-
Thm boat reach 250.000 Slovenian, in United Stat««. American in apirit, foreign in 1m|U«|i only.
a
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
.........
Issued three times • Official Organ of 85 Store. n!to Societies end Organi* zetions.
NO. 76.
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, JUNE, a8th, 1916.
LETO IX. — VOL. IX.
Najbolj pripraven čas za pridobitev državljanskih papiijev
KRASEN USPEH- SLOVENSKE VEČERNE ŠOLE ZA DRŽAVLJANE. OD LANSKE JESENI DO KONCA JUNIJA JE OBISKOVALO VEČERNO ŠOLO 680 SLOVENCEV.
—Slovenska večerna šola za ameriško državljanstvo se zaključi v četrtek, 29. junija. S pouJkom se preneha tekoni meseca julija in avgusta, za jesen bodejo .pa učitelji sprevideli, ali je še potrebna aH bo mesto prevzdlo odgovornost, da podu-čuje osebe, ki *bi rade postale državljani ameriške republike. Septembra meseca 1915 se je začel V. tečaj te večerne šolfe. Odotedaj do konta junija letos je obislkalo to šolo 680 Slovencev, nekateri • dosledno, vsak učilni večer, drugi (kakor so jim nanesle prilike. 120 Slovencev bo dobilo državljanske papirje .prihodnji teden na Common iPleas sodniji in na zvezi-ni sodniji. To bo zopet velik dan za clevelandske ameriške Slovence, na katere je Amerika lahko ponosna. Noben drug narod v Clevelandu, najsibo tudi petkrat številnejši zastopan kot slovenski, se ne more po-' našati s tolikim številom novih državljanov kot bas slovenski. To nam je v čast, da smo pri-poznani pri Amerikancih, pri i^ladi in-drugje kot zaveden fnarod, ki je odvrgel od seibe ve-^rige cesarstva, vezi cesarske nemorale Avstrije, in sklenil postati član velike ameriške svobodne družine. Nič ni sra-motnejše v Ameriki, kot tukaj jesti ameriški kruh, pa se (potegovati za avstrijske tirane. Slo* venec, ki postane ameriški državljan, postane veliko bolj zaveden, pameten in razsoden In veseli nas neizmerno, da je ogromna večina slovenskega Olevelanda ameriškega svobodnega duha, ki se je oprostila teme, (ki prihaja iz Avstrije. — Vsi, ki vložijo prošnjo do 7. ju>-!ija bodisi na zvezinem sodišču na pošti ali na Common Pleas sodniji, bodejo lahko še volili. Hitite torej s prošnjami. Sodnije so odprte od 8. ure zjutraj do 5. popoklne, ob sobotah J pa do 12. opoldne. Slovenci , j naj bodejo prvi, ki se zanimajo ^ za ameriško državljanstvo, za [^državljanstvo svobode in oseb-Bpiega ponosa!
—tlz 'Newarka, Otyo, nam ■ jporočajo prijatelji, da je tam I zbruhnil štrajk .livarjev in se " opozarja rojake na to!
—Detektiva Soukap in Bel-1 les . sta aretirala INIck Capito, •ki je poneveril 11 čdkov v svo-ti $1147. Ujetnik je povedal policiji, da se pravilno* zove Geo. (Alesko in da stanuje na 1011 I E. Gist St.
—$400.000 zahte/va ognjet gasni oddelek mesta, in načelnik W>13ace se je izjavil, d;i ognjegasci ne morejo uspešne braniti Cleveland* pred ognjem, če se jim ne dovoli korenitih fzprememb in novih strojev nemudoma.
— Petindvajset odstptkov clevelandskih mladih mož je nesiposobnlh za vojaško službo, se je izjavil zdravnik dr. Nor,-I ton. Večina onih, ki so izvrže ni tr,pi na sjabem pogledu. —John Kolasinski, 15 let I star, je šel pred naborno komisijo in se izjavil, da je 18 let star. iBil je sprejet. Popoldne pa je prišel oče, ki je sinka za lase potegnil in odpeljal domov. Da je pa nesreča še več-j'fla pa toži sedaj vojaška oblast idega Kolasinskega, ker je »krivem prisegel. —Mestna kopališča v <xor-don in Edge water parku se ot-vorijo v sredo danes, 28. junija
—rUbilo je v torek popoldne rojaka Martina Zupančiča v tovarni. Bil je član dr. Naprej, št. 5. Sl.VPJ. Člani so prošeni, da se pogreba polnOštevilno udeleže v petek zjutraj.
—Dr. Zužemlberg priredi 2. julija ha Obermanovih farmah v Euclid, O. piknik. Začetek ob 1. uri popoldne.
—Mrs. iMay Kangisser je v torek uložila tožbo za ločitev od svojega moža Samuela Kangisser, ker se je mož vpisal v narodno gardo.
—'Za 30 dnij je Bil poslan v ječo Harry Vogel — Nemec, ki je sramotil ameriško zastavo. Sodnik 'Silbert mu je dejal, da je "sramota za javnost tak človek."
—'V četrtek, 29. junija se vrši redna mesečna seja Slovenske Narodne ČitaJlnice. Radi važnih zadiv je dolžnost vsakega čitalničarja, da se udeleži.
—17 avtomobilistov je obsodil sodnik Phillips v torek na mestni sodniji od $5 do $10 kazni, ker so prehitro vozili.
—Pogreb Alibin Karlingerja se vrši v četrtek, 29. junija zjutraj iz hrvatske cerkve na 40. cesti.
—V četrtek in .petek se preselijo mčstni uradi v novo mestno hišo ob jezeru na 6. cesti. Setfitev bo veljala $2000. »Mnogo starega pohištva bo prodanega onemu, ki bo največ ponudil.
—'Napadi na mlade deklice v parkih se »množe. V Gordon parku je bila v pondeljek zvečer napadena desetletna deklica Thompson, ko ,'c stopila v toilet, ki se nahaja v parku. Zločinec jo je zgraJbil, toda ;torrečilo se ie deklici pobegniti. Kričala je silno ra pomoč, in kakih ?oo osefb \ parku je pričelo lotflti zločinca z več policisti, pa se mu je posrečilo pobegniti V Hillviow parku je bila'napadena 9 letna Trene Cavanaugh, ki je pa tudi utekla.
—Joseph Joseph je vložil tožbo na Common Pleas sodniji za Cočitev zakona. >Mr. Joseph Joseph — da tako je njegovo ime — pravi, da živi njegova žena na Ogrskem, in kljub petletnim prošnjam ni hotela priti k njemu v to zlato deželo. Zato pa se bo sedaj ločil od nje in vzel drugo zakonsko polovico, ki bo rada živela z njim.
—Mestno komisija, ki je bila imenovana, da pomaga družinam onih vojakov, ki odidejo na meksikansko mejo,- je v to rek naprosila dlevelandske to varnarje, naj kaj darujejo za zaostale družine. Ti tovarnarji so naredili tekom vojne mnogo in mnogo milijonov dobička in lahko kaj plačajo "za podpore, potrebne drueine. V torek se je' nabralo vsega skupaj le $1000 Vsak nriličar, ki odide na meksikansko mejo, dobi s seboj eno sv. pismo, kakor se je izjavil major Houts. Združeno cerkve so podarile te knjige. Če bo kaj pomagalo, bodemo videli.
•—Ker se ne oglasi dovolj novincev za narodno gardo, je vojaška oblast v Columbusu« določila novo starost ,za 6ne, ki bi radi pristopili. 16 letni fantiči se sedaj (lahko vpišejo med vojake, toda morajo ime ti dovoljenje od starišev, ddčirii ontm, ki so nad 18 let stari, ni treba dovoljenja starišev.
T.
Rusi so zasedli vso Bukoviso. Nemški napadi vsi odbiti.
RU^I SO OSVOJILI VSO BUKOVBNO. AVSTRIJSKA ARMADA SE NAHAJA V KARPATIH. NEMŠKI NAPAD JE BIL ODBIT IN MNOGO PLENA ZAJETEGA.
London, 27. junija. Največja nih pušk. Sovražnikovi strelni bitka na sedajni ruski fronti se jarki so bili prenapolnjeni z mr-vrši okoli Lutska, kamor so tveci. Severno od Radzivilova Nemci pcslali svoje čete, da de- smo napadli sovražnika in pro-finitivno ustavijo rusko napre-'drli v njegove prve strelne jar dovanje. Ključ k edemu po!o- ke. žaju je meslo Kovel, in Nemci'	!
se gigantsko trudijo, da rošijo| 20°° Avstrijcev ujetih.
to mesto. Vse čete, katere le( jPetrog^ 27. junija. V pon-morejo kje pogrešati -so zbrali ddjek zve£er smo p0 hudem na tem Važnem mestu. Rusi sc	vzeH Kitnpolung v južni
nahajajo n > poti proti Svidniku, Bukovini, kjer smo zajeli 60 21 milj cd Kovela, in -zadnje lastnikov in 2000 vojakov in dneve se i? Nemcem posrečilo, • sedem strojnih ipu^k, >}a pasta.
da so začasno ustavili rusko - Kinipolun^ smo dobili več ofenzivo. Tu se jc Nemcem po- ielezn&kih vlakov. Sedaj smo srečilo cclo poti niti Ruse na. v p^sesti cele Buikovine. So-zaj za 3 do 6 milj, toda najno- vra^lik je na svojem begu pri vejša poročila potrjujejo, da i7jkanv 9ustij za seboj 88 praz-io Rusi zopet dobili zgubljene nih železniških vozov, sedem-tooke.	1 najst vozov naloženih s koruzo,
Proti Kiriibaba prelaw. ' !en voz z ovsom' SO-ooo funtov
premoga, neizmerne količine
Vsa Bukovina je sedaj v ru- lesa, živeža in drugega vojne-ski oblasti. General Lehicki je ga materijala. v treh tednih očistil Bukovino	.
