobni sami upravljati podjetje.« Tudi delovni kolektivi sarajevskih podjetij so z navdušenjem pozdravili novi zakon. Ob tej priliki so številni delavci prevzeli nove obveznosti. Predsednik delavskega sveta sarajevske tovarne ¥ volji za izboljšanje kmetijske proizvodnje Jugoslatriia ne zaostaja za nohtno drfavo S tiskovne konference z mednarodnimi kmetijskimi strokovnjaki generalnemu direktorju FAO. Jugoslavija je že izjavila, da je pripravljena pomagati drugim državam, V Jugoslaviji so n, pr. že zelo uspešno pogozdili goličave in rešili tudi vprašanje koz. V mnogih sredozemskih državah so koze obrale že vso grmiče in uničile drevesne nasade. Vaša vlada je pravilno redila tc vprašanje in vaši izvedenci za pogozdovanje bi lahko pomagali drugim, To je nov dokaz, da ta pomoč ne bo enostranska. Vzporedno z razpravljanjem o tehnični pomoči »mo imeli tudi zanimivo razpravo z vašimi ljudmi o splošnih ekonomskih vprašanjih in o splošnih delovnih metodah v ekonomiki. Pristavil bi še, da nam je zelo imponiral elan vaše vlade in vaših strokovnjakov pri premagovanju težavnih problemov v razvoju vaše države. Prepotovali srno že 17 evropskih dr-žav, tako da imamo sedaj zanimiv pregled nad razvojem kmetijstva v Evropi. Prav tako smo imeli priložnost seznaniti se z vašimi strokovnjaki in upamo, da bomo postali njihovi prijatelji. Zdaj imamo tudi možnosti da pretresemo stvari z vašim tiskom in za na« I® zelo pomembna 6tvar. Želimo, da bi se javno mnenje seznanilo, kakšne so možnosti sodelovanja v okviru OZN. Sedaj sem drugič v Jugoslaviji. Bil sem tudi lani z generalnim direktorjem. Leto« sem prišel iz Trsta z avtomobilom in imel sem priložnost videti kraje, skozi katere smo se vozili. Prav tako smo obiskali arandjelovačko banjo in tamkajšnjo vinogradniško zadrugo, Vaša vlada je za nas organizirala tudi nekaj izletov. Obiskali smo gozdni varovalni pas in institut za varstvo gozdov itd. Upamo, da to ne bo naš zadnji obisk, Tuji^ in jugoslovanski novinarji so postavljali skupini strokovnjakov vprašanja. Na vprašanje tujih novinarjev — obiskali ste 17 držav, če jih primerjate, kako bi ocenili prispevek Jugoslavije za zboljšanje prehrane — je dr. Burma odgovoril: To je težko reči. Ni mogoče pričakovati istega prispevka V6eh držav. Danska je n. pr, kmetijska država in v veliki množini izvaža jajca, meso itd. Taka je njena gospodarska struktura. Mora izvažati, če hoče uvažati druge stvari. Toda gospodarska struktura Anglije je drugačna. Anglija uvaža hrano, hkrati pa se zelo trudi, da bi zboljšala proizvodnjo hrane doma. Jugoslavija pa sedaj reorganizira svoj gospodarski sistem in vedno bolj uvaja moderno industrijo v kmetijstvo, kar bo vsekakor povečalo proizvodnjo hrane, to pa bo prispevek za zboljšanje prehrane na 6vetu. Težko je primerjati stvari, ki se ne dajo primerjati. Zdi se mi, da moramo ocenjevati prispevek posamezne države po njeni volji, da sprejme nove metode in zboljša kmetijsko proizvodnjo. V tem pa Jugoslavija ne zaostaja za nobeno državo. Naši novinari so se zanimali glede na to, da ima Jugoslavija bogate gozdove in da je to važen predmet našega gospodarstva, kako bi lahko, upoštevaje ta dejstva, najbolje sodelovali s FAO, Strokovnjak za gozdarstvo g. Came-ron jo odgovoril na to vprašanje: »Res je, da je les zelo važna stvar za Jugoslavijo Trije hektari od desetih so zaraščeni z gozdom. Les je važen za Jugoslavijo, ker ga izvaža in ie pomemben činitelj v njeni trgovini. Prav tako je vaš les velikega pomena za zapadno Evropo, kjer zelo povprašujejo po njem. Razpravljal sem z vašimi strokovnjaki in zdi se mi, da izredno dobro delate v gozdni industriji. Podedovali ste gozdove v strašnem stanju, gozdove, ki so jih brezobzirno izkoriščali. Lotili ste se poizkusov, da obnovite gozdove, ki so važna surovina v vašem gospodarstvu. Vaše gozdarstvo je izpolnilo 6Voj plan v treh letih. Dopolnilni dveletni plan, po katerem sedaj dela, je po obsegu večji kakor ves petletni plan. To samo po sebi govori o vaših uspehih in da je vaša lesna industrija v sposobnih rokah. Ne dvomim, da je gozdarstvo tukaj v dobrih rokah in da bo imela vaša država od njega velike koristi.« Po obisku v 17 evropskih državah je skupina tujih strokovnjakov, raznih specialistov v kmetijski stroki, prispela te ini v našo državo pod vodstvom predstavnika Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano za Evropo dr. P.unna. Člani te skupine so imeli večdnevno konferenco z našimi kmetijskimi strokovnjaki In predstavniki Nacionalnega komiteja Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano v Jugoslaviji, Razpravljali so o možnostih sodelovanja naše države z drugimi evropskimi državami zaradi zboljšanja kmetijske proizvodnje in prehrane prebivalstva. Inozemski strokovnjaki so se zanimali za probleme našega kmetijstva, gozdarstva, ribarstva, prehrane in življenja na vasi. Pred odhodom iz naše države so tuji strokovnjaki in dr. Burma imeli konferenco s tujimi in domačimi novinarji, na kateri so opisali stanje proizvodnje in prehrane v svetu in ukrepe, ki jih je podvzela mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano in za povečanje proizvodnje. Ob tej priložnosti je dr. Burma med drugim dejal tole: »Ni naša želja, da bi z novimi področji za obdelavo, marveč z boljšimi metodami za obdelavo tiste zemlje, ki jo že obdelujemo, izboljšali proizvodnjo življenjskih potrebščin na svetu. Naše delo zajemata tudi gozdarstvo in ribištvo. Sodobna tehnika v kmetijstvu je zelo napredovala v nekaterih državah. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da širimo znanje o sodobni tehniki v vseh državah, kj bi rade povečale proizvodnjo življenjskih potrebščin in dvignile življenjsko raven. Vaši državi je tudi mnogo na tem, da se poveča proizvodnja življenjskih potebščin in da se dvigne življenjska raven. Na temelju petletnega plana je vaša država napravila več zanimivih predlogov. Prosila je a. pr. za pomoč pri Taz-voju gozdarstva in lesne industrije na ta način, da vaši strokovnjaki odidejo v tujino in se naučijo najnovejših načinov izkoriščanja gozdov, ki bi jih lahko tukaj uporabili. Kar zadeva kmetijske tehnike, je vaša vlada prav tako napravila nekaj interesantnih predlogov. V okviru plana misli n. pr. vaša vlada izvršiti melioracijo 400.000 ha zemlje. Druge države, na primer Holandska in Francija, so pridobile mnogo izkušenj pri melioracijskih delih. Vaša vlada bi želela, da bi holandski in francoski strokovnjaki prispeli semkaj in sodelovali skutino z vašimi strokovnjaki pri melioracijskih delih. O teh predlogih smo razpravljali z vašimi strokovnjaki in smo sedaj v mnogo boljšem položaju, da lahko svetujemo je naglasil, da je sprejetje novega zakona zgodovinsko dejanje, edinstveno na svetu. Predsednik je bil že petkrat razglašen za novatorja, Med drugim je izdelal avtomatično napravo za proizvodnjo cigaretnih zavitkov; v osmih urah izdelajo z avtomatom 25COO zavitkov. »Čeprav sem si že poprej prizadeval čim bolj izboljšati delo, si bom poslej še z mnogo večjim veseljem. Tudi drugj delavci bodo skrbeli za podjetje kakor za svoj dom.