Published art distributed ander permit Re. 208 authorized by the Act of Oct. 6,1917,aafilaattla Rett Office of Chicago, ill. By order of the president, A. S, Burleson, Postmaster General.
Največji aloTenaki ted-nik t Združenih državah
Izb«j« vsako sredo.
Naročnina:
Za Član«, m lato.
Za naihuM......
Za iBMHUtVt,..
•tOM .$1.50 $2.00
NASLOV uredništva in nprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, III.

Telefon: Canal 2487
J
r

L	u _/	|	UUMygJIM/ZV<^>Y*\
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered aa Second-Claam Matter January 18, 1915, at tha Post Office at Chicaco, Illinoia, under tha Act of August 24, 1912
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued m wry Wednesday
Subscription price:
For members, yearly. .$0.0$
For Nonmembers.....$1.50
Foreign Countries,.. .$2.00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III.
[Telephone: Canal 2487
V_S
. ' — ----—
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER^lŠi^AUT^RIZED ON JUNE 22. 1918.
No. 39.—Štev. 39.
Chicago, 111., 1. oktobra (October) 1919.
Razne novice.
Slovenski Dobrodelni bazar v Chicago.
Prvo in drngo nedeljo tekočega meseca, to je dne 5. in 12. oktobra priredi zopet. Zveza Jugosl. ena in Deklet v Chicagn dobrodelni bazar v korist Jugoslav Reliefa, oziroma v pomoč bednim vojnim sirotam na Slovenskem. Pri-četek bo vsakikrat ob 3. nri popoldne. Vstopnina prosta. Bazar se vrši v znani Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave.
Odbor te Zveze nam poroča, da je preostalo od prvega bazarja še številno lepih in krasnih dobitkov, ki bodo občinstvu za malo ceno na razpolago. Ker bi rada poslala ta Zveza zopet nekaj zabojev blaga za obleke za bedno slovensko deco, vsled tega apelira na vse dobrosrčne rojake in rojakinje iz našega mosta, da bi se v obilnem številu vdeležili obnovitve tega bazarja.
bosta dospela v New York dne 3. oktobra s parnikom '' George Washington". V Ameriki ostaneta več tednov, ter bosta obiskala vsa večja mesta naše Unije tja do San Franeisca. Natančen spored obiskov te kraljeve dvojice še ni objavljen, pač je pa določena prihodnja sobota za obisk mesta' Boston, Mass., kjer delajo za sprejem že velike predpriprave.
Sprva je mislil belgijski kralj obiskati predsednika Wilsona v Beli hiši že prihodnjo soboto; za ravno isti dan nm je bil določen tudi sprejem in pozdrav v senar-ski zbornici. Vsled bolezni predsednika Wilsona je pa ta stvar preložena na pozneje, ko se bo belgijski vladar že vračal nazaj s svojega potovanja sirom Amerike.
Stavka jeklarskih delavcev vedno narašča.
Pittsburgh, Pa. 2«. sept. — E. R. Grace predsednik velike Bethlehem jeklarske družbe v Betlile-men Pa. se je napram nekemu delavskemu organizatorju izrazil, da se ta družba na noben način noče pogajati z zastopniki Narodne organizacije jeklarskih delavcev v zadevi povišanja plače.
To bo povzročilo povečanje stavkarjev za 50,000 mož. Ozna-
Predsednik Wilson se vrnil domov vsled bolezni. Washington, D. C. — 28. septembra. — Predsednik Wilson je dospel domov danes dopoldne s posebnim vlakom iz Wrichite, "Kans. s svojega govorniškega po-jčena jeklarska družba ima svoje kovanja, koje moral vsled nepri- livarne in tovarne v South Bethle-cdkovane obolelosti za dva dni hemu, Lebanonu, Titusville, Kead-skrajtmti po navodilu njegovega ingu in Steeltonu v "Pennsylvaniji telesnega zdravnika Dr. Gary T.Iter v Sparrows Point Md, Gravson-g.	Mr. Foster, tajnik Narodne or-
Predsednik se je podal s svojo i ganizaci je jeklarskik delavcev po-soprogo takoj na svoj dom v Belojroča dalje, da bodo pričeli morda hišo, kjer se je malo odpočil od i že prihodnji ponedeljek vsi delav-<lol"e vožnje popoldne se je palci označenih jeklarn in livarn
'ožnje popoldn z avtomobilom
peljal z avtomobilom na sveži stavkati, zrak.	Med organiziranimi delavci v
Na postaji ga je pričakovala Duluthu, Chicagu, Clevelandu in njegova hči, Margareta, ki ga je Buffalo, ki prevažajo rudo na pri prihodu strastno objela in po-|parnikih po velikih jezerih so sc ljubila rekoč: 4'Zelo sem vesela! pričela te dni pogajanja za vpri-če, da vas zopet vidim." Predsed-jZOritev generalne stavke iz simpa-nika je pričaralo postaji približno j tjje d0 svojih stavkujočih tovari-1000 oseb, ki so ga iskreno pozdra- šev jeklarske stroke; to bo po-
vile.
Dolgotrajno potovanje je predsednika zelo zdelalo, kar mu je bilo videti na obrazu in težki boji. Zadnje dni se je namreč hudo pre-hladil, vsled česar mu je zdravnik odločno svetoval, da mora potovanje prekiniti in si privoščiti počit-i ka.
Splošen položaj glede mirovne pogodbe vsled predsednikovega govorniškega potovanja je ravno isti, kot je bil dne 3. septembra. V obče mislijo njegovi pristaši, da je občno mnenje ameriške javnosti na predsednikovi strani kar se tiče odobritve mirovne pogodbe in Lige narodov in da bosta ti dve točki zanesljivo v senatu sprejeti.
Privatni zdravnik preds. Wilsona poroča, da ni nobene posebne nevarnosti glede njegovega zdravja ; privoščiti si more le za več dni popolen mir in počitek, pa bo kmalu ogreval.
vzročilo ustavljeno dovažanje rude v razna mesta jeklarske industrije.
Washington, D. C. 26. sept. — Senatska zbornica je pozvala John Fitzpatrieka, vodjo stavkujočih delavcev iz Chicaga na posvetovanje, kjer sc jo sledeče izrazil:
"Stavka bo v par dneh končana, ako je U. S. jeklarska korpo-racija pri volji podvreči se arbi-traeijski komisiji, katero bi imenoval predsednik Wilson.
Senatska zbornica bo vsled tega še danes naprosila predsednika Wilsona, da naj ukrene potrebne korake v svrho dosege sporazuma med stavkarji in jeklarsko družbo.
Iz raznih okrajev in mest prihajajo semkai poročila, da stavka jeklarskih delavcev vedno narašča in da znaša skupno število istih dosedaj že okrok 500.00.
Župana Smitha je mislila dru-hal tudi linčati, le slučajnemu nastopu nekega policaja je pripisovati, da Smith danes še živi, ke* je dotični policaj še pravočasno prerezal zadrgnjeno vrv okoli županovega vratu. O polnoči so Pipana Smitha nezavestnega prepeljali v bližnjo bolnišnico. Polegj številnih ran vsled udarcev, ima' župan Smith tudi poškodovano čelo, nos in vrat povzročeno vsled strela. Zdravniki so mnenja, da ne bo navedenec okreval.
Omaha, Neb. 29. sept, — Položaj vsled včerajšnjih plemenskih nemirov v tem mestu se je danes nekaj zboljšal. Oblasti so izdale strogo naredbo, da morajo vsi civilni prebivalci izročiti svoje orožje policiji. Skupno število mrtvih v teh nemirih znaša 2 in 60 ranjencev.
Ker se je guverner države Neb. takoj obrnil na vojni department v Washingtonu za pomoč, je dobil general Wood v Fort Lincoln. Neb. naročilo, da naj dospe mahoma z več oddelki vojaštva v Onia-ho, ki bo skušalo urediti zopet ni mir. Vojaštvo bo oboroženo s čeladami in strojnimi puškami. Vojaštvo, ki je določeno za uredbo miru, bo došlo iz Ghicaga, iz Camp Funston in iz Des Moines.
V vojni je bilo ubitih 35,585, umrlo jih je vsled ran 14,742 skupaj torej 50,327.
Umrlo za raznimi boleznimi 58,073, vsled slučajnosti in drugih vzrokov 8.092, skupaj torei 66.165,
Število ubitih v akciji (35, 585) 1vori 11 odstot. skupnega števila izgub; pogrešan ni nihče več .
Investigacija o predsednikovih darilih.
Washington, D. C. 24. septembra. — Kongresnik Ramseyer iz I owe je stavil danes v zbornici resolucijo na državni department v zadevi številnih dragocenih daril, katere je dobil predsednik Wilson od 1. dec. 1918 dalje od raznih kraljev in princev inozemskih držav, ko se je mudil v Parizu.
Govori se, da so ta darila vredna več, kot milijon dolarjev in obstojajo iz dijamantov, biserov in drugih zlatnin, od katerih ni predsednik plačal nikake uvozne carine.
Belgijski kralj dospe v petek v New York. Washington, D. C. 29. septembra. — Belgijski kralj Albert in njegova žena, kraljica Elizabeta
Veliki nemiri v Omaha, Neb.
Omaha, Neb.-28. septembra. — Ker je pred nekaj dnevi zamorec Wm. Brown kriminalno napadel belo deklico Nežiko Lobeck, so ga oblasti zaprle v okrajno ječo. Ko je to razjarjeno ljudstvo zvedele, se je vnel včeraj popoldne hud boj med belokožci in črnci. Oboroženi belokožci so s silo napadli sodnij-sko poslopje ter isto -zažgali; posrečilo se jim je dobiti napadalca Browna, katerega so še z nekim drugim jetnikom linčali, oziroma obesili.	' t
Pri tem napadu je ljudstvo napadlo tudi mestnega župana Ed. P. Smitha iz jeze, ker je streljal na nekega 7 letnega dečka. Boj med črnci in domačini v severnem delu mesta je trajal skoro 9 ur. Pri tem sta bili ubiti dve osebi, 60 pa opasno ranjenih.
Imenovanje zastopnikov delavstva ___za industrijalno konferenco.
Washington, D. C. — Samuel Gompers predsednik Ameriške delavske federacije (A. F. of L.) je imenoval i 11 določil sledečih 15 zastopnikov organiziranega delavstva, ki se bodo udeležili velike industrijalne konference v \Yash-ingtonu dne 6. oktobra:
Jos. F. Valentine predsednik Molders Internat. Union; Frank Duffy, preds. Carpenters Brotherhood; W. D. Mahnn, preds. A-malg. Assoc. of Street Railways Employes; A. T. Riekert, .Jacob Fischer, Math Woll, Frank Morrison. Daniel J. Tobin, JohnJ. Lewis, Sara A. Conboy, Wm. IT. Johnston, Paul Scharenberg, John Donlin in M. F. Tighe.
Upanje "mokrih".
i
Washington, D. C. 27. sept. —
V mokraških krogih je zavladalo novo upanje, da bo vojna prohibit ja že v kratkem ustavljena. Ko se povrne predsednik Wil- j son jutri domov v Washington, bo izdal skoraj gotovo uradno proklamacijo glede demobilizaci-je ameriške armade, neoziraje se na sedanje mirovno stališče.
Sedanja vojna prohibieija je bila namreč uvedena z odločnim pristavkoni, da ostane v veljavi do konca vojne in do demobiliza-eije naše armade.
Razni odvetniki trgovcev o-pojnih pijač zatrjujejo, da je v resnici že konec vojne, ker so sklenile mirovno pogodbo z Nemčijo tri večje države. Da živimo, zopet v mirnem času z Nemčijo nam kaže tudi dejstvo, da sta promet in trgovina med Združenimi državami in Nemčijo zopet btvorjena.
Deportacija " slacker je v".
Washington, D. C. 24. septembra. — Kongresnik Lufkin iz Mass. je predložil v zbornici zakonski načrt za deportacijo vseli nilačnežev, ali 4'slackerjev". ( e bo ta načrt sprejet, bode imel delavski tajnik pravico deportirat) vse one inozemce, ki so se pri zadnjih naborih, nalašč umaknili vojaški službi, češ, da še niso ameriški državljani. Ta odredba bo veljala tudi za prihodnje čase.
S katoliškega shoda v Washing -tonu.
Washington, D. C. 28. sept. — O velikem katoliškem shodu, ki se je vršil minuli teden v tukajšnjem mestu poroča škof Shahan, ravna-tel jkatoliškega vseučilišča sledeče :	\
V svrho pospeševanja katoliške misli v Ameriki se je ustanovilo pet posebnih odsekov, vsakemu tz-nied katerih načeluje po en škof. Ti odseki so: Izobraževalni, soci; alni (družabni); tiskovni in znanstveni; odsek za društva in misijonski odsek.
Na tem shodu se je tudi sklenilo, da naj se izvede v kratkem času popisovanje, oziroma štetje vseh ameriških katolikov v svrho poročila V katoliškem vestniku.
Dalje se je razpravljalo o novih šolskih postavah, katere so baš v kongresu na dnevnem redu. V to svrho je bil imenovan posebni odbor škofov, ki naj zastopa v tem oziru katoliške izoraževalne interese.
Minulega katoliškega shoda se je odeležilo okrog 80 škofov širom držav in nad 200 lajikov. Shod je otvori znani belgijski kardinal Mercier.
Vrnitev čeho-slovaških čet iz Sibirije.
Washington, D. C. — Iz Pariza prihaja vest, da se je vrhovni mirovni svet zavzel za številne če-hoslovaške čete v Sibiriji, katere naj bi se v najkrajšem času domov poslalo Ta načrt nameravajo izvršiti s pomočjo Anglije. Francije in Združenih držav, če bi vsaka, izmed teh držav prispevala po eno tretjino za prevozne stroške. V Sibiriji je dandanes še 75,000 Čehoslovaškega vojaštva; stroški za povratek so izračunani na $300. — za vsakega.
V tem slučaju bi korale Združene države posoditi Čeho-Slova-kiji $6,500,000; te čete bi potovale preko Pacifika, Združenih držav in dalje čez Atlantsko morje.
Navedeni načrt tudi sam predsednik Wilson odobrava, izvršil ga bo, če dobi od kongresa tozadevno dovoljenje.
Počasna pošta.
Dne 22. septembra t. 1. je prejelo uredništvo "Glasila" priporočeno pismo ki je romalo iz stare domovine ravno tri leta in 40 dni. Pismo je pisal Janez Penca, pos. v Brezovici št. 2. P. Šmarje-ta, na Dolenjskem v zadevi neke posm^tnine po njegovem, svoje-časno v- Chicagu umrlem bratu Franku.
Dotična izjava je bila potrjena od peterih raznih oblasti: od 110-taTja, od višjega sodišča v Gradcu, od justičnega ministrstva, od ministra za zunanje zadeve in od ameriškega konzulata na Dunaju.
Iz številk pečatov na zalepki je razvidno, da je bilo pismo oddano v Šmarjeti dne 12. avg. 1. 1916 ter je ležalo nekje na Angleškem vsled ustavljene poštne zveze.
Sneg v Montani.
Helena, Mont. 27. septembra. - V tukajšnjem mestu je zapadel danes zjutraj prvi sneg v tej sezonin, vsled vseeno še bolj toplega vremena se je sneg po dolinah sproti raztopil, med tem ko so hribi v bližini popolnoma pobeljeni.
Ameriške vojne žrtve. Washington, D. C. 26. sept. — 1'radno se poroča, da znašajo skupne vojne izgube Američanov 322,182 slučajev; od teh je 116.-492 mrtvih, 205.690 pa ranjenih.
To število zavzema izgube do 1. septembra t. 1. pri armadi in mornarici na vseh frontah.*
Milwaukee, Demokratično mesto.
Milwaukee, Wis. 22. sept. — Na današnji seji občinskega sveta je bila prečitana prošnja tukajšnje trgovske zbornice, da naj mesto MHwaukee oficijelno povabi belgijskega kralja Alberta na obisk, ko se bo mudil s svojo ženo v Združenih državah.
Mestni župan lloan (socialist) se je pri tej priliki izjavil, da naj gredo vsi kralji k vragu, da noče vabiti nobenega kralja, cesarja, ali carja, ker drži z delavskimi slogi. Omenil je dalje, da spoštuje belgijsko ljudstvo, pač se pa ne vnema za njih kralja.
Tozadevna resolucija je bila končno vendarle sprejeta .z 20 proti 14 glasovi; župan bo pa to predlogo vetiral; ker je pa v tukajšnjem občinskem svetu' 14 socialističnih odbornikov, bo ponovno glasovanje zopet propadlo, ker ne bo dobilo 2 tretjinske večine.
Obsojen morilec otroka.
Dne 24. septembra je stal pred kriminalno sodnijo v Chicagu obtoženec Thomas Fitzgerald, nočni čuvaj nekega hotela, ki je dne 22. julija 1. I. zvabil k sebi 10-letno deklico Janet Wilkinson, nakar jo je zlorabil in zadavil.
Sodišče je izreklo nad njim smrtno obsodbo, vsled česar ga bodo letos dne 17. tekočega meseca obesili.
Prevzet je nemških parnikov.
Washington, D. C. — Vseh o-sem bivših nemških parnikov, ki se nahajajo že po sklenjenem premirju v ameriških pristaniščih, bode prevzela vlada v svoje roke. Med temi je tudi največji moderni parnik na svetu "Imperator", ali "Leviathan", po katerem so se Angležem cedile sline.
Stavka v Alabani prepovedana.
Montgomery, Ala. 27. sept.— Državna zakonodaja je potrdila zakonski načrt senata, na podlagi katerega je v Alabmi postavno prepovedana vsaka kombinacija, ki bi ovirla industrijo. Kazen za to je določena na $1000 in zapor v ječi.
Pred novo stavko. New York, 27. septembra. — V
raznih newyorskih ladjedelnicah zahteva približno 30,000 delavcev povišanje plače in skrajšanje tedenskih ur. Ker se pa družbe nočejo ozirati na te zahteve, so za-počeli delavci živahno agitacijo za uprizoritev ^velike stavke; na številnih sejali so se delavci izrazili, da nikakor ne odnehajo od svojih zahtev.
Ker so družbe v strahu pred kakimi nemiri in škodo, so dale Vse ladjedelnice dobro zastraži-ti. "
Komunikacija z Marsom.
Omaha, Neb. — Leo Stevens, zrakoplovu! inštruktor v Fort O-maha poroča, da se bo letošnjo jesen dvignil s prof: Toddom 50-000 čevljev visoko v zrak, kjer bosta skušala vprizoriti komuni-kacijij« z najbližnjem planetom Marson; način te signalizacije pa še ni dan v javnost.
Ogromni Stevensov zrakoplov bo imel prostornine za 140,000 ku-
LetoV. Volume V.
bičnih čevljev in bo sestavljen v dva oddelka; gornji bo napolnjen z hidrogičnim plinom, spodnji pa s čistim zrakom.
Ameriško vojaštvo v Trogirju.
Pariz, 25. septembra. — Iz Splita v Dalmaciji prihaja semkaj vest, da se je v Trogirju izkrcal oddelek ameriških pomoščakov z nekega torpednega čolna, ki je pognal Italijane iz tega pristanišča (Tropirja). Poročilo se dalje glasi, da so domačini pri tej priliki streljali na Italijane, na kar so zasedli Trogir Jugoslovani.
v
Število ameriških vojakov je znašalo okrog 200. Ko so ti vojaki s strojnimi puškami premagali uporno italijansko vojaštvo, je bi--lo isto premeščeno na neko italijansko bojno ladjo. Pri tem so A-merikanci zaplenili tudi nek italijanski oklopni voz z oddelkom vojaštva in poveljnikom.
Takoj po tem dogodku so prikorakale v Trogir srbske čete, koje je ljudstvo navdušeno pozdravilo. Amerikanci so izročili Trogir Jugoslovanom in se podali zopet na svoj torpedni čoln, ki bo ostal v pristanišču.
Položaj v Reki postaja vedno bolj in bolj akuten. Italijanski kapitan Gabrijel D'Annunzio dobiva vedno več opore, ali čet s katerimi je zavzel že vse bližnje vasi in trpe v okolici Reke; med temi je tudi mesto Sušak. „•
Annuny.io se je izrazil, da preje ne odneha, dokler ne bo zmagal iitr-če tudi pri tem* umrje. Rekel je i celo, da se ne boji niti Amerike niti ostalih zaveznikov, ker so-čutstvuje ž njim vsa Italija, bro-ječa 38.000.000 prebivalstva.
Svoje vzroke o okupaciji Reke opira na dejstvo, da je bila Reka nekoč last Italijanov? in da so jo Hrvatje pred leti iztrgali iz rok Italijanov. Dalje navaja vzrok, da Italijani niso zastonj doprinesli tako številne žrtve v minuli vojni in da so opravičeni do svojih zahtev.