sovražnika, dasi so imeli Av-| Rusl so "eizčipljivi, pravijo strijci v Bukovini take utrdbe	Nemci,
kot jih imajo Francozi predi Berohn, 27. junija. £usi po-Verdunom. General Lehicki je nov™ napadajo nemške čete
iv Bukovini zajel 4o.ooo Avstrij P" HCvka .St°kM rekl cev in dobil 4000 kvadratnih	imajo neizcrplj.ve rezerve
milj avstrijskega teritorija, moštva, in ko tisoč, odnehajo
Njegova zmagovita armada se od boJa' PrideJ° na
sedaj bori v dveh glavnih od- v€ "j«™- Rusi imajo orožja
delkih - prva armada precej »n moštva kot ga se nikdar prej
jtužho v smeri proti Kiriibaba ™s<>	m v r»s.k,h armad;
gorskemu prelazu, kjer se za-! n,h krc>^h se	«ovon
čenjajo Karpati in ogrska zem lja, dru/ga armada pa v sme ri proti Koflomeji, kjer je važ-
da bo Varšava ponovno padla Rumunci zbirajo armado.
no železniškč križišče. Avstrij- „ 'Berf>lin' Junija. Tu se raci se nahajajo v jako težavnem ™nf; da bodejo ruski uspehi položaju, ki je umeven, če Po-i^eh ve.1,k ^ttcen upljiv v gledamo na mapo. Pred rusko ^ Rumumji, Poroča se, da je Ru-ofenzivo so imeli Avstrijci 260 "lumja mobihz,rala ze četrti
milj dolgo fronto med Pinskom	j zbor .na^ram /uskl
in Rumunijo, toda ta fronta se	T^a Rusi ^ "lenda za-
je sedaj razširila na 360 milj našaJ° "a svoJe ^zstevilne dol-o fronto, ki potrebuje ve-, rez«;rve; kateri^ rn^da ne bo Irko več vojakov, katerih pa nikdar konca- General Hinden* Avstrija nima.
Ruski boji z Nemci.
burg se je zbudil iz svojega 7im?kp<ra Ježišča in je pričel napadati Ruse, toda brez uspe
Nemški zarotniki
Uradniki nemškega konzulata so pripravili dinamit, da napadejo Canado. Proti-ameriško delo Nemcev.
New York, 27. junija. Tu se vrši senzacijonalna sodnijska raziprava proti Hans Tauseher-ju, bivšemu nemškemu častniku radi zarote proti Zjedinje-nim državam. Gre se za načrt Nemcev, da bi z vojaško silo udrli iz Ameriko v Canado in da bi s dinamitom podrli vse mostove in železniške zveze ob meji Canade in Amerike. Zarote so bili udeležni sledeči uradniki nemškega konzulata: Von ider Goltz, von Igel in neki Wolf. Tatischer je pričal na zatožni klopi pred sodnijo, da je nemški poslanik Bernstorff odsvetoval, da bi ameriški Nemci udrli v Canado z'oboroženo močjo.
Nemci so nameravali strahovlado.
Kapitan FranZ von 'Papen, katerega so Z jed. države spodile iz Amerike, je izdelal načrt, ' po "katerem bi se spustile v zrak vse canadske žitnice, mostovi, kanali, železniške po staje in druge važne točke ob meji. S tem so nameravali pc-vzrbčiti paniko med Canadčani. uničiti moralo kanadskih čet in ustaviti pošiljanje municije v Evropo. Nemški konzularni ataše, von Pajpen, je imel na log*>, da preskrbi dovolj dina mita, da spusti v zrak vse važnejše točke ob canadski meji. Ameriška vlada ima Š€f več nemških in avstrijskih konzu lov na črni listi, katere ostro opazuje radi njih proti ameri škega postopanja.
Predsednik odlaša z vojno. Meksikand so pri ravHeni.
PREDSEDNIK WILSON ČAKA ODGOVORA MEKSI-KANSKEGA PREDSEDNIKA CARRANZE, PRED-NO ODPOŠLJE ARMADO V NOTRANJOST MEK-SIKE.
Hughes in Roosevelt
Častniki, ki so dospeli v Kijev pripovedujejo: Velike rezerve, katere so Nemci pripe-
ha.
Vojaška konferenca.
lja! i r.a bojišče, so bile od Ru^ Krakova se poroča, daje iox pognane nazaj, in IN'emci ™*ki car rbral na posebno vo-so sedaj v defenzivi. Nemšlki u.|jaskokonferenco vse ruske po-jetniki, ki so dosipeli- v Rusijo, yeljujoce generale od Rige do pripovedujejo, da so boji med J*zne Btrkovme. Ukrepalo se Rusi in Nemci popolnoma enaki bojem pred Verdunom. »Priznati pa je treba, da se Neinri ne preplašijo nobenih žrtev, da rešijo Lvov in Kovel. Kuty, ki leži že v Galiciji, &o Rusi nasedli.
' Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 27. junija. Nemška artilerija je z vso silo obstreljevala naše pozicije ob Ri-gi. Močan <5ddelek Nemcev se je približeval našim strelnim jarkom, toda vsi nemški napadi so bili odbiti. Med Dvin-skom Jakobstadtom je artilerija enako silno poslovala. Ofo reki Styr, dve milji južno od Sminy, v okolici Czartoryska smo dobili v oblast močno utrjen fort, katerega posadka je bila po odpornem boju posekana z bajoneti. V fortu smo zajeli 2 topa velikega kalibra. Pri Pustomyty, jugozapadno od Lutska je sovražnik z vso silo napadel naše postojanke, in posrečilo se tnui je priti do naših razbitih strelnih jarkov, nakar smo sovražnika sprejeli s koncentriranim ognjem naših • topov, da se je moral umakniti in pustiti na bojišču silne množine ranjencev. Zajeli smo tukaj 800 Nemtcev m petnajst stroj-
je o nadaljnih ruskih načrtih. 200.000 Nemcev prestavljenih.
Petrograd, 27. junija. .Nimci so dosedaj premestili iz .vseh front in od poslali iz notranjosti OPemčije novih rezerv v številu 200.000 mož. Mnogo nemških regimentov, ki so bili dosedaj na Ruskem v službi, je odšlo na fronto pred Verdun, dočim so verdunski vojaki prispeli na rusko fronto.
2 avstrijski ladij i potopljeni.
Rini, 28. junija. V luki po-stanišča Drač ste bilf torpeui-rani dve avstrijski ladiji napolnjeni z vojaštvom. Neka laška torpedovka je opravila delo. En avstrijski transport je imel 5000 ton, drugi pa 3000. Na krovu obeh ladij se je nahajalo mnogo streljiva.
Avstrijci se umikajo na Tirolskem.
Rim, 27. junija. Avstrijci se umikajo na 20 milj dolgi fronti. Avstrijska ofenziva je popolnoma prenehala.
—"Cas" je edini skwrenski mesečnik v Ameriki za poduk *n izoforaizfoo. INbročite se na ta vetezanimivi list.

Republikanski predsedniški kan
didat Hughes se je poravnal s svojim nasprotnikom Rooseveltom.
Chicago, 27. junija. Progresivna stranka je včeraj prenehala eksestirati. Tu se je zbral narodni odbor Progresivne stranke, fci je z 32 proti 6 glasovom odobril kandidaturo republikanca Hughesa. Devet članov stranke ni hotelo glasovati. (PVogresivisti sp imeli burno sejo. Toda vsi najbolj uip-Ijivni progresivisti so absolutno zahtevali od članov stranke, da ipodpirajo Hughesa, ker Roosevelt ne pride več v po-štev':
Sestanek Hughesa in Roosevel-ta.
New York, 27. junija. Predsedniški kandidat Hughes^ od republikanske stranke je pisal Rooseveltu prijazno pismo, v katerem se zahvaljuje za podporo progresivistov v letošnji predsedniški kampaniji. Povabil je Roosevelta na poseben sestanek, kjer se bodeta dogovorila o nadaljnih načrtih republikancev.
Proti Wilsonu.
Hughes, republikanski kandidat za predsednika, je izdal proti Wilsonu ostro rzjavo, v kateri dolži Wilsona, da je prepočasen in nezanesljiv*'. Objednem se je Hughes izjavil, da 4'e popolnoma Amerika-nec in da ne bo dovolil nobeni evropski oblasti se vmešavati v aimeriške politične zadeve. V demokratičnih krogih ne smatrajo spravo med republikama in progresivisti za resno, ker velik del progresivistov tako sovraži republikance, da bodejo raje volili za Wilsona. In Wilson ravno radite>ga računa na zmago v novembru.
hU' Ti -: V-
Washin^on, 27. junija. Sem je dospela prva vest, da Car-ranza ne bo ugodil zahtevi a-meriške vlade, da spusti na prosto onih 17 ameriških vojakov, katere so .Meksikand pri Carrizalu zahrtno napadli in ujeli. Od tega odgpvora je odvisna nadaljna usoda meksikan-skega položaja. Toda predsednik Wilson je odločen, da se ne bo dal speljati v past in naznanil vojno, pač pa poskusi prej vse načine in načrt£, da prepreči vojno in da* se spor med Carranzo in ameriško via do ugodno poravna.
Pričakuje se takojšnega odgovora.
V državnem oadelku ajnieri ške vlade v 'Washingtdnu se je povdarjalo, da ameriška vlada ne bo trpela nikakega zavlače vanja od strani Meksikancev Ce ne bo odgovora' do torka popoldne, tedaj stopi predsednik Wilson v sredo pred kon gres, kjer bo zahteval, da se proglasi vojna Meksiki.