« Na slovesnih zborovanjih so se zbrali tudi delavci in nameščenci tovarne kmetijskih strojev »Zmaj« in tovarne preciznih mehaničnih izdelkov »Teleoptik« v Zemunu. V brzojavki Ljudski skupščini FLRJ so pozdravili novi zakon. Med prvimi so novi zakon pozdravili tudi delavci najboljšega kolektiva rečnih ladjedelnic, in sicer novosodske ladjedelnice. Delavski svet so izvolili letos februarja, Z njim 6o rešili že številna proizvodna vprašanja. Po predlogih delavcev zdajj mehanizirajo obrat. Dokler se je podjetje še imenovalo »Juspod«, 6ploh niso upoštevali predlogov delavcev. Glavno besedo so imeli Rusi, ki 60 dušili sleherno pobudo delavcev. Ko so Rusi po razpustitvi mešane , družbe odvlekli stroje, 6o delavci v izpraznjenih delavnicah sklenili, da bodo stroje izdelali sami. Zdaj so to obljubo izpolnili. NA HRVATSKEM POENOSTAVLJAJO ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE Pri komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti v LR Hrv a teki so ustanovili pred nekaj meseci biro za pospeševanje administrativnega poslovanja. Biro preučuje nadaljnjo reorganizacijo administracije, sipravlja v 6klad številne odnose upravnih uslužbencev do resničnih potreb in odstranjuje ostanke birokracije. Dosedanje delo biroja je odkrilo številne primere birokracije. Biro je ugotovil sto in sito nepotrebnih formularjev in aktov, nepotrebno im drago dopisovanje ter druge oblike birokra/tičnega poslovanja. Odkar je bil ustanovljen, je biro firejel 211 različnih kompliciranih formu-arjev, potnih obračunov, kar otežkoča delo in ustvarja nepotrebno zmedo v administrativnem poslovanju. Zato je biro pred kratkim Izdelal enotni obrazec potnega obračuna za vso državo, ki ga lahko izpolni vsak delovni človek. Komplicirano in birokratično administrativno poslovanje je imelo za posledico, da so morali nastaviti večje število uslužbencev v posameznih gospodarskih sektorjih. Z poenostavitvijo poslovanja, poenotenjem obrazcev itd. se bo zmanjšalo število administrativnega kadra. Poprej so oblastni odbori imeli povprečno po 400 uslužben- cev, sedaj pa bo njihovo število znatno zmanjšano. Uslužbence, ki so bili razrešeni dolžnosti v upravnih ustanovah, pošiljajo po njihovih kvalifikacijah na delo v nižje organe državne uprave in v gospodarstvo. Z odstranitvijo nepotrebnega dopisovanja in nepotrebnih obrazcev, ki so bili čestokrat veliki kot lepaki, bodo prihranili velike količine papirja. Računajo, da bodo z racionalno uporabo papirja prihranili v pisarnah na Hrvatakem eno tono papirja dnevno. Naložili so 132 vagonov lesa Straža pri Novem mestu, 3. julija, V soboto in nedeljo dopoldne so nakladalci mestnega industrijskega podjetja v Straži pri Novem mestu naložili in odpre-mili 132 vagonov lesa, od tega 93 vagonov v Straži sami, 39 vagonov pa sta odpremili manipulaciji v Črnomlju in Semiču, Stalnim nakladalcem so pomagali s prostovoljnim delom borci JA in delavci gozdne uprave. Po zaslugi požrtvovalnih delavcev in nameščencev LIP Straža in prostovoljcev je bilo v kratkem času naloženo rekordno število vagonov. V zadnjem Sasu je LIP v Straži dvignilo odpremo lesa in 6krbi za izpolnjevanje Izvoznega plana. TEDEN MAKEDONSKE KULTURE V nedeljo 2. julija je pričel v Makedoniji »Teden makedonske nadionalne kulfurec. Med slovesnostmi v tem času bo tudi II. kongres kulturnoprosvetnih društev Makedonije v Ohridu. Prav tam je odprta še razstava kulturne preobrazbe LR Makedonije in razstava del makedonskih likovnih umetnikov. Makedonska Državna filharmonija, Držami ansambel ljudskih plesov in pesmi ter Narodno gledališče imajo v tem tednu vrsto prireditev, razen tega pa bo tudi Večer jugoslovanskih reproduktivnih glasbenih umetnikov. V okviru Tedna makedonske nacionalne kulture so v nedeljo odkrili v Strugi spomenik bratoma Miladinov, ki sta v 19. stoletju zbirala makedonske ljudske pesmi in izdala zbirko pod istim naslovom. V Titovem Velesu pa bodo te dni odprli muzej v hiši, kjer se je rodil in živel makedonski revolucionarni pesnik Kosta Racin. NA TA NAČIN v mariborski okolici NE BODO DOSEGLI PLANA PRI ODKUPU zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev Okraj Maribor-okolica ima razmeroma visok odkupni plan zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, saj jih morajo odkupiti 32,5 ton (maline in borovnice tu niso upoštevane). Doslej pa je bilo odkupljenih le 376 kg zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, suhih gob, ježic in želoda pa še nič. V višinskih predelih okraja bo sedaj sezona za nabiranje arnike, katere je zlasti mnogo okrog Ribniške koče, pa tudi lapuhovo listje bo treba sedaj nabirati. Akcija za odkup še vedno spi. Le posamezne zadruge so se lotile tega vprašanja, ostale pa so vzele odkup zdravilnih zelišč popolnoma neresno. Tudi upravitelji šol večinoma niso zainteresirali pionirskih organizacij, ali pa so jih vsaj premalo. Imamo celo primere, da so poslovodje nekaterih kmetijskih zadrug odklonili sklepanje pogodb. Poslovna zveza pa je na drugi strani ukrenila vse potrebno za odkup. Zagotovljena je zadostna količina embalaže za zelišča in sadeže. Na zadruge je že razdeljeno tudi stimulacijsko tekstilno blago za nabiralce. Ljudje pa še tu in tam gledajo na akcijo z nekakim nezaupanjem, ker lan-eko leto niso prejeli nobenega blaga za oddana zelišča. Letos pa je okraj pravočasno preskrbel potrebne količine tekstila. Krajevni štabi za nabiranje zelišč, ki so formirani v vseh krajevnih odborih, v največ primerih tudi še niso pričeli z resnim delom in še vedno čakajo — le koga? 'Razen tega ima okraj visok plan borovnic in malin. V celoti znaša ta plan 55 ton. Odkupljenih ni bilo doslej še nič. Ta akcija je v glavnem šele v pripravi, ker v višinskih predelih zorijo borovnice šele sedaj. Vendar je plan kljub temu tako visok, da se bodo morali resno poprijeti, če ga bodo hoteli izpolniti. Brezdvomno je v okraju borovnic dovolj, samo je vprašanje, kako se bodo lotili nabiranja. Tudii »krajna poslovna zveza doslej še ni pripravila stimulacijskega tekstila, čeprav ga bo tudi za maline in borovnice zadostne količine. Zelišča in borovnice bodo zbirali zbiralni centri, kateri so že določeni. Tako je za zdravilna zelišča določenih v okraju 15 centrov. Borovnice in maline pa bo odkupovalo podjetje Jugo-alko v Mariboru, ki ima pripravljenih 9 odkupnih centrov, in Tovarna likerjev Št. Ilj, ki ima pripravljenih 13 centrov. Predelava in odkup sta v okraju organizirana in pripravljena, potrebno pa je sedaj vložiti vse sile, da bodo na terenu nabirali zelišča vsi, ki jim prilike to omogočajo. Pritegniti bo potrebno tudi pionirske počitniške kolonije na Pohorju, ker tudi pionirji lahko naberejo brez posebnih fizičnih naporov. Odkup oljne repice se bo kmalu končal Ozimna oljna repica, s katero to v jeseni n ati pridelovalci zasejali precejšnje površine svojih njiv, je povsod lepo dozorela. Po večini je repica požeta, spravljena v kozolce ali se suši na njivah, mnogo pa je tudi že. omlačene in seme slišijo na soncu na rjuhah, dirah in drugih primernih napravah. Oljna repica pridobiva na olju s fermentacijo, to je s tem, da se seme na soncu dodobra posuši. Izredno važen je vprav ta proces in se mora posebno paziti, da se ne bi oljna repica ugrela in s tem povzročila zgrenenost. Seme oljne repice, ki je zelo maščobno, se kaj rado ugreje in ta ugrejenost povzroči iaitavost olja, ki ga vsebuje. Pridelovalci, pazite, da bo vaš pridelek res prvovrsten in da bo olje iz njega najboljše. Odkup oljne repice te. bo pričel v drugi polovici tega meseca. Odkupovale bodo kmetijske zadruge in ga plačevale z boni ali stimulacijo. Tisti, ki niso kontrahirali te kulture, bodo prejeli polovico olja in tropin manj od onih, ki so sklenili pravočasno kontrahažo. Tisti, ki so pridelali na svojih njivah nadpovprečen pridelek, pa bodo prejeli za to še oljne tropine. Delovni ljudje novega socialističnega mesta Strnišče pozdravljajo zakon o upravljanju držav, gospodarskih podjetij Dne 25. junija sta se zbrala v kinodvorani Strnišča oba kolektiva tovarne in »Gradisa« k manifestativnemu zborovanju v zvezi z zgodovinskim zasedanjem zvezne Ljudske skupščine, k razpravi o predlogu novega zakona o opravljanju državnih gospodarskih podjetij. Predsednik sindikalne podružnice »Gradisa« tov. Lovrenčič je na kratko pojasnil zbranim delavcem pomen predloga novega zakona, nakar je direktor podjetja tov. Stopar Viktor podrobno nakazal in analiziral pomen predloga novega zakona o opravljanju državnih gospodarskih podjetij in posebno poudaril, da je to najbolj revolucionarni zakon. Prvič v zgodovini sprejemajo delavci v svoje roke upravljanje podjetij, v katerih delajo. Posebno pomembno je to za samo Strnišče, kjer se gradi največji gigant Ti-tove petletke in novo socialistično mesto. Analiziral je tudi podrobno socializem v Sovjetski zvezi, kjer jim še v teku 30 letnega gospodarstva ni uspelo spraviti upravljanja podjetij na takšno demokratično višino, kar je nam uspelo v teh nekaj letih po osvoboditvi. Razpravo tov direktorja kakor tudi diskutantov so navzoči delavci z dolgotrajnim aplavzom burno pozdravili, nato so poslali pozdravne resolucije Ljudski skupščini FLRJ in maršalu Tita, V RAKOVICI - OB SPREJETJU NOVEGA ZAKONA Ob sprejetju zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih so delavci industrije motorjev v Rakovici priredili miting, na katerem so izrazili svojo hvaležnost Ljudski skupščini FLRJ za velikansko priznanje in neomejeno zaupanje, ki ga je izkazala delavskemu razredu Jugoslavije. Sekretar partijskega komiteja v tovarni »Slavko Lukovič« je rekel, da je kolektiv industrije motorjev pokazal med dosedanjim bojem za izpolnitev nalog svojo vi60ko zavednost pri premagovanju številnih velikih težav. V prihodnje bo lahko prevzel še večje in odgovornejše naloge. Poleg številnih drugih govornikov je na mitingu spregovorila tudi Emilija Si-tarski, ena izmed najboljših članov kolektiva. Rekla je; »Naši delavci se bodo skupaj z vodstvom podjetja borili za izpolnitev vseh nalog in tudi zoper najmanjše pojave birokratizma.