Iz Rima se dalje poroča o okupaciji višine (hriba) Nevoso, po jugoslovanskih prostovoljcih; o^ značeni hrib je oddaljen kakih 20 milj severno od reke in tvori ključ med Regina dolino ter železnico Št. Peter-Reka.
Spomenik ameriškim padlim junakom v Franciji.
St. Mihiel, Francija. Dne 22.
septembra je bil 4ukaj postavljen vogelni kamen za krasen spomenik padlim ameriškim junakom v boju blizu St. Mihaela. Spomenik bo zaeno pričal o veliki odločilni zmagi Amcrikancev na tem mestu. baš pred enim letom.
Slavnostni govor je imel francoski predsednik Poincare v katerem je hvalil požrtvovalnost in junaštvo ameriških bojevnikov z generalom Pershingom na čelu.
Rumunci pregnani iz Budapešte. Dunaj, 27 .septemra. —Iz glav-
ne*ga mesta Ogrske prihaja semkaj poročilo, da so hoteli Rumunci s silo napasti vladno palačo in zaseči vso telefonsko opravo. U-službenci so pa to nakano še pravočasno izsledili ter aparate izročili ameriški misiji. Takoj po prihodu Rumuncev v vladno palačo, je iste pregnal oddelek angleških vojakov z nasajenimi bajoneti. da so morali bežati iz mesta.
Konec Leninove slave.
London, 27. septembra. — Iz Stockholmu se poroča tukajšnjemu listu "Exchange Telegraph da so Rusi boljševiškega diktatorja Nikolaj Lenin-a aretirali in vtaknili v ječo. Njegovo mesto je zavzel njegov pristaš Djerzinski.
Društvena naznanila in
NAZNANILO.
f'lanom dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago, naznanja da
d. društvena seja in n,„rebiti K« M»	ZT.Jl'Z 'it? 'VtL ^
kdo povabi: pridi k meni, ali grf-mo sem, ali tam naj rede • " Hvala
se vršijo društvene seje od sedaj za danes ne morem, ker imam iti
na društveno »ejo, bom pa drugikrat prišelP'— Torej bratje, prihajajte bolj redno na seje, ker drugače »e bomo morali ravnati
naprej vsako prvo nedeljo v mesecu, ne pa v soboto, kakor dose-ddj. Torej bode prihodnja seja v nedeljo popoldne dne 5. oktobra.
Člane društva prosim, da po- po društvenih pravilih bolj strogo
ravna vsakdo svoj dolg: kdor ne more priti na sejo, naj pošlje denar po komu drugemu.
•Tednota ne vpraša, ali je kedo plačal ali ne? Društvo mora pla čati vsak mesec asesment in to za vsakega člana brez izjeme.
Obenem prosim, da naj vsakdo plača tiket in obenem prinese listke nazaj, da zamoremo potem celo stvar pravilno-urediti.
f>a one, ki so dofna i/ist# frire kamor spada vas Zagradec pri Grosupljem. Da naj se potrudijo In kaj naberejo za uboge pogo
kar se tiče kasni.
S sobratskim pozdravom ostajam vdani Vam
Anton Kraševec,
tajnik.
ZA POGORELO* V VASI ZAGRADEC.
Nabrani denar za pogorelee v vasi Zagradee pri Grosupljem, na Dolenjskem, katerega sta na-Vdeležite se prihodnje seje v brala rojaka Joseph Zupančič in polnem številu, zakaj soja bode Anton Mehle od dobrosrčnih ro-
jaku zanimiva, zato prosim naj niti eden ne izostane. Z bratskim pozdravom
Math Grill, tajnik.
da jakov v Pueblo. Colo; Upati je. da se bodo rojaki doma iz tamošlje-ga kraja zavzeli tudi po drugih naselbinah širom Amerike, ter nabrali nekaj za te ubogo pogorelee, ki so v resnici potrebni podpore.
Imena darovalcev in svote:
..$ 2.00 .50
John Troutel............ 2.00
2.00
o pošljejo žabo- smo pili ze, kar se je vojna priče-
-v New York ,kamor IMartOr in denar pa V s$r bd računala' po-
junija po
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv Vida št. 25. KSKJ Cleveland. O se članstvu tega društva uradnim Louis Čoš . '. . potom naznanja, sklep seje imI dne John Zakrajšek 7. septembra t .1
Na tej seji je bilo potrjeno, da Joe Godec . . .. se vrši prihodnja redna mesečna Joe Skuhic . . seja dne 5. oktobra popoldne in Matt Skubie . . ne dopoldne, kakor je bila doslej Frank Kočevar navada vsako, prvo nedeljo v me- Frank Grebene seeu. Pričetek seje bo ob pol 2. Joe liri popoldne. Vplačevanje društvenih in Jednotinih asesmentov se prične že ob 11. uri dop. Cenj. člane in članice prosim, da to vpoštevajo in da plačajo ases- Jakob Papeš nient na »eji. ne pa na domu taj-jJohn Tomšič nika; jaz mislim, da od 11. ure Joe Perko j dop. pa do 4—5. ure popoldne la hk«» plača svoj asesment član (ica.)
Dalje naznanjam vil, da se bo vršilo seji posebno vpisovanje otrok v Mladinski oddelek od 3. do 5. ure
.........50
.........50 i
........ 1.00
Perme............. 2.00
strehe, ter bodo za vsaki dar iz
srea hvaležni.
Lepa JjVala vsem darovalcem !
Nabiralca:
Jbltph Župančič, doma iz Vasi Plešivca.
Anton Mehle, doma iz varfl Spodnja Slivnica.
VABILO NA SEJO.
Retina seja Zveze J«f0slov«n-sldh Žen hi Deklet se vrši v četrtek dne 2. oktobra ob pel 8. uri zvečer v cerkveni dvorani So. Lincoln St. in'W. 22nd Place. Chi eago. 111.
Ob enem bode tudi zborovanje glede druge pošiljat ve zabojev (kiftt) v stari kraj. Tozadevni glavni odbor v Clevelandu nam je poslal za to pošiljatev potrebna pojasnila, iz katerih se vidi. da je dosegel na pristojnili mestih v Washington!! in New Vorku vse pogoje, na katere se smemo zanesti, da se hode vse točno izvršilo.
Zveza J. Ž. in D. za Chicago in okolico, bode radevolje šla vsakemu rojaku na roko v vseli ozirib.
„ . . . . ■ t..
Zatorej bode ta seja, oziroma zborovanje vsakemu dostopno. Zatorej še enkrat vabimo, da se tega sestanka udeleže vsi oni rojaki, kateri nameravajo poslati staro domovi-
1 00
svojcem v
Yorka. Do Nt>w Torka, plača stranka saifia .
h. del ttpimifea sestanka za pošiljanje zabojev.
Prostor kjer se bodo zaboji dajali in prazui naročeni sprejemali je pri trgovcu Antonu Anžlo-var na 6202 St. (lair ave. Čas in kedej bo priobeeno v naših listih.
Zaboji za odpošiljanje se bodo sprejemali zaboji. Ti ljudje la-šiljali s« bo<lo samo v kraje naše Jugoslavije. Kjer jč Italijan zasedel našo zemljo, se ne b(ido sprejemali zaboji. (Ti ljudje lahko pošljejo svojcem potohi V. S. Parcel Post 11 funtov težke pakete z 12e plače od funta, ker v naše kraje pošta ne sprejema zabojev.
To so važne točke, katere so bile sprejete na tem sestanku, za druga navodila in o pošiljanju je izvoljen odbor, da bo skrbel, da se dajo tiskati gotovi letaki, ki bodo imeli vsa navodila za I to.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Zaključek seje ob 1L00 zv.
L. J. Pire, predsednik. ^
Frank Hndovemik, tajnik.
Pisma Iz stare do-movine.
no.
Ignac Stupnik . . Jakob Kastelie . . Frank Virant . . Louis Zabukovee
Joe Tomsik . vsak Anton Simšič Peter P»rušek cen j. članst-l Josip Rus . . na prihodnji Trban Papeš .
Za Zvezo Jug. Žen in Deklef Helena Kušar,
predsednica.
la; kdo jo bo plačal fio sto ki*on Relicff. zaboj pono* kilogram, pa še vec? Sladkorja Ker nima nobenega dobimo pol kile na odebo iia mesec, včasih mifle po dva meseca, ali pa tri, £a ga še ne dobimo. Na obleko pa sploh nismo nič mislili, ker je bila tako draga, p« tudi zdaj nOčejo še cene znižati. Taka draginja je z blagom, da bi morali gfcunt prodati, ako bi hoteli kupiti kar gre za enkrat (»prave e-ilemu; pa naj jih je pet pri hiši. pa bi vse šlo. Zato je bilo že skrajni čas, da se je prenehala ta grozna morija; ako bi vojna še dalje trajala, bi morali kmalu hoditi v Adamovem ohlažilu.
Živino so nam rekvirirali prav po ceni; pri nas smo že imeli tako srečo, da so nam hoteli vse pobrati; volov zdaj že tri leta nimamo. Eno leto smo imeli saj eneira dobrega vola za obdelovanje na polju: naposled so nam pa še tega| vzeli.leta 1017. In potem smo se morali s kravami ubijali. Ah, ti| ne veš, kak križ sem imela, ravno jaz pri oranju s kravo. Veš. da oče so že stari in ne morejo več delati; Tone je bil pa ves čas pri
ehikašketn "Jugoslav po nošene obleke, poznanca v starem kraju, je zaboj naslovil na škofjeloškega dekana z opombo, da naj se to obleko razdeli med reveže.
Te dni je pa prejel Mr. Plemelj od dijaka Al. Jenko sledeče zahvalno pismo iz katerega je razvidno, kako so bile dobrodošle tudi "stare, cape"; dotičnik celo sedaj zopet prosi še za kaj pono-šene obleke.
Po pismo priobčujemo nn ten: mestu vsled direktne zahteve g. Plemel-a, "antikištarjem" in "atrtieapdrjem" v — album. Pismo sc glasi:
& k of j a Loka. 17.'avgusta 10 If). Cenjeni gospod!
Najprvo Vas prav lepo pozdravim, akoravno Vas ne poznani. Naznanim Vam. da sem bil jaz tisti, ki sem dobil nekaj Vaše obleke, zato se Vam prav lepo zahvalim za njo in sem Vam zelo hvaležem Jaz sem dijak IV. gym. razreda v Kranju, obleke sem bil zelo potreben, ker smo zaradi avstro-italijanske vojske prišli
vojakih odkar *e je vojna pričela ,skora j 0)} VSc premoženje. Izkusili pa do konca; bil je na vseh hoji-|snio vs0 grozote te strašne vojne, ščih samo v Srbiji ne; ti bo že sam posoj)no pomanjkanje živil in pisal, kaj je vse skusil in koliko ;o,)|(<ko Sc(jaj ria*a družina na je pretrpel. In celo zdaj ga ni do-	opustošenem zemljišču, po-
ma, ker se zdravi v Toplicah na sankanji! se sedaj vidno bliža
Hrvatskem, ker ga trga po no gah; tako ga bolijo, da ni mogel
konce, samo grozovito .drago je vse: Oče mi je umrl pred sedmimi
hoditi brez palice; revež bo,, do- ^ Jmam 1oroj samo ma1or in ^cler bo živ; pa saj ni Čuda! \ ta-L^ sostro $kfK]o RO naTTl naredili
IZVLEČEK ZAPISNIKA skupne seje članov (ic) SNZ. in Zveze J. 2. I. D. skupno z našimi
slovenskimi trgovci, katera se je	I,
vršila v pondeljek 22 sept. 1019 ) koJ? ^obiH	^:erk_e'
v Knausovi dvorani, Cleveland, 0., glede pošiljanja zabojev v Jn-
(M> goslavijo.
John Perko Mike Gregorič
pop, in so prošeni člani ,da vpiše- John Snedec
jo svoje otroke v društvo in K. S. j K. J. Vstopnina znaša samo 75c' redni mesečni asesment pa 15 e
Nick Radovič . Frank Javornik , Rev. Zupan Cvril
za otroke od 1. do Hi. leta v staro- Ignac Papeš.............M)
sti: v slučaju smrti otroka plača Josip Jeršiu . . ...........50
" * I	|__________ 1.00
KSKJ. $100. — za pogrebne stro- Josip Kočevar..........
ške. Pri vpisovanju otroka za pri- Frank Koslevear........
stop je treba natančno naznani- j Mihael .Teršin..........
ti dan, mesec in leto rojstva <>;ro-|Mark Gorše............
ka. Vsi novo vpisani otroci dobijo [John Sudzinsky........
lep znak KSKJ. Mladinskega od-j Peter Kočevar..........
delka brezplačno.
1.00 .50 i 2.00 1.00 .50 j 1.00 1.00 1.00 1.00
1.00	Je otvoril g. Louis J. I*ire,
50 kateri je pozdravil vse navzoč^ 50 j ter pojasnil namen sestanka, (Na 1.00 j seji je bilo precej dobro zastopana (hI strani članov, žensk in trgovcev poleg teh je iM^^v/^č^ 2.00 zastopnica Jugoslovanske pod-1.00 porne akcije ga. P. Jeftieh.
Zastoj)ane so naselbine Cleveland. Newburg in Colliiiwoo^l, "O. j Zastopnika gfc. Louis Pire in; 5,):Anton Grdina, predložita vntf ffai 50 snia od raznih zastopnikov vhi-* de
in parobrodne družbe v kiite l 25 "h so stavljeni gotovi pogoji lir'
Spoštovali gospod urednik:— ikem mrazu in snegu pa bivati tam Tukaj vam pošiljam pismo iz pod milim nebom moker, lačen, starega kraja ki smo ga prejeli; poleg tega so ga pa še uši žrle.
dne 15. septembra t. 1. Ker je pri pri naši Jednoti dosti rojakov doma od Dobrepolja, bo morda koga zanimalo čitati to poročilo iz stare domovine, kako so bili veseli,
2.00 1.00
1.25
Mi smo ga tudi poslali, pa sami nismo verjeli, da bo tako lepo in v redu prišlo vse v prave roke in to še v tem času, ko je ves svet narobe. Zato se z mojim možem iskreno zahvaljujeva vsem onim, ki so se trudTli za to človekoljubno delo, posebno se pa zahvaljujeva ,č. g. Ivo Per še tu iz Kansas City, Kans.,"ki je dosti pripomogel, da je šlo tudi iz Kansasa dosti zabojev v redu na določeno mesto, pozdravom
. •«• Jennie Bambich.
Navedeno pismo se glasi sledeče : . .
Poni,kve dne 20. julija 1919.
Ljubi sin in brat! Najprvo vas vse prav lepo poz-
S sobratskim pozdravom
Joseph Russ, tajni I
Frank Princ Josip Kočevar . Dom. Zakrajšek
50 navodila za pošiljanje zabojev. 1 00 Sedaj je vse v redu izven parnika jzdravljamo, ter želimo vsem naj 50 i in za ceno vožnje med Neiv Vo*-< boljše..Dam ti na znanje, da snu
50 kom in Dubrovnikom..
NAZNANILO.
Pri maš Ivan............. 1.00
Anton Golob John Pavčič
Da sc vse to natanko poizve, je 1.00 skupščina določila, da gre g. Pipe 50 še enkrat v Washington in New
Iz urada dr. sv. Cirila in Meto- josip Menein.............HO Vork in tam dobi še nadaljue_po-
Anton Hren
da štev. 90. So. Omaha, Neb. sc naznanja vsem tistim članom, ka- |.'rank Brajda ^eri niste bili na zadnji mesečni pjjjp Serle seji, da je društvo sklenilo, da vsi	sterle
1 00 datke, katere se še rabi.
Kar nas je ostalo domu, so nas imeli pa tudi prav na pasjem me-
vojaki velikansko, posebno Nemci, povrnitev pričakujemo od države toda do sedaj še ni nič prišlo.
Vi šte mi izkazali veliko dobroto z Vašo poštljatvijo, ker sem v
stu; delaj za dva, a za jesti so nam jm„if.i potreben. Tukaj je bilo pa določili po gramih kake stva- velike veselje, ko so dobili ameri-
ri so nam toliko določili, da bi-čl<»-vek še za nosljati ne imel dosti; zabele pa spet toliko, da bi se Vsa le prstov prejela. Vse je bilo na
kanska darila. Vi še nikoli niste bili v Kvropi in zato še ne veste kaj smo tukaj pretrpeli ta leta. Končno Vas lepo podravim in se
nakaznice; tudi svojega lastnega \'am zahvalim črez širni ocean in
Vas prosim, ako boste imeli kaj ponošcnc obleke jo pa meni pošljite.	Jenko Alojzij, Vešter št. 15. P» Škof j a Loka, Jugoslavija.
Opomba: Amerikauskn darila so nam delili g. dekan Mat. Mrak
žita nismo smeli mleti kolikor bi ga hoteli, morali smo ga dajati o-blastim. pa še za nas ni bilo dovolj in potem jc pa prišel še žitni komisar z vrečo, nam ga je pa kar sam vzel kar smo ga Še imeli, ker liiu ga nismo hoteli sami dati; če smo prašiča zaklali, je nam ostalo v stari Loki.
eno kilo in pol špeha za aproviza-	_
c i jo.	POZIV!	•«
Vojaki so bili pri nas celili 17 1" redni št o "Glasila" je prejelo -'t mesecev, a kradli so pa kot srake, jod Karoline Spacal, v Podgorici posebno ti požrešni Madžari; saj I št. 4 P. Grosuplje, Kranjsko, Ju-Slovencev sploh ni bilo v tem kra-1 goslavija pismo, v katerem nas ju, drugih narodnosti pa vsi: tako J prosi, tla naj bi priobčili predstn-je bilo res pri nas, kakor v kakem (ječi poziv za njenega moža Joe Babilonu.	j Spacal, 473 Bellevue Ave, Detroit
Več bomo pisali zopet kaj pri-* Mich.
hodnjič.
Z iskrenim pozdravom
Franc Bambič.
.50 .50 1.00
Cena funta za prevoz in zavarovalnino še ni direktno izbrana; računa se. da bo presegala od 15
smo
tudi douta vsi zdravi, čeravno se se nam ni godilo prav dobro .
Dalje Vam poročam, da smo prejeli zaboj katerega ste poslali. Bog vam plačaj tisočero, ker sta
i prav ustregla s pošiljatvijo; ker j	--
tukaj je grozna draginja, da še za j Mr. Frank Plenici v Rock preplačati ni nobena reč. Kave ni-1 Springs, Wyo., je poslal meseca
Dotičnik ji je pisni meseca ja-; nuarja 19-19: od tedaj pa ta rojakinja ni več prejela od njega ka-
Ponikve št. 14. pošta Videm- Do-1 kega poročila, dasiravno mu je že
brepolje.
J 4 krat pis<fla.
Kdor ve torej za naslov tega rojaka, naj mu pokaže ta poziv in sedanje bivališče njegove žene.
člani plačamo prihodnji mesec to Joo y^mar.............50 do 20c, bolj natanko se bo dolo
je oktobra $1. (en dolar) posebne porkll].............50 čilo na prihodnjem sestanku, ka-
John Jenko............. 1.00 teri se bo* vršil v pondeljek 29.
doklade v društveno blagajno.
Kakor vsi dobro znate, da naša John Germ.............. 2.00 septembra t. 1.
blagajna počasi napreduje; kake Matt. Jesih veselice se tudi ne bi izplačalo pri- J0I111 Ančuik
2.00 .25
Anton G rdi na poroča o The A-meriean Jugoslav Impor and Kx-
rediti pri sedanji pijači, ker ima- John Trontel............ 1-0° port Corporation, v Chicago, 111.
1110 vode doSti doma, zatorej letos Josip Zupančič...........da 011a tudi rač
nismo imeli nobene veselice, in J0I111 Zgajnar ker ta denar katerega mi člani Frank Jarc . . vsaki mesec plačamo v društveno John Kastelie . blagajno ne zadostuje za vse dru- George Pele . . št vene izdatke, posebno pa ako je Frank Hribar . kateri izmed čb.nov bolan, tla se Frank Perme . niu plača podpor*, tfo katere je o- Anton Meglen . pravičen, zatorej jt naložena ta Mike Lesar . . posebna doklada. Torej tla boste Mike Gregorič . ysi znali, da ne boste izpraševali- Josip Janzel zakaj je to? Toliko v naznanje.
Nadalje ste tudi vsi člani naše ga društva prošeni, tla prihajate bolj redno na društ\ene seje in da
1.00 .251
Louis Rasper-. . {Mike Papeš . . Ignac Zupančič
una po 15c od fun-ta. Vsi navzoči so bili zalo, da «c pošiljajo zaboji potom SNZ in da sami lahko spravimo te zaboje . domov. .25 i
100' Nadalje se je pooblastilo gg. "25 jKrank Suhodolnik, Anton Anžlo-in Josip* Stanipfel, da v tovarnah poizvejo ceno . zabojev. '50 i Zaboji bodo 36x24x24 palcev j j^ in x 24 x 12 palcev Cena sc ] 00	pozneje.