Priprave na vseh straneh.
M)ed tem se ameriška vlada pripravlja na vseh straneh za daljšo kampanjo v Meksiki Včeraj je kongres dovolil na daljnih $20.000.000 za vojaške namene. V četrtek zjutraj bo najmanj «0.000 miličarjev na meksikanžki mej! ha razpolago generalu Funstonu. Dokon ca tedna se pričakuje 25.000 nadaljnih čet iz raznih držav.
Posredovanje odklonjeno-
Ponudba bolivijanske vlade, da Ibo slednja posredovala med Meksiko in Ameriko je bila prijazno, toda odločno odklonjena od ameriške vlade. (Poslanik Calderon od bolivijan ske vlade je obiskal včeraj državnega tajnika Lansings in se izjavil, <da ponudi svojo pomoč in svoje vlade pomoč A-meriki na razpolago, toda Lansing je odločno povedal, da v tem vprašanju Amerika ne že li nobenega posredovanja, ker stvar za katero se gre, je absolutno samo med Meksiko in Zjedinjenimi državami,
Meksikanci ubiti
Brownsville, Tex., 27. junija. Dva iMeksikanca sta bila ubita včeraj od ameriških čet pri E1 Progresso in več ranjenih Meksikanci se niso hoteli ustai viti na klice ameriških vojakov Ranjeni Meksikanci so pobegnili v Mleksiko.
Vojna nevarnost ob meji.
San Antonio, 27. junija. General Funston je poslal vojnemu oddelku včeraj sledečo brzojavko: 1500 Meksikancev je dospelo včeraj v iNTaco, Sono-ra. Vsi prebivajo v železniških vozovih. Mlislim, da mi je znano, kaj je njih namen in posrečilo se nam bo, da prekrižamo njih račune.
Umor naših vojakov.
Olavni vojaški stan, Meksiko, 27. junija.. Ameriški vojaki od 10. kavalerijskega polka, kjer so služili samo črnci, k^ so bili od Meksikancev izvab-Ijeni v past, so smeje in s pe-vanjev šli smrti nasproti. Kapitan 'Morey, ki je ranjen ušel, poroča: Tekom 45 minut, kar je trajala bitka, so moji vojaki prepevali in se smejali ter se boriti z nenavadno hrabrostjo. Borili so sie toliko časa, dokler jim ni pošla vsa zaloga streljiva. Nasproti sebi so imeli več strojhih pušk. Napadeni so bili od šestkrat večje moči, kljub temu sd prizadjali sov-
ražniku isto tako vfeli^e zgube kot so jih sami trpeli.
1
Nov polk črncev.
New York, 27. junija. Med newyorskimi črnci vlada tako navdušenje za milicijo, da .so tekom dveh dnij nabrali en cel polk novincev za Meksiko, in sicer radi poročila iz Meksike, da je bil 10. kavalerijski polk vojaštva Zjed. držav, kjer služijo črnci napaden od Meksikancev zahrbtno.
Nečejo 'izročiti ujetnike. »
Mexico City, 27. junija. Visoki uradniki meksikanske vlade £0 se danes izjavili, da se je generali Carranza odloČil, da ne bo spustil onilh sedemnajst a-meriških vojakov, kateri so bi li ujeti v bitki pri Carrizalu. "€e misli Amerika, da bo mir nastal raditega, da mi spustimo ameriške ujetnike, tedaj naj se pripravi na vojno," je dejal general Carranza.
12.000 miličarjev proti meji.
New Yoik, 27. junija. New-yorska narodna garda je pripra vljena za odhod na mejo. Jutri odide 12.000 miličarjev.
Meksikanci napadejo Texas?
El Paso, 27. junija. General Funston je doznal iz dobro poučenih virov, da nameravajo
Meksikanici v slučaju razglasitve, vojske med Ameriko in Meksiko napasti najprvo Texas. Več tisoč dobro izvežbanih meksikanskih čet se mudi že dalj časa ob teksanski meji.
Plini in bombe.
(Philadelphia, 27. junija. Tu se izdelujejo plinove, zažigal* ne in zračne bombe za vojaštvo.'Zjed. države in sicer z vso naglico. Posebne preaku&nje se ponavljajo že ves teden glede nove vrste bomb.
Meksikanci bežijo v Ameriko.
Eft Paso, 27. junija. Tekom zadnjih 14 dnij je irprbežalo nad jooo Meksikancev iz Meksike na ameriška tla. S trije Sam pa tudi sprejema vse Me-ksikance gostoljuibno.# Ti Meksikanci se bolj bojijo lastnih rojakov kot pa Amerikanceiv. Izjavili so se, da je položaj v Meksiki neznosen in da je pričakovati splošne lakote, akose vojska začne.
20 bolnišnic pripravljenih.
N|w York, 27. junija. Ameriški Rudeči Križ v naglici pripravlja dvajset bolnišnic za ranjene vojake v slučaju spopada med Meksiko in Ameriko. $11.000.000 ima Rudeči Križ na razpolago za prvo silo. Skoro po vseh večjih mestih južnih držav se pripravljajo za sprejem ranjencev.
Vojska je neizogibna.
Predsednik Wilson je poklical v torek k sebi predsednike senatnih in poslanskih vojaških , odborov in se je napram njim izjavil, da edina pot, ki preostaja Ameriki v meksikanskl krizi, je napoved vojne.. Meksikanci so -brez povoda in zavra-tno napadli ameriške čete v Meksiki.
Roosevelt v vojno.
New York, 27. junija. Kakor hitro pokliče predsednik Wilson prostovoljce, t^daj bo imel Roosevelt .pripravljeno celo divizijo prostovoljcev. Imenovan Ibo najbrž major generalom in bo sam vodil divizijo.
3

■-i,-
. -1


»SKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
A. merite ExJrepo
NAROČNINA)
£2.50 £3.50
Xta C lex/d. po poJtli£5.QO "Posamezna JtU*)MQo - JO
Vw pisma, dopisi la denar naj m poiiljs na: "Clevslindaks Amerika", •11» ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO
EDWARD K A US H, Publisher.
LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25000 Slovenians	in the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PRfNCETON 189
Entered as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd. 1879.
No. 76. Wed. June, 28. 1916.
Vidov dan 1339 - 1916.
(Napisal dr. Niko Zupan ič, član Jugoslovanskega Odbora v Londonu.
Potocima vrela krvca jurnu Ogreznuše konji d6 stremena, i junaci do svilena pasa.
Srbska narodna pesem.
tmrško sužnjost, "ko medtem slavi turški narod in turška zgodovina to bitiko kakor zmago, ki je prinesla polumesecu gospodarstvo nad Balkanskim polotokom in utrdila njihovo oblast nad jugovshodno Evropo. 'KosOvska bitka ipada na Tega leta ne more Srbija dan sv. Vida, pa zato imenuje-prirediti tožne slovesnosti ju- jo Srbi to katastrofo tudi "Vi-nakoni, ki so dali življenje za (lov Dan", (kot dan najtuznejše-domovino na Vidov dan 1. 1389 ga spomitia. Imenujejo jo tudi na Kosovem polju. Mučenica (kratko "Kosovo" zaznamujoči Srbija je danes mrtva in ovita s tem ob enem mesto na kate-vikrvavo haljo s trnjevim ven-'rem se ie dovršila-iperipetija v. ceni na glavi pričakuje v grobu tragediji* srhslkega naroda in1 vstajenja. Se malo časa in nje-'kjer ga je dosegla zla usoda, na duša se vrne z višin, da "Kosovo" vzbuja v Srbiji v oživljena in -prerojena pohiti z' istem času i spomin na sijaj zastavo Jugoslavije do Zagreba1 starega »cesarstva in na temo in Ljubljane ter jo zasadi, na'petstoletne sužnjosti turškemu vrhu snežnega Triglava. To le- polmesecu. Narodu je bilo to zastopa mrtvo Srbijo -pri zal-(namreč nerazumljivo, kako ni kosovski slavnosti silna in ■ more .pasti takorekoč v isti čas ponosna Anglija, ki je v času podvig srbske države v cesar-teVojtoe spoznala vrednost svo-1stvo (v Skoplju 1(M^ in pad je male ali junaške in do smrti pod divje turško kopito? Kakor zveste zaveznice.'Poglavar an-j se ne more voda zvaditi z og-glikansfee cerkve, lord-vladika njem, tako ni bilo življenja Kanterberijski je naredil, da med Turkom in Srbom pet sto se priredi 28. junija v vseh cer- let za krst častni in slobodu
4tvah na Angleškem re(|iiiem (posmrtni oibred) za padle srbske junake in da se v prepovedih očrta važnost Vidov-dana za celo kristjanstvo. V glavni londonski cerkvi bo celebriral requiem sam episkop mesta Londona. Po ljudskih in srednjih šolah bodo učitelji govorili mladini o ramenu 'bitke, a po ulicah .bodo dame prodajale žareče ložurovo cvetje v korist srbskega rudečega križa. Angleški prijatelji Jugoslovanov, kakor R. iW. Seton Watson, Sir Artur Evans, lord Cecil, H. W. Steed, Sir Th. Jacfcson, g. M. Trevelyan, A. Steady Crawford Price itd. bodo govorili o katastrofi Srbije kakor o nje-
zlatnu, dokler ni so bili popol noma strti rogovi turškega pok meseca, dokler ni bil zadnji Srb osvoboden iz turštke sužnjosti. "Kosovo" je opominjalo Srbe, 'da Vnuki ne pozabijo povrniti, kar so dedje izigubili na Vidov dan.