« V brzojavki, ki jo je kolektiv poslal maršalu Titu, je med drugim rečeno, da bodo delavski sveti storili vse, da se bodo še bolj razvile proizvajalna sile podjetja. Vo-z MITING V PODJETJU »PARTIZANKA« Delovni kolektiv podjetja »Partizanka« se je pridružil drugim delovnim kolektivom v naši državi in pozdravil na svojeni mitingu izdajo novega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Z mitinga so poslali brzojavko Centralnemu komiteju KPJ in tov. Titu. V brzojavkah je med drugim rečeno: »Naš delovni kolektiv je navdušeno pozdravil sprejeti zakon, ker je prepričan, da bodo na novo izvoljeni delavski sveti pripomogli k nadaljnjemu uspešnemu vodstvu našega gospodarstva. Prepričani smo, da bo v prihodnje naš kolektiv imel še večje uspehe pri izpolnjevanju svojih dnevnih nalog. To je nov dokaz, da naša Partija in vlada izvajata pravilno linijo marksizma in leninizma in da je ta zakon primer pravilne uporabe idej Marsa in Lenina v naši državi. Kova presenečenja na svetovnem nogometnem prvenstvu V soboto in nedeljo so odigrali v Braziliji poslednje izločilne tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Tekmovanje je prineslo nova presenečenja, od katerih je največje izločitev Anglije od nadaljnjega tekmovanja. Tudi Čile so proti pričakovanju premagale ZDA. Rezultat tekem: Švica s Mehika 2:1 (2:0), Tekmi v Porto Allegro je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Švicarji so nastopili brez svojega najboljšega vratarja Stu-berja, ki je bil poškodovan v tekmi z Brazilijo. Švica je bila v obeh polčasih boljše moštvo. Gole so dali: v 11. min. Bader in Tamini v zadnjih sekundah prvega polčasa. Edini gol za Mehiko je dal v drugem polčasu srednji napadalec Cesarin. Španija i Anglija 1:0 (0:0). V Rio de Janeiru je Španija pred 40.000 gledalci premagala Anglijo z 1:0. Angleži so bili boljši v prvem polčasu, vendar jim je dobra španska obramba prekrižala vse račune. Ko so v drugem polčasu prejeli gol, so močno popustili. 1. skupina Brazilija 3 2 1 0 8:2 5 Jugoslavija 3 2 0 1 7:3 4 Švica 3 1 1 1 4:6 3 Mehika 3 0 0 3 2:10 0 2. skupina Španija 3 3 0 0 6:1 6 Anglija 3 1 0 2 2:2 2 Čile 3 1 0 2 5:6 2 ZDA 3 1 0 2 4:8 2 Švedska Italija Paragvaj Uragvaj Bolivija 3. skupina 2 1 1 2 1 0 0 5:4 1 4:3 2 0 1 1 2:4 1 4. skupina 1 1 0 1 0 0 0 8 K) 1 0:8 čile: ZDA 5:1 (2:0). V mestu Recife je pred 30.000 gledalci reprezentanca Čileja v zelo dobri igri zasluženo premagala ZDA s 5:2. Čile je nastopil z osmimi novimi igralci, Italija : Paraguay 2:0 (1:0). Pred 80.000 gledalci v Sao Paolo je Italija v zelo dobri igri premagala Paraguay. Strelca sta bila Carapelese v 12. min. prvega in Pandolfini v 17. minuti drugega polčasa. Uruguay: Bolivija 8:0 (4:0). Po igri, ki so jo Urguayci v tekmi z Bolivijo, ki so jo premagali z 8:0 v Bello Horizcn-teju, bodo kot izgleda najbolj nevarni tekmeci Brazilcem v borbi za naslov svetovnega prvaka. ODHOD NOGOMETNIH REPREZENTANC IZ RIA Rio de Janeiro, 3. julija. Nogometne ekipe, izločene na tekmovanju za svetovna prvenstvo, se odpravljajo na odhod. Italijana potujejo v dveh skupinah; ena danes, druga jutri. Paragvaj in Meksika bosta odpotovali 5. julija, Čile in Bolivija 6., a jugoslovanska reprezentanca 7. julija. Nogometaši ZDA zapuščajo Recife, vendar pa bodo pred odhodom odigrali v Braziliji še eno tekmo. Brazilci navdušeni nad zmago svojega moštva Rio de Janeiro, 3. julija. Po zmagi brazilske nogometne reprezentance nad jugoslovansko so brazilski časopisi objavili nešteto člankov in poročil 6 tekme. Pošiljam nekaj naslovov v najvažnejših časopisih, ki označujejo razpoloženje v Braziliji po zmagi. Časopis »Diano Carioca«: »Srečni konec orjaške borbe dveh enakovrednih in velikih nasprotnikov«, časopis »Diario Trabalista«: »Brazilci navdušeni nad zmago svojega moštva«, »Jurnal du Šport«: »Zgodovinska zmaga Brazilije«, »Amaiia«: »Zmaga, Ob zaključku mednarodne kolesarske dirke Vredni so nositi ime pravega športnika Velika mednarodna kolesarska dirka po Hrvatski in Slovenili je zaključena. Od 86 tekmovalcev, ki so gtartali v prvi etapi, jih je prispelo na cilj v Ljubljani 45. Naši in inozemski tekmovalci so skoraj brez izjeme v vsakodnevni borbi po prašnih cestah v veliki vročini, na strmih vzponih in velikih klancih, pokazali neStevilne primere pravo športne borbe, tovariške pomoči ter herojsko požrtvovalnost in vztrajnost v borbi za čim boljši plasman. Najboljši tekmovalci so prejeli že po končanili etapaii razna častna in praktična darila. Ob zaključku dirke pa je bila v Ljubljani v nedeljo zvečer na vrtu hotela Union slavnostna razdelitev naerrad in objava rezultatov. Svečanemu zaključku dirke je prisostvoval tudi predsednik Fiz-kulturne zveze, minister Zoran Polič, ki je prvi pozdravil inozemske in domače športnike ter jim čestital k velikemu uspehu. Tovariš Zoran Polič je v svojem pozdravnem covoru med drugim dejal: »Dokazali ste, da ste vredni nositi ime pravega športnika. Želimo, da bi gostje ponesli s seboj zavest, da žive pri nas narodi, ki si s polno zavestjo grade socializem.« Ko je poudaril važnost srečanja naših kolesarjev s športniki različnih narodnosti, je dejal: »Prepričan sem, da se bomo še srečali kot tovariši v športni borbi in v skupni borbi za mir v svetu.« Tekmovalce so še pozdravili predsednik Kolesarske zvezo Slovenije tov. Plesko, zastopnik IO MLO Ljubljana tov. Zvone Miklavič in tov. Robida v imenu mesnega fiz-kulturnega odbora. Nekateri tekmovalci so včeraj odpotovali v Celje, kjer se bodo udeležili ocenjevalne tekme, nekateri pa so se vrnili domov. * Na dirki je nastopilo 9 ekip, od katerih jih je vztrajalo do konca 7. Zaradi tiskovnih pomot znova objavljamo generalni plasman ekip: 7. Italija 107:01..12 (107 ur, 1 minuta in 32 sek.l; 2. Trst l. 107:11.11; 3. Jugoslavija l. 109:13.57; i. Jugoslavija II. 110:35,12; j. Francija 111:03.20; S. Trst II. 115:32.15; 7. Avstrija 117:00,02. Med vožnjo sta odstopili jugoslovanska ekipa III. in luksemburška ekipa. Nič manjši uspeh kakor prva jugoslovanska, je dosegla druga naša ekipa (Varga, Crnorbnja, Micič). Brez d,voma bi bolje sestavljena prva naša ekipa v končnem plas-manu dosegla drugo mesto, ki je tako zasluženo pripadlo tržaški ekipi, v tretji jugoslovanski ekipi, ki so jo sestavljali naj- S A H TURNIR MOJSTRSKIH KANDIDATOV Turnir v Bltol.iu je imel 11 udeležencev, ki so dobili naslednje številke: 1. Pe-tronič, 2. ing. Kindij, 3. Majstorovič. 4. Bo-nert, 5. Manč, 6. Udovčič, 7. Gruber, 8. Levačič, 9. Tagirov. 