50! Za naročitev zabojev se določi 1.001 čas-od danes naprej do 10. okto-
.25 var
.50
NOVA IZNAJDBA!
VI si lahko sami strižete vaše lase brez vsacega brivca,
.	To je najnovejša iznajdba in s tem instrumen
Vsa oprava Siail€ tom vsakdo «i lahko ostrite svoje lase brer v-Ace?a
o«mA O	brivca. To oi-odje je tako vrejeno. da vsakdo lahko
SalHO #5.69	striže sam svoie lase brez vsak« posebne sole,
enako lahko kot bi se pokampljal si tudi ostrižete lase Tisoče ljudi je P^^^^J"J^^Umnl s tem novim iznajdenim orodjem. S tem orodjem nele, da prihrani cas in denar temveč tud, % treba več odvisnim od brivca. Visoke cene stnže !ju las so povzročile to ^najdbo, toiej cemu place vati visoko ceno za striženje las, ko si lahko sami to storite doma.
NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Samo izrežite ta oglas fh pnlozuoJo centov v znamkah za pokritje pošiljatvenih troškov. Kadar vam prinesejo blapo na dom placate pa se na-dnljnih $2.25. Pišite nam se danes na naslov:
Variety Sales Company
Dept. 211 ^	1136 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
John Gaber..........
, . . -	John Perko.......'..... 1.00ibr» 8:00 zvečer zadnji čas. 11a
vsakdo plača svoje mesečne r^ -,	...........fl0 poztiejša naročila se ne bo ozir,-
pevke vsaj tako odi go. doklei 1-, ^	................,0 Zu|)oji se ,ahko naro^; c,e.
mnmn n.wuhlla . 11»!: ! ;l I {11 V S\ IllilCP-	| , , ... .	. , ,
.50 i veland, Ohio, pri Slovenski Poso-
mamo posebno doklado za plače vati, ker ako nas samo pride k seji samo nekaj in plača, nikakor to ne zadostuje da bi se mogel po slati pravočasno* asesment na dnoto; poleg asesnit nta morami
Josip liergles
Frank Drobnič . . .. Mary Mew jede* . . Anton Mesejodee . .
Matt Zaletel......
Frank Zaletel
.25 jilniei 6313 St. Clair ave. od 1. .50! 4. pop. in od 77. do 8. ,ire zvečer 1.00 ^Collin ood. Ohio pri Anton Mer-.50 j var, 151218 .Holmes Ave od 7. 1.00 do otfhie ure zvečer in v
,	t	1111	J iuiiiv /iairiri . . ........ J .ui/1	""»"T' me	1 m >
pa še ph. au p-seln... .lok .<ta> o-1	............ lJ»fS*whur,h. Ohio pri .Jakob Jane
kroS «0.00 vsaki mesev ako	..................Kast »1st Str. od 7. „re
boste sc zanaprej (ak«sl,b»pH.	'............ l.,K, <lo 8. „re 2veeer.
hajali na društvene seje 111 tako	•
ilabo plačevali, bon,o k.nal« ,noKl>	ilehle............ .;,«, \ ta o, bor Za poš.ljanje se i,..
1	'	.50 voli natl 30 oseb, izmed teh so v
1.00 upravnem odboru: Loiris J. Pire, predsednik. Frank Hudo vernik tajnik in Anton Grdili^, blagaj-
Josip Bedenčič.......... 1.00 nik. Vsa pisma in denarne poši-
John Černič.............50 1 jat ve se naj pošilja na tajnika;
2.15 Frank Hudovernik. 1052 East
vzeti denar katerega imamo na o-brestih; zatorej ste vsi prošeni, da
se bolj zanimate za društvo, vsi i- """" ''' . ............
J ,	-.....;	Anton Anemk...........
mamo enake pravice pri društvu.
Louis Mehle . Victor Sevšek John Dremel
pra'
novi član, ko enkrat plača, kar se od njega zahteva, ima iste pravice
1.50 .25
kakor predsednik ali društveni	' '
Miss Ana Snedec
odbor; zakaj se potem ne bi vsi	'l.......... ^ ^ ^ C,evHand' °hi°-
tudi pobrigali za društvo? Vsake- *hss Ana Snedee....... 100	o se tiskati gotovi eirku-
ga člana je dolžnost, da se vsaki	-, larji, da se dobijo pri vseh nasel-
mesee udeleži društvene seje in Skupaj torej............$78.00 binali zastopniki, ki bi to delo
plača svoje prispevke, ker le nje- j Še enkrat prosiva cenjene ro-. prevzeli, da bi zaboje sprejemali mu je v korist. Vsaki član, ko pri- jake širom Amerike,, še posebno in odpošiljali v New York. Posa-
ITI PAMETMI
' Pošilja j te v a š denar piTko naše banke dokler jc cena kronam še nizka.
Vi s 'tem lahko pomagate svojcem, starišem, bratom in sestram,« da njun pošljete denar ker z denarjem se kupi vse. Pomagajte in to še predno pride huda zima, da bodo lahko pripravljeni z vsem.
Cena kronam je danes $2.65, pri tem je že*poštnina všteta.
VI DASTE DVAKRAT AKO DASTE HITRO.
. , Ako želite premeniti vaše dolarje v krone storite to sedaj, ker pozneje mogoče pride do tega, da boste morali plačati veliko več zanje.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na • -
jami HMETH STATI gjMg
1597 Second Ave.,	NEW YORK CITY.
pjgrafiainmajiLfiifiir. ijrjiini^jiiriffifitflfaifiatfitfi
L
Mi
fobgon lanckja08 go. vtthmbhtal information SEEvics jugoslav bureau hew york
n. y. ^
IKDUSTRIJALNA DELAVSKA KONFERENCA.
Dne 6. oktobra snide se v Wa-shingtonu, D. C. k velevažnenri posvetovanju industrijalna delavska konferenca koje se vdeleži 5 članov, izbranih od National Chamber of Commerce, pet od National Industrial Conference Board, 15 zastopnikov od American Federation of Labor, trije za stopniki bank in petnajst zastopnikov občinstva. Predsednik Združenih držav sam bo imenova teh 15 zastopnikov občinstva, do čini bodo ostali člani izbrani oi svojih organizacij, i .
Tekom predsednikove odsotnosti na njegovi govorniški turi je prevzel Secretary of Labor, William B. Wilson, vso nalogo za priprave k tej konferenci.
V pismu, s katerim je predsednik povabil k konferenci zastopnike raznih organizacij, jc onie nil isti, da sklicuje to konferenco z namenom, da se doseže — ako mogoče kak skupni temelj za spo razum in akcijo z oziroin na pri liodnji razvoj industrijalnih raz uier. Radi tega želi zaslišati zastopnike delodajalcev, in delavstva in take zastopnike splošnega občinstva, ki so vešči v tem vprašanju. Ti naj se skupaj posvetujejo o življenskih vprašanjih, ti-kajočih se našega industrijalne-ga življenja, in radi tega vsega občinstva; naj pretresajo že preizkušene metode, da se spravi kapital in delo v ožje sodelovanje, in naj preuiotrijo vse pomembne okolnosti sedanje industrijalnq situacije z namenom, da se izdela —ako mogoče kak praktičen način sodeLovanja na podlagi resnične skupnosti interesov kar bo v korist vsemu ljudstvu.
Razsipnosti vojne—pravi predsednik v tem pismu — so prav hudo ovirale naravni tok našega industrijalnega in gospodarskega razvoja. Potrebe, da se najdejo takoj načini .kako naj si hitro opomoremo iz tega položaja ,in da se prepreči gospodarska izguba vsled neprestanih stavk in zapreti v mnogih važnih industrijalnih podjetjih, poudarja nujnost za izmenjavo misli v taki -konferenci, kakoršno sem sklical.
m nase ljudstvo na Srbe; pa tu-
mteUSencof češ, da s S drži. Obenem je od vsenem Prepojena politična oblast Posegla vmes-in naša inteligenca: duhovniki: učitelji, trgovci itd., pac vsi, ki so vsaj malo slovansko mislih m čutili, so morali iti spremstvu bajonetov v Grad« kot hudodelniki in izdajalci inovine- Na pol jih je vseiW* nahujskana sodrga tepla, n'ie Pljuvala in jih z blktom om^a-'a. \ Gradcu so jih vrgli v in so hujše ravnali ž njimi k/z !)ar*liv m monlci. In prvif>zdrav
jetniških paznikov tem piolžnira žrtvam zjutraj je bil: "/mdisehe Vpterlands — verraet* Windi-sche Hunde, Verflu/es Gesin-dej!" In koliko nedoAih slovanskih žrtev je v ječahimrlo! Tha-lerhof pri Gradcu bpnal povedati grozovite reči. 7 je bilo prvo dejanje, zatem pa/prišlo še več d ru
Nemštvo je da/zapoved, da se morajo pregled vse knjižnice na naših šolah. A knjige, v katerih. se je dobrotno pisalo o slo vanstvu, o slo^skem mišljenju. Jizvenavtsryuh Slovanih itd., so morale za#elej izginiti iz knjižnic. Nenj^i duh jih ni mogel
pi^iašati.
Zbesnelo Avstrijsko Nemštvo začasa vojske.
A' knjigi "Ost mar k", katero je izdal na Dunaju leta 1917 dr. Lo-thar von Wimmer, čitamo na strani 13 te-le bese: "(Avstrijska) monarhija se nam predstavlja v svoji skupnosti in v vsakem posarjkfceali: "2
nieznom delu kot varstvo in brainj-oncc slovanstva!" O priimkih,
di vse šolske knjige, v katerih *Se kaj pisalo o slovan-stvu, so rfniorale odstraniti. Da n se pa ®ši otroci bolj na nemštvo pridali, naj bi imele zani-prej šope knjige naslikano podobo Atrijskega cesarja.
SlovAci imamo malo kulturnih drust«. Pa kolikor jih imamo, še te je fcelo na piko pobesnelo nem-štvo^lada je razpustila Matico Sloviisko in zaplenila vse njeno prcioženje.
T, kako se je vobče godilo slovaškemu prebivalstvu v Avstriji kaj do otvoritvše državnega bfa meseca maja leta 1917?
je bil slovanskega mišljc-i,i ali je simpatiziral s Slovani, tf)il izdajalec. Zanj je imela dr ž#a le ječo, svinec in vešala. O, kjiko ljudi je bilo v tem času po iiflolfnem obešenih in postrelje-ito! O tem bi lahko govorila zla-si Besna, Hrvatska in Galicija. Tako se je godilo v zaledju in ii fronti je bilo še slabše. Koliko javljanja, zmerjanja in žaljc-so morali prestati slovanski -vfjaki t Izobražen mož, ki je služil $ nemškem praškem polku št. 2. nam je pravil, kako so govori nemški vojaki v Gradcu pri i»ruhu vojne leta 1914. Pravili sq da kolikor slovenskih vojakov iw/)ode padlo na fronti, jih bodo s;ai pomorili v zaledju. In ko so pfcjeli iz magazinov novo rjavo jg-menje, so rekli: "Diese Rie-werden wir mit slavischem lute anstreichen, dass sie glaen in werden — to jerinenje bomo umazali s slovansko krvjo, da se in svetilo." In takrat, ko so Nemki gnali Ruse nazaj leta 1915, so Zdaj je konec, zdaj je
l>a Nemčija. (Avstrija) je posjtt?^ la izven Nemčije v nemškem ii4c-resu delujoče velesila."
To so jasne besede in resnico teli besedij smo čutili avstrijski Slovani bolj od leta do leta ia si-ctr na železnici v uradih in v soli. V začetku svetovne vojne, meseca avgusta leta 1914, je pa nemški furor kar pobesnel in hotel je vse uničiti, kar je v Avstriji slovansko mislilo in čutilo, ln temu fu-rorju, temu nasilju smo se morali ukloniti, kateri smo ostali doma in vojaki ,kateri so morali iti v* vojno bojevat se štiri leta za nemr Ako svetovno gospodstvo in nadvlado.	f
In Italijani ,kateri imajo zafc-deue lepe kraje naše domovine in jih hočejo tudi trajno obdrž/i, navajajo zdaj to kot nekak ogra-vičevalen razlog, češ, saj st^ se južni Slovani borili do zadnjega za Nemško Avstrijo, zato imamo ini pravico do te zemlje. —■ Seveda Italijani lahko to trdijo, ker ne poznajo razmer, kakoršac so bilo med vojno v zaledju ii zunaj na fronti.
Spomnimo se leta 1914! Naši u-ožje ,naši dobri fantje so odšli pojoč in ukajoč na vojn© zoper lastne brate. Srbe in Ruse; šli s0 na vojno za zmago oholega nemštva. katere nas je zatiral« celo tisočletje. Srce nam je takrat krvavelo. Kolikokrat nismo mogli spati vsled skrbi za naše dobro ljudstvo .Toda razodeti svojih nazorov si nismo upali. In prav smo tu imeli, ker kakor hitro so odšli na vojno možje in fantje, le zabesnel nemški furor. • t
Ncmci, nemški krčniarji in tr-8 ovc i po naših mestih so nahujs-
so jih dajali nemški oficirji sVuanskipi vojakom kot "wiitdi-sc\je Schweinehunde", niti nc govorimo. Bolj zanimivo je to, kako* so* nemški" oficirji naše.fante za vsako malenkost privezovali k drevesom; v Galiciji so jih streljali, če vsled onemoglosti ni-sj mogli dalje niarširati. streljali so jih, če je kdo vsled lakote vzel ko. kruha. Koliko tisoč pa ie nemška. soldatcska slovaškega civilnega prebivalstva postrelila in pobesila! In naši vojaki so J.jiib teanu ubogali, dokler hi pri
' -I _ J-L. .mst	ri- io «loVl
tisnil najhujši glad. Kjer je glad, tam pa se začenja nered.
Take so bile razmere v zaledju i nna fronti. Kljub vsemu nadzorovanju nemštva, kljub temu, da nase moštvo ni. smelo prejemati časopisov na fronti, so južnoslo-vanski vojaki zadnje leto vojne marsikaj storili, "kar je pospešilo njen konec. Zato naj bodo Italijani tiho s svojim očitanjem, da so se naši vojaki do zadnjega bojevali za Avstrijo. Slovani sm6 pripomogli k razpadu Avstrije, kolikor je bilo mogoče; več pa se ni moglo storiti, ker smo. bili vproženi v težek jarem in so nam vedno pretile vislice.
."Straža".
(Nadaljevanje.) Pisal je prijatelj Andrejev, najstarejšega kovačevega. Obenem z Andrejem se je odpeljal v novi svet. "... .Skupaj sva se peljala črez morje, skupaj sva sedela tukaj več mesecev .Kar je pregovoril Andreja neki Hrvat, ki ga je cenil zaradi izredne telesne moči, naj gre z njim v Kalifornijo. "Tam leži zlato ob poti" — mu je govoril dan na dan. Andrej se je obotavljal dolgo. A ko mu je dal Hrvat precejšnjo svoto že v naprej kot delež prihodnjega bogastva, ga je pridobil. Šla sta — od tedaj ni bilo več slišati o njima. . . Tudi jaz imam mater doma, ki me je pustila nerada v tujino in me pričakuje v nemiru. Vem, kako je pri srcu vam, zato vam pišem. A ne obupajte. Gotovo se vrne še, bogat pride iz dežele zlata in preživi potem vse življenje doma. . ."
Mater je imel doma, zato je pisal dobre in tolažilne besede. A srce kovačice je vedelo: ne .vrne se nikoli več, ne reven, ne bogat.
"Kam ste ga zvabili? Kje ste ga umorili? Kje ste ga pustili ležati nepokopaiiega, v neblago-slovljeni zemlji?"
Naslonila je izmučeno lice v roke, ko je utihnil bralec.
'Jaz sem mu dala življenje, iz-redila sem ga v trpljenju, a z ljubeznijo. . . Kako pravico ste i-meli do njega?'
Med prsti so polzele solze; padale so na koleni. A glasu ni bilo ^lišati. Tiho je bilo v sobi. Sel je strmel v pismo, a misli so mu blodile daleč, v Kaliforniji. Gledal jo je v duhu. kakor je bralo o nji. Med nebotičnim divjem gorovjem, v krajini brez hiše, brez njive, brez vrta in brez poti drvi šumeč potok v dolino. Bradati možje stojijo ob njem in v njem: zlata iščejo. Delajo tiho, mrko, odločno. Nekega večera izpove e-den izmed njih v pogovoru z znancem, da odpotuje drugo jutro. S skrito lokavostjo ga pogleda znanec. . . "Zaklad ima. zato odhaja." — Drugi dan leži v dolini mož; okrvavljen je pesek o-koli njega in pod njim; visoko v zraku kroži orel v velikih krogih in se spušča niže in niže. . .
Zdrznil se je pot, plašno so pogledale oči. "Beri!"
Skoro istotako umazano in strgano je bilo drugo pismo. Bilo jc kratko, pisano s tresočo roko.
"Mati, če me hočete videti še enkrat, pridite! Pridite, prosim vas, da vas vidim tudi jaz še enkrat, zadnjikrat. Vaš sin
France." Prebral je. je odrinil pismo in je pogledal Meto; obraz — kamen, oči, vprte srpo v tla. Ni je motil, ni je izpraševal. Poznal je zgodovino Francetovo, tretjega sinu kovačevega. Vojak je bil, častniški sluga. Prehladil se jc, a je zaupal na svojo moč in ni legel takoj. A črez tedne je moral leči, nič več silne nekdanje moči ni bilo v telesu. Ležal je mesece. Pisal je tu tam, včasih sam, kratko, včasih je pisal zanj tovariš daljše pismo. Skozi vsa pisma je dihala ena misel, upanje: "Ozdravim in se vrnem. . ." A nekega dne je prišlo to pismo. Umrlo je ,veliko upanje, bolesten vzklik je za-zvenel iz tujine: "Smrti sem zapisan, pridite, da vas vidim še enkrat. .
Šla je takoj drugi dan. Poklical jo jc sin, umirajoč, kako naj ostala doma!
Dobro delo boš storil, če prido* biš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto.
Ali ste že prid^ili kakega novega člana (ico) ' za prihodnjo sejo?
Zašumelo je po cerkvi, zavrelo je kakgr v morju pred nevihto. V klopeh so vstajali; ozirali so se na stranski oltar; dete je zaječa-lo v naročju materinem.
"Vun z njo!'
Visok ženski glas je za vpil in je prevpil šum, naraščajoč od* hipa do hipa.
Bled je stal stari župnik na pri-žuici.
"Mir, ljudje božji! Ali ne vidite, da ji je otemnel duh ob preobilni njeni nesreči!' '
Stegnil je roke proti narodu, kakor bi hotel braniti siroto. Glas se mu je tresel, a je zvenel vendar odločno in zapovedujoče.
Šumelo je po cerkvi. Ljudstvo je pogledovalo napol jezno, napol plašno in pomilovalno in se je od-mikalo polagoma od nesrečnice.
Kovačica se ni zmenila za nikogar. Sklonila je glavo do tal; s čelom se je naslonila ob kameni-te stopnice oltarje ve. Tako je kle-vso piašo. Ni jokala, ni vzdihovala, ni izpregovorila besede
so odšli ljudje, jc prišel žu-pjiik. Dvignil Jo jc in jo je pove-del v župnišče, da jo okrepčajo.
se je pomirila, jo je spremil sam na dom.
Potem je utihnila. Onemela je kakor stoletna hruška za kovač-nico, ki ji je odpalo že vse listje od same starosti, da so štrlele dolge suhe veje nemo in žalostno v zrak. Ni šepetalo v njih več skrivnostno, pričakovanje ob tihih večerih, v prvem mraku. Le ko je pridrvel preko gor vihar v dolino, je zaškripalo v njih, jc za-ječalo bolestno.
Utihnila je, onemela. Le sosedovi ;vdovi je potožila včasih.
"Pet sem jih imbla, a glej, vse mi-je vzela tujiVia'. Tri so mi že u-mnrUL A kaj bo z onima? Kdaj se vrneta? Kdaj iti kje mi umreta še ta?"
Kakor senca je hodila po hiši, po vasi. Po doT^e' (tneve ni izpregovorila z ni komu h .. i > i •
Mož je' prihajal domov pijan. Sprejela ga j,e s potrpljenjem iii z tishiiljenjem, a molče. Zmerjal' jo je, preklinjal je dan, ki se je zvezal ob njem z njo za živije-nje iui,' : žiru -i.
'•'Vem marala #ne nisi Preprost, prenizek sem ti
kor pri spovedi, pred sodnim sto-Jom \sevednega; in glej. ni bilol madeža na vsem njenem življenju. A molčala je, s silo je zatrla grenkost, s krepkim samozataje vanjem, z bridkostjo prepojenim je otresla stud.