Srbski narod, (ki se je bil pod vladanjem carja Štefana Dušana "Silnega" lepo razvil in napredoval v prosveti, vrgla je kosovska nesreča nazaj v herojsko priprostost,'ker je moral »služiti meču, koplju in ipu-ški, moral je živeti v divjini goznatUi planin kot hajduk, da1 M se odtod ložje maščeval za poteptano svobodo in kaznoval nedela (krvoločnih Turkov
sursum corda
nem vstajenju. Po celi Angliji ter nazadnje, da bi se istodob-se bodo v sredo i glasovi ljudij no evropski zapad mirno razvi-i zvonovi cerkva združili v en'jai bližajoč se svetli renesansi sam lep akord: Jugoslovani po cjejlt humanistov. Srbe, Hrvate in Slovence, ki predstavljajo zajpadno ali izirsko vejo Jugoslovanstva prešinil je junaški in romantični duh, kot so bili z njim napolnjeni Grki v času Trojanske vojne ali pa evropski narodi v času njiho-
Trgovsika cesta, ki vodi v meridijonalni smeri iz Bosne skozi bivši novo pazarski san-' džak v iPrištino in Skoplje, kri-j
ža sena Kosovem Polju s ce- ,selje„ja na jug, potem sto, iki prihaja od Skadra na k(J se • biIo zrušilo zapadno Bojani skozi Pnzren do mesta rimgko cesarstvo> Pri ju,gosIo. Prištine vstvarjajoča vezo no- Vani, )0Sebn0 pr-j srbskem pie. tranjost srh. Balkana z mo- u se je razcvelo narodno
dro Adrijo. Steni je označenpesništvo tako bujno kakor pri obenem 1 zemljepisni položaj nobeneni narodu na zemlji tako Kosovega polja med Sar - gQ cdo -.j z,godovinski plan.no na jugu m novopazar- dogodiki oliranjeni v pesniill) sko Rogozno na severu kakor oMeSki m?om gllslarjeve do. tudi njegova trgovsko promet- m;g|:;je ]n ^ na ter strategijska va^mst.l nekiLd)ski pesnik: vs Osvajač ki je vže zadobil Ma- na-a	je-Samo veii
cedonijo a je hotel dobiti v svoje roke tudi Herceg-Bosno, je moral poprej zadobiti Kosovo
govori z nepra-i
^je samo velik
zbor pesiiiij. A najlepši venec
narodnih pesmij je venec "Ko-
.	sovo'', ki opeva pad srbskega
■polje. Ker pa na drugi pred- carstva na Vidov dan ^ ta.
stavlja stara Raska (sandžak ko wi5eno in tako dostojan.
IPazar) z	prede- štreno, da se more z njim pri-
h centralni det srbske zemlje, merjati sanlo Homerjeva Ili-ker označi srce srbstva in kri- ja<Ja ali ne toliko y eti^nem
stalizacijsko točko njene poli- koHkor v ^etičnem oziru. ker tične moči, postane razumljivo, Se ^ pesmi "Kosovo" ble zakaj je moralo postati Koso-	od moralne ~stosti jn
vo polje krvavo bojišče najprej Vzvi*enosti. med Srbi in Bizantinci ter po-
zneje med Sfbi in Turki.
Bitka na Kosovem polju je
Srbska zgodovina našteva centralni dogodek v* zigodovin-ndkih pet bitk na Kosovem po- c'ki tragediji Jugoslovanov, >pa lju, ali najglobočje se je vtis- je zato tudi razumljivo, da je nil v narodno dušo krvavi do- Jugoslovanski Odbor v Londo-godek od 28. junija (15. po sta- nu spomladi 1946 proglasil Vi-rem koledarju 1389 leta) od- dov dan kot narodni praznik ločilna bitka hied Srbi ,in Tur- Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki. Srbom je, ostala v žalost- ki žlelijo kot eden ter isti na-nem spominu, ker ona pomeni rod trojnega imena biti osvo-po narodnem s.porocilu zlom bojenj avstro-ogrskega jarma Mfbsjkeiga cesarstva in pad» v ter zgraditi skupno demokrat-
sko državo. Tako bomo—obljublja, sreča junaška — po dokončani vojni prirejali requiem za padle kosovske junake ne samo v Bel&radu in Bitolju ka, (kor dosedaj, ampak tudi v Ska-dru, Sarajevu, Reki, Gorici, Ce lovtau, Ljubljani, Zagrebu, Pe-čuhu, Subotici in Jemišvaru koder povsod živi danes naš narod . in vzdihuje pod tiranijo Nemcev in Madjarov.
TJoliko kot uvod k članku ki naj v kratkem razjasni zgodovinsko ozadje ter zgodovinsko osnovo narodnega sporočila, v pesmih o bitki na Koso vem polju 1389 leta.
Srbom ali Srbo-Hrvaton) svet ne posvečuje toliko zanimanja, kolikor iga bi zaslužil ta narod po svojih delih v pretek losti in sedanjosti. Danes šteje jo Srbo-Hrvati okroglo 10.000.-000 duš, kar znači, da so večji in mnogobrojnejši narod nego n. pr. Grki, Bolgari, Madžari, Čehi, Danci, Švedi, Norvedi, Holandci, Portugalci. Čudno je, da Evropa nekaterim teh manjših narodov pdklanja več zanimanja nego Srfbom* Da, talko je, to si je treba obrazložiti. Nastopi vprašanje, zakaj ? Dali morda zaradi tega, ker so drugi narodi po rodu in krvi bolj sposobni za napredovanje v prosveti ali kako pravzaprav? Ne, stvar ne stoji nikaiko tako; kajti iz ob roj ne klasične narodne srbske pesmi iMektroviČeve skulpture, kaor tudi patriarhalna, morala, ki še živi ipri srbskih zadrugah, in vodi srbsko armado poslednja tri leta od zmage do zmage, d'okazuje, da je mogoče Jugoslovane primerjati samo s starimi Grlki heroj-slke dobe. Če se je Goetihe čudil lepoti srbskih narodnih pesmi, če je Nemec Grimm svetoval Evropi, naj se uči srbski zara-< di srbske narodne pesmi, pomeni to, da spijo v srbskem narodu velike duševne sile, samo se niso mogle še do danes razviti. Skozi stoletja so bili časi neugodni za ra'zvoj potencijalnih močij in Srbi so se morali boriti' 7a najprimitivnejše potreibe življenja, da za golo življenje, med tem, ko so drugi evropski narodi na zapadnem severu mirno živeli. Kulturno življenje Srbov bilo je s prihodom Turkov v bitki na Kosovem polju (1389) katastrofalno prekinjeno in potlačeno. Narod se je moral vrniti v 'herojsko primitivnost vsled neprestanih borb s krvoločnimi Turki, namesto da nadaljuje je začetke višje kulture in civilizacije ter doživi renesanzo kakor evropski zapad.
Alko .pogledamo v srbski zgodovini samo eno generacijo na 'zaj pred kosovsko bitko,, vidimo, da se je tedaj nahajala srbska monarhija Nemanjičev na vrhuncu politične moči in kulturnega razvoja. Na iprestolu je sedel car Štefan Dušan "Sil. ni" (13,11—1355), ki ni bil le po imenu ampak v istini car Srbov, Grkov in Arbanasov. Leta 1346 dal se je v Skoplju kronati za carja potem ko je ustanovil samostojno srbsko-pravoslavno cerkev in srbski ipatrijarliat, v'Peči. Njegova država je dosegala do reke Meste v Trakiji do sinje Adrije. tako da ie bil Epir srbski in da je plapolala srbska zastava tudi v Avloni, Kanini i ti Draču. iVn severu je bila meja države Du-nava in Sava, na jugu pa Egej-sko ( Belo) morje. V njegovem Času je bila centralizacija in vladarska avtoriteta zelo velika in separatične težnje v državi podrejene so. bile občim koristim, kar se je tudi s tem pospeševalo, da je Dušan modro ščitil običaje in zakone svojih .podložnikov ter si ta'ko pridobil zvestobo svojih narodov. V svoji politiki glede kulture se je Dušan odlikoval posebno s tem, da je uvaževal veroizpoved svojih katoliških podanikov. On je živel v prijateljskih razmerah s ipapeženi Ino-cencem IV., ki je poln zle slutnje spoznal turško nevarnost ne le za pravoslavni svet na evropskem Jugovzhodu, ampak za celo krščanstvo jn je energično .pripravljal organizacijo
grškega patrijarhata ki je izrekel prokletstvo nad njegovo
glavo.
Tedanje kulturno delovanje Srbov najlepše slika "Zakonik blagovernega čara Štefana", .ki je bil leta 1349- slovesno objav ljen in ki daje carju Dušanu pravo,"da se ga more šteti med najodličnejše vladarje njegove dobe.
■V tem zakoniku so opisani starodavni običaji, zakoni in o-bičajno ipravo, ali pod plivotn bizantinskega zakonodajstva.
Bizanc je namreč zelo vpl t J val na celokupno prosvetno
cerkveno vojno in državotvor
no življenje v srbslki monarhi
ji ne samo v Dušanovem času
nego v toeli epohi vladanja Ne
manjičev[ I'reba je pač pripisa
ti prirodni nadarjenosti in zrno
žnosti -prilagodenja srbslkega
naroda, da je njegova srednje
veška kultura dosegla svoj vi
šek v dneh Štefana Nemanje
(1200) in njegovega predzad
njega potomca carja Dušana
Ohranili so se razni spomeniki
iz te slavne dobe. V prvi vrsti
je treba navesti spomenike srb
ske cerkvene arhitekture in sli
karstva iz srednjega veka. Na
rodni umotvori se odlikujejo
po svojih etičnih in estetičnih
vrednotah in so biser v narod
ni ipoeziji celega sveta. Kar se
tiče literature, je bila Srbija
času Nemanjičev središče ju
goslovanskega književnega de
lovanja na Balkanu, kr se j
prej negovala v Bolgariji do
njenega »pada pod 'Bizance
(1018'.