10. Krivec, 11. Trajkovič. Končno stanje: Udovčič 1, Majstorovič, Trajkovič po (, Gruber 5 in pol. Krivec 5 (Ljubljana), Levačič (Ljubljana). Bonert, Kindij 4 in pol, Marič, Petronič, Tagirov po 4 točke. Prvi trije so si pridobili pravico igranja v polfinalu. V Banja Luki je končno stanje naslednje: Bertok 9, Pavlovič 8 in pol Kozomara, Zi-vanov 8, Mlinar 7, Smederevac Nikolac 6, Carev 5 in pol, Damjanovič 5. Sušnik, Horvat 4, Popovič, Savič 3 in pol. mlajši vozači, sta se najbolj odlikovala Rožič (13. v končnem plasmanu) in Perne, ki je na četrti etapi odstopil zaradi bolezni. Avstrijska ekipa se je morala zadovoljiti s poslednjim mestom, čoprav so se njeni člani častno in požrtvovalno borili do konca dirke. Tudi francosko ekipo so sestavljali sami mladi kolesarji, ki so se prav tako vztrajno in požrtvovalno borili v težki konkurenci. Organizacija je bila, če izvzamemo napake, ki niso bistveno vplivale na razvoj In potek dirke, v glavnem dobra. Prehrana udelež.cncev dirke jo bila povsod, razen v Opatiji, kjer je bila (udi postrežba izredno slaba, dobra in zadostnn. Gostje iz inozemstva so predvsem pogrešali boljše okrepčilne potne hrane. Vodstvu dirke je pri izvedbi organizacije mnogo pomagal bilten, ki je udeležence dirke športi obveščal o rezultatih dirke in organizacijskih spremembah. Gostje so bili z organizacijo v glavnem zadovoljni. MARCEL BABINAIJT 0 JUGOSLOVANSKIH KOLESARJIH .Vodja francoske ekipe Marcel Babinaut, ki je lansko leto treniral naše kolesarje in se udeležil dirke 1. maj ter dirko po Hrvatski in Sloveniji, je dal no dirki naslednjo izjavo o naših vozačih: ,Jugoslovanski kolesarji so pokazali na tej dirki velik napredek, kajti konkurenca je bila velika, llrrz dvoma bi bil njih uspeh še lepši, če bi bili hitrejši. Manjka jim hitrosti, s katero se zmaguje v zaključni fazi dirke. Zato morajo čimvei tekmovati na eno- ali dvoetapnih I dirkah kot na primer Ljubljana—Maribor, Ljubljana—Opatija itd.* 1 ki gane do sclz«, »Jurnal«: »Senzacionalna zmaga Brazilije«, »Radiocal«: »Zmagoslavje našega nogometa« itd. Vsi časopisi se strinjajo s tem, da je bila zmaga njihovega moštva zelo težavna in poudarjajo, da je bila Jugoslavija velik nasprotnik. Največjo pozornost posvečajo Mitiču, Horvatu in Mrku-šiču, za katere pravijo, da so nogometaši svetovnega razreda. Časopis »Radiocal« piše: »Jugoslovani nieo bili veliki samo na terenu; dokazali so tudi, da znajo častno prenašati poraz. Po igri so našim igralcem čestitali k zmagi. Krasna poteza resničnih športnikov.« Po tekmi so igralci brazilske reprezentance dali tole skupno izjavo: »Izpolnili smo svojo obveznost ter premagali zares velikega nasprotnika. Zdaj gremo naprej — do končne zmage.« »Jurnal« piše: »Vse je bilo orjaško: nasprotnik, naša igra, navdušenje, število občinstva.« Časopisje piše, da je gledalo tekmo 200.000 ljudi. 142.049 je bilo plačanih vstopnic, ostali pa so prišli na stadion, ne da bi plačali vstopnine. Stadion je bil nabito poln. Jugoslovanski nogometaši odpotujejo iz Ria de Janeira v torek. (Posebni dopisnik Tanjuga) ODBOJKA SPARTAK PREMAGAL POLET Maribor, 3. julija. — V tekmi zvezne ocibojkaške lige je Spartak v Mariboru gladko premagal Polet 15:6, 15:3, 14:16. Polet se je nekoliko popravil v zadnji igri, ko so posamezniki požrtvovalneje zaigrali. Spartak je pokazal homogenost moštva. Najboljši igralec je bil Bodeši. Pri Poletu je edino zadovoljil mladi Še-divjr, ------- Zmagovalec Italijan Fanti in drugoplasirani na dirki Jugoslovan Varga (na desni) Letos v januarju je izvršni odbor Ljudske prosvete razpisal tekmovanje in s tem v zvezi kategorizacijo vseh naših umetniških skupin. Cilj dosedanjih tekmovanj je bil dviganje kvalitete in določevanje prvakov. S kategorizacijo, t. j. z uvrstitvijo pevskih zborov, godb in orkestrov v 3. — po umetniški zmogljivosti raizlične kategorije — pa smo hoteli dobiti prvič točen rov, godb in orkestrov v 3 — po umetniških skupin in s tem jasno sliko amaterskega Petja in igranja pri nas. Doslej so bila izvedena okrajna in oblastna tekmovanja in kategorizaoija pevskih zborov, godb in orkestrov. Skoraj polovica okrajev kategorizacije ni vzela resno. Krivda zadeva tu ljudskoprosvetne funkcionarje, kj se niso dovolj zavzeli, da stvar izpeljejo. So pa tudi okraji, kjer so doma kategorizacijo izvedli, na oblastno tekmovanje na skupine, ki so imele pogoje za udeležbo, niso prišle. V tem pogledu najslabša je mariborska oblast. Tako se je z,godilo, da mnogih najboljših pevskih zborov nimamo v nobeni kategoriji. Ali je bilo potem sploh treba tega tekmovanja in kategorizacije? Človek se nehote vpraša, kje so vzroki temu nezanimanju za tekmovanje in v koliko so temu krive umetniške skupni«? Predpisani pevski material je prišel preko raznih forumov pevcem zelo pozno v roke. vodje posameznih skupin pa se že ves čas upirajo kratkim tekmovalnim rokom (to go vsi izjavili tudi februarja ob diskusiji po zadnji — četrti sindikalni reviji). Oblarimo tekmovanje za ljubljansko oblast je bilo 25. junija v Kranju. OBLASTNA TEKMOVANJA PEVSKIH ZBOROV IN GODB V SLOVENIJI Nastopilo je 13 pevskih zborov in 3 godibe. Po večini so zbori tekmovali za B kategorijo (srednje težek enoten program), zbor iz Laškega za A (najzahtevnejši program), moški zbor iz štor m mešanlj zbor iz Vrhnike pa za C kategorijo (najlažji program). Ocr nastopajočih zborov so dokazali kvaliteto, potrebno za republi-°, .*e\B10'T.a;nje- mešani, ženski in moški zbor iz Vrhnike, ki nas vedno bolj preseneča, letos ustanovljeni ženski zbor pri SKUD »France Prešeren« v Kranju, ter mešani pevski zbor iz Laškega. Na vseh dosedanjih tekmovanjih v ljubljanski oblasti se je pokazalo, da ima naša Dolenjska najmanj zborovske kulture, ker so brez tradicije in jim še sedaj manjka dobrih pevovodij. Bela Krajina na primer sploh nima zbora aili godbe, ki bi dosegel potrebno kvaliteto za oblastno tekmovanje. Na oblastno tekmovan je so bile prf-'puščene tri godbe na pihala, sicer iz Sodražice, Vrhnike in Kranja. Zadnja Je številčno najmočnejša. Izvajala je dokaj zahtevan program tako kvalitetno, da bo nastopila na republiškem tekmovanju. Godba iz Sodražice dela sacer z velikim elanom, ima pa razglašene stare instrumente, znesene skupaj od vseh vetrov. Kapelnik tov. Poznič je zelo prizadeven, saj prihaja trikrat tedensko z vlakom iz Kočevja k vajam in pri tem pešači vsakič osem kilometrov. Kakor smo že omenili je dalo oblastno tekmovanje v Mariboru, ki je bilo prav tako 25. junija, Le medlo sli- ko stanja tamkajšnjih umetniških skupin, ker pač mnoge niso prišle na oblastno tekmovanje. Nastopilo je le šest pevskih zborov, dve godbi in en harmonikarski zbor. Od teh pridejo na republiško tekmovanje moški in mešani zbor ter godba n« pihala SKUD »Angel Besednjak«. 7, ozirom na kultiviranost glasov pri pevcih »Angela Besednjaka/« bi lahko pničaikovaili, da bi zbori pričeli študirati tudi težje skladbe. Moti tudi, da pevci nastopajo še vedno z notami v rokah. Lahko trdimo, da so naši pevski zbori številčno še zmeraj prešibki. Nujno je, da jih okrepimo in pritegnemo čim več mladime. Žaram prepozne dostave pevskega materiala, se zbori na oblastnih tekmovanjih za ljubljansko jm mariborsko oblast po večini niso držali predpisanega pevskega programa (za vsako kategorijo je IO LPS določil eno partizansko in eno pesem o obnovi). Zato sta bila ocenjevanje zborov in kategorizacija dokaj težka, Razen godbe SKUD »Angel Besednjak«, ki pojde na republiško tekmovanje sta tekmovali šo godbi iz Mežice in godba SKUD »Pošta« iz Maribora. Prva je mnogo bolj vigrana, vendar za republiško tekmovanje še mi zrela. Dokaj drugačna ie slika zadnjih tekmovanj na Primorskem. Vsi pevski zbori, pa tudi godbe so dokazale veliko resnost. PeeMki zbori goriške oblasti so imeli oblastno tekmovanje 25. junija in sicer v Ilir. Bistrici vsi iz južnih, v Idriji pa iz severnih okrajev oblasti. Godbe in orkestri pa so tekmovali že 18. junija v Sežani in v Gorici. Kljub neprimernemu času za tekmovanje (zlasti kmečki pevski zbori in godbe to čutijo) in kljub pomanjkljivemu pripravljanju tekmovanj s strani Ijudskoprosveiinih funkcionarjev so bili pevski zJ»ori dobro pripravljeni. Od sedmih zborov so določeni program naštudirali vsi, razen zbora iz Herpelj in Postajne. Zborovodje so pravilno presodili zmogljivost svojih zborov in so izbrali zborom primerne kategorije. Delno je precenil svoje pevce le zborovodja iz Herpelj. Za B kategorijo so tekmovali trije zbori, za C pa štirje. Na splošno je pevska kultura v go-riški oblasti visoka, tako da je povprečna višina zborov večje kot jo imajo ljubljanski pevski