"Ubil bi te, nievrednica!"
Pogledala ga je tiho in mirno. UotoVo, niti vzdihnila ne 4>i, ko hi jo udaril in bi jo pobil na mestu ~~ kakor suha hruška za hi so, ki ne zašumi, ne zašušti v nji
vec.
bi
•41
JM
Našla ga je v bolnišnici. Kaš^ ljal je in je bljuval kri. Nekdaj^
nikoli, bil že
od nekdaj. Odtod.moja nesreča."
Jokal je, ker je bil pijan. A ona je molčala. Vedela je, da čuti laž sam. Ljubila ga je le preveč. Pretesno, premočno je bila navezana nanj od trenutka, ko sta se srečala prvikrat. Odtod vsa njena nesreča.
Sedel je ob oknu, naslanjal se jc na mizo z vsem gornjim telesom, ker bi padel sicer v pijanosti raz klop. Jokal je, da so slišali na cesto; solze so padale na mizo skoro Curkoma.
"Vem, tudi otrok nisi marala. In čutili so1, da je prazno in brez ljubezni tvoje srce, zato so šli. Ti si jib izpodila iz hiše. Odtod vsa moja bridkost."
Zakričalo je v srcu, ker je zadel naravnost v srce. A molčala je. . . . Saj ve za njeno ljubezen, saj pozna njene žrtve, a čuti greh na vesti, ker je odtujil s svojim pijančevanjem, s svojo surovostjo otrokop^rodni dom. Da bi si prevajal vest vsaj zahip, je vstal in je vrgel krivdo na njeno dušo, ki ni imela več mirne ure. odkar so odšli deca. sreča in tolažba njenega življenja. . . Iz njega vse njeno trpljenje, vsa nesreča brez mere in meje — a molčala
Prišli so dnevi, ob katerih je delal. A prijelo ga je nenadoma in je začel spet piti, žganje seveda.
4
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, de pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J, _____________'
zanja
Izostala je teden dni — da so • ga pokopali. Vrnila se je upognjena, z osivelimi lasmi, z lici skoro sedemdesetlettne starke.
V nedeljo po vrnitvi je vstala v cerkvi nenadoma med pridigo! Stopila je gor na stopnice oltaiv ja Marijinega in je padla na kolena in je kriknila, da se je slišalo po vsi cerkvi.
tri"so mi že umorili. Ali mi umore še ona?"
A včasih ji je prišlo nenadoma Tedaj je sedla na klop pred hišo »n se je oziral skrbno,1 z nemirnim pričakovanjem v srcu in v o-čeh, gor in dol po cesti. Sedla je na klop zgodaj v jutru in j? sedela na mestu, da se je vzpelo sobice visoko. Sedla je na klop okoli poldneva in je sedela na nji, da je zazvonilo pri cerkvi v pozdrav Mariji. Sedla je na klop morda ob solnčnem zahodu in je sedela la ni, da je mineval čas, da je po-dolgo v no? da se je • napolnila dolina do vrha s temo. Niti opazi-zna noč.. Ker kaj je čas srcu materinemu, h repe nečemu, priča k u-J oče mu — kaj mu je noč?
Sedela je na klopi, strmela je tja po cesti. Čudovit je bil izraz sicer bolestnega lica; vse pomlajeno je bilo, zardelo in lepo. Oči so sevale in so kresale iskre kakor oči močne mlade žene.
Postajali so ljudje, gledali so in so se čudili.
"Deco pričakuje."
Zavzel se je celo mož. Povedal je glav« in molčal. Zganilo se mu jc v srcu, zapekla ga je vest, da mu je omahnila roka sredi dela; celo s steklenico žganja, ki jo je dvigal k ustom, mu je omahnila. Sedel je v kovačnki na klop in je zagrebel lice v sajaste^ roke. Če je vstopil kdo in ga je zdramil nenadoma, je videl z začudenjem, da ima zardele oči in da je očrne-lo lice mokro od solz. . . Tiho je stopal ob takih dneh okoli hiše.
upognjeno glavo, z nemirnimi oemi; vest Kajnova je bila v njem. A včasih se je razsrdil hipoma nad ženo in nad lastno slabostjo. Vrgel je kladivo v kot, je zaklenil kovačnico in jc šel na Gornjo Poljano pit. A ko se je vračal v noči, glasno in hripavo pevaje, in je opazil, da čaka žena se na klopi, je'utihnil sredi pesmi in se je splazil na tihem in skrivaj v seno na hlevih.
Hodili so ljudje, mimo, pripeljal se je voz in je drdral mimo. A onih, ki jih jc pričakovala kovačica. ni bilo od nikoder.
Spoznala je naposled, da jo je varala slutnja. 8 sklonjeno glavo je šla gor po vasi, k cerkvi. Pokleknila je na prag, vroče čelo jc naslonila na trda, hladna vrata. "O Mati sedem žalosti, poma-
PROSILCEM za ameriško državljanstvo
priporočamo knjižicp, ali navodilo, katero je sestavil urednik "A. D." Mr. Louis Pire. Navedeno knjižnico je sama sodnija priporočila. Cena 25 centov . * Naroča se pri: "Ameriški Domovini," 6119 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio .
RAD BI ZVEDEL
za svoja dva sinova Ivo in Pero Tuškan, rodom iz fare Ozalj občina Krašič. Pustil sem jih v domovini še kot mala fanta; sedaj živita oba v Ameriki, a ne morem na noben način izvedeti kje?
Prosim torej cenj. rojake, da naj mi pismeno naznanijo njih naslov komur jc znan, ali naj sc mi pa sinova sama javita.
Anton Tuškan, 308 Jones St., Eveleth, Minn.
Za v stari kraj.
Parniki. — V stari kraj se more potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpluje po eden ali ved parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako n. pr. odplujejo parniki: 4. oktobra parnik Niagara. 8. oktobra jarnik France. 14. oktobra parnik Rochambeau. 16. oktobra parnik LaSavoie^ 25. oktobra parnik La-Touraine. 25. oktobra parnik La-! Joraine. 4. novembra parnik France. Za vsak parnik imam še nekaj kart na prodaj. Kdor želi potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe.
POŠILJANJE DENARJA. Kot z bondom zajamčen zastopnik 18 miljondolarske družbe American Express Co. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ceni in sicer:	^ 4
100 Kron za $ 2.65 200 Kron za 5.25 500 Kron za 12.20 1,000 Kron za 23.70 10,000 Kron za 237.00
50 Lir za $ 5.90 "j 100 Lir za 11.40 500 Lir za 55.00 . 1,000 Lir za 110.00 Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu. '
POTNI LISTI.—Onim, ki nočejo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list.
LEO ZAKRAJŠEK, 70—9th Ave., New York, N. Y.
gaj
t*'
Na kolenih je drsala črez prag in po cerkvi do oltarja.
Šla je dol po cesti, dol proti trgu. Pod vasjo je slah križ. Pokleknila je pred znamenje, sredi ceste, v prah, v blato.
'Pet sem jih rodila — Kristus križani, ali izgubim res vse?"
V prahu, v blatu sc je plazilaj' kolenih do križa. Sklonila
IZURJENE ŠIVALKE SLAMNIKOV.
Potrebujemo še 25 (petindvajset) izvežbanih sivalk (operatoric) za šivanje ženskih slamnikov, NE pa za otroške slamnike. Mi dajemo najboljšo plačo v celem mestu. Zglasite se kar pripravljeni za delo.
po
sc
iljo, ki je stal
za nje.
je. poljubila je zemljo križ na nji.
"Kristus, umrl si tudi Ne daj, da se pogubijo."— 4 Beri, Florijan!" Drugačna so bila pisma, ki mu jih je dala nazaduje. Odprlo se je izbo, ko je prinašal ta pisma, ko nebo, svetel žarek je posijal v jih je bral straki. drhteči od nemira in od radosti.
MIDLAND HAT CO., 844 W. Adams St., Chicago, 111.
First National Bank
chisholm, minn.
Zadnji čas je bilo šest oseb Bila so Lojzetova in Minkina. joropanih in tri umorjene v
Chisholmu in okolici in to ubijal vsi radi tega, ker so imeli
A v zadnjem času se je zapiralo nebo ob pismih Minkinih, za-
žil se jc žarek in je izgu-„	,
blesk ill toploto. Pisala je že ne- doma shranjen denar. Vsled kaj časa malo, naglo, nejasno. tega ne držite doma SVOjega, Služila je sedaj v Lincu, kamor
4 Ne pij, Luka, škoduje ti!" Veliko usmiljenje je bilo v be-
evetočie lice je bilo kost in koz«^ sedah sama ljubezen. A zabolela Ves hrbet mu je bil ranjen od 1«k ga celo ta. futil je, da je je
vaviia '	• v	____________VI ' „	111 il
nevreden. Ni je pogledal, ni ji odgovoril.
* Ko je bil že pijan, se je razsrdil.
'Zavidaš mi te borne kapljice. , . Seve, vina mi ne kupuje kakor tebi. Že mala puni-da si se vlačila s fanti po gostilni cah, da so te napajali."
Velika pekoča grenkost se ji je vzdignila v srcu in je vrela gor v
vem. nihče
'Pet sem jih nosila pod sroen^joči, kjer se je zlila s studom nad
t • w » Mt! r</\	/\Mi M Alt mi 11111/1. Vvnilli 1 II A laiin T*rvfrlwlalfl 1C na-
ostudno lažjo. Pogledala je zaj v življenje, z roko na srcu ka
je prišla iz Zagreba, kjer je na stopila prvo službo v tujini.
"Kaj piše tako malo? Nekaj se godi z dekletom,'
Srce materino je jasno čutilo izpremembo. Poprej je pisala mirneje, ljubezniveje, zaupUjivo-je. A zdaj je bil nemir v poročilih. v vprašanjih, v posameznih
besedah.
Iz pisem je zadrhtel nemir v srce materino iji ga je napolnil, z bolestjo.
'Kaj se godi z otfokomt Kara gre njena pot ?"
Po cele poldneve je predrhtela pred Materjo sedem žalosti.
"O Devica, poglej na me; varuj jo! Privedi mi jo nazaj, o Mati trpeča, poznavajoča bol materinsko.' '
(Nadaljevanje sledi,
i težko prisluženega denarja; naložite ga v to veliko in varno banko. V tej banki bo denar popolnoma na varnem in Vam bo poleg tega dona-šal tudi tri procentne obresti.
Mi dajemo posebno pozornost našim jugoslovanskim prijateljem, ali strankam. Vaš domačin in rojak Jakob Osbolt je pri nas nameščen da Vam postreže.
Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8.
MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.	____
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.	
lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.	Združenih cirtavan
Uredništvo in upravniitvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Naročnina t	.............$0.96
	
	
OFFICIAL ORGAN of the i GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: 1061 West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, I&L.
Subscription price:	..............$0.96
	.............. 1.50
	.............. 2.00
	
S
Zahteve premogarjev.
————— ,
V	Clevelandu, Ohio, se je vršila zadnje dni redna letna konvencija Zveze ameriških premogarjev (U. M. W. of A.)
Dne 23. septembra je bila sprejeta na tej konvenciji važna resolucija glede uvedbe nove plačilne lestvice. Unijski premogarji so zahtevali na tej konvenciji po svojih delegatih:
60 odstotno povišanje plače za vsa dela v premogovnikih; 6 urno dnevno delo v jamah; samo 5 dnevno tedensko delo in celo plačo in pol za čezurno delo ob nedeljah in praznikih. Poleg tega se je stavilo v resolucijo še več drugih zahtev v svrho izboljšanja delavskih razmer.
Ravno isti dan je bila označena konvencija premogarjev v Clevelandu, O., začasno zaključena, ker sc je poslalo zastopnike v Buffalo, N. Y. h konferenci operatorjev, ali lastnikov premogovnikov za centralno okrožje, da jim predložijo to resolucijo. V slučaju, da bodo premogarske družbe novo plačilno lestvico odobrile, se bo konvencija U. M. W. of A. še nadaljevala v Indianapolis, Ind., da se stvar -uredi.
V	Clevelandu zborujoči delegatje premogarske unije so sklenili vprizoriti, ali začeti letos s 1. novembrom splošno stavko po okrajih mehkega premoga, v slučaju, da družbe ne bodo ugodile njihovim zahtevam.	k
Med tem, ko zahtevajo premogarji 60 odst. povišanje mezde, zahtevajo tudi samo 30 urno delo na teden; to pa iz važnih in tehtnih vzrokov. Podpredsednik te organizacije — Lewis — je trdno prepričan, da bodo kompanije ugodile željam premogarjev v tej zadevi. Dosedaj mora marsikak premogar delati po 9 do 9 in pol ure dnevno, Če se vpošteva izgubo časa, katerega vporablja predno dospe na svoje mesto, ali ko pride iz globokega rova zopet na površje. Za ta čas družbe delavcem ne plačujejo nobene odškodnine zamude časa.
Podpredsednik Lewis je rekel, da je to ena izmed glavnih zahtev v novi plačilni lestvici. Če ne bodo hotele družbe odobriti skrajšanja delavnega časa, se unijski premogarji kratkomalo ne bodo spuščali v kaka pogajanja; posledice temu bodo, da se bo sedanji položaj med družbami in premogarji izpremenil s splošno stavko sirom držav.
Te svoje zahteve opirajo premogarji na dejstvo, da so bili tekom minule vojne vedno na svojem mestu in lojalni domovini; da so se vestno držali pogodbe, ki je bila še med vojno sklenjena v Washing-tonu. Doslej se premogarji še niso pritožili vsled visoke draginje, kar so storile že mnoge druge delavske organizacije. Premogarji so trdno prepričani, da bo splošna javnost odobravala njih opravičene zahteve in da se mora tudi z njimi, deliti pravičnost, ker tvorijo najbolj važen faktor v splošni ameriški industriji.
Zaeno s povišanjem plače in znižanjem delavnega časa zahtevajo premogarji tudi, da naj se dvojni "shift" opusti v splošnem, isti naj ostane v veljavi le pri najbolj potrebnih napravah, kakor pri ventilaciji in gradbi novih rovov.
Gornja resolucija je bila brez popravka soglasno sprejeta.
Na tej konvenciji se je določilo tudi $50,000 v svrho propagande organizacije U. M. W. of A. To svoto se bo razdelilo oziroma uporabilo kot plačo novim organizatorjem v onih krajih, kjer ta organizacija še ne posluje.
Pred zaključkom konvencije se je še sprejelo predlog, da bo organizacija postavila primeren nagrobni spomenik svojemu bivšemu večletnemu predsedniku John Mitchell-u.
Zasluge Jugoslovanov v minuli vojni.
V zadnji številki smo obljubili priobčiti zanimivo pismo nekega ameriškega kapitana, ki opisuje minulo bitko med Jugoslovani in Italijani v jadranskem morju, in ki sam, kot očividec priznava velike zasluge Jugoslovanov v minuli svetovni vojni.
Označeno pismo je bilo nedavno priobčeno v nekem hrvatskem tedniku v Chicagu in je bilo ponatisnjeno iz angleškega lista "Verde Cooper News," Jerome, Ariz. Pismo, oziroma članak se glasi z izvirniku sledeče:	»
J. L. Gwyn, son of Mrs. L. S. Graham, of Jerome, gun captain aboard the sub chaser C-217, has written his mother one of the most interesting war letters that has yet rcached the desk of the Verde Copper Xews editor. He tells a graphic story of his part in the now famous battle of Durazzo, in the Adratic sea, and gives a thrilling account of a cruise made in the Adriatic 'by the chasers immediately after the armistice was signed. Incidentally he pays a glowing tribute to the Jugo-Slavs, to whom he gives unstinted credit for the winning of the war. Gwyn writes as follows:'
U. S. S. C-217, Nov. 23, 1918.
Dear Mother:
Well, mother dear, the big fight is all over and no more shooting — nothing but shouting to do now. I am just running over with news.
(Here follow several paragraphs of interest only to the relatives of the writer.)
Now for some news, which I know you will be glad to hear, about what we have been doing since peace was declared and what we are going to do. As soon as the armistice was signed, of course, all fighting stopped. We were on patrol at the time and there was a lot of happy sailors on this boat when we were recalled to the base. Of course rumors were so thick that it was unsafe to believe anything. Someone said we were going home at once but after staying around the base a few days we got under way and sailed up the Adriatic. Our first stop was at Cattaro, one of the strongest bases the Austrians had. We stayed there only a couple of hours, then we sailed north again into what had been, a few days before, enemy waters. Our next stop was at Spalato, where we now are. Here we took over two of Austria's first-class battleships. The chaser boys did this. A big part of those reserve boys who never saw a ship bigger than a chaser before did the job up in fine shape and much credid is due them.	. .	; J
Nearly all our boys are 0ft board one of the battleships. On
a few of us are left on the chaser but the old 217 didn't stop want of a crew. We went to another part of the harbor and tpok over two Austrian torpedo boats and held them for three days, This morning another chaser relieved us of that duty and unless our orders are changed wfe leave tomorrow for Venice. Can you beat that for a sightseeing trip? I'm so tickled I could make friends with a rattler right now.
Now I expect you thing this all sounds very strange, little wooden sub-chasers taking big battleships and torpedo boats. This was made possible by a race who have never had a chance in the world before and whom very few people know much about, the Jugo-Slavs. To those people belong as much credit for the victory we have won as to any of the world powers who formed the entente. By »their uprising at the right minute they overthew the Austrian governmeht. By sizing the Austrian navy and disarming the Austrian army they made victory possible now instead for later. The officers and men in the chaser division which made this "moral support" cruise never felt more proud' that we were Americans. As soon as the American flag was sighted it was a signal for the Jugo-Slav people to celebrate.
Eearly Sunday morning, as we neared the harbor of Spalato, people would jump out of their beds and wave anything they could get their hands on, which in a couple of cases was bedclothes. 11 really I thing I saw one man waving his night shirt, and although the docks were deserted when we passed the breakwater, in five minutes they were black with people waving, shouting, singing — anything to show their joy because the Americans had come. We then passed to another part of the harbor where the two battleships were lying. The Jiifco-Slav crews manned the rails aiw\ cheered long and heartily as each little chaser pa'ssed and, as our squadron commander said, any man who didn't feel a thrill go I through him han't a thrill in his make-up.
As soon as we were anchored they came alongside to pay their I respects to the "Amerikanci", as they called us, and to tell us what a great man President Wilson is. They sure think like the Americans in one respect, that is that Wilson is the finest man on earth. To prove it they turned all the ships they had seized from Austria over to the Americans to take care of until the peace conference can dispose of them.
Well, I guess I have said about all I can about the Jugo-Slavs so will change the subject.
Well, I could write more but the mail is closing now. Love to vou and Dad.
(Signed,) Leo.
V slovenščini:
"J. L. Gwyn, sin Mrs. L. S. Graham iz Jerome, Ariz., topniški kapitan lovilca podmorskih čolnov (sub-chaser) C-217 je pisal nedavno svoji materi nad vse zanimivo vojno pismo, kolikor jih je došlo v roke urednika "The Verde Copper News". Dotičnik navaja natančen opis zdaj sloveče bitke ob Draču v Jadranskem morju in daje značilne podatke kako so naši lovilci podmorskih čolnov takoj po podpisanem premirju brodarili po Jadranskem morju. Pri tej priliki daje tudi toplo pohvalo Jugoslovanom, katerim gre popolno priznanje pri dobr Ijeni zmagi, Gwyn je pisal takole:
.iU. S. S. C. — 217 dne 23. novembra 1918.
Draga mati:—
Torej draga mati, Velika vojna je do cela končana; streljanja ni več — zdaj je čuti samo klice veselja. Jaz baš dobivam čez glavo teh veselih novic.
Zdaj pa glede onih novic, katere vem, da boste z veseljem poslušali novice, kaj vse smo delali, odkar je bil mir podpisan in kaj nameravamo še zanaprej delati? Takoj, ko je bilo premirje podpisano je narayno vse bojevanje prenehalo. HM i smo bili istočasno ravno na patrulji; gotovo je bilo dosti veselih in srečnih pomorščakov na tem čolnu tedaj, ko smo bili odpoklicani na naše zbirališče. Seveda, govorice so bile tako debele, da ni bilo ravno varno sploh komu kaj verjeti. Ta je rekel, da pojdemo takoj domov;, ko smo pa stali v bližini našega zbirališča še nekaj dni, smo se zatem napotili naprej po jadranskem mOrju. Naš prvi cilj je bil v Kotoru, najbolj utrjeni postojanki, kar so jih imeli Avstrijci. Tam smo ostali samo par ur, odkoder smo odrinili naprej proti severu ?zopet še pred par dnevi v sovražno vodovje. Potem smo se ustavili v Splitu, kjer smo še sedaj. Tukaj smo prevzeli ali zasegli dve prvevrstne avstrijske bojne ladje. Naši fantje so to izvršili. Večji del teh rezervnikov, ki niso še prej nikdar videli večje bojne ladje kakor lovilca podmorskih čolnov, so izvršili ta čin v lepi obliki, za kar jim gre dosti pohvale.