(Konec prihodnjič).
Socijalisti in meksikansko vprašanje.
za obrambo svete vere.
Pretečeni teden' je zborovalo v New Yorlku v Carnegie dvorani 3500 socijalistov. Govorit-lo se je o Meksiki, o predsedniku Wilsonu in Carranzi. Govo rili so najbolj znani socialistični govorniki kot so 'Morris Hillquit, A. L. Benson socija-Iistični kandidat za predsednika in socijalistični kongresman London. Kadar se je omenilo ime predsednika Wilson a, so poslušalci ploskali, in kadar se je omenilo ime Carranze so navzoči istotako ploskali. Glavni temelj zborovanja pa je bil izražen v besedah, katere je spregovoril socijalistični pisatelj in govornik Morris Hill quit, ki je dejal:
"Če bi Mteksikanci prekoračili našo mej<j in lovili bandite, ki so izropali Mleksiko, bi se meksikanska armada ne ustav ljala prej, dokler ne t»i dospela na Wall Street v New Yorku.
Ime Carranze je izvalo mnogo ploskanja in odobravanja Pri zborovanju so govornik*! naslikali Carranzo kot moža, ki je pripravljen ipomagati Meksiki da se osvobodi in postavi na zdravo podlago.
Ko je Mr. Benson povedal da je njegovo prepričanje, da bi predsednik Wilson odRpkli* icsal ameriške Čete iz Meksike če si ne bi s tem zadal silen smrtni udarec v politiki, pa je vstal socijalistični kongresman Lorldon in izjavil:
"Jaz nikakor nisem iprepri-can, da se predsednik Wilson igra s politiko, kar se tiče vojne z Meksiko. Jaz imam vprevw li'ko spoštovanje do .predsednika in njegovega razuma. Predsednik Wilson nikakor ni za vqjno 7. ^leksiko, kajti ako se on zaplete v vojno z Meksiko, ne more biti mirovni posredovalec v Evropi. In predsednik dobro ve. da če stopi letos jeseni pred volivce in jim pove da je on preprečil vojno z Me* ksiko, da bo dosegel največje zaupanje naroda." .
Tako je govoril socijalistični kongresman »London, (ki ipozna predsednika Wilsona osebno in ga tudi spoštuje. In svoj govor je London nadaljeval sledeče "Vsa zadeva je odvisna od predsednika. Zbornica poslancev in senatorjev je kakor prst v njegovi roki. Apelirajte na
se je umaknil sitnostim. »Predsednik Wilson se je znal umakniti krizi ko je bila Lusitanija potopljena, in tedaj je zgubilo več ljudij svoje življenje KOt pa pri napadu meksikanskih banditov na mesto Columbus Nikakor ni prepozno, da se prepreči vojna z Meksiko. Mi hočemo vedeti, zakaj naj ameriški fant ,prebode srce meksikan-sikega fanta, katerega nikakor ne sovraži.
"Jaz sem .prepričan da so .predsednikovi nameni (popolnoma mirni. Oglasite se in dajte mu vedeti, da stojite z njim da ga podpirate pri njegovi nameri, da reši našo deželo zločest-ne vojske. (Wiok war). Kakšno glorijo naj dosežemo, če nabijemo (krvaveč narod! AN bodete vi mogoče ponosni na to? Dajte, <la predsednik sliši vaš glas, in ta glas naj bo močan dovolj, da .bo uslišan!"
Predsednik socialističnega zborovanja je bil Algermnon Lee, od socijalistične znanstvene šole. Rekel je: "Zjedinjene
položaju kot je bila Evropa|na.
ipred triindvajsetimi meseci. In videH bodemo če se je ameri-|roda iproti- ameriškemu, ampak'
ški narod kaj učil tekom teh •mesecev, in če bo storil to, česar evropski narodi niso hoteli storiti julija meseca 1914. Mogoče je, da mi socijalisti ne moremo preprečiti vojne, toda mi vsaj lahko rečemo,- da so naše roke čiste!"
Morris Hillquit se je rzjavil, da je zborovanje socijalistpv Jn slava klici Carranzi mogoče nepatrijotično. "Toda", je dejal Hillquit, "tu je več .patrijo-tizma kot *v vseh "preparedness paradah, 'ki so se obdrže-vale v Zjed. državah. Patrijoti-zem " je dejal Hillquit, "je neki "blazen ples dervišev o(koli ameriške zastave. (??) Prarvi patrijotizem je v svečanem, silnem svarilu proti nameravani narodni sramoti. Jaz pravim, da ekspedicija ameriških čet v Meksiko je bila v nasprotju z mednarodnimi postavami. Toda zalkaj smo to storili ? Mi smo to naredili, ker je bila 'Meksiko
do vojn« ne bo. vojna meksikanskega na-
j'	,•	t ^
vojna ameriških kapitalistov proti meksikanslkim."
(Po zborovanju se_ je poslala /Wilsonu Aledeča resolucija:
(Mi obžalujemo zagovornike posredovanja v Meksiki kot najhujše sovražnike ameriškega ljudstva in kot izdajalce najbolj plemenitih ameriških tradicij.
iMi prosimo predsednika, da se obrne od hujskačev, predno je prepozno. Da prinese na dan in kaznuje one, ki hujskajo na vojno; da odpokliče ameriško armado iz Meksike in jo rabi samo na meji za dvojen namen: proti meksilkanskim in a-meriškim banditom. In če je kak nesporazum med Meksiko j in Ameriko, svetujemo, naj se.^ ta nasprotja razpravljajo po posebnem posredovalnem odboru raje kot da bi se deželo zapletlo v vojno.
S tem da je Dušan ustanovil predsednika, kajti V besednjaku samostojno srbsiko-pravoslavno imamo mnogo besetf. Najmanj cerfkev in se emancipiral od 100.000 jih je. Dosedaj je pred-
cork tip CIGARETTES
T* v«
lisoci kade
NEBO
ZAKAJ?
T6bak-najboljii Sestava-izvrstna Kajenje-hladno Okus-poln Duh-izboren Izdelek-popoln
PRODAJA SE POVSOD
Kuponi v vsaki škatljici veljajo za denar ali za krasna darila
Pišite po katalog daril
■ . t
Nebo Department
95 First St, Jersey City, N.J.
P. lorUJird Co. Inc..	EiUbluhed 176O
Coffee Mill. 140 whole coupons
Hahway Automatic Lighter. 75 wholecoupoQ*
Ace Eight-day Alarm, L 27S whole coupon«
Clock. 27

JVcVi model stroj epu
lb
KUPITE GA SEDAJ!
»
Da triumf strojepisa je tu.
Pravkar je izšel — prišel je leta prej, predno so eksperti to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Olive'r je zopet zmagal kot je zmagal tedaj, ko je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni na svetu ikot Oliver št. 9. Pribisfk igum/bov na stroj je tako lahaJk, da mačka s tačicami lahko pregiba gumbe.
POZOR!
Vm novosti, l*i Jih doMte pri Oliver atro-jepiuu so kontrolirane od Oldverja. Celo nail p rej an I modeli, kakor bo bdll slavni v latlh časih, ditso Imeli dvojnega pritiska za spremembo frrk.
Vsa kontrola 84 črk in znakov j« v malem prstu d&Bne in leve roke. In vie te črkfe Id « snake ptftete z 21 gumbi, najmanj kar Jih je sploh na kakem Btrojeplsu.
Pisal vseh strojev lahko nemudoma plie-jo tudi na Oliver in sicer hitro in lahko.
SVARILO.
Ta brilijantnl novi Oliver Btrojeipls se prodaja po starih cenah. Ne velja nič več kot drugi modeli, ki so danes ie starinski.
lin dočlm so nove Iznajdbe pri tem stroge-pisu dragocene, pa smo olajiali 'konstrukcijo, kljub temu, da amo s tem aaml ivMali sebi strofrke.
Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, predno potrošite kak dolar za drug stroj. Oe Imate kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni, kako se dela s tem strojeplsom.
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen •predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh Ibarvalh in vse druge iznajdbe.
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomw za 17 centov na dan. Vsak, ki ljuibi stroj, popolnoma lahko dob« ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor želite.
DANES Pi&TE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasnim strojiem. (Prepričajte se, zakaj -skoro vsakdo najraje ima OliVer. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati, jfem je v največje vesdje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Pmptct kit, Cimbal Oluo
Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $400. v
<
=
v ' t:---''',,:
5353235323485353235348535348485323232348539048482348482353484800485323484853535348532323532348232323
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN
POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
Mi iidalujomo tn drultvene, trfovake in privatne tiskovine. Naša tlakama je maj bolj moderno opremljen« izmed vseh ilorenaklh tiakaren v Ameriki. Pilite aa ceno raake tiskovina nam, prodno ao obrnete kam dra-IM. Pri naa dobite lepšo, ceaaji« in boU«e tiskovine.
PRVA 8LOYSN8KA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0.
M THE CLEVELAND * BUFFALO TRANSIT COn OeveGX OhJ
'■■iiim mSm .i U -.WiffK«<;'P:M;fi! v^^-.tA'-.-
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS*N.)(
Uatanavljen* 13. nor.
mo.