zbori. Zbori so iutonamčno dokaj sigurni in zvočno pravilni, zlasti žeski zbor »Srečko Kosovel« iiz. Sežane. Mladi zbor SKUD »Tone Tomšič« iz Ilir. Bistrice vidno napreduje in se bo po vsej verjetnosti razvili v enega najboljših v tej oblasti. Interpretacija pesmi je pri tem zboru dobra, petja pa doživeta. Zbor iz Herpelj ima dobro izgovarjavo in zvočnost. Pevci so vložili v vaje mnogo truda, saj so vadili po večini po 22. uri. Program im, s katerim so nastopili n® oblastnem tekmovanju, je bil za ta številčno šibki zbor pretežak. Zmagovalci na tekmovanju so kmečki mladinci iz Vrtojb, katerih pevski zbor se je številčno in kvalitetno tako dvignil, da pojde na republiško tekmovanje. Nji- hovo petje je zvočno, zborovska disciplina dobra, prednašanje pa zelo prepričljivo. Napaka, ki se kaže tudi pri primorskih pevskih zborih pa je številčna šibkost, raizen pri zborih iz Ilir. Bistrice in Vrtojb. Na oblastnem tekmovanju orkestrov in godb 18. juni ja so nastopile tri godbe na pihala, dva orkestra ter harmonikarski in tambnraški zbor. Idrijska godba, ki ima tradicijo, se je v zadnjem času močno izpopolnil a. Kot najboljša na Primorskem je dosegla pogoje za republiško tekmovanje. K napredku te godbe je precej pripomogel plesni orkester iz Idrije, ker precej mladincev iz tega orkeištra sedaj sodeluje tudi pri godbi na pihala. Sežanska centralna godba je na dokajšnji višini, vendar ii manjka še glasbene izobrazbe. Vaška godba iz Prvačine igra za sedaj predvsem plesne komade in to dobro. Treba pa bo poseči |xi zahtevnejših in kvalitetnejših debli in misliti na to, da se kapelnik glasbeno iiznopolni. Od orkestrov iz Postojne in Št. Petra pri Gorici, ki sta bila na oblastnem tekmovanju, je drugi bolje v igra n in zato prepuščen na republiško tekmovanje. Tekmovala sta še harmonikaški zbor iz Št. Petra pri Gorici in tambnraški iz Solkana. Tamburaši, ki se vadijo šele tri mesece, so zvočno zelo vigrani, nujno pa bo, da pridejo iz igranja po posluhu, na igranje po notah. Pri izvajanju naših godlb je čutiti poman jkanje primernih skladb, zato so godbe primorane igrati razne salonske komade, koračnice brez posebne muzikalne vrednosti ali valčke in uverture iz opernih del. Če KLO fin KOOF ne sodelujeta • • • ^ Poljčane, 3. julija. Tam. kjer se i KLO l množične ter par* IIjeka organizacija zavedajo, da je potrebno njihovo tesno sociel nanje, bomo opazili vsestranski gospodarski, kulturni in politični razvoj. Kakšni pa ne smejo bit! odnosi med KLO In množičnimi organizacijami In do če3a lahko privedejo, nam s!i.-ži KLO Šmarje pri Jelšah, k? jc eden Izmed najve-ejih krajev v Sloveniji tako po gospodarski moči kakor po številu prebivalcev. V članku, ki je bil objavljen v »Ljudski pravici* 10. junija, je krajevni odbor OF, da bi »izboljšal« delo KLO, kritiziral napake ljudskega odbora. Prvo, kar krajevni odbor OF ugotavlja, je to. da so člani krajevne davčne komisije opravljali delo »za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov in množičnih organizacij. Povabljeni so bil! samo večji kmetje in je zato odmera davka pri teh tako nizka«. Ta obtožba pa le deloma drži, če vemo, da je predsednik dnvčne komisije gam sekretar krajevnega odbora OF, ki se nikoli ni udeležil sej davčne komisije! Sekretar KOOF, po poklicu gimnazijski učitelj, pravi, da se zaradi prezaposlenosti ni mogel udeleževati se.1 in paziti na pravilno in progresivno obdavčitev posameznih gospodarstev. Vendar pa bi prav on kot sekretar krajevnega odbora OF in predsednik davčne komisije moral skrbeti, da bi so davki določevali na zborih volivcev in množičnih sestankih, ne pa »za zaprtimi vrati«. Razumljivo je. da je tudi KLO napravil precej napak, v glavnem pa jc njegova krivda v tem, da ni kontrolira! delo davčne komisije In da ni zamenjal njenega predsednika. Živilske nakaznice so posebno poglavje. V svojem Članku KOOF trd!, da je šele kontrolna komisija ugotovila, da nakaznice prejemajo tudi neupravičene osebe. Vemo. da je ljudska Inšpekcija organ ljudstva, ki odkriva in odpravlja napake organov ljudske oblasti in upravnih uslužbencev. V Šmarju še najbrž ni izvoljena, če pa je, jo naj odbor OF ponči o njenih nalogah. Ce jc finančno poslovanje v resnici slabo, je dolžnost Fronte, da to sproži na zborih volivcev. Ko je KLO na zboru volivcev 12. marca predlagal proračun za letošnje leto, se ni nobeden od obtoževalcev dvignil in zahteval poročilo o finančnem poslovanju za leto 1943. Podobno je tudi z ostalimi obtožbami KOOF. Za razmere v Šmarju pa je odgovorna tndi partijska organizacija, fe bi zastopala mnenje večine prebivalcev In sc energično borila proti vsem napakam KOOF in KLO, bi bilo danes stanje v Šmarju drugačno. Tako pa je dopustila, da je bilo ljudstvo zaradi osebnih sporov — mislimo na spor med predsednikom KLO In predsednikom KOOF — zapostavljeno pri sodelovanju v ljudski oblasti. Zato so ee mnoge gospodarsko-poli-tične naloge nesistematično In nepravilno Izvajale. Neoravllno bi bilo. če bi volivci še naprej trpeli take razmere in zgolj čakali pomoči od OLO In okrajnih odborov mno- žičnih organizacij. Na zborn volivcev in množičnem sestanku naj ocenijo delo vsakega posameznega odbornika KLO ln KOOF. Prepričani smo, da bo znalo ločiti pleve od zdravega zrnja! — K. K. Zboljšali bodo pomoč KLO G. Radgona, 3. jul. — V četrtek je bil v dvorani Doma kulture plenum OF. Politični referat je imel tov. Anton Korošak. ljudski poslanec. Predsednik OLO tov. Peter Kociper jc analiziral delo Osvobodilne fronte pri nudenju pomoči krajevnim ljudskim odborom. Delegati so sprejeli vc6 sklepov, med njimi, da bodo izboljšali pomoč krajevnim ljudskim odborom pri izvajanju gospodarskih nalog, ustanovili Bodo več frontnih brigad in se borili za čim večjo vsoto vpisa ljudskega posojila. Kako so popravljali tht> Dol. Lendava, 3. Jul. — Že lani Je uprava DID v Lendavi Imela v načrtu popravilo zgradbe. V ta namen Je dobila potreben kredit, ki pa pa zaradi pomanjkanja materiala ni mosla izkoristiti. Letos so pričeli z delom v začetku maja. Po pogodbi je dela prevzelo okrajno Rradbeno podjetje, ki se je tudi obvezalo, da bo poskrbelo ves potrebni material. Potrebno Je bilo preurediti vežo v otroško obednico, Rpeljati kanalizacijo. urediti smetišče, popraviti ojrrajo in urediti igrišče. Sredi del pa je naenkrat začelo primanjkovati materiala. Zdaj ni bilo cementa, ko pa ga je prosvetno poverjeništvo preskrbelo, ,ie zmanjkalo peska itd. Včasih so prišli na delo zidarji brez pomožnih delavcev, potem delavci brez zidarjev, skratka, delo Je le počasi napredovalo. Upravnik okrajnega gradbenega podjetja je delavcem prepovedal vsak korak za materialom. Na vprašanje delavcev, kaj naj delajo, Jim Je upravnik odgovoril, naj sedijo. In delavci so sedeli tri uro brez vsakega dela ter pri tem g->dr-njali čez upravo. Uprava je enostavno prekinila z delom, ko jc bil kredit Izčrpan. O tem ni obvestila niti uprave DID niti poverjeništva za prosveto. Okrog zgradbe je vse razmetano. Tako izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ni v čast okrajnemu gradbenemu podjetju. Vprašamo se. kdaj se bo odpravila birokracija, ki sc je vsidrala v upravi v času. ko *e povsod delovno ljudstvo bori proti njej. — C. Uspelo nakladanje lesa Maribor. ,1. Jul. - Preteklo nedeljo Je lesno industrijsko podjetje organiziralo množično akcijo za odvoz letsa Iz Dravske doline. Sodelovalo Je 221 prostovoljcev — članov sindikalnih podružnic LIP. delavnice državnih železnic In enote JA. Naložili so 9! vagonov lesa. Najbolj se ,1e Izkazala vojaška enota, pa tudi železničarji so dobro delali. — pm. Pevski zbor SKUD š. kovač v Novem Beogradu Mur. Sobota, 3. julija. Pevski zbor SKUD Štefan Kovač iz Mur. Sobote le letos ponovno obiskal Novi Beograd. Zbor je najprej nastopil v taborišču Franca Rozmana, kjer je žel lep uspeh. Poleg tega ,ie zbor priredil skupen nastop s KUD Jcdinstvo iz Beograda. Mladina je z velikim zadovoljstvom sprejela njun program. ki je bil izraz bratstva In enotnosti naših narodov. Pevski zbor SKUD Štefan Kovač jc nato nastopil še v taboriščih »Jože Vlahovič« in »Milanovi?