Skoro vsi naši fantje so zdaj na krovu onih ladij, samo nekaj nas je še ostalo na lovilcu; naš stari "217" se ni ustavil vsled pomanjkanja moštva. Mi smo šli v drugo stran pristanišča, kjer smo zavzeli šc dva avstrijska torpedna čolna, katera smo imali v rokah tekom 3 dni. Danes zjutraj je prevzel nek drugi lovilec našo službo; če se naša povelja kaj ne izpremene, gremo jutri proti Benetkam. Ali zamore to kdo smatrati in prekositi na našem razgledovalnem potu? Tako sem razdražen, da bi se precej s kako klopotačo rad seznanil.
Zdaj pričakujem, da si mislite čudne stvari, kako zamorejo majhni leseni lovilci zavzeti velike bojne ladje in torpedovke. To je bilo mogoče izvršiti le po ljudstvu (plemenu), ki ni imelo nikdar poprej, na celem svetu — prilike, in katero pozna še malo ljudi; to so bili Jugoslovani. Temu ljudstvu gre ravno toliko zasluge pri zmagi, katero smo dobili, kakor vsaki izmed svetovnih sil,N ki so tvorile entento. Ker-2£se ravno pravi trenotek uprli, so s tem strmoglavili avstrijsko vlado. S tem, da so zasegli avstrijsko mornarico in razorožili avstrijsko armado, so pospešili za zdaj zmago, namesto pozneje. Častniki ln moštvo naše divizije lovilcev, ki jc s svojim brodarenjem "moralično pripomoglo", ni bilo prej še nikdar tako ponosno, da smo Amerikanci. Takoj, ko je bila zagledana ameriška zastava, je bilo to znamenje velikega slavja za Jugoslovne.
Zgodaj v nedeljo zjutraj, ko smo se bližali pristanišču Splita, je ljudstvo skakalo iz svojih postelj in nam jc mahalo v pozdrav z vsem, kar je dobilo v roke; v nekaterih slučajih celo s posteljnimi odejami. Resnično se mi dozdeva, da sem videl nekega moža, ki nam je mahal v pozdrav s svojo nočno (spalno) srajco in čeravno so bili pomoli prazni; ko smo pluli mimo. že po preteku 5 minut se je nabrala na istih zopet velika množica ljudstva, da je bilo vse črno. Mahali so nam v pozdrav, klicali, peli in vse tako dalje, samo, da so izrazili svoje veselje, ker so došli Amerikanci. Zatem smo se peljali v nek drugi del pristanišča, kjer sta bilii vsidrani dve bojni ladji. Jugo-t slovanski mornarji so se tlačili na krovu med tem ko so prisrčno pozdravljali vsakega izmed naših malih lovilcev ko smo se vozili mimo. Naš švadronski poveljnik je rekel, da, kogar izmed nas ta prizor ni do srca ganil, ta ni bil na mestu.
Takoj ko smo stopili na suho, so prišli k nam v celih vrstah, da izrazijo svoje spoštovanje "Amerikancem"; "Amerikanci", tako so nas nazvali, ter nam pravili: kak velmož je naš predsednik Wilson. V enem pogledu mislijo ti, kot mi Amerikanci, da je Wilson najboljši mož na celem svetu. Da so to v resnici dokazali, so izročili vse avstrijske zasežene bojne ladje Amerikancem v oskrbo, dokler ne bo mirovna konferenca o teh ladjah drugače razpolagala.
Well, jaz mislim, da sem Vam vse povedal, kar zamorem povedati; o Jugoslovanih, torej ne bom o tem več pisal.
Well, pisal bi Vam lahko še več, pa je baš zdaj zaključek pošte. Srčen pozdrav do Vas in očeta.
v: •	i' -""L 1 [(Podpis) Leo., —
petno vojno posojilo
mi
A
Vdavno smo čitali* iz ^ash in4na došlo poroMlo, da so SP°\» pri zakladniskem depart-men\(finančni tajnik) v skrbeh, ker K bo baje zmantfalo itlenarja za tek^ fiskalno leto? Govori se celo, d^0 viada vsled t»ega prisiljena Opisati N $e eno posojilo zmage, iS bo prekratia za kake 3 milijarderjev J
Naj si ilj0 pridem department že \\Q ali nako bilanco, zadeva nasW fori/a dosti ; briga nas pa drug&ej^Vo, kako finančni tajnik ožTgfržavni zakladni-čar velikodusXme£e bilijone naših dolarjev fcjšni Italiji kot vojno posojilo. Wino taVnajo pri vladi, da so kto denarjem, za taka posojila Vpa dosti bilijonov.
Meseca septembrov 1. »o Združene države posodiVe»avoženi in do grla zadolženi, ' liliji zopet $18,146.927 in sicer: n. septembra $17,000,000, dn 20. sepf pa $1,146,927! Italija ičguje samo Združenim državan $1,619, 922,872. (Nad šestnajstino milijonov dol.) Pa preračunat* to o-gromno svoto na italijan^ iire! Menda ni vsa laška berači toliko vredna, kolikor znaša sL^ po vojno posojilo. Radovednrfimo čez koliko let bodo Lahi pUali samo narasle obresti tega ogT nega dolga, kedaj po še glaviv
Italija "pumpa" vse na okji. Ker ji drugi zavezniki niso hc dati več na "kredo", se je pa pet obrnila na svojo dobrosrčr
te^ne prav lahko biti okuženo, tudi če lepo izgleda in ima dober o^kus.
j Ako mleko ni niti potrjeno4niti pasteurizirano, je velika nevarnost, da se nahajajo v njem bakteriji za razne kužne bolezni, kakor tuberkuloza, tonsilitis, škar-latica, difterija itd.
Pasteurizira se mleko prav lahko tudi don^. In to na sledeči način :
Mešajte mleko prav dobro in potem točite v čiste mlečne ste-kleničice, kakoršnje se vporablja-jo za dojence ter zamašite iste * čisto, nevpijajočo pavolo. Vporab-Ijajte koš iz žice, v katerem naj bo prostora za sest ali devet ste-kleničic, zadostujocih za 24 ur hrane. Denite koš s steklenicami vred v kositrasto vedro ali lonec, napolnjen z mrzlo vodo nekoliko čez površino mleka. Zavrite vodo, ki naj vre za pet minut. Potem jo postavite na stran za deset minut in vlivajte nato mrzle vode v lonec, dokler se mleko ne zhladi. Treba postaviti potem steklenice v ledenico, ker ne smejo nikoli ostati v temperaturi čez 50 stopinj.
Ako je treba zmešati mleko z drugimi snovmi, kakor z ovseno moko, ječmenovo ali rižno vodo ali pa s sladkorjem, treba pridati te snovi pred pasteurizacijo.
Mleko naj ostane hladno prav do trenotka, ko se daje detetu. Tedaj zagrite ga s tem, da denete stekleničico v vročo vodo. Temperatura naj bo ona krvne vročine. Nikoli ne poskušajte temperature mleka s tem, da vzamete cuzelj v svoja usta, predno ga date detetu. .Mesto tesra izlijte nekoliko kapljic na svojo dlan.
zaveznico, vlado Združenih držav ki ima morda še nekaj milijonoi Vsaka stvar> ki Pohaja v doti-od zadnjega posojila zmage. Alfr0 s hrano Gojenca, mora blti
je ameriško ljudstvo zato podpisovalo to posojilo (med temi tudi mi Jugoslovani), da& zdaj daje kar cele milijarde v prazno in po-žrečno italijansko malho? Čemu pa sploh polentarji rabijo zopet tolike svote? — Za svoje peklenske okupacijske in imperialistične namene.
Zloglasni polentarski fanatik Gabrijel D'Annunzio s silo krade in trga naše jugoslovanske ozemlje ter se roga celemu svetu, oso-bito pa Ameriki. Lahko vse to počenja, ker dobiva morda od svoje vlade denar; ta denar pa ni bil zaslužen v Italiji, ampak so pri-hranki nas,. Amerikancev.
Poslušajmo izjavo generala Giuseppe Garibaldija, katero je podal te dni v Parizu: Glede reškega vprašanja pravi ta šovinist, da se zavezniki, osobito pa Italija ne bo ozirala na določbo predsednika Wilsona, da bodo to vprašanje sami Evropejci rešili ne pa Amerikanci.
Tako, — naši ameriški dolarji so pa Italijanom za svojo peklensko propagando dobrodošli?
Preveč, preveč zaupajo gospodje v Washingtonu Italijanom. — Seveda, ker so že enkrat začeli, morajo ,še naprej nadaljevati. Ameriški kapitalisti in finančniki dajejo Italiji razno blago in menda celo vojni? materija!; sedaj v mirnem času, vlada Združenih držav pa plačuje vse te račune. Tu gre edino le v korist milijonarjev, ki se boje za svoj denar. Lahko se pa pripeti, da bo Amp. rika to svojo veliko dobrosrčnost napram Italiji še enkrat obžalovala. Če izbruhne tudi v Italiji revolucija po ruskem zgledu, potem bodo številni milijoni ameriških dolarjev splavali po vodi, saj okrog Italije je dosti morja.
Važno za matere.
Dognalo se je, da od vsakih 100 otrok, ki jih matere ne morejo dojiti in dobivajo mleko iz stekle-ničice, 25 jih umre v prevm letu svojega življenja. Zato je United States Public Health Service izdal jako primerno navodilo za matere in dojilke glede umetnega dojenja, upajoč, da reši s »tem življenje, marsikaterega deteta, ki bi se drugače pogubilo vsled nemarnosti ali nevednosti.
Ako je zdravnik mnenja, da mati sama ne mt)re dojiti, tedaj je kravje mleko najboljše (ni treba ravno najbolj mastno) mleko. Kjerkoli je to mogoče, naj se kupuje ono mleko,Jri je,bilo preiskano in potrjeno'kot primerno za dojence, zv. "certified milk." Drugače naj se dobiva prevreto mleko (pasteurized milk) ali pa najbolj čisto mleko v zaprtih steklenicah, ki se lahko pasteurizira doma. Mleko v odprtih posodah ali pa tako mleko, ki ga točijo v steklenice v sanii prodajalni, u-
ta. Roke morajo biti vedno čiste. mivajte~jih z gorko vodo. milom, irtačico za nohte in obrišite s či-Vo brisačo, predno se dotikate hteresibodi stvari, ki gre v usta •teta.
(Kakor hitro je dete nehalo sr-l ti, izlijte iz steklenice kar je še t n ostalo mleka, in napolnite ste-k mičico z mrzlo vodo. Ko pri-pivljate mleko za prihodnjih 24 u| pomivajte stekleničico z vro-čdvodo in milom in krtačico za stklenice ter potom splahnite.
labi naj se le tak cuzelj^ ki se laik o čisti Treba ga obrniti od zitfraj na ven, zribati, »čistiti in zafreti. Nikoli ne rabite cuzljev, zfuženih z dolgo stekleno ali k^čukovo cevjo.	,»
t?red vsem treba zatekati se redio k zdravniku, brez katerega raj nikdo ne začne umetnega doji,a deteta. Jako mlada deteta, dijjna na stekleničko, mora videti zdravnik vsak teden, starejša zd|jva deteta na enkrat na me-sed tako da more zdravnik odrediti potrebne spremembe glede hrfie.
% Pišite na United States Health Servi<p naj Vam pošilja podučila navod^ glede oskrbovanja dojen-cev,t«»tructive leaflets on care of babies).
Nagrade K. S. K. J.
i _
NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO: Prva lagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. jan. 1920.
Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vrisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje je določena posebna nagrada $2.50, osir. $5.00 za vsakega člaaa(ico), ki pridobi tekom leta 5, odroma 10 novih članov.
Nova ali posebna nagrada, v veljavi od 1, avgusta dalje je pa še $1 a vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo preiel od KSKJ. $7.50 nagaade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že leja svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija.
NAGRADE? V MLADINSKEM
ODDELKU: Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev aajveč članov do 1. jan. 1920. Druga $10.00 tretja pa $5.00. Tudi imena teh drutšev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K Jednote.
Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana: najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka.
Za vstanovitev novih drafted 50 v veljavi tudi še vse stare nagrade. .	_ j. --—*
K. S. K.
Jednota
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
* * i ♦—- *
Ustanovljena * J^tu jn ^ 2. ^ 18W. InkorporiranA v Jolletu, aria vi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048.
od ustanovitvi do 1. septembra 1919 skupna izplačana podpora $1,691,394.37.
_ _ . , , , GLAVNI URADNIKI:
TaCnodlnrgJH,^t1ted?ik:	Jeraa»n. 332 Michigan St., Pueblo, Colo.
I. podpredsednik: Joseph Sitar. fift7 K uuvA~r o» tJu^ th
KAKO DRAGO SO PLAČALI AVSTRIJSKI NARODI SVOJO SVOBODO.
n	, luia ^roadway St., Joliet, IU
S™^ J' Aibe' «20-10 St., Waukegan, 111. P	»20« Commereial Ave-ZSo! Chieago, HI.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Irec, 900 N. Chieago St., Joliet, IU.
NADZORNI ODBOR: •»sip Dunda, 704 Worth Raynor Ave., Joliet, IlL Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chieago, IU Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. ^ John Mravintz, 1102 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh. Pa. Frauk Fraučič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wie.
POROTNI ODBOR:
Mihael J.-Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t.. New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Plaee, Chieago, DL Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: '' GLASILO k. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Plaee, Chieago, IU.
URADNO NAZNANILO.
NAZNANILO ASESMENTA 10-19, ZA MESEC OKTOBER 1919.
Imena umrlih članov in članic.
915 MARTA KUZAS, stara 43 let, članka dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrla 23. avg. 1919. Vzrok smrti: Rak na jetrih. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 24.
18081 PETER ZABORSKI, star 35 let, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 12. sept. 1919. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 10. febr. 1912. R. 28. —
4226 TEREZIJA AMBROŽIČ, stara 33 let, članica dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., umrla 26. avg. 1919. Vzrok smrti: Vtonila vsled umobolnoati.- Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 22. sept. 1909. R. 22.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
13029 JOHN ANZICK, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., poškodovan 22. okt. 1918. Opravičen od podpore $250.00 za izgubo desne noge. R. 22.
22230 LOUIS PLANINC,član dr. sv. Cirila in Metoda % Joliet, .111. operiran 133. avg. 1§19. Opravičen do podpore $50.00 R. 16.
6783 JOSIP CETINSKI, član dr. sv. Jožefa 21, Federal Pa., operiran 22. marca 1919. Opravičen do podpore $50.00. R. 29.
' 2796 JOSIP GRENTZ, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., operiran 6. junija 1919. 'Opravičen do podpore $50.00. R. 29.
7579 ROZA DORN, članica dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich, operirana 28. avg. 1919. Opravičena do podpore $50.00. R. 19.
7546 MARY JERAJ, članica dr. sv. Jožefa 33, Waukegan, 111., operirana 19. avg. 1919. Opravičena do podpore $50.00. R. 25.
22267 JANKO PAVUŠIČ, clan dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., operiran 27. aprila 1919. Opravičen do podpore $50.00 R. 35. •
22410 STEFAN ROGIČ, član dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., operiran 25. febr. 1919. Opravičen do podpore $50.00. R. 34.
JOSIP ZALAR,
Joliet, 111. 25. sept. 1919.	gl. tajnik.
Društvo sv. Štefana št. 159 K. S. K. Jednote, Delagua, Colo, suspendano dne 4. septembra 1919. Imena članov:
21182 Ivan Fatur, za v. za $500.00, R. 34. 21184 Karol Senioa, zav. za $500.00, R. 36. 22179 Ivan Russ, zav. za $1000.00, R, 35. 21672 Aurelio Čer, zav. za $1000.00, R, 42. Imena članov v Mladinkega oddelka:
2142	Ludvik ydovič, R, 3.
2143	Jožefa Udovič, R. 1.
Vzrok suspendacije neplačani asesmenti. Za glavni ufad K. S. K. Jednote:
Joliet, III. 24. sept. 1919.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
ZAHVALA.
Cenjenim članom iu članicam društva "Marije Sedem Žalosti" št. 50, Allegheny, Pa., izrekam tem potom najprisrčnejšo hvalo za prijaznost in naklonjenost, katero so mi skazali za časa mojega obiska v Pittsburgu. Iskrena hvala tudi članom i članicam Mladinskega oddelka za častni pozdrav in pozdravne govore ter krasni šopek, ki mi je bil podarjen v imenu Mladinskega oddelka po gospodični Mravintz-evi, hčerki g. John Mravintz-a, nadzornika K. S. K. J. Lepa hvala tudi vsem odbornikom krajevnih društev K. S. K. J. iz Pitts-burga in okolice za njih bratsko prijaznost in ljubeznivost, kakor tudi vsem ostalim Slovencem in Hrvatom za njih velikodušnost. Posebna hvala pa društvenim uradnikom dr. "Marije Sedem Žalosti" št. 50, in v prvi vrsti še g. John Mravintzu, dolgoletnemu predsedniku omenjenega društva in nadzorniku Jednote, velezaslužnemu tajniku Frank Trempushu, dalje spoštovani gospej in družini g. John Mra-vintza, č. g. John Mertel, Nick Zepuhar, Dr. J. V. Graheku, g. John Fflipčič-u in splofcs-vsem ostalim rojakom in rojakinjam. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Bog Vas živi! Društvu "Marije Sedem Žalosti" št. 50, K. S. K. J. pa kličem? "Rasti, napreduj in procvitaj še mnogo, mnogo let!
Jos. ^alar, gl. tajnik.
Joliet, 111., 25. sept. 1919.
AOITIRAJTE ZA K. S. K. JE-DNOTO!
Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto!
Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov.
Vsi na krov in na delo za 1000 novih članov!
Geslo K. S. K. J. je: Vse za vero, dom in narod! Sloga. — Bratstvo. — Pomoč. —
NE POZABITE LEPIH NAGRAD K. S. K. JEDNOTE!
V Zadnjih dneh je izdal ministrski tajnik dunajske vlade, dr. Viljem Winkler, popolno statistiko padlih in umrlih vojakov bivše avstro-ogrske monarhije v svetovni vojski. Do konca leta 1917. je padlo ali vsled bolezni ali ran umrlo nad miljon in četrt mož, od česar pripade na avstrijsko polovico daleko nad 50 procentov. Od posameznih narodnosti je padlo je padlih ali umrlih vojakov v avstrijski polovici (vedno od 1000 civilnega prebivalstva) Nemcev 29.1, Slovencev 27.5, mo-ravskih Čehoslovakov 26.7. Čeho-slovakov iz Češke 22.5, Ukrajincev 21.5. Rumunov 19.2. Italijanov in Ladincev, (Furlanov) 18-3. Srbohrvatov 17, Poljakov 16.2. — Na Ogrskem: Madžarov in Nemcev 28. Slovakov 23.7, Rumunov, 23. Srbov 22.2, Rusinov 11.9.
Naši ujetniki na Francoskem:
Na Francoskem 'se uahaja še približno 4000 bivših avstro-ogr-skih ujetnikov jugoslovanske narodnosti, ki so bili še maja meseca t. 1. zbrani pri Marselju in pri Lionu, da se jih odpošlje v domovino. Vsled velike krize v transportnih sredstvih, ki je tudi na Francoskem zelo občutljiva, žaiibog ni bilo do sedaj mogoče te reveže odpraviti, akoravno sta naše poslanstvo, in naša vojaška misija v Parizu storila že vse mogoče korake.
Lahko si je misliti, s kako ne-potrpežljivostjo pričakujejo ti naši ljudje dneva, ko bodo mogli zapustiti ujetniška taborišča. Tudi v drugem oziru so prihajale neugodne vesti o njihovem položaju. Naša delegacija na mirovni konferenci je zato sklenila od-poslati nekaj svojih članov v ta taborišča, da se na licu mesta obvestijo o tamošnjih razmerah. Poročilo te misije žaiibog ni bilo povsem zadovoljivo. Francoske vojne oblasti postopajo z našimi ljudmi še vedno kakor z nevarnimi vojnimi ujetniki in jih kot take najstrožje straži jo. Hrana je slaba, a mrčesa mnogo. Posebno se pritožujejo, da dobivajo le redkokdaj pisma iz domovine in da se jim ne dovoljuje ni-kako svobodno gibanje. In vendar so ti ljudje, kakor se je naša misija prepričala, po ogromni večini navdušeni Jugoslovani, ki so z velikim zadovoljstvom sprejemali informacije o preobratu v domovini. Le kakih 200 pristašev hrvaške seljačke stranke sc noče ločiti od ostalih avstro-ogrskih ujetnikov, temveč zahteva, da jih kot take pošlje nazaj. Oni ne ve-rujejo, da ni več monarhije, dokler sc o tem sami ne prepričajo.