▼ državi Ohio
Inkorpor. 13. mar v 1914. | v državi Ohio
Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNIKI:?*
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6105 JOT. CLAIR AVENUM. PODPREDSEDNIK: FMMOt KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVB. TAJNttK: FRANK HUD O VER NIK, 10B3 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAlJs, 1052 BAST «2nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SE Li SKA R, 6127 ST. CLAIR AVE.,
ODBORNIKI:
Prank M. JAKfilC, 1203 Norwood Rd. Jos. RUSS, 6712 ^onjia ave. Frank ZORIC, 5909 Proaser avo, Frank CERNE, 6033 St Clair avo. Anton GRD1NA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1061 Addison Rd. Anton OOTIR, 1158 E. 61at St. Sede vrhovnega odbora se vriljo vaako Četrto nedeljo v meeecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada.
Piearna vrhovnega urada U052 E. 62nd SL drugo nadstropje, sa-daj. Cuyahoga Telefon Prtpoeton 1276 R.
Val dopisi, druge uradno stvari in denarne nakaznice, naj ao pošiljajo na rvrhovnega tajnika.
Zveslno glaailo: "CLEVBLAND0KA AMERIKA"
Amerikanci napadejo Juarez.
El iPaso, 22, junija. Infante-Tija, kavalerija in artilerija se koncentrira v tem mestu o«b reki Rio Grande, pripravljena je vsak trenutek „ zasesti meksikansko mesto Juarez, ki Težila drugi strani vode. Med ameriškimi vojaki prevladuje mnenje, da če so Meksikanci v resnici zahrbtno napadli ameriške vojake, da bo predsednik Wilson nemudoma šel Ipred kongres in zahteval proglasitev vojne.
Barbarski Meksikanci.
Neuradna poročila, ki so do-. spela v E1 Pa60, naznanjajo, da so meksikanske vojaške oblasti že obesile onih 17 Ameri-. kancev, ki so bili vjeti v bitki pri Carrizalu. Nadalje se naznanja iz jako verojetnih virov, jda so bili Amerikanci speljani s tem, da so jim iMek-poslali mirovnega po-toda kakor bitro so se Amerikanci premaknili iz mesta, so jih Meksikanci izza grmovja n&padli.
razjezilo, da jo je v mraku počakal pred njenim stanovanjem in ji zabodel bajonet v srce. Dekle je na mestu umrlo, Bellak pa je šel še tisti večer z maršbataljonom na boji šče, a na rekvicijo budimpe-štanske policije je bil še na potu prijet in izročen vojaškemu sodišču.
(NEMŠČINA NA BOLGARSKEM.
Dosedaj je vladala na Bolgarskem kot mednarodni jezik izključno francoščina in vlada izdaje če danes svoj francosko pisani oficijozni list "L' Ecjio de Bulgarie". Bolgarski mero-dajni krogi pa se resno bavijo z načrtom, odpraviti francoščino iz šol, trgovin in drugih podjetij ter jo nadomestiti z nemščino. V vseh bolgarskih mestih se ustanavljajo posebni kurzi za učenje nemščine in
v	bolgarskih listih je videti i / mnogo nemških inseratov.
I
■ Kakor znano, morajo dti-I hovniki na Francoskem ravno ] tako pod orožje in na bojišče, kakor drugi ljudje. Mnogo francoskih vojakov in kapla nov ise prav hrabro bori v strelskih jarkih. Eden izmed njiih, župnik de Lobelia, sedaj na rednik, je bil teakor poroča "Nowa Reforma" od papeža imehovan za škofa v Gapu. iNou
a
vi	škof fč poslal svojim dijece zanom prvo pastirsko pisrrio iz strelskega jarka, poudarjajoč, da rad in z veseljem izpolnjuje svojo vojaško dolžnost,
, ki je v teh hudih časrh najvaž-
KAKO JE GENERAL BRUSILOV ZMAGAL.
Washburn Stanley, dopisnik londonskega lista 'Times", ki se mudi v Rusiji, že odkar je zbruhnila vojna, je imel prete-čciii teden pogovor z ruskim generalom Brusilovom, ki vodi ofenzivo Rusov napram Avstriji. General Brusilov se je izjavil sledečem
"Sijajni uspehi, katere je moja armada dosedaj zvršila niso produkt dobre prilike ali pa slabosti avstrijske armade, pač pa so te zmage posledica vseh* naukov, katerih* smo se naučili tekom dveh let vojne z Nemci. V začetku vojne in posebno lansko poletje nismo imeli nobenih priprav, kakor so jih imeli Nemci, ki so se pripravljali za to vojno petdeset let. Jaz osebno pa nisem zgnbli nade, kajti vrjel sem neprestano v rusko moč in ruski značaj. prepriČRn sem bil, da če nam dajo dovlj streljiva, da ruska armada lahko naredi vse, karkoli hoče.
"Glavni vzrok naših zmag je absolutno skupno delovanje vseh armad. Na naši celi fronti se je .pričel napad objednem, ob isti uri in sovražniku je bilo nemogoče premeščevati ee-te iz enega Ikraja v dru»zeg^a, kajti napadali smo z jednaJco silo zajedno na vseh frontah.
Najbolj važne bitke so se vršile v okolici Rovno, in tu smo najhitreje in najdalj napredovali. Če nam bo mogoče zavzeti Kovel, tedaj bo morala pasti vsa nemška fronta nazaj, kajti Kovel je glavno železniško križišče, kjer dobivajo Avstrijci pomoč od Nemcev in Nemci občujejo z Avstrijci."
Dopisnik Washburn je nadalje vprašal generala Brusi-lova, kako nru je bilo mogoče zajeti tako ogromno število avstrijskih vojakov. Brusilov je odgovoril':
"Sestava modernih strelnih strelnih jarkov s svojimi globokimi tuneli in komunikacijami, je silno težavno zavzeti ali uničiti, toda ti strelni jarki so nevarnost lastni armadi, (kadar je njen? pozjcija zavzeta ob straneh kajti beg je skoro nemogoč v takih slučajih. Poleg tega pa smo imeli dovolj muni-cije, da so kroglje padale kot bi lila toča, in sovražnik se nI mogel umakniti* ne da bi bil izpostavi i en smrtonosnepui ognju topništva." Glede splošnega položaja se je general Bru>-•silov izjavil: "Težavno je že sedaj prerokovati, kakšen političen efekt bo imela naša ofenziva, toda na vsak način bo lo, <fa se .poroči z drugim, imela silne posledice v Avstriji, pri vojaku se tako ne ve, kajti letos Nemci nikalkof- ne vrne i® vojne in če bo morejo poslati mnogo vojašt-po vojni preživljati rod- va Avstrijcem na pomoč. Pa-iKudolfa• Bellaka 'je to dec Černovic mora imeti silen njegove ljubice tako upljrv ha Romunijo in Balkan-
IV STRELSKEM JARKU JE POSTAL SKOK.
nejša in največja za vsakega pravega patrijota. Novi škof ostane še tako dolgo narednik, dokler mu vojaška uprava » o žirom na njegovo dostojanstvo ne dovoli dopusta, da bo mogel prevzeti vodstvo svoje
LJUBICO JE UMORIL,
JfleSak 32. peš polka Rudolf Jallak je imel že dlje časa znanje z neko (Heleno Lehner v lotauijfahi na Ogrskem. Pred ij dnevi rnui je dekle »po-
bili jako uspešni, tod* to je le začetek naš« kampanje za poletje. Dasi bodejo Nemci imeli morda male uspehe, predno bodejo konečno poraženi pa bodemo nadaljevali vojno proti njim brez odmora. In z veliko nado gledamo na ofenzivo vseh naših zaveznikov.
IZVIR BOLEZNI./
IPet in devetdeset procentov vseh bolezni ima 'svoj /izvor v prebavljalnem sistemu, pravi profesor Charcot. Izleti kratkih besed slavnega zdravnika laihko spoznamo, kako važno je, da imamo prebavljalne dele v dobrem redu, "Torej, kakor ihitro opazite kak nered pri vašem apetitu ali v moči, poskusite Trinerjevo ameriško grenko vino. Sčisti vaše prebavljalne organe hitro in varno, odstra ni vso nečistost iz vašega telesa, vam povrne apetit, pomaga prebavi in ustvari novo energi jo. V želodčnih, jetrnih in v boleznih tprebavljalnih organov ima vselej dober učinek, ker prinese pomoč. Cena $1.00. Po lekarnah. Jos. Triner, kemist, 1333-39 S. Ashland ave. Chica go, 111.
* * *
Če so mišice okorele radi trdega dela ali revmatižma, naj prvo namažite s flanelo na boleči del, potem pa drgnite s Tri-nervjevim linimentom v kožo. Cena 25 in 50c, po lekarnah, po pošti 35 in 60 -centov.
JUGOSLOVANSKI SOKOL
priredi dne a. julija t. L svoj veliki Sokolski Zlet, katerega se udeležijo vsa druga slovanska sokolska društva, in sicer na prostorih Jos. Kapelica, Euclid, Ohio, stop 12654.