« ter »Bude Tomič*. Skupno je zbor priredil fl koncertov, ki jih je poslušalo 36011 mladincev In mladink. N. A. Zreče. 3. jul. — SKUD Borisa Vinter ja spada v vrsto listih kulturnoumet.nlšklh društev, ki so pravilno razumela smisel kul-turnoumetniškega dela na našem podeželju. Poznano je že po vsem poljčanskem okraju. Z tGospo ministrico« so nekajkrat gostovali In žel! lepe uspehe. Cankarjevo dramo »Hlan-cl« so uprizorili že petkrat V načrtu še imajo gostovanje v Rogaški Slatini. Ljud.ie pr! vsaki predstavi napolnijo dvorano do radnjega kotička Igralci so povečini delavci in nameščenci, ki jih po predstavah čaka naporno delo. Doslej je najžlvahnejše delo dramatske sekcije. Imajo pa tudi ppvski zbor in folklorno skupino, ki nastopata na manjših prireditvah — L. M. LETNI KINO v CELJU V Celju so začeli graditi letni kino. ki bo predvajal filmske predstave na prostem. Doslej so Imeli v Celjn dve kiuo dvorani: »Metropol« In »Dom«, od katerih je prva še dokaj zadovoljiva, druga pa nizka in tesna ter v poletni vročini težko uporabna. Zaradi tega Je oprava kino podjetij sklenila preurediti prazen prostor za kinom »Dom«. Vsa dela so bila opravljena prostovoljno. Okrajni razstavni odbor lokalne Industrije in obrti OLO Celje-okolica priredi od 1. do 9. julija 1950 v prostorih gimnazije v 2alcu RAZSTAVO LOKALNEGA GOSPODARSTVA Razstava ,ie odprta vsak dan od 8—12 in 13—18. Prodaja izdelkov plana II. Za okrepčilo poskrbljeno. Vabi razstavni odbor Napoved za torek 4. julija: Še nadalje pretežno lopo vreme, z visokimi dnevnimi temperaturami nad 30 stopinj. Popoldne naraščajoča oblačnost, s krajevnimi plohami. Zdaj je treba zgraditi le še zid, nekaj olep Sevalnih podrobnosti ln kiosk z okrepčeval-. nico. — Letni kino bo začel s prvimi pred-I stavami že v teku tega meseca in bo Imel prostora za 100(1 gledalcev. — J. U. Prva oblastna srednješolske MDB V petek je bil v Brežicah zbor oblastne republiške delovne brigade. Z brežiške gim nazljo je od 195 mladincev šlo v brigado 45 srednješolcev, celjska gimnazija pa je od iS.I mladincev dala le 30 brigadirjev. Tndi Trbovlje je dijake slabo mobiliziralo: na zbor v Brežice je prišlo le S brigadirjev. Ceije-okoilra pa jih je dala IS. a še od teh precej slabotnih in premladih. Tako ima sedaj brigada, katere komandant je Llpužič Boris. 10? brigadirja. Delali bodo v kamnolomu Kokrav pri Kranju, kjer pripravljajo kocke za avtocesto Zagreb-Beograd. — K. I. -KINO- L.TUBLJANA UNION: Ameriški film »Lju-bavna pesem«. Brca žurnala. Predstave ob 16.15, IS.15 in 20.15, MOSKVA: Zaprto. SLOGA: Angl. film »Karneval«. Bosanski rnes. 23. Predstave ob lfi.15, 18.15 in 20.15. TIVOLI: Angl. film »Ne zapusti me«. Franc, predigra: »Človek človeku«. Obzornik 45. — Predstava ob 20.30. TRIGLAV: Italijanski film »Tragičen lov«, makedonski mesečnik 14. Predstava ob 30. SISKA: Švedski film »Ko livade cveto«, kratki film Ptuj, zgodovinsko mesto. Predstava ob 20. LITOSTROJ: Nemški film »Morilci so med nami«, bosanski mesečnik 22. MARIBOR PARTIZAN: Sovjetski film »Pot do slave«, tednik. UDARNIK: Nemški film »Ni prostora za ljubezen«, tednik. CELJE METROPOL: AmeriSki film »Zvezde z neba«, mesečnik JA 13. DOM: Francoski film »Skrivnost«, tednik. KAMNIK: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film »Vode nam bodo pokorne«. JESENICE MESTNI: Sovjetski film »Bogata nevesta«, filmske novosti 203. KRANJ STORŽIČ: Ameriški film »Bruca r Oxfordu«, tednik. BLED: Sovjetski barvni film »Troje srečanj«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Njen obraz«, Obzornik 42. Kino Litostroj zopet redno obratuje. Predstave vsak dan ob 20.30 razen sobote. ( OBVEttltA ) OTROŠKA KLINIKA V LJUBLJANI SPOROČA: 1. Otročka reževnlna služba prične g svojimi prevozi v sredo dno o. julija t. 1 in 1° "H1* P,r.evozo bolnih otrok na področju mesta Ljubljanev času od 7. ure zjutraj do samo za najnujnejše p mere U‘u, 29-<5_. \ soboto popoldne, od * v nedeljo m ob 6. uri zvečer preko noči (io 7 ure zjutraj kličite kot doslej reševalno službo MLO. J 2. Aralmlatorij otročke klinike je spremeni, v poletnem času delovni urnik: sprejemi od 8—10 in popoldne od 5—6.30. l o-ndirjamo, da je ambulatorij namenjen pretežno tezKO bolnim otrokom, otrokom, z napotnico in otrokom, ki pridejo na posve-tova.ui pregled, zlasti pa nezav&rovancem. v s: zavarovani otroci, raten najtežje bolnih, naj se obračajo na ambuia;.orij MLO na Miklošičevi cesti. NADALJNJI ODHODI OTROTT V PRVO IZMENO POČITNIŠKIH LETOVANJ Centralno počitniško letovanje Bagnole-ruia. Mladinski dom Kamna gorica 30 otrok odide iz Ljubljane dne 6. julija 1950 z vla-k H5’ okra:iev odidejo 8. ju- P*5 0.05. V Ljubljano pridejo: Črnomelj: IV otrok, prihod v Ljubljano 7. julija ob 21. uru Kočevje: 15 otrok, prihod v Ljubljano i. julija ob 20. uri. Krško: 10 otrok, prihod v Ljubljano 7. julija ob 22,53. Maribor-okolica: 21 otrok, prihod v Ljnbijaao ... jouja ob 22,50. Kranj: 20 otrok, in Jese-nleZi otrok, prihod v Ljubljano 7. julija ob 20,20. Gorica: 22 otrok, priključi otroke na vlak v Divači, II Bistrica: 12 otrok pa na postaji. Osebje in vodiči se zberejo (razen onega, ki je pozvan brzojavno) dne 8. julija ob 16. uri na učiteljišču Ljubljana, Resljeva cesta 10. Zamudnikom vožnja ne bo povrnjena. Shranite vozovnice do Ljubljane, da dobite povrnjeno voznino. Poverjeništva naj pošljejo le navedeno število otrok. Izpadli okraji pridejo na vrsto v avgustu. _ Posamezni otroci, določeni za to kolonijo, pridejo 1 uro pred odhodom vlaka v park pred glavnim kolodvorom in se priključijo ostali skupini. Centralno počit niško letovanje Opatija, vila Vrus. Odhod iz Ljubljane 10. julija ob 14,35. Otroci iz okrajev pridejo: Novo mesto, 100 otrok, prihod v Ljubljano ob 9.40. Poljčane. 16 otrok, prihod v Ljubljano ob 13,40. Idrija, 10 otrok se priključi v Logatcu, Selana, 15 otrok pa v Divači. Spremembe pri številu otrok so nastale iz tehničnih razlogov. Osebje in vodiči za Opatijo naj se javijo 10. julija ob 10 uri na učiteljišču v Ljubljani. Centralno počitniško letovanje Sušak-Pečine. Vse osebje razen vzgojiteljev in vodičev naj odpotuje 13. julija direktno na Sušak-Pečine in se javijo v sedemletki pri upravniku letovanja, ki je že na mestu. Vzgojno osebje in vodiči pa naj se javijo 15. julija na učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta 10. kjer bodo počakali prihoda koroških otrok. Centralno počitniško letovanje Rivolta-Reka. Iz tehničnih razlogov to letovanje odpade. Otroci so rnzpnrpjoni v druge kolonije. kar je razvidno iz objavljenega števila otrok za Bagnole in Opatijo, izpadli pridejo na vrsto v avgustu Letovanje MLO Ljubljana. Zdravstveno počitniško letovanje Sušak, dijaški dom, odpotuje 6. julija zjutraj ob 5,55, istotako tudi letovanje za mladinski dom Branketa na Keki. MLO Maribor odpotuje 7. julija. Odhod iz Maribora ob 8.35. prihod na Beko ob 18,28. 3S63 Ministrstvo za prosveto. POPRAVEK ZA POČITNIŠKO LETOVANJE DCBROJMK-LOKRUM Počitniška kolonija za Dubrovnik-Lokrum odpotuje iz Ljubi.inne dne 9. julija, otroci iz okrajev pa pridejo v Ljubljano dne 8. julija in ne 6., kot je bilo javljeno. Zadnja dva odstavka v prvi koloni pa veljata za počitniško letovanje Boh. Bistrica in Tolmin. Ministrstvo za prosveto. NUJNO OBVESTILO Ministrstvo za prosveto obvešča vse otroke, ki so bili določeni za počitniško kolonijo Teritorialnega odbora železničarjev v Martuljku, da so iz tehničnih ovir odhod preloži. Zasledujte nadaljnja obvestila v časopisih. 3865 300.000 dinarjev je premija IL razreda 15. kola srečk državne razredne loterije Žrebanje bo 8. julija 1950 -DNEMI! VESTI- Podjetje za rejo prašičev Celje v likvidaciji obvežča vse svoje upnike in odjemalce da prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti do vključno 20. julija 1950. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. 