Na podlagi tega poročila se je naša delegacija brzojavno obrnila v London, kjer se ravno te dni bavi neka konferenca z vprašanjem začasne razdelitve razpoložljivih ladij. Upanje je torej, da sc tudi ti nesrečniki v kratkem vrnejo v osvobojeno domovino. .
Iz nemško-avstrijskega ujetništva. Pred par dnevi smo do dolgem trinajstdnevnem maršu dospeli preko Čeho-Slovaške v domovino. Dne 27. julija nam je bila sreča mila, da smo mogli pobegniti iz prokletega, z žico pre-preženega taborišča v Marchtren-ku. Tihi mrak je ležal nad zemljo, ko smo se poslavljali od svojih prijateljev. Tiho kakor maček smo plezali skozi žične ovire in dospeli do kraja, kjer smo bili varni pred sovražnimi strojnicami. Zdelo se nam je, kakor da bi se bili nanovo rodili, ko smo zapustili žalostno sužnost. Po kratkem počitku, lačni in napol nagi smo se napotili na težko potovanje proti bratom Čeho-Slovakom. Potovali smo pet dni in pet noči. Naša hrana so bile borovnice in zeleno f^ad-je. Prenočevali smo v gozdu. Mokri in obnemogli smo si bili nekega večera zakurili sredi gozda. A-li časa ni bilo, da bi se bili ogreli in odpočilb ker so nas bili nemški orožniki zavohali, da smo morali spustiti v beg. Orožniki so streljali, pa hvala Bogu nobenega zadeli, tako da smo jim srečno u-bežali čez mejo. Bratje Čehi nas lepo sprejeli in nam dobro postregli, ne pa tako Jugoslovani v Mariboru. Ko smo se v taborišču
poslavljali od svojih prijateljev, so n§s ti prosili, naj skušamo zbuditi vlado in vojaško poveljstvo, da pomaga našim slovenskim fantom iz suženjstva, ki ostanejo si-čer na pokopališču, kjer počiva že nad 30,000 Rusov in Italijanov, pomrlih vsled lakote in bolezni
V	skladišču je še nad tisoč rakev, ki čakajo naših slovenskih fantov, ako ne pride kmalu rešitev. —Pozdravljamo vse znance in znanjse in naš domači celjski pp. Do veselega svidenja! Martin Re-mih iz Gorice pri Rajhenburgu, Drago Moderc iz Vidma pri Krškem, Alojzij Dolenec iz Gaberja pri Celju, Franc Kozinc iz Sevnice ob Savi. Sedanji naslov: M. Remih, voj. bolnica I. baraka 9-d, Maribor.
Rubinstein. Zgodilo se je nekaj, česar nismo resno pričakovali. Prišel je v Ljubljano sanitetni podpolkovnik Rubinstein z nalogo, da prevzame vodstvo garnij-ske bolnice. Nimamo ničesar proti osebi g. sail, podpolkovnika, a njegovo ime vsebuje program in ta program zavračamo kratkoma-lo enkrat za vselej. Protestiramo kar najenergičnejše proti impor-taciji tujerodnih elementov na vodilna mesta v Sloveniji, ker ae občutimo niti potrebe« niti veselja odreči se kulturni polnoletnosti. Imamo dovolj lastnih veščih in vestnih zdravnikov arijsko-slo-venskega pokoljenja, zato občutimo pojav g. Rubinsteina kot za ušnico s strani vojaških oblasti.
V	času, ko so nam hermetično zaprte meje za znanstvena dela za-padne Evrope, ko je inozemska knjiga postala pri nas že bela vrana, ko smo odrezani od vsega kulturnega sveta, kakor da bi živeli v kaki Bantu-državi, se naj-odločnejše zavarujemo proti im-portu kulturnih potenc iz bližnjega orijenta. Poznamo njih kulturno vrednost predobro .še izza časa, ko smo tlačanili Avstro-Ogr-ski, poznamo njihov poguben vpliv na celotni vojaško-zdravni-ški stan in vemo tudi. da, kjer se je enkrat naselil Rubinstein, ne traja dolgo, da se pojavi še Oli-vengrucn, Karfunkelstein, Zwirn-geist in Afterduft. Zahtevamo, da se vpošteva v prvi vrsti našo ljudi. • Ž veseljem bi pozdravili vsakega srbskega ali hrvaškega zdravnika naše krvi, nikakor pa ne bomo mirno prenašali, da bi zasedali vodilna mesta v naši deželi ljudje one vrste, ki korumpi-ra, kjerkoli se pojavi, vse javno in zasebno življenje.
Vtisi o Sloveniji. V bel grajski "Tribuni" je opisal eden udeležencev srbskega maturantskega obiska v Sloveniji svoje vtise s poti. Med drugim pravi: "Že na postaji .Metlika smo bili globoko ganjeni nad ogromno in iskreno ljubeznijo Slovencev nasproti nam ... Ko so zaorili gromki kli-ci in je zaplamtelo nepopisno navdušenje, smo občutili morda naj-radostneje trenutke v svojem življenju. To sladko oduševljenje nas je spremljalo ves čas našega potovanja po Sloveniji, a svoj vrhunec je doseglo v Ljubljani . . . Vse dni, ki smo jih prebili v Ljubljani, smo bili predmet največje simpatije in kjerkoli smo se pojavili .četudi v najmanjših skupinah, smo bili prisrčno pozdravljeni. Ti momenti našega bivanja v Ljubljani in Sloveniji nam ostanejo kakor najmočnejši in večno sveži in prijetni spomin iz našega dijaškega, a morda tudi celega življenja."
Železniki, zbudite se! Po vsej Sloveniji se pričenja novo življenje, le v Železnikih žal ni opaziti izpremembe na boljše. Še vedno se mnogo vodne sile odteka brez koristi za naš trg, medtem ko si mnogo družinskih očetov mora iskati v svetu kruha. — Demokra-tizem mora biti temelj države, tega naj se zavedajo pohlevni Že-leznikarji ter naj čimprej iztrgajo iz švabskih rok že skoro nad 20 let zapuščeno fužino "Gevverk-schaft" Jesenovec, ki bi bila zelo pripravna za uporabo tovarne za užigalice ali kaj sličnega. Ljudstvo bi pri tem imelo zaslužek, kraj bi se pa gospodarsko povzdignil. V trgu samem stoji sicer par žag, ki so last raznih Fužinar-jev, — to je vse kar so napravili tisti, ki imajo vso vodno silo v rokah — električni tok pa se mora dobivat iz Češnjice, ker se fu-žinarjem elektrarna v Zc\( ne izplačala. Zbudite se mlajši
možje v Železnikih in pomedite z nasilneži—proč z nazadnjaštvom! Ukrenite vse potrebno, da se švab Eger za vodne sile razlasti in prične naj se novo življenje, ki bode omogočalo obstanek tudi nižjim slojem. Ako se sedaj y pravem času ne bodete ganili, pozneje 'bode prepozno in spali bodete nadalje. — Pomislite Železnikarji, da je v Železnikih veliko bogastvo in velika revščina, a da ste take razmere ustvarili vi sami. — Zdramite se vsaj zdaj! Saj je vendar sramotno, da od fužine v spodnjih Železnikih in fužine na Jesenovcu nima nihče kruha, pri fužini v gornjih Železnikih ima pa samo par ljudi zaslužek. Torej na noge!
Z Bleda. Sem kot letoviščar nekaj dni na našem rajsko milem Bledu. Ob zvokih godbe, šetam pred zdraviliškim domom, ki ga zdaj hoče gospod Kenda prekrstiti v Casino. (Casino, Asrno, sino je grajal že naš pesnik — velikan Prešeren, torej proč s to grdo tujko!) Lepo igra domače komade godba, toda ušesa te bole, ko slišiš v enomer čifute, tiste gnusobe, ki so nam vse tako podražili, z dolgimi krivimi nosovi glasno govoriti p© "tajč." Ti ljudje mislijo, da so bolj nobel, nego naši priljubljeni Srbijanci, ^i tako lepo srbsko govore. Ti jugoslovanski čifuti iz Banovine govore celo izzivalno glasno švabsko. Ali naj si zapomnijo 1i hrvatski čifuti enkrat za vselej, da se ne damo več izzivati. Tisti, ki nočejo tega znati, pa naj nosijo posledice sami.— Tisti "Luisenbad" naj gospa Ju-la Vovkova — Molnar pač hitro odstrani, da se ne bode stara, na pol podrta baraka še prej podrla, kakor se morda čaka. Bodimo povsod dosledni, neizprosni, pa bo Bled svetovno slovansko kopališče — brez Švabov.
Včeraj, 13. avgusta, ponoči je ušel iz italijanskega vjetništva iz Pontebe in dospel preko demar-kacijske linije pri Ratečah na Kranjsko goro znani turist in a-materiograf gosp. Joža Kuna ver. — Čestitamo!
Župan kastavski dr. Franjo Je-lušič je ubežal te dni iz Postojne, kjer je bil konfiniran, čez mejo v Ljubljano. Laški karabinijeri so ga zajeli 28. aprila t. 1. na Sušaku, odgnali ga v ječo "pri jezuitih" v Trstu, kjer je bil do obravnave skozi mesec in pol zaprt. Laško vojno sodišče v Trstu ga je obsodilo kondicijonalno zaradi prekoračenja demarkacijske črte na leto dni ječe in potem ga je 18. ju nija t. 1. poveljstvo tržaških ka-rabinijerjev konfiniralo v Postojni, odkoder je te dni srečno ubežal. Čestitamo na svobodi!
Iz italijanskega ujetništva se je pred par dnevi vrnil naš rojak podpolkovnik g. Al. Sernec, doma pri Sv. Antonu v Slov. gor. G. Sernec sc je vrnil lansko leto po 200 Okni dolgem pešpotovanju iz Rusije, pa so ga kot zavednega Slovenca takoj zopet poslali na fronto; pri prevratu pa je bil z večmi drugimi zajet. Kot pristen sin slovenske Prlekije poprej ni imel sreče, da bi bil služil v svoji slovenski domovini, ampak je bil čez 30 let na Češkem. Upamo, da ga bodo naše vojaške oblasti sedaj vsaj nekaj časa pustile v službi v ožji domovini.
Iz laškega ujetništva sta pobegnila četovodja Josip Koenig, gostilničar in posestnik z Vranskega, in desetnik Josip Kropič iz Pečovnika št. 60 pri Celju. Imenovana sta služila pri bivšem 87; pp. Koenig je služil kot sanitetni podčastnik in je bil pri častnikih in moštvu priljubljen. Pri poslednji ofenzivi je bil ranjen in bil vsled tega 28. junija t. 1. ujet. Simpatije si je pridobil vsled svoje požrtvovalnosti in nevstrašeno-sti; marsikaterega ranjenca je kljub ljutemu ognju rešil na varno in mu ohranil življenje. Ko je bil ob Piavi ranjen, je do zadnjega hipa pomagal svojim tovarišem. Tak mož bo gotovo tudi v naši narodni vojski, če ga bo klicala domovirta* na svojem mestu.
Italijani zaprli demarkacijsko črto. Kakor se nam poroča, so Italijani popolnoma zaprli demarkacijsko črto in ne dovolijo nikomur brez posebnega vizuma potovanja v po njih zasedeno ozemlje. Toliko v opozorilo potujočemu občinstvu. dokler se ne določijo novi pogoji za prekoračenje demarkacijske črte.
Ukrajinski gost. Dne 12. t. m. je obiskal ured. 'Slovenca' dr. A-leksander Kolessa, vseučiliški profesor v Lvovu in član ukrajinskega državnega zbora. Dr. Kolessa
potuje po Jugoslaviji, da bi navezal stike med 'Ukrajinci in nami.
Poroka. Dne 12. t. m. popoldne
se je poročil v trnovski cerkvi g. Franc Pretnar, knjigovodja Mestne hranilnice, z gdčno Josipino Podkrajšek, lastnico modne trgovine na Jurčičevem trgu. Poročil ju je župnik F. S. Finžgar.
Vrli Ratečani trpe že dobrega pol leta najhujše sik a ne Italijanov ,ki imajo zasedene njihove njive, travnike, pašnike in seno-žeti. Živinoreja je močno oškodovana, prehrana ogrožena, preiska-vati se morajo pustiti pred in po delu, delati smejo le par ur na dan, zapirajo jih in vendar niso nito trenotek omahovali, kam spadajo. Zvesti so Jugoslaviji, naj jih ta ne pozabi!
Zaradi draženja kruha je prisodilo ljubljansko okrajno sodišče pekovskemu mojstvu Avblju 500, njegovi ženi pa 200 K globe.
Neukusnost. V včerajšno-da-našnjem "Slov. Narodu" najdemo parte, v katerem se naznanja, da je tukajšnje sodišče razglasilo za mrtvega Karla Tauzherja, stotnika 27. peh. polka bivše c. in kr. avst. armade in graščaka, imetnika zaslužnega križca, signum lau-dis, železnega križca in turškega polumeseca. — De mortuis nil nisi bene — a živečim, ki dajejo po staro-aristokraski navadi slične mrtvaške oglase v javnost, povemo, da bi umrlega ohranili v lepšem spominu, če bi čitali mesto dolge vrste odlikovanj le Kari Taučar — mož poštenjak.
Požar. V Sv. Križu pri Kostanjevici je uničil požar še skoraj nov kozolec Uršule Stritar, napolnjen z žitom m mrvo. Škoda se ceni na 50,000 K, k očim znaša zavarovalnina le 3000 K. Ogenj je nastal po otrocih.
'Glasbena Matica' v Ljubljani otvori v letošnji jeseni poleg svoje dosedanje, deloma nanovo urejene glasbene in pevske šole jugoslovanski konservatorij, ki bo nudil spopolnjen približno tekom 6 let, jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo vseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
Prekmurske meje.
Ljubljana, 13. avg. —Ozemlje Prekmurja, ki nam ga je defini-tivno priznala mirovna konferenca, in ki je bilo te dni zasedeno od naših čet, je obseženo v sledečih mejal (karta 1: 200.000 srpsko izdan je): Izliv Krke v Muro, kota 295. 328, 187, potok Kebele do sela Pordasinci, kota 295, 255, 291, 319, 365 (Katerina), 404 (Sročni), točka na 2 km vzhodno od Avstrije, Madžarske in Jugoslavije; od te točke proti zapadu črta, katera se bo določila na terenu proti koti 400 med vasmi Bo-n i salva in Gedoeutvar (Osinja) do stare meje med Avstrijo in Madžarsko; potem sledi tej črti na jug demarkacijske črte proti Šta-
Ptuj. V soboto, dne 9. avg. 1919
je bila slovesna otvoritev prve slovenske kavarne "Balkan" v Ptuju. Najemnik, dober Slovenec, katerega že občinstvo dolga leta pozna kot inteligenega, pridnega in marljivega moža. Lokali so bili napolnjeni, da niti ni bilo mogoče dobiti prostora. Igrala je ptujska mestna godba in občinstvo se je dobro zabavalo.
Ptuj. (Nasvet ptujskemu mestnemu uradu). V Ptujskem listu se opozarja na nepravilnosti v javnih napisih in opozarja interesente, kateri sami niso dovolj podkovani v slovenski gramatiki, naj se obrnejo za nasvet na mostni magistrat ptujski. Ali pa isti ne vidi, da se na gimnaziji še vedno blišči v zlatih črkah napis Kaiser Franz Joseph Gymnasium. Menda vendar ne čaka po-vratka Habsburgoveev — ker potem bo pač otemnei njegov zlati sijaj, predno jih bode dočakal.
Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah.
Tihotapcem in verižnikom se povsod dobro godi. Tudi pri nas jih imamo. Glavar jim je renegat J. Dimnik s svojimi sinovi. Pred vojno siromak, se danes vede kot graščak: Ima šest konj, pekarijo in trgovino. Sinovi so trgovali leta 1917. in 1918. z živino prašiči in konji ,danes verižijo z vsem. Cele vagone soli so pripeljali iz Nemške Avstrije in jo prodajajo tu po sramotni ceni 3 K. Prej so vedno zatrjevali ,da so Nemci, sedaj pravijo, da jim je vseeno, da znajo tudi "windisch". Potrebno bi bilo, dati narodnega izda-jico pod nadzorstvom in njegove švabske otroke poslati v blaženo domovino lačenbergarjev.
^^^ mariborskemu polr
iu. Pri pregledovanju čet v Lain Spodnjem Dravogradu 8. i v gust a je imel general Sinil janič priliko pohvaliti izvrstni red in disciplino, ki ju je našel v teh o-svobojenih krajih »pri naši vaj-ski. Posebno dolgo sc je razgovar-jal z 3 oficirji in vojaki 45. (nia-miborskega) polka> cigar poveljnik se je z iskreno hvaležnostjo spominjal slavnih del Mariborčanov, ki so v prvi dobi preobrata osvobodili našo lepo Štajersko in jo branili proti vsem intrigam in agitacijam Avstrijskih Nemcev in ki so pri osvoboditvi Koroške nesli slavo svojega imena skoraj do Wolfersberga v Labudski dolini. Poln najboljših'Utisov sc je general v lepih besedah poslovil od polka, ki požrtvovalno in nav-
ne veliko dejstvo zmage in izvršenega osvobojenja teli pokrajin. Po teh dogodkih lahko mislini na zaključitev mojega političnega življenja. Borili smo se za idejo osvobodilne vojne." — Italijani so priredili Salandri velike ova-cije.
Nepriljubljeni Italijani 15. avg
prišlo je mnogo slovenskega in jugoslovanskega in furlanskega ljudstva na božjo pot na Barbano pri Gradežu. Laški duhovnik je imel v cerkvi laško pridigo, ali romarji so se temu protivili in zahtevali furlansko ali slovensko propoved. Na Barbano je prišla tudi jadarnica z laško trikoloro Ljudstvo ja je ni pustilo, da bi se bila zasidrala dokler sc ni snela z jadrenice trikolora.
V Šempolaju na Krasu je 5.
dušeno vrši svojo dolžnost na Ko- avg. zabodel neki laški vojak ta-
l roškem, kakor je prej to storil lir : Štajerskem.
j. Državna gimnazija v Ptuju bo
j z letošnjim šolskim letom v vseh i razredih slovenska.
Kr. višjo vojaško realko v Ma
jrifcom je preteklo šolsko leto obi-I skovalo 193 učencev. K neobveznemu zrelostnemu izpitu se je priglasilo izmed 30 gojencev VII. razreda 18, in sicer 11 Srbov, o-ziroma Hrvatov in 7 Slovencev.
Vojaška realka v Mariboru. Za hioveljnika vojaške realke v Ala-jriboru je imenovan polkovnik i Vladimir Jakovljevič .
Ptuj. Pred kratkim se je prepeljalo iz Varaždina na ptujsko pokopališče truplo ranjnega Pav-Jliniča. ki je bil celih 55 let član ptujske čitalnice in posojilnice, j in nikdo se ni spomnil, da bi se
I	zasluženemu narodnem'u delavcu, Jki sc je preselil v svojo domačo
II	grudo, zapelo vsaj žalostinko v Jalovo.
Na Sladki gori pri Cmureku sc
v kratkem otvori v poslopju bivšega šulvcreina slovenska Ijud-jsl<a šola. Zadnji čas je že, ker o-luenjem šulferein je že skoro popolnoma ponemčil vso okoliško 'mladi no. •
Žalostna smrt hrvatske učiteljice.
Nedavno se je dogodilo v Roču nemila tragedija. Mlado učiteljico Prodan so našli v njenem sta-jjuovanju mrtvo — nesrečnica je !jc zastrupila z lizoloui. Postala je žrtev grešne ljubezni z italijan-
Iskiiiii častniki. Nesrečnica je bila zanosila ter je vrhu tega spolno obolela. 1/. sramu in obupa si je jkončala življenje.
Odprava tovorov v Severno in
Južno Ameriko. Spedicijska družba "Adritica" v Trstu poroča 'trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je sedaj možnost da na, blago pošiljati preko Trsta v Severno in Južno Ameriko, ker ni ovir glede prevoza po ozemlju, ki je od Lahov zasedeno. Natančnejša poročila je dobiti pri omenjeni spedicijski družbi.
Italijani in Jadranska banka.
Jugoslav. Lloyd'' poroča, da je tečaj delnic Jadranske banke zadnji čas silno poskočil. To pa zato, ker so se začeli za te delnice zanimati Italiji^ ki jih kupujejo za visoko ceno. List opozarja ne
mo.šnjega domačina mladeniča Alberta Bc^inea. Stvar je bila ta: v gostilni pri Urudnu je bilo več domačinov in nekaj laških vojakov. Naenkrat zgrabi laški vojak puško in zahteva, da sc vsi civilisti odstranijo iz gostilne, češ, da mu jc nekdo ukradel nahrbtnik. Puško je nameril na enega prisotnih, pa njegov .tovariš jo jc prestregel z roko. Tu pristopi* Bcr-ginc hoteč najbrže položaj razjasniti. Lah ga pa /.abode z bajonetom da se je zgrudil v krvi. Pogreba nesrečnega mladeniča sc jc udeležilo okoli dvatisoč ljudi kot nekaka tiha demonstracija proti laškim nasilnostim.