Vsa slovanska sokolska društva so obljubila sodelovanje. Dolžnost vseh Slovencev je torej obiskati ta zlet, ki bo gotovo največji in najpomembnejši, katerega smo še kdaj videli med Slovenci. Nastop telovadcev, članstva, naraščaja in gostov bo gotovo impozanten in bo prekašal vre druge. Razna pevska društva so obljubila so. delovati. Celi dan bo svirala izvrstna lorainska godba. (78)*
Odbor
PIKNIK! katerega priredi dr. Lunder-Adamič dne 9. julija na prostorih L. J?echarja v Euclid, O. Ta pikifik bo vsestransko zanimiv v zabavi. Vršile se bodo vsakovrstne dirke, uprizarjali šaljivi nastopi domačih humoristov. Tudi znani Charles Chaplin nam je zagotovil svojo udeležbo. Licitirala se bo družina imenitnega rodu, no pa saj bejdete sami videli. t)a bodo vaše noge lahke, urne in poskočne, bo skrbel g. Butala. Izžrebal se bo krasen glasovir vreden $250. Kdor ima kupljene tikete naj jih skrbno spravi in prinese s seboj na veselico. Stvar je važna. Za 10c lahko dobite glasovir, katerega lahko na mestu prodaje za $150 v gotovini? Če se udeležite te veselice, bo morda vaša srčea. (80) Dr. Lunder-Adamič.
MLEKO
•Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frank Jeri6
1166 E. 60th ST.
Prodaja se na ' drobno in debelo. Svoji k svojim!
(POZOR!
Pri nas se izdelujejo obleke po najnovejših modah. Popravila točno in zanesljivo. Nizke cene. (Priporočamo -se za obila naročila.	. (79)
FRANK SCHUSTER, 5351 St. Clair ave.
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E, 31st St.
naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike."
Fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 5332 Homer ave.
Dva poštena fanta se sprejme na čedno stanovanje. Vprašajte na 1441 E. 513rd St. v drugem
7BOIJSAJTE ZDRAVJE.
Komisija v Clevelandu, O. je izjavila v poročilu, da zdravi zobje pomnožijo duševno zmožjnost pri šolskih otrocih od 50 do 100 odstotkov nad onimi, ki imajo slabe zobe. Izkušnje so pokazale, da osebe, ki prežvekajo hrano popolno ma, imajo veliko več moči > stalnosti kot oni, ki ne prežve kajo hrane.
Zboljšajte duševno moč vaših otrok in sami sebi ter pridi te v naš zobozdravilni urad. Mi preiščemo vaše zobe za s ton j.
F. J. KENNEDY, urad 5402 Superior ave. vogal E. 55. ceste.
Uradne ure od 9. do 5.30. V •pondeljiki'h, četrtkih in sobotah. Vse delo jamčeno.1
nadstropju.
Proda se čedpa hiša, dva lota in ena krava. Cena skupaj le $1500. Lepa domačija. Vprašajte na 19420 Keewanee ave. Euclfcl, O. Naprodaj tudi pet otov.	•
Naprodaj je krojačnica na 43. cesti. Dober prostor Za 5 de-avcev, vedno dovolj dela. Naprodaj je, da se nekomur srce ohladi.	(77)
Išče se fant za razvažanje gro-cerije. Dobro in stalno delo.
4702 St. Clair ave.,	(78)
—«—
(POZOR!
Cenjenemu občinstvu uljud no naznanjam, da bodem otvo-ril novo slovensko trgovino z grocerijo. Imel bodem vedno sveže dobro blago po nizkiih cenah. Za obilen obisk se priporočam.	(77) JOHN VIDMAR, ^4702 St. Clair ave.
®e
Dobra perica, ki zna dobro prati in likati, in da vzame perilo na dom, naj s« oglasi pri Beno Leustig, 6424 St. Clair ave.
(78)
NAZNANILO.
Vsem članom dr. Slovenec, št. |r. 'SDZ se naznanja, da je društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 4. junija, da se vrši seja prihodnje trf mesece toicno ob 1. tiri popoldne. Nadalje se naznanja, da J>o tajnik pobiral asesment v nedeljo 2. julija ze ob 11. uri in do 2. popoldne, zato se prosi člane, da to upoštevajo.
Z bratskim pozdravom (77) Frank Zorich, tajnik.
Odda se soba brez hrane za en eg* fanta. 11447 5*. (77)
DELAVCI!
Delo dobijo Slovenci. Stalno delo vse leto, $2.50 ali več na dan. The Union Salt Co. K. 65th in Lake Shore R. R. St. ClairMcara. (Wed &; Fri. 6-50)
Pozor, Barberton, O.
Nazngnjamo oenjenim naročnikom v Barberton, O. da je naš tamojšni zastopnik
MR. JOHN BALANT, 436 — 1 st St.
ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se vselej lahko z zaupa njem obrnete na njega.
Uprava "Clev. Amerike"
NAZNANILO.
Društvo "Slovenski Dom" št. 6. SDZ priredi piknik in raz vitje društvene zastave dne a. julija na Recharjevi-h prostorih v Euclid, O. Uljudno se vabijo vsi Slovenci in vse občinstvo, posebno pa bratska društva, da se obilno udeležijo. Za naj boljšo postrežbo bodemo izvrstno preskrbeli. Posebnost bodejo na ražnju pečeni janjci, enega se bo dalo živega na licitacijo. Se priporočamo za obilen obisk.	.(76)
Odbor.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja vsem članom društva Sava, st. 87 SSPIZ, <fa se brez izjeme vsi udeležite redne mesečne seje dne 2. julija v navadnih prosto rih. Ker je dnevni red zanimiv ter važne stvari za rešiti upam, da se< vsak, kateremu je mar procvit društva in zveze udeleži. Bratski pozdrav Ivan Pjo* lak, tajnik.	(77)
Pozor, si. trgovci!
_______L........11	.	__
Zboljiajte svoje trgovine! Pridobite si več odjemalcev I Lep napis na trgovini je znamenje poštene trgovine.
Prvi in edini ilortniki trgovali SLIKAR - SION MAKER! UNUSKO DELO!
Anton Plut,
1150 E. 66th ST.
•Priporočilo prijateljem!
Znano vam je že, da sem od-iprl prve vrste slovensko gostilno na St. Clair ave. in vogal E. 55th St., kjer je bil prej Muhl-hausler saloon. Vsi Slovenci brez razlike so vselej uljiudno vabljeni, da posetijo te. lepe gostilniške prostore, kjer dobijo vsak čas najboljšo postrežbo, izvrstne pijače. Pridite na čašo pive, vina ali žganja, naročite dobro žganje za zdravilne potrebe na dom. Prodamo tudi na .galone, da bodete zadovoljni. Ob vsakem Času ste nam jako dobrodošli in prijazna naša postrežba vam bo vedno ugajala. V zvezi je tudi re-stavrant prve vrste, kjer dobite ob vsaki uri sveža, domača jedila po najnižjih cenah, prava domača slovenska kuhinja. Vsem rojakom se toplo pripo ročam.	(WecL-70)
GEO. TRAVNIKAR, 5500 St. Clair ave.
*wiiiw Mjm j| jbiuuwui wuatjr.
Lep kraj za slovenske farmerje
JHberU, Baldwin County, leii v južno izhodnem voglu drlave Alabama. Lega tega okraja je precej na visoki ravnini, tako da je vedno V varnoeti pred povodnjo. Zemlja je rodovitna in pe&eno prevlečna z ilovieo ležeča na gosto debeli Ilovici ter je popolnoma lahka za obdelovanje. Pitna voda jo tukaj mehka, čiata in zdrava. Trgi bo blizu te zemlje. Cerkve, Sole, prodajalne, mlekarne, tfelefon, in farmarske ^rganizacije, dobro družabno življenje, vse to je tukaj. Od tuki.j se lahko pošljejo vsi pridelki kakor: koruzo, ovea, seno, bombaž, sladki krompir, sladkorni trs, vsakovrstno sadje, in vrtne pridelke, živino in pn$l?e, kakor tudi perutnino, po železnici ali po vodi z ladjo, v severne kraje, ali jih lahko peljete z vozom v metso Pensacola, ktero ima 30,000 prebivalcev, to lahko storile v enem dnevu. Tukaj raste vse, kar potrebujete. Tukaj Jo hladno poletu, pozimi Je pa gorko. Lo nekoliko akrov Je dovolj sa vzdrževanje ene družine. — 40 akrov vam donate pa le blagostanja ■ pridelki, ktorl se lahko računajo od $75 do $250 na aker. Na tej zemlji zrastejo trikratni pridelki v enem letu. p .
Jaz vam pošljem zastonj vsa nadaljša pojasnila, ter vam odgovorim na vsako vaše vprašanje.
Math. Cesar
Offlca: 912 Hartford Bldg. Stanovanje: 1000 W. 22. St., Chicago, HI.
POZOR! j
INiaznanjam cenjenemu občinstvu, da se sprejemajo naročila, kar se tiče barvanja in pa-piranja na starem prostoru, t. j. na ion E. 64th St. ne pa na 652*8 St, Clair ave. dokler se stvar ne uredi. (Wed-June 30) FRANK MIHELIC, ion E. 64th St.
Naprodaj je hiša v dobrem stanju v Collinwoodu, za dve družini. V hiši napeljana elektrika, plin, kopališče. Natančneje se poizve pri Jakob Gr-dina, Calcutta ave. Collinwood, Ohio.	'	(76)
CENIK MALIH OGLASOV.
ItCE SE • DELAVCE VSE VRSTE, do 26 besed ali 8 vrat
1. krat po.......................40c.
8 krat po.......................36c.
krat po.......................36o.
vsaka nadaljna vrsta po Oc.
DELO IŠČEJO VSE VR8TE, do 25 besed ali 6 vrst.
krat po.......................20c
3 krat in več po.................Uc.
vseka nadaljna vrata po 3c. 80BE SE ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, do 25 beasd all 0 vrat.
krat po.......................25c.
3 krat in vefi po.................20c.
Vsaka najjaljna vrata po 4c.
V NAJEM SE ODDA, HliA, STANOVANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HliA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. T&ČE 8E OSEBE, ZGUB* LJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 beaed ali 6 vrat.
krat po.......................BOc,
krat po.......................42c.