77S Letovanje za prosvetne delavce. RO SPDJ ima pripravljen za letovanje prosvetnih de-^oev V času od 1. Julija do 16. avgusta tudi »Učiteljski dom« v Mariboru. Sobe z 2—6 postelj. Sprejemamo tudi družine. Zaradi pomanjkanja posteljnine mora vsak koristnik prinesti s seboj rjuhe in odejo. Prebrana v mariborskem hotelu »Orel«. Dnevna ^rc-a din za osebo, plačljivo naprej m 52s S?DJ preko Nar. banke žt. 604-95603-8. Prijavite se takoj za itputaice direiktno na E0 SP.D£ Repobliskl odbor Sindikata prosvetnih delavcev. gggg Dr. Boh Alojz, Gledališka 16. zopet redno ordimra. 3Sf)2 V počastitev spomina Plnter Marije ie poklonila tov. Urbas Fanči 2000 din patronatu za slepo mladino. Kolektiv nameščencev okrajnega magazina v št. Petru na Krasu ra je poklonil za slepo mladino 500 din ob priliki podelitve prehodne zastavice. Iskrena hvala. -ŠOISTVO- RADIO- Dncvnl spored za torek 4. julija Poročila ob 5.15, 6, 12.30, 15, 19, 23 in 23.30 — 5 Jutranji pozdrav — 5.30 Veseli zvoki — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Slovenska narodna in umetna glasba — 12 Opoldanski koncert — F. MeiidoIs»ohn-Barthokly: Simfonija št. 4 v A-duru »Italijanska« — 12.40 Veder opoldanski spored — 13.30—13.40 Kako dela mestna tekstilna industrija v Ljubljani — 14 Skladbo jugoslovanskih avtorjev igra Orkester Radia Ljubljana p. v. Filipa Bernarda — 14.30 Svetovno nogometno prvenstvo — 14.45 A. Dvorak: S vadbeni ples, A; Dvorak: Slovanska rajKodjja — 15.10—15.30 Poje moški zbor kluba Koroških Slovencev — 18 Pisan spored izvaja Mali ansambl Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola — 18.30 Železarna Sisek — naš novi metalurški kombinat — IS.45 Koncert sopranistke Nade Zrimšek, pri klavirju Dana Perušek — 19.15 V glasbi okoli sveta — 20 Jules Massanet: Manon, opera — 22 Prenos poročtil Zvezne postaje Beograd — 22J5 Zabaven nočni spored — 23.35 Zaključek oddaje. Uprava Gradbenega tehnlkuma — Internat opozarja vse dijake, ki reficktirajo na »prejem v Internat v šol. letu 19511-51, da pridejo v poštev za sprejem le prošnje, ki bodo spisane na predpisanem obrazcu DZS-obr. 174). Isto predložijo direktno na upravo internata, ali pa na šoli obenem z vpisom ali pozneje. Rok za predložitev je 31. julij. Pozneje prispele prošnje se v nobenem primeru ne bodo upoštevale. Novinca naj si preskrbijo že na dosedanji šoli, vsi ostali pri Drž. založbi Slovenije v Ljubljani. RAZPIS NATEČAJA *a šolske radijske ure ▼ letu 1950—51 , , Y. želji, da bi se kvaliteta radijskih šolskih ur čimbolj dvignila, in da bi se krog •*’ 3' plscev teh ur> razširil na Slovenijo, razpisuje Radio Ljubljana poseben natečaj. — Trije najboljši teksti bodo nagrajeni: snJPrT? “agrada 10.000 din, druga nagrada 8000 din m tretja nagrada 5000 din. Ob Izvedbi bo vsaka oddaja se posebej honorirana. Tudi ostali teksti morejo priti v poštev za izvedbo in bodo v tem primeru seveda prav tako honorirani. Snov je lahko zajeta iz katerega koli področja in to y skladu z učnim načrtom, čeprav to ni ozko mišljeno. Da bi bila piscem izbira snovi lažja, navajamo nekaj predlogov, ki so jih dali v zadnjih dveh anketah učitelji in učenci: pravljice, zgodbe vseh vrst, tudi dramatizirane, povesti iz živalskega sveta, karkoli iz stvarnega pouka — zanimivo in pestro podano, vzorne recitacije, tudi take, ki se jih v Soli uče (za vzgledi, slovnico — a ne v šolskem načinu: — življenje in delo velikih mož: literatov, izumiteljev, mislecev — herojev, delavcev, mornarjev, pilotov (vse v slikah); vesele uro; akademije ob slavnostnih dneh; življenje v pragozdu, morje v severnih krajih, puščava: hmelj, riž. tobak, sladkorna pesa. nafta, pridobivanje industrijskih proizvodov (milo); pomen in delo elektrarn plavžev, drugih tovarn (n. pr. od vijaka do avtomobila); razvoj prometnih sredstev; — o razvoju človeške družbe, zakaj in kako so nastale vere. ustoličenje, kmečki upori, preporod jugoslovanskih narodov, loto 1848, lokalna zgodovina večjih centrov razne zgodovinske slike v zvezi z ugankami, zgodbe iz NOB: življenje kurirjev, pot v Jajce, Rog. Pohorski bataljon, — podrobnosti iz življenja v starem veku: narodni običaji in pripovedke iz vseh delov domovino (v dialektih), življenje in običaji drugih narodov, karakteristike naših pokrajin, krajev (v slikah), zemljepisni opisi znanih potopiscev v tuje dežele; — prirodopisne zanimivosti vseh vrst, živali iz eksotike, njihovo življenje (v slikah); — tehnične zanimivosti iz vseh področij, zanimivosti iz fizike in kemije, matematične zanimivosti v zvezi z ugankami in rebusi; — spoznavanje raznih instrumentov s kratkim opisom in uporabo, karakteristične skladbe resne in vesele vsebine, posnemanje glasov itd. Pri sestavi radijskih šolskih ur je treba misliti na razvojno stopnjo otroka, kateremu je oddaja namenjena in dati ji je trelja primerno radijsko obliko, ki mlade poslušalce pritegne in jih drži v napetosti in pričakovanju. Pri tem še enkrat poudarjamo, da je oblika reportaže, slik dramatizacije najboljša, ker je pri takih oblikah podajanja dogajanje postavljeno v pravo življenje. Natečaja se lahko udeleži vgakdo, ne le pedagog, da le čuti v sebi zmožnost — nekaj poučnega povedati mladini zanimivo, pestro, veselo, šaljivo. Izdelane tekst? pošljite najkasneje do 1. septembra 1950 na Radio Ljubljana — pionirsko uredništvo. -GLEDALIŠČE- DRAMA LJUBLJANA Četrtek 6, ob 20: Cehov: »Tri sestre«. Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost. Petek.7. ob 20: »Tri sestre«. Uprizoritev Aka^ demije za igmlsko umetnost. .v, julija zvečer bo dramskem gledališču premiera in obenem sploh prva slovenska uprizoritev znamenite drame Antona P. Čehova »Tri sestre«. Delo, ki sp3da med najtežje odrsko tekste vsega modernega evropskega repertoarja, je kot svojo diplomsko predstavo naštudiral četrti letnik nase Akademije za igralsko umetnost pod vodstvom red. profesorja Ivana Levarja. Rezijo ima diplomant režije France Jamnik, sceno ie izdelal inž. Viktor Molka, kostume Mija Jarčeva. — Ob tej priliki opozarjamo na izredno bogat gledališki list, ki izide v redakciji prof. Bogomila Faturja. OPERA Torek, 4. julija ob 20: Gotovac: »Ero z onega sveta*. Gostovanje Josipa Gostiča in Valerije HejbaJove. Zaključena predstava za Litostroj. Petek 7. ob 20: Wolf-Ferrari: »Zvedave žen« ske«. Premiera. Izven. -KOiCERTI- Opozarjamo, da je pričetek koncerta Dunajskega simfoničnega orkestra vsakokrat ob JI. uri v unionski dvorani. Spored prvega koncerta, ki bo jutri v sredo 5. julija je naslednji: Mozart: Simfonija v Es-duru, Strauss: Don Juan. Brahms: I. simfonija. Dirigent Klemens Kraus. Za drugi koncert prične predprodaja vstopnic danes popoldne. Cene vstopnicam od 150 din navzdol. Tekmovanje za kategorizacijo pevskih zborov In glasbenih skupin LR Slovenije bo v soboto 8. julija ob 15. uri in v nedeljo 9. Julija ob 10. uri dopoldne v Filharmoniji. Podrobnosti slede. —VESTI IZ (NSAPBB^RA— SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Torek 4. julija ob 20.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven. Predstava na Rotovškem ‘rpu. V primeru slabega vremena v trle-daiišču. Sreda 5. julija ob 20: Nušič: »Pokojnik«. Premiera. Izven. Dežurstvo lekarn: Torek 4. julija II. mestna lekarna, Gosposka ulica 12. -OGLASI- TEMNA OČALA v roza okvirju sem izgubila v soboto zvečer. Vrniti proti nagradi Ino Nevenka. Kotnikova 19-111. 3858 NAJDENO je bilo žensko kolo. Dobi se v Šlajma.rjevi ul. št. 1, pritličje. 3S5S KUPIMO ŠEST »PARIZARJEV« z gumijastimi kolesi, štiri manjše tovorne vozove in tri pare vprežnih konj. Ponudbe poslati na naslov Trgovsko predstavništvo STO, Ljubljana, Trrševa 34. 3S59 NA STOJNICI ljubljanskega trga je bil 30. junija pozabljen paket z gumaricami in copatami. Pošteno najditeljico se nap-oša, Sa vrne v ogl. odd. »Ljudske pravice« ali Mestno milico 2 proti nagradi. 3S50 POZABLJENA, je bila 2. julija popoldne aktovka na klopi pred škofjeloškim kolodvorom. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi ali posije na naslov: Bajželj Janez. Kranj, Stražišče 250. SfeSl ZAMENJAM lepo. sončno, dvosobno stanovanje s pritiklinami v predmestju Kranja za enakega v bližini »Litostroja« ali v št. Vidu. Poizvedbe v podružnici »Lj. pravice« v Kranju. 