Laška kultura. Reka. 5. avgusta. Davi je napadlo okoli 50 I-talijanov na trgu Adauiich nekega prodajalca hrvat. časopisov. Brez vsakega povoda so ga pobili na tla in začeli pretepati. Rešila ga je angleška policija, ki jo jc privabilo vpitje na mesto. Policija je aretirala glavnega italijanskega napadalca. Po desetih mesecih italijanske okupacije se je zgodilo včeraj prvič, da jc bil a-retiran reški Italijan zaradi iz-
Sanj. Na vprašanje: "Glasovali ste proti sedanji vladi, toda niste pojasnili* zakaj ste to storili. Prosim obvestila, kako naj to tolmačimo vaŠc postopanje", je dr. Korošce odgovoril: "Mi nismo poda i i izjave zbornici, ker smo svoje mnenje tekom krize opetovano izrazili in je to vsakemu znano.' Na časnikarjevo vprašanje: "Kako mnenje imate o vladi po glasovanju in kako stališče boste zavzemali sedaj napram njej?" je dr. Korošec odgovoril: "Svojega stališča ne bomo menjali." Na vprašanje: "Verujete li v možnost izpopolnitve sedanje vlade?" je odgovoril dr. Korošec: "Verujem v možnost izpopolnitve in ako
ribora v Špilj«; tu je že stal dolg!izvedeti ure prihoda vlaka, zato je jor Krušič ter so vojaki odkora-vlak 45 voz z našimi ujetniki. Ves, izostal na našemu kolodvoru vsak kal. od tam k zajtrku mk svojim
žensko društvo v Mariboru pod sečni dopust, vodstvom soproge in tašče odvet-nika dr. Lipolda. Na kolodvoru pa Vsi na krov m nadelo za 1000
je pozdravil vrnivše se vojake ma- novih članov!	^
d(ib» »aš klub konkreten predlog iujuttiikov se je izvršila popolno-
trenka sami Napravili na belem papirju z modro-rdečim svinčnikom. Z njimi, so že istotam okrasili ves vlak kljub protestom Nemcev. Vsak, voz jc imel polno napisov, med dnuirni: Živela Jugo- g^MIIIH«^^
si a vi j a! Živel kralj Peter! Živel § mT M	a m T„ A vmT nnVflAVlAriVT A 1
regent Aleksander! Živel general Smiljanovič! Živel general Maj-ster! Vrnitev iz ujetništva dne 28. avgusta! Vesela domovina! Živela Jugoslavija! Konjiški fantje! Ljubljanski fantje. Brežiški fantje. itd., itd. — Izročitev nemških
ga bo resno proučil." Na vprašanje: "Ali je bil z Vašo vednostjo stavljen predsedniku vlade akt 6-pozicije?" dr. Korošec ni odgovo-ril. — K temu oficijelnemu poro ciiu o intervjuvu z dr. Korošce« nam poroča jo privatno iz Beograda še nadalje: K razgovoru z dr. Korošcem dostavlja "Pravda": radikalnih krogov smo izvedeli, da sc jc radikalni klub včeraj odlo-
ma oficijelno vpričo tamošnjega vojaškega poveljnika majorja Po-glcdiča in poveljnika transporta praporščaka (Jorjauea od celjskega pešpolka v roke zastopnika danskega rdečega križa dr. Alcx-Wahl-Baua. Nemški vlak se jc takoj nato odpeljal proti Gradcu. — Vlak z jugoslovanskimi . ujetniki je odšel iz taborišča v Marchtrcn-ku dne 28. t. m. Prišla je ponjc
s E
1 s
čil propustiti v zbornici dvanajsti-;srbska misija, ki je dan poprej ne, ker misli, tla vlada kasneje od- spremila že javljeni transport o-stopi. Tajne sile manjših politic-! stankov Maekcnsenovc armade iz nih skupili dr. Korošec, Trifkovič i Srbije. Poveljnik transporta jc in dr. Laginja so radikalee s svo-jbil major Brahislav Milosavljcvič. jimi intrigami prisilili, da so pri-j Ko so naši ujetniki zagledali resi-
stopili k opoziciji. Obžalujemo, ier moramo koustatirati, da ostaja dr. Korošec v svojih izjavah tudi nadalje nejasen in nesmiseln in da tako izgublja svoj dobri glas, ki ga jc užival doslej v beograd-ski javnosti. Počim je ugodil enemu, se je zameril drugim.
Deputacija Prskmurcev v Beogradu. Beograd, 31. avgusta. — V petek, 29. avgusta je dospela v Beograd deputacija Prekmurecv, da izposluje pri ministrstvu, da o-stanc civilna uprava Prekmurcev pri Slovencih. Vsled nesporazum-lisuja je nastala v tem ozirit* nejasnost. Deputacija se je oglasila
gredov proti Slovanom. Med re- iiajprvo v Demokratskem klubm škini slovanskim prebivalcem je ki je vzel njene pritožbe na znanje* zbudil ta korak veliko zadovolj- in naročil poslancem KukovcU iu» nost. Sodijo, da se bliža konec i-,prof. Voglarju, da predstavita talijanskemu gospodovanju na; p^taeijo notranjemu ministru Sv.
Reki.
Reka in odhajajoči grenadirji. LDU. Reka, 25. avgusta. Včeraj dopoldne so priredili reški Italija ui veliko poslovilno svečanost italijanskim grenadirjem. ki so odpoklicani iz Reke. V mestu je viselo večje število italijanskih zastav. Po slavnosti, ki je trajala nad eno uro, se je razvil po mestu izprevod reške mladine, ki je ponovno demonstrirala za italijansko Reko. Davi se je odpeljala iz Reke v smeri proti Matuljcm vsa brigada grenadirjev s artilerijo. Reški meščani so delili med vojake zlate in srebrne spominske kolajne. Namesto brigade grenadirjev pride na Reko del brigade Regina. Skupna italijanska posadka na Reki in v okolici šteje sedaj še kakih 500 mož pehote in nekaj oddelkov drugih čet.
teljc Srbe, sta zavladala mod njimi nepopisno ' navdušenje in radost. Fantje jinpovedujejo, da so mpogi srbski vojaki jokali, ko so ,yi,4eli naše ujeTnike v tako strašnem položaju. Na vseli 900 ujetnikih ni bilo niti kosa perila. Iz taborišča sc jc odpeljalo 749 mož in 8 častnikov. Potoma se jim je pridružilo v Linen še 32 mož in 1 častnik ,ki so bili tam v bolnici. Na Dunaju se jim je priklopil tudi transport srbskih v jetnikov (Banačanov). ki so bili ujeti v Rusiji in ki so po petmesečnem potovanju srečno dospeli iz Rusije preko Krakova. Bilo jih je 75. Na 'Dunaju jc »sprejela transport on-'tfofna srbska misija z generalom j^arinkovieeni na čelu. Dunajčani začudenjem gledali z zastava-yii,iOkrašeni vlak, vendar pa so o-ateli mirnkH Pač pa so protestirali JCi|mci! v (jrjtdkui in zlasti v Lipni-c**...kjer so sty^iali zadržati ves ffcransoort.potem, ko so jim viiSi •faTit$fei>ojasnfli, <Ia je vlak,
Pribičeviču. Ta jc deputacijo zeljo prijazno sprejel in izjavil, da smatra tudi on kot samo ob sebi umi Ijivo, da ostane v interesu gladke':
ga poslovanjavsled želje eelcgfi f. ( T . ^^ ,-----
prebivalstva civilna uprava Preb4feaWri»k 90 bili odpravljeni liem-niu rja v slovenskih rokah. Prosil j4lnvjeti»ilfi iz Srbije v domovino, jc deputacijo, naj mu izroči svojte|%$ij \\a pdvratku v Jugoslavijo, želje tudi pismeno in obljubil, da,- $o«dowliLL(nadaljevali vožnjo. O-sc bodo želje Prekmurcev po moz- jkoli f^.nre minut ^je dospel nosti v celem obsegu upošte valji, AtfV v, Spiye.
Došlcee jc pozdra-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se s tem naznanja, da bo	=
izdalo STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO	I "SLOVENSKI DOM" v Chicagu
NOVO, 45. SERIJO V TOREK, DNE 7. OKTO-	1
BRA T, L. v Cerkveni dvorani na W. 22. PI. in So.	|
Lincoln St. Lahko pa vzamete delnice tudi med te-	| dnom pri tajniku na 1824 W> 22. Place.
Rojaki Slovenci! Rojakinje Slovenke in bratje = Hrvati! Ne pozabite torej dneva 7. oktobra! Pri- | javite se za nove delnice, kar bo edinole v Vašo last- § np korist. Štedite in hranite denar pri našem društvu. = Držite se gesla: Iz malega raste veliko!
Naše društveno premoženje je bilo 30. avgusta t. = 1. $114.865.00.
URADNIKI: JOHN ZEFRAN, predsednik. ANTON GREGORICH, podpredsednik. JOSEPH ZUPANCICH, tajnik. JOHN TERSELICH, blagajnik.
'S	'
I	NADZORNIKI:
I ANTON KREMESEC, MARTIN SENICA, 1 FRANK GRILL,	MAKS OMERZEL
I ANDREJ BATISTIK, ANTON BANICH. ^iBJtiiiisaaiiiisfiisisiiiiiiBiiiaiiaiiisuiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiftssiiiiiiiiiiiiJtiiiiiiiiitiiiftriiis^

K lOO samo $3.50
POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI!
Nikdar preje niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte svojim dragim v stari domovini.
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000— VELJA SEDAJ SAMO $33.00
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.
Slovensko vseučilišče v Ljubljar/i.
Beograd, 31. avgusta. — Regent
Aleksander je danes opoldne pod-
.	. . ;pisal ukaz, s katerim stopi v vc-
ie nevarnost, da preide ta domači ,.	.	. x...
. 1	Ijavo zakon o ustanovitvi vseucili-
avod v tuje roke.	U- T • ,,. .. i*-
4	sca v Ljubljani 111 s katerim se
Zamenjava denarja. LDU. Kc- j imenujejo prvi profesorji na vseka. 16. avgusta. Civilni komisar j učilišču, ki imajo obenem tudi na-Istri je odredil, da se ima po; logo, da sestavijo predloge glede vsej Istri zamenjati avstro-ogrski |nadaljnih imenovanj. — Imcnova-drobiž po 20 vinarjev v roku 30 nj so za redne profesorje:	'
dni. Do višine 25 lir bodo zame-, \a pravni fakulteti: dr. J van Jijavali poštni uradi, <»d te svote t	bivši minister in redni pro-
dal je pa Banca d Italia v Trstu, fCsor na vseučilišču na Dunaju; (Joriei in Ptuju.	dr. L. Pitamic, izredni profesor na
vseučilišču v Črnovicah; dr. P»o-gumil Vošnjak, docent na vseučilišču v Zagrebu in dr. Ivan Žmavč, bibliotekar 1. raz. na vseučilišču v Pragi •,
na modroslovni fakulti: dr. Jo-
Salandra v Trstu. Trst, 13. avgusta. Že dalje časa se v Trstu z vso obiteljo mudi poslanec Salandra, bivši italijanski ministrski predsednik za časa na-
povedi vojne Avstiji in bivši član j sip Plemelj, redni profesor na vse-italijanske mirovne delega- učilišču v Černovicah; dr. Rajko
član
eije v Parizu do odstopa, Orlan-dovega. V kopališču in letovišču Portorose so mu italijanski liberalci in nekdanji voditelji trža-Ske iredente priredili časten spre jem. Bivši župan de Valerio ga je pozdravil zelo laskavo, poudarjajoč njegove zasluge v velikem trenutku intervencije za odrešenje italijanskih pokrajin izpod Avstrije. Ginjen je Salandra od-varjal "Kot romar je prišel v rst, mesto, mnogo trpeče vsled aških bojev. Vojna je bila dol-trajna in trda; zelo mnogo je ev. Toda v Trstu smo; Trst o
Xachtigall, redni profesor na vseučilišču v Clradcu ; dr. Frank Ramovš, docent na vseučilišču v Gradcu in dr. Prijatelj, kustos na dvorni biblioteki na Dunaju;
na tehnični fakulteti; prof. dr. Rihard Zupanič, docent na tehnični visoki šoli na Dunaju; dr. Karel Hinterlechner, šef jjeoloft- državnega zavoda na Dunaju; prof. dr. Maks Samec na Dunaju, ter ing. dr. Milan Vidmar.
na bogoslovni fakulteti: dr, Iv. E. Zore, dr. Aleš Učeuičnik in dr. Fr. Ušeničnik, vsi trije doslej profesorji na bogoslovnem učilišču v
me Italiji. V Istri smo. Istra Ljubljani.
lane Italiji. Proti nam, ki smo
icnjir v ujet n ist je taborišče za 70,000 ljudij. Naši so morali ležati na golih 'tleli. Dobivali so po 7 g moke in po 400 g kruba na dan na moža, vsak drugi dan pa 120 kg mesa za 800 mož, od avgusta naprej pa le polovico tega, tako da so živeli skoro edino le ob juhiin moki. Šele zadnje dni so dobivali tudi nc-! koliko krompirja. Iz taborišča so
kg črnega
plomatična zastopstva na Španskem, Portugalskem, Švedskem in i . , .
•	'voiaki
Danskem ter ustanovi mesto njih J
konzulate. Konzuli bodo lahko tudi podaniki dotičnili držav samih.
Uvoz in izvoz preko demarkacij-ske črte. Trst, 30. avgusta. Novi tržaški guverner Ciuffcli jc izdal naredilo, s katero se dovoljuje čez demarkacijsko črto uvoz in izvoz
vseli vrst blaga, izven onega, ki jc« -.. . .... v .
l4 ....	,	. lih odpustili s četrt
v Italiji prepovedano.	'f • «	- ia	• i"
kruha na moža. Denarja niso do-
Potovalni predpisi v zasedenem 1?iva)i vos (-,as; y taborišču so jib ozemlju. Trst, 27. avgusta. Listi ,^tcpali in pri vsakem poizkusu pišejo: Glasom naredbe vrhovnc-J^ega So streljali na vse tabori-ga poveljništva z dne 31. julija t.jg^o ter je Wlo ob takih prilikah U ki jo je priobčil uradni lisl| v;cf. ranjenih. Kljub temn se je "Osscrvatore Triestino" v svoji|^ora posrečilo pobegniti na Oclio-178. številki z dne 18. t. m. za pre- j Slovaški. Ujeti so bili večinama koračenje demarkaeijske črte ui j ^ 200 možem iu raznim častni-več potrebna posebna prebodnicaj0(j 29. aprila do 2. majnika t. 1. pri (salvacondolto), marveč zadostu-j Velikovcu, Labudu in Podroščicu jc .potni list za inozemstvo, ki ga; Xemei so ravnali grozovito z ljud-
Pozor Slovenci!!
Slovencem v Chicagi in okolici naznanjamo, da pošiljamo denar v stari kraj po najnižjih dnevnih cenah. Preskrbimo potne in parobrodne listke (šif-karte) in opravljamo vsa notarska dela. ,
Kdor želi poslati zaboj svojcem v staro domovino,
naj se obrne na nas za pojasnila.
EDINOST PUBLISHING COMPANY
JOHN PETROVČIC, Mgr.
1847 W. 22nd St. Chicago, III.
I
w
I
i
i (
a w
izdajajo pristojne oblasti v smisln .namestništvenc naredbe z dne 23,
mi, gptolkli mnogo ujetnikov in pri raznih oddelkih ustrelili vsa-
julija 1916, št. 895. — V Julijski ikega drugega moža. Ujetniki, zla-13enečiji izven občine navedenega sli (-astniki. imajo dnevnike z na-bivališča jc potrebna kaka listina o istovetnosti, kakor potni list za
tančnimi podatki, ki bodo še marsikaj nejasnega s koroške fronte inozemstvo ali tujezemstvo, pro- odkrili. Med jetniki je tudi prepustnica (salvacondotto) ali pa • *»	v.i posebno dovoljenje poveljništcv kraljevih karabinijerjev, ki jim načelujejo častniki. — Potne liste
za tujezemstvo izdajajo župami, \
ccj Mariborčanov, ki prej nikakor niso bili posebno vuetj za Jugoslavijo. ki ]>a sedaj pripoveilujejo, kako kruto so zjijimi ravnali
emci.
Ob 18. sc je vkk odpeljal
proti Mariboru Xaše prebivalstvo ga je na vsem potu živahno pozdravljalo. V Maribor je doSpel vlak ob 19., kjer so ga pričakovale vojaške oblasti z vojaško godbo in
vidirati jih pa morajo civilni komisarji.
Povratek naših vojnih ujetnikov iz Marchtrenka. Maribor, 30. avgusta. Danes opoldne se jc v .JH Špiljah oziroma v Mariboru fcvr-1 Wuo*obpojno občinstvo. Došlece šil ofieijalni sprejem jugoslovan-;ie pozdravil poveljpik mesta, pod-skih ujetnikov s koroške fronte, j Polkovnik Zwim, nakar so bili tu-došlih iz nemškega taborišča v tukaj pogoščeni. Pripadniki Marchtrenku pri Lineu. Obenem mariborskega polka so tukaj iz-se je v Špiljali izviiila oddaja stoPiH. Ob 22. uri se je vlak pričel nemv^kih ujetnikov, tudi s koroške!Pomikati proti eClju in Ljubljani, fronte, ki so prišli iz Smedereva.i -Povratniki pripadajo 45., 46. in Vlak s 302 nemškima ujetnikoma j37- (ljubljanskemu) nehotnemu je ob pol 15. dospel iz Celja, kjer PoHfa.
"Pravda" o dr. Korošcu.—.so bili vjetniki nastanjeni do 21
li vojno za osvobojenje teh:Beograd, 29. avgusta. Sotrudnik.t. m., v Maribor. Ujetniki so bili
trajni, naj 0111, ki nam liaspro->jo, govore, kar hočejo. Osla-
"Pravde" se je razgovarjal z dr.jdobro rejeni, a slabo oblečeni. Ob Korošcem in mu stavil več vpra- i>ol 16. seje vlak odpeljal iz Ma- nju ni bilo mogoče niti približno
v T
V Ljubljano je dospel vlak vče-raraj zjutraj ob 7.ryrj 50 minut. Kljub neprestanemu poizvedovn*.

V..
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kavert«, vabila in vstopnice za veselice, ali kak« druge tiskoviae, obrait« M na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Cfcleaft, BI.
I'a Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnact glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iepnem formata iz| trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice aa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške liste, večje in manjše in posebne p^le za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko veda« natančen pregled števila članov po ikladih, ali razredih.
cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društva vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva alovensko-hrvaika
MLEKARNA
1818 W. 22 n d Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
7 velespofitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar

MINERS STATE BANK
jt • _
CHISHOLM, MINN.
S tem 3e vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
eukra, viru-ka, ječmetiovra. pa brftio Čeh o
Uresničeno prerokovanje, ali no-ni sovražniki. H. C. L. Preme, tena bording bosovka. Išče se partnerja. Pozor pečlarji! Pred
spanjolko.
—	Pa pravijo in pravijo, da so "forčen telercp," ali vedeževal-ke same humhugari»»e!!? Jay. pa rečem drugače. I.e poslušajte!
Zadnjič sem vam poročal, da som bil na nekem bazarju, kjer mi je ona ženska rekla, da imam skrite in zahrbtne sovražnike, ki me radi od strani špika jo in zba-dajo. A j Beč Jiir iajf, pa še kako me imajo na piki. Zbadajo me, ne samo podnevu, ampak tudi ponoči. ko sem že pod odejo. Pa nikar ne mislite, da imam kake bolhe. uši, ali eelo stenice; v tej zadevi sem up to date čeden, ampak moji najnovejši nočni sovražniki so moskitarjir ali po slovensko komarji.
Vsak večer, okrog 10. ure. ko že dremljem pribrenčita v mojo spalno sobo kar dva (samec^in sa-mica) na obisk. Najraje se mi u->edeta na čelo. ali nos. Pa res ču» dno, dii imajo amerikanski komarji mačje oči. V temni sobi vedno najdeta moj nos. Tq se vrši že nekaj veečrov. Enkrat sem se jima hotel skriti, da sem se vlegel pod posteljo; j>a sta m^tndUfi't-ha 1 a. Da sem, ypred komarje vi m pikom. si nataknem nedrij vsak večer primerno krinko na glavo. — "Zdaj pa le pikaj & hočeš—v nos iz papirja!" Vesel sem bil sploh, da niso amerikai^ ski komarji večji, na primer kfet naši starokrajski kačji pastirja »"mrli in ose. Ducat takih bi mi lahko en večer vso kri izpilo. Enkrat sem se bil po glavi in rokJlh s tropentinom in tangle food papirjem namazal; pa vse to ni dosti pomagalo. Komar me je še bflj opikal ker je ostal do jutra na $iavi. ker ni mogel odletoti. Odkar imam na glavi ruto in pn ininko, je zopet mir pred temi nočnimi obiskovalci.