6 krat In več po................35c.
vsaka nadaljna vrata po 7c. IŠČEJO SE TRG0V8KI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO •TI.
do 25 besed ali 6 vrat.
1 krat po.......................60c.
krat tn več po...............$1,50
Vsaka nadaljna vreta po 10c.
ZAHVALEHW MRTVAŠKA
NAZNANILA.
Vsaka vrata po..................Oc.
Za večkrat se Ista cena pomnoži.
ITRIJŠTVEN"A nazNTANILAl
lkrat po ...................4« vrata
Za večkrat po..............3c vrata
4 do S besed se računa ena vrata.
Nekaj fantov se »prejme na hrano in stanovanje. 1190 E. 60th St.	(77)
ZAHVALA.
Dr. Brooklyn, St. 135 SNPJ se zahvaljuje vsem društvenim rojaikom h Clevelanda in okolice za ogromno udeležbo naše veselice 18. junija v So. Brook-yn, posebna hvala rojakom dr. IPrtmož Trubar in dr. Lip«. Odbor se vsem udeležnikom prisrčno zahvaljuje.
Soba'za enega fanta <s hrano ali ibrez se odda. 1065 E- 66th St,	. (76) Clair kara.
DELAVCI!
Stalno delo, po zimi in poleti. The Union Salt Co. E. 65th St in fNew York Central R'y. St v	(77)
_______
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 » Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6,steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najHneiši tropinjevec in
drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal.
Vinska posoda ob b do 10 gal. velja $1.00. za 25
gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brez*
plačen. Te cene so kimo ca na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni ntilov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva alovoaska družba sa prodajo finih pijač.
6102-04 SL Clair Aw. - - Clenlud, 0.
FARE $322 fe-DAILY BETWEEN
CLEVELAND & UFFALO
The Great Ship "SEEANDBEE"
miifflgm,
"CITY OP E2UI"-3 >Uwlfii.rt g|—a^r.- "CITY OF BUFFALO^*
BETWEEN
CLEVELAND-Daily, May 1st to Nor. ISA-BUFFALO
fc&sssr. •. •.	. *.
ConiMctiofu at Buffalo far M1m» FSl^nJ^Tl^S^Tanrt Canadian pofnti. Railroad tfek-
mm
mmS b m ...,i, ... ; ,
tllWIIfMIVlfflii
llili
ElHiililh'^'
POT ZA RAZPOTJEM.
Roman.
"No, njej se ni dalo flilinitil w	X.
več, in rekla mi je mirno, da' Tri tedne pozneje je stopal ibi moral biti potem, če sem it j župnik Orel zopet od maše (prišel do tega spoznanja, vsaj skozi vas proti domu; resnob-toliko pameten, da bi bil vzel 110 m počasi in slovesno kakor stvar (kot nedolžno zabavo čez vselej.
počitnice; kaj naj pa človek Sobice je bilo pozlatilo prav-namreč sicer počne v takem 'kar vso dolinico in grelo poča-kraju?...	Is' precej re/.kq sapico, ki je
"Planil bi bil na njo in jo za- brila s severa.
davil, a -bil sem preveč presenečen. In to moje stanje je porabila, da se je obrnila proti izhodu. #
"Samo to vas prosim, da ne uganjate neumnih škandalov tu po mestu. Jaz sem zaročena
in---"
"Vem to, in poznam tudi vašega zaročenca", sem siknil. "In še danes ga poiščem in mu povem, kakega angela dobi."
"To ga najbrže ne bo razburjalo preveč," se je zasme-jala cinično. "Toda to vam rečem," je pristavila trdo, in oči, te mile, dobre oči so ji zagorele kakor satanu, "to vam rečem: č£ se zgodi škandal, mi ni moje življene za nič več in vaše seveda še manj. Zdaj pa poizkusite, če se upate!"
"In izginila je naglo po stop nicah."
Ribnik se je zopet ustavil in dihal je teško in trudno.
'"Da sem bil zdaj ozdravljen je paČ samo po sebi umevno", je nadaljeval čez nekaj časa "Od te ljubezni namreč ozdra vil na srcu, ziboleti sem mora po vsem tem 'na duši. Preveč naenkrat se je bilo odprlo -pred menoj brezdno življenja, in 4>reveč nepričaikovano je bruto nil smrad iz njega vame...
"Zdaj, ko sem videl ze več tega božjega življenja, vem, da sem stopil le slučajno ba$ pred tako-le brezdno, iz (katerega je izbruhnilo prav takrat, in .pre pričan sem, da bi talko propa-iih bitij ne našel izlepa več; toda takrat vsega tega še ni sem vedel, in iprevzelo me je ipreveč, da si ne bi bil želel proč od takega življenja, ki tni res ni obetalo nebes, nefjb pokazalo na prvi pogled peklo samo.
"Ne, nesrečna ljubezen to rej, ker ta je ugasnila že ta krat, dva meseca prej — ta gnil« do življenja me je gnal tja, kjer sem tipal, da mu ute čem..."
"In danes prihajal ze do pre pričanja, da mu nisi ušel, kaj ne?" se je nasmehnil sodnik trpko.
"Ne. nisem mu iršel, ker ni mogoče uiti nečemu, česar del smo sami", je odgovoril on za mišljeno.
"Vidiš, in če bi bil .prišel k meni, in mi povedal takrat vse to. bi ti bil jaz povedal to, kar si izrekel zdaj ti na koncu. In morda bi ti bilo laže doživeti svoj delež življenja."
Sodnik se je dvignil počasi in snel ipalico s stebra poleg sebe. "Vsekakor pa: hvala ti za tvojo povest," ie rekel, ka-|kor da se je spomnil šele zdaj zopet. "Bila je zame zelo zanimiva; dvakrat zanimiva, ker se je zgodilo nekoč nekaj podobnega meni samemu. In zdaj sem videl zopet enkrat, kako lahko učinkuje isto na različne ljudi različno. Jaz pa prav radi nekaj takega nisem hotel postati duhovnik. |Pa prav nalašč ne!" se ie zasmejal. "In Orla mi pozdravil" se je obrnil na^lo navzdol. "In pridi zopet kaj, ker nazadnje prav pameten lahko postaneš'.— navsezadnje. Včasih se človeku zazdi namreč vse skupaj neumno in brez vsakega zmisla. Lahko noč!"
Sodnik je stopal naglo navzdol, in Ribnik je gledal nekaj časa za njim.
Potem pa se je počasi obrnil navzgor, in boljinbolj cla-leč pod njim je ostala ravan, topeča se v mesečini.*.
Župnik se je ozrl po solncu, in prijazna misel na lepi dan, ki bo danes, mu je napolnila srce.
Tedaj je naenkrat obstal. ^ra vratih nekega hleva je bil nabit zelen plakat, ki.je vabil limli na velik shod prihodnjo nedeljo popoldne.
Preči tal ga je in se začuden ozrl. IFotem je hitro odprl vra-t.i in ugledal gospodarja pri živini.
"Kdo je nabil to zunaj?" je vprašal strogo.
"Ne vem.' Jaz nisem videl nikogar," je zajecljal mož pre strašen.
"Prav!" je prikimal župni in odšel h gostilničarju, ki je bil obenem .župan. Tudi ta j zdrgetal pod župnikovim osor-nini vprašanjem. Župan Ze brič s Šentjanža, da hoče priti v nedeljo gor in se pomeniti o nečem, zato pa da želi ikolikor mogoče veliko ljudi skupaj Kaj bo, tega tudi on ne ve..
Župnik je zopet prikimal in hotel že oditi, ko se je spom nil: "Župan Žebrič nima tu ni česar govoriti!"
Potem je potrkal pri kapla nu.
Ribnik se je ozrl začuden župnikov mračni obraz in se že zbal, da je on kaj zakrivil.
"Ali ste videli one plakate po vasi?" je vprašal kratko.
"Ne; kake plakate?"
Župnik niti je povedal in po tem prisavil:
"Zdaj grem takoj v Šentjanž da pozvem, (kaj naj to pomeni. Radoveden sem, kaj poreče in ali kaj ve vaš stric. /NSti misliti si ne morem, da bi se bilo zgodilo to z njegovo vednost jo in z njegovim privoljerfjem. Toda prej so ga vendar poslušali! Meni se zdi, da se je mo ralo izprenieniti spodaj kaj. To pa rečeni: če hočejo imeti boj, jaz sem mož, ki mirno pobere rokavico. Toda, če je le inogo poizkusim preprečiti in po miriti, Pridite zvečer k meni, da vam bom poročal."
Pol ure pozneje je stopal Orel . nenavadno naglo iproti brdu.
Ko. je dospel na vrh, se je ustavil in se mogočno vzravnal.
"Zdaj boste videli, kaj je Črnogorec!" je zamrmral srdito "Do vod j časa sem stal tu in od bijaI vse napade. Če mi tidere-te sedaj vendarle čez mejo, se merite; da si je treba priboriti tudi tu vsako ped zemlje posebej!"
Spiistil se je urno navzdol in v dobri pol uri je bil že ^spodaj Napotil se je naravnost k sodniku v urad in potrkal.
Veselo presenečen mu je >ritckel prijatelj naproti in mu stisnil roko.
"Kaj pa ti tukaj, ko te ni bi-o že celo večnost?" je vzkliknil.
"Takoj ti povem!" je odgo-ril župnik resno. "Najprej pa mi povej ti, ali si kaj v zvezi z onimi plakati na IPoljanah? Kaj ne, da ne? Vem da ne!"
"Kaki plakati?" ie zategnil sodnik presenečen.
"Župan Žebrič vabi Poljanča ne na velik volilni shod za nedeljo popoldne. Saj sem rekel, da