1069 LISTNICO s spričevalom o izpitu iz ctru-garsko-strojM-ključavničarske stroke (izdal Gradis^ H. C. Moste), obveznico ljudskega posojila, zavarovalno polico in drugim sem izgubil 1. junija od Žirovnice, preko Ljubljane in Zagreba do doma Najditelja prosim, da proti nagradi odda listine v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« ali pošlje na naslov: Fumič Josip, Dobrovič. p. Bukovica, Slavonija. OSMRTNICE V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v nedeljo 2. julija vse prezgodaj in za vedno zapustil moj preljubi, nepozabni mož. zlati, nenadomestljivi očka. nečak, svak in zet med. univ. DR. JOŽE SLAPAR, sanitetni Inšpektor. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v torek 4. julija ob 17. uri iz hiše žalosti Resljeva cesta 6 na »mihelsko pokopališče. Neutolažljiva žena Marta, hčerkica Alenčica, mati. bratje, sestra in ostalo sorodstvo. Podružnica Slovenskega zdravniškega društva. Novo mesto javlja, da je 2. julija po mučni bolezni preminul njen član DR JOŽE SLAPAR, sanitarni inšpektor. Dobremu tovarišu in zvestemu sodelavcu naj bo lahka zemlja dolenjska. Transportni odsek Vojnega trgovskega podjetja, Ljubljana, javlja tužno vest, da sta se pri izpolnjevanju službe smrtno pouesre-čila tovariša KAROL CERNOVEC, šofer, in FRANC OHNJEC, spremljevalec. Ohranili Jih bomo v trajnem častnem spominu. — Kolektiv VTP Ljubljana, transport. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik DuSan Bole — Našlo* uredni-Stva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Ste*, ček. računa 604-90601-0 GABER ZA RAZORE 20 Tisti, ki ni zadružnik, pa nima pravice vtikati se v delo zadruge.« »Ce še nismo zadružniki, pa bomo jutri, pojutrišnjem, zato nam ni vseeno, kako se v zadrugi gospodari,« so ugovarjali najbolj razgreti fantini. Narto so spravili na dan, da je Majaron, preden je šel v zadrugo, dal dve kravi bratrancu Slabetu in mu prepustil tudi travnik na Konjč hribu, češ da je bratrančev, čeprav vsi v vasi vedo, da ga je imel le-ta samo v najemu. Talko si je bil Majaron obdržal kar pet krav, Ta stvar Jurija sicer neposredno ni prizadela. Ako bi bili časi drugačni, bi Majaronu takole neprijetnost celo privoščil, ker si nista bila preveč na roko. Toda ta primer je kazal, da se nobena stvar ne da skriti ljudskim očem. Kaj, če se na prihodnjem sestanku obregnejo vanj? Sicer bi mu v knjigah težko kdo prišel do živega. Za tiste male nepravilnosti v pogledu knjiženja delovnih dni bi se lahko zgovoril na Kovača. Saj mu ta daje podatke.. Ce zapiše stari Jer-ničkovki dneve, ko le-ta dela na Kovačevi ohišnici, kakor da je delala na zadružnem, je to Kovačeva stvar. Toda čeprav ni Jurijeva dolžnost, da nadzoruje Kovača, bi mu kljub temu lahko očital, da malomarno vrši svoj posel. če bi ga ne obdolžili še kaj hujšega. Seveda, Jurij ni bil človek, ki bi si delal 6ive lase zaradi takih stvari. Vselej je bil jegulja, pa bi se znal izviti tudi v takem primeru. Drugo ga ie težil«, da mu je bilo, kakor da nosi težak kamen v prsih. Takile nastopi na javnih sestankih morajo podžgati zadružnike, da se bodo z; i čeli vtikati tudi v tiste stvari, za katere se dosli-j niso zmenili Jernej je že začel sitnariti. In če bodo jutri res prišli še novi mladiči v zadrugo, bo hitro konec lepih dni. Zadružniki bodo vse vzeli v svoje roke. Kmalu bo moral tako plesati, kakor bodo drugi žvižgali. Njegova beseda ne bo imela večje veljave kakor beseda kakega Jelovca ali Fajdige. V vsem se bo moral podrediti skupni volji, delo pa mu bodo prav tako merili kakor vsem drugim, ali pa ga celo odstavili kot knjigovodjo. Potem naj se pa ubija z motiko in s krampom, kar mu je vse življenje smrdelo. In zbogom njegova pota, kjer še ujame kaj okroglega, da mu ni treba otepati črnega kruha, ne se odrekati vinil. Ne, tako življenje ne bi bilo zanj! Ali je mogoče imeti kragulja zaprtega v kletki? Poginil bi že po nekaj dneh. »To prekleto zadrugo je treba razbiti,« se mu je porajalo v duši, ko ni videl več nobenega izhoda iz svojih stisk. »Razbiti... razbiti,« mu je blodilo v mislih vse dni in noči. Včasih je bil že ves omotičen od tega, kajti ni si znal odgovoriti, kako naj napravi, da bi se zadruga razbila. Počutil se je kakor jetnik, ki se zaman zaletava v zid, da se reši. Kako... kako-., kako. •. mu je bučalo v glavi, kakor da tolče 7 njo ob trd zid jetniške celice. Toda ni hotel biti jetnik, moral je najti izhod. »Ali 6em mar sam, ki si želim, da bi zadruga propadla?« se je vprašpval. »Ali niso mnogi tudi takih misli? Stebel bi utopil zadrugo v žlici vode, če bi jo mogel. Kovač komaj čaka, da bi se sesula. Majaron, ki je že vse oltarje oblizal, pa bi šel po golih kolenih na Brezje, če bi mogel izprositi, da bi zadrugo vrag vzel. Kaj pa Lazar, kaj Habe...« »Vsem toro je zadruga trn v peti,« je Jurij razpletal misli. »Če bi se vsi združili, ni vrag, da ne bi zadfuge spodkopali. Toda kako se pogovoriti, ko še drug drugemu ne zaupamo? Za- bavljamo že in namigujemo, ko pa je treba reči pravo besedo, se vsi umaknemo kakor polž v svojo hišo. Ali naj jaz stopim prva do njih in jim rečem: Vsi sovražimo to prekleto zadrugo, združimo se in jo spodkopljimo? Poznam jih in vem. da si žele, da zadruga propade, toda vseh skrivnih njihovih misli le ne moremo vedeti. Ka.j če bi iz mojih besed kateri skušal kovati železo zase? Ne, ne moremo se jim dati v roke! Če bi jih pa imel kakor koli v rokah, bi lahko prišel prednje z odkrito besedo, tako pa ...« Samo za enega se mu je zdelo, da ga ima v rokah: Kovača. Zato se je odločil, da se pogovori z njim. Ko sta nekega večera ostala sama v zadružni pisarni, je skrivoma zaklenil vrata, da bi ju kdo ne motil, nato pa je postavil na mizo 6teklenko slivovke. »To sem prinesel oni teden s Štajerskega, pet let je stara. Poskusi, take še nisi pil...« Kovač je napravil požirek, zakašljal, odložil steklenko in pohvalil: »Dobra je, toda danes mi nič kaj ne diši.« Videti je bil nekoliko pobite volje in ni kazalo, da bi se hotel razgovoriti. Zato se ga je Jurij kar naravnost lotil: »S tole našo zadrugo bo treba končati, sicer nas bo vse vrag vzel.« Kovač ga je prežeče pogledal in previdno vprašal: »Kako to misliš?« »Tako, kakor sem rekel. Zdaj so nas začeli že po sestankih obirati, da ne delamo prav. Ce bo šlo tako naprej, bodo gledali na vsak naš korak in še dninarice naščuvali na nas. Potem pa delaj, če moreš .. •« Kovač je sedel in z malce začudenim pogledom motril Jurija. >Eh, govorjenja nikjer ne zmanjka,« je dejaJ nekako utrujena »Besede niso konj. Druga stvar pa je delati. Ali1 misliš, da jaz ne bi rad videl, da bi šlo v naši zadrugi bolje kakoT gre. Toda kaj naj napravim? Z jezikom 6e da vse urediti, ko pa je treba zavihati rokave, pa je tisti, ki najbolj jezika, vselej zadnji. Naj kar poskusijo prijeti za vajeti, če mislijo, da bodo bolje vozili kakor mi. Jaz jim prav rad prepustim svoje mesto.« Jurija je grabila jeza, ker je vedel, da Kovač laže. Za nobeno ceno ne bi bil pripravljen prepustiti svojega mesta. Vse življenje je bil vajen prvega mesta, pa bi se sedaj podredil drugim. Nikoli! To bi lahko rekel komu drugemu, ne njenmu, ki ga pozna skoraj tako do-bro kakor samega sebe. Premišljeval je, kako bi ga spravil iz navideznega miru. Zbodel ga je z majhno lažjo. »Ali veš, da je Jernej že začel vtikati svoj nos, kako zapisujemo delovne dneve?« Kovač se je zganil, toda rekel je samo to: »Naj ga vtika, kako pa more vedeti, koliko je kdo delal?« Umolknil je in jel zamišljeno prelistavati knjigo, ki je ležala pred njim. Nato je rekel: »Če vse dni letam po zadružnih opravkih, mi nekdo mora obdelati ohi.šnico- Ali naj delavce iz svojega plačujem?« »Sicer pa bom odslej Jelinčkovko iz svojega plačal,« je spremenil svoje mnenje po kratkem premisleku. »Mi vsaj ne bo mogel nihče očitati, da zadrugo izkoriščam. Saj je tako vseeno. Kamor je šla krava, naj gre še tele,« Umolknil je in listal po knjigi. Selest listov, Kovačevi mesnati prsti in njegov navidezni mir *o Jurija razburjali. Hotel se je pogovoriti z njim o stvareh, za katere je ved*'.. da oba žulijo, ta pa kakor da mu niso nič mar.