—	(iotovo so vam znane sledeče tri črke II. <\ L., po angleško
dobrega; brinjeveka! Pa ga danes z lučjo išči po Ameriki! — Ker so laundri (peri In ice) tako drage, pazjni tudi pri tem. Če je ovratnik malo zdmažan, ga kar s kmio in moko namažem, pa st prihranim 3 <• pri laundry. Srajco tn nogavice nosim pa en te-Iden na eno stran, en teden pa na drugo, ali narobe. Vsled draginje obuvala si bom kupil par lesenih cokel j, ki ny> bodo trajale več iet; potem naj pa le/vcljajd novi čevlji $25.00. - -
O j ti prešmentana Malerika ti! Kam smo jo ze prikorakali? Dru-! gega nam ne bo kazalo, kakor zapečati, ali zašiti usta, ker ne bo^ mo mogli nečesa vsled draginje. .Šur pa s pohaiiimi piškami in šam-! paiičem basejo. Eb počakajte, če bom jaz enkrat- predsednik, te konj tre, potem bo pa vse drugače; takrat bomo pa mi na konju!
— Sedanja htida draginja upli-va tudi na amerikanske bording bosovko. Nedavno sem čital kako ima neka ajriš ledy za rent an svoj furneš rum Jam nekje na Lek zajr. Čez dan ima spalno sobo oddano za nekega nočnega čuvaja ; čez noč spi v oni sobi neki agent, krdela po dnevu; ob nedeljah, ko* obeh ni doma, odda sobo nekemu trgovskemu potniku-yko-palno sobo ima ob sobotah v najemu'po 50 c za osebo; shramlm one stfbe je pa oddana nekemu n-gentji viške, kjer je skrit "huz". Pa izračunajte^ koliko dobi ta premetena bordeng bosovka »d on* sobe na teden? — Znat se more!	•
Ker sem že ravno pri borderjih, iliftj omenim, da motfa dva nič dobro ne "filata'\ Oba zelo razganja in jima vre po trebuhu. Poklical


iff. S mniP

kauriše ni nič, ker še ne morejo v
Ameriko radi taljansfre meje. Baj gaš! CV bi prisltf'tbftko slovenskih nevest naenkrat semkaj potem bi nastal pravcati fajt po rabili naselbinah zanje. Vse bi zaštapalo, ker bi se vršile številne vofeeti. Če ne bo z mačjim bizmusam nič, bom pa iz Naj Jorka naročil eno kroma', ii- kranjsko- štajersko- koroško- fermonslto in bom hodil pred pustoin okoli na ženitovanje. Co sc bo živelo! Igral bom vse viže zastonj, saj mi bo odrinil ženin in stara šina kak dolarček pod prste. Tudi 4oHra ideja, kaj ne! Samo če bi že enkrat iž Starega kraja parniki v Ameriko vozili !
— Listi nas strašijo, da bo začela tukaj zopet florenea razsajati, Radi tega moramo biti zelo o-prezni. Pravijo da je Triner zoper to bolezen najboljše zdravilo, eni imajo pa česen v časti, da flo-renco odganja, ker hudo diši. Jaz se bom tudi česna držal in pa čebule. Kdor misli, da bo dobil flo-reneo, mora vedno česen čikati in gri74j, podnevu in ponoči, bodisi
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piš« za pojasnilo" in naj meni naznani, kako farmo si želi ko-piti. ;
Jaz imam aa prodaj več farm
od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kpkorSno si Želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-
vati.
Prodajam farme tn neobdelano zemljo po nizki eeni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac česnik,' WUlard. Wit.
POZOR!
Rojakom, ki .žele doma delati hmelovec naznanjamo, da naši zastopniki, pri katerih se dobe "Puritan Malt Extract1* so: Ignac Benkše, za De Pue, 111.; Leo Ku-kar, za Gilbert, Minn.; Anton Ra-dišek za Wickhaven, Pa.; Josef
■I	■■■■I Radišck /a Smithton, Pa.; Matt
doma, ali zunaj. Lansko leto sem Statldnhar> za Crested Butte, Co-ga kupil cel iunt in ga imam še j ,0 . Jose{ Amhroii^ za Canons-
hnrg, Pa.; Anton Kravanja, za Nokomi«, 111.; John Poveha za Hi-
nekaj strokov v rezervi. Nekoč sem se peljal v tesno nabasani štrit-kari ko sem s tem zdravilom preganjal španjolko. Sedel sem poleg neke debele zamorke na eni strani, ki bi mi bila kmalu vsa re; bra zmečkala. — Nato pa pricnem hitro čikati česen in moja. tovariši-ca jo je kmalu premufala. Torej je česen tudi dober zoper veliko gnečo v karali. Da me florenea že zdaj ne zagrabi, sem pričel nositi na vratu pod srajco velik venec nabranega česna in čebule; povrhu obleke sem se pa dobro s parfinom poškropil, če ne bi ne smel med ljudi. Previdnost je več vredna,
sem že zdravniško pomoč Dr. (Ja-jkot vsi doktorji, zdravila in apo-lonco, ki jima bo ves ta trubelj tokarji.
pregnala. Na Martinovo nedeljo Bodite mi g. editor lepo po-vas g. urednik povabim na vinsko j zdravljeni, tako tudi vsi vaši na-poskušnjo. 1 i ga bomo kar iz ročniki in naročnice, pisk ranker glaži so se mi vsi po- Vdani Vam m bili. Saj je vseeno, pisker drži še ^ več. Posebno eden bo dober, ker ' ^ sedi ves čas neka črna mačka na P. S. — Pozdrav do Martin njem. Torej na veselo svidenje na pana v Bele vidre, III.! Martinovo nedeljo. Pa prinesite s|--—*7r1
sabo kaj svinjskega, da bo boljši | NAZNANILO IN PRIPOROČILO
High Cost of Livihg; po )na> bi tolmačili te črke Hbdt 4 Ptie La-komnikov. Da, draginja Je pričela te dni tudi name pritiskati z vso silo, tako, da sem svoje živ-ljenske razmere do cela izpreme-nil / varčevanjem. Štedini in gledam na r*ente na vse strani; pri jedi in obleki. V pondeljek si skuhani 2 funta kislega zelja flfne nemškega) ki mi zaleže kar za cel teden. Jem ga pogretega zjdtraj in zvečer. Ko je 7 krat pregreto, je najboljše, saj tako^nam veli že star pregovor. Rad hi včasih, da
Iščem partnerja za nov 1>iz-nes. -- Zdaj ko je tukaj vsled draginje vse narobe, bom pa začel neke posebne vrste biznes; od samega zraka in kislega zelja človek ne more 12 funtov minuli teden, da je v Bruslju na Belgijskem zmankalo mačk In da jih plačujejo po dolarju, samo da imajo rep. —i Well, mačk in mačkov je pa tu pri nas v Čik Agi, še preveč. Po noči delajo po naši jardih take koncerte, da človek še spatf ne more. Pa sem si mislil: Mike, tukaj, ali sedaj te čaka sre-čaT Poskusi! Morda še obogatiš z mačjem bizmusom f Pa saj bi tudi, če imel 5 tisoč dol. keš na rokah. Vsled tega iščem torej partnerja ki ima toliko gotovine, ali liberti bondov da bomo na vest zajt začela mačji eksportni biznes na debelo.
,Če naročim našim bojsom in jim obljubim samo en kvoder za ejiega mačka, jih imam lahko v 1 tednu že 10,000. Ekspresa pri vsakem ne bo ve čkot 10-20c; torej bo naredila lahko naenkrat $5500.— čistega profita, kar se bo razdelilo na "fifty-fifty". Amerikanske, osobito naše znane čikaške mačke bodo Belgijci radi^plačali več kot po dolarju. — Jaz bom predsednik, ravnatelj, -blagajnik in manažer te družbe, moj partner bo pa nadzornik. Če jih spraviva čez vodo 100.000. pa bovd imela vsak $27,500 dolarčkov v žepu. Pinal bom v Bruselj, če rabijo tudi kaj psov; teh je tudi pri nas več, kot od več; osobito Ncm-
bbing, Mimi.; Anton Turk, za Sparkland, tli.; John Debelak, za New DulnttT, Minn,; Josef Tlaupt-man, za Witt, 111.; Frank Mravlja, za Chicago, 111.; Jos Grobelnik, za Springfield, III.
Iščejo se'nadaljni zastopniki.
M. Mladič J. Verderbar Co.
2603 So. Lawndale Ave.
. Chicago, 111.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" ŠT. 80. K. ft. tU. n. t. prrraeuaoH. pa.
ima ivojo r«dM atiaino i«jo vitka drugo n*d*|jo t mM««« ▼ Krtijiko
Slovenftkstn
i Domu, 17 <■ Pltt.burfh, P«.
ButUr St.,
Rojakom v Chicagu in okolici naznanjam, da imam še nekaj drozdja na »razpolago, ali na pftK^GS daj od naročene druge kare. Grozdje bo najboljše tokayske
. c„ » SB5,vrste iz Kalifornije. Prodajal ga
živeti. Shujšal sem t. zc za^ ^ ^	^ c^.'
itov. — (It al sem namreč	^ ' /
Zglasite Se pravočasno pn:
FRANK MRAVLJA
1903 W. 22. St. Chicago, 111. ' Telefon- Canal 5788.
KIŠTE V STARI KRAJ.
Ufadntkf mm t« t o 1919t
' Predsedniki John Mravintz, 110? Haslav« Av».J,N. S. Pittsburgh^ Pa. ... L tajnik> . Frank Trempus. 614« Carnegia Avi„ Pittsburgh, Pa. * Za«tomiikf: Jurij Grvgnraš, 4617 ^Butlan SW Pittsburgh. Pa.
Dru2t tdravnik: Dr. C. J. Stvbe, ckfikrt St.. N. S. Pittsburgh. I Clarti se' sprejemajo v društvo od 1$. do 50. btUl posmrtnina je $1090, $600 a!i $^50. Naš« društvo plačujs Vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniška dodpor« natsden.
, Slovenc^ia Hrvati, kteri S« nisi« pri nobene^) društvu ^padajočem h K. S. K. J. se uljadno vabijo p»d eastavo zgoraj, omeirvj in eo-a Jruštva. , Za vaa pojasnila se obrnit« na sgo-raj imenovane uradnike društva. V Slučaju bolezni ee mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pitt«, burgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet k« ozdravi.
Kedor hoče poslati zaboj v stari kraj, naj istega pri meni naroči do t>. oktobra.-Dobite ga po lastni ceni. Preskrbljeno je za popolno varnost, za prosto carino, ter da dospe tja do Božiča. Vse drugo se Vam pojasni v moji trgovini.
Ivan Gottlieb, 1821 W. 22nd St. Chicago, 111. — Telephone: Canal 3073.
□F=lF=E3t' •■* H:
,i. if=nn
Kra»«n roman "MILIJONSKA NEVESTA"
izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s poštnino vred.
V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke.
Rojaki! j Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri:
JOSEPH TOMIC, 2424 Šo. Harding At«., ' Chicago, III.
1[ 'i '.' i./JCTB

•»i se kak prašič v tem zelju pova Ijal, — pa ne kaže, ker je Svinjina tako draga. Morda bom dobil i; letos zo]>et iz Willarda, Aurore, ali iz Brockveja kake kranjske
klobase, potem bo že boljŠ*. Kavela^aJ0'te HvaH za izdelovanje ne-morem piti, ker je po eeh ( ik pf)sj|h' klobas . ^ .
Cene za mačke še nisem določil. Mislim pa da bodo različne. Mlade samice bodo malo bolj čip, kot pn stare in vampdstc. Pisati moram tudi, če hočejo samo mačke (samice) ali tudi mandelce? ker to ni vse eno.
V •zadnjem va«em "Glasilu sem čital veselo novico za naše
KRASNA POZLAČENA URA NA 21 KAMNOV IN JAMČENA ZA 25 LET STANE SAMO $8.95 ZA KRATKO DOBO.
Agi cukra zmakalo. Pa fjo pravi li. da se v Ameriki cedi med in
mleko! - Danes pa še funta
eukra ne dobič, če bi se tudi pred grocerjem na glave postavil. l> boge naše kofetariee tin Otroci, ker se morajo vedno -bolj grenko držati ker ni cukra pri hiši. Pa se piše in govori o draginji v Iblani.
Tam imajo plenti cukrat in celo	v ■
bolj po ceni. Čital sem, da stane peelarje, da pride 5 tisoč angles-Pri Perdanu 1 kilogram cukra kili nevestJv Ameriko. To \ ant bo danes samo K 7.80; v Ameriki ve- bizmusa! Pisali pa niste me, kje se Ija pa 1 funt ( pol kile) 15 cen- bodo te zenitne kandidatinje us-tov; torej pride na 1 kilo 30 cen- ta vile? Kajmishte ali bi bilo y-jj tov ali deset kreni ( K 10.) Bla- mestno, da bi jih sel jaz k pai-niku| aor se Iblačanamo, ker se laže čakat ? Imam ze vec snubcev zanje, sladkajo, kot pa mi Amerikaner. in pri tem bi sc dalo narediti kaj ^ bo šlo z II. C. L. še tako daljo, | za kožtth, ah kom.sna^ Deset do-j|. ^ k bom tudi jaz v stari kraj ■ lerjeyi bi mi dal r^ak izme na-^P« dahnil. Tam imajo še vedno do-1 šUi pečlarjev, če bi mu pripeljal
"•**•' " "" •••!•■"• i •" • "
Niste imfU v vilem tivljenju enake prilik« kot j« ta. Glejte Citajte in se prepričajte. Ta krasna vrednostna in patrioti£na pra, ki jo dobite sedaj od na» skoro zastonj je iavrstno dobra ura o katerih ate"ie malo aliialu ie lepo pozlačena. trpeino in krasno iedelana, ima 21 kamnov in jamčena za 26 let. Im» močno zmed, ki pomaga, da čre ura točno in pravilao vsled tesa ne ixostaja in ne. I>rehit«j«- Pokrovje je artistično izdelano in ima vrisano sliko zvonca avo-bode, am«ri»koga orla zvezdnato zastavo. Ta ura je vredna po najmanj do $25.00. ker pa telimo, da se ljudstvo sezna s to uro zato strjo n4 namenili za kratko dobo prodajati te ure po $»*f>6. Zapomnite si, da vam ie ne moRoče dobiti boljše ure za ta denar nikjer drugje in tudi ako bi plfcčalf do «<>«.00 ne bode boljia kar i* tiče drianj« časa. T* «ra va» b«de eventuelno tudi rpoortinjala na zgodovinski dan k« a« Zvonec Svobode, Amariiki orel in Zvezdnitsta zastava ojsnonjali svetovno svobodo. Vsak kdor bode Videl to uro
pH vas jo bode po h vali L Sicer vam •: •	povemo, da. vam jf nemogače dobiti to
uro kje ^rugja,. kot le edino pri nas. Torej naročit* si eno teh ur takoj, ker v kratkem se bo cena terj uram svttalft. Ako bi ne>ili zadovoljni s to uro l.c jo prejmete, tedaj nam jp vrnite nepokvarjeno in n;f vam. povrnamo val denar.
ZASTONJ: Onmiu. k» or**« ta oglas in ga poslj« nam takoj s naročilom; damo absolutno ZASTONJ to krasno' verižico in krasni pat riot i pas.
NE POŠILJAJTE DZNARJA VNAPREJ. P«iljit« nam samo 25 centov v pojtnih znamkah t* poSiljatvene troUcc in vi plačat« Ostalo i*U potem kadar vam prinesejo uro na dom. Pišite takoj na naslov:
Denarne pošilfatve
—: za :—
kbMiIsko, Štajersko, hrvatsko
slavonijo, bosno
pošilja po pošti in kablju pod našo garancijo.
DANAŠNJE CENE:
Kron 100............$ 3.50
1,000............ 33.00
10,000............ 300.00"
STATE SSSSižk BANK
1935-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
m
PRODAJAMO NA MALO IN DEBELO PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ
iz katerega si lahko vsak naredi doma najboljše pivo. Kdor naroči več blaga ob enem, damo popu3t. Za G galonov stane brez poštnine $1.60. Naročila za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z vsakim naročilom pošljemo potrebna navodila. Z naročilom vred pošljite money order, bančni Ček ali draft.. Vse pošiljatve se naj naslovijo na:
M. MLADIC, J. VERDERBAR COMPANY, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. (uninc.)
Iščemo zastopnike.
VW-VYWaW-W.

Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množin« denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačnj«mo na hranilna ti loga
ki. jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brerveftni mežetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas ca nasvet in cene, kadar želite poslati d«nar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00.
Emil Bachman inc.
2107 So. Harnlln Ave.
CHICAGO', ILLINOIS.
Največja slovanska tvornim nru-štvenili zastav, znakov, romali j, kap, uniform i« drugih druStv. po-trtbSuia. Se toplo priporoma ccitj. ' društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naro-rfčilom pri nas in dobro boste po-rstreieni.
IMPERIAL WATCH COMPANY,
, 1 1136 Milwaukee, Ave., Chicago, 111-

Severova zdravita vzdržujejo zdravje v družinah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
RAZVESELITE SVOJCE V STARI DOMOVINI!
ZNAMENJE ŠTIRIH
Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n,
Kdor hoče poslati zaboj (kišfo) blaga sorodnikom v stari domovini, da jo bodo dobili še pred Božičem, na j to stori najkasneje do 15. oktobra. Zaboj mora biti do tega dne v moji pisarni, ker tedaj bo šla vsa pošiljatev naprej. Prazne zaboje prodajam po lastni ceni. Vsa pojasnila o tej pošiljatvi dajem rade volje na osebna, ali pismena vprašanja.	0	*	'	^
DENAR POŠILJAM V STARI KRAJ.
Danes velja K 1000 — samo $27.50.
Izdajam čeke na Ljubljansko kreditno banko, katerega lahko pošljete s pismom vred svojcem v slaro domovino.	t
CHICAGO, ILL.
Vogal 18. ceste
MATIJA, SKENDER
( JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
WVxNRj^ Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^VAXJ^ Liste (P ASOšE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriuje ^SA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu.
Hkoro že 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in £islanje od strani številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, ^a ae ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji ateber in morali flino ecne nekoliko povišati. Vaak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ved plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za aje.
torej ima tako zaupanje in vspeh med avetom, ker niini, da bol zgubi svoje stališč«. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odatotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilne Orenko Vino očisti želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in atrupeae snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Tiinerjevi lekt so prosti vsakorsne ne- t potrebue mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasa« žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnoati, glavobola, pol*glavobola, nervoznoati, navada« slaboče, kakor tudi't v želodčnih neprilikah. ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in omge delavec, ko delajo in vdihavajo plin, Čo rabite ta lek, boste naili v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah.
TDIIICD iril I l&llUCyT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti
H nllltnJtV LIN Imeli I v »hčaju protina, ali revmatizma, nevraigije, lum
■ ■■■■■■"■lita ■ ■■■■■■ IVI tal« ■ bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin ia oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in uat; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TBINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 191«.
JOSEPH TRINER CO
Manufacturing Chemists
1333-1343 So. Ashland Ave
* CHICAGO, ILLINOIS if
Dobro zdravilo za žene.
To j« kar se lahko reče eno od naj-boljih znanih priprav, ki se jih morajo poslužiti trpeče ženo in dekleta kot sredstvo za hitro in trajno od-pomoč v svojih izkužnjah nerodnosti, ki se tičejo svojega spola. Ime tega zdravila je
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 18€4

Several
Regulator
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj iina že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	jg
*	Naložite torej Vaše prihranke v
^ NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO UETU.	*
(Severov Regulator) in prostor kjer ga dobite je v vseh lekarnah. Seveda morate zahtevati pravega in odkloniti vse ponaredbe, kajti le na ta način ste lahko sigurni, da dosežeta najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.25 in Sc davka.
OQL Narasti« obresti si pellotno pripisujejo k glavnici, oql OvU in pa izplačujejo oa hranilne uloge od $1.00 naprej. v7i/
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET
*
Jollet,	1 Illinois.
"LJUDSKA BANKA",
Marija Sloga
1810 W 22nd SI ClUcafa, IIL
Telephone Canal 473»
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se uljudno priporoča slovenskim in hrva&kim fte nam in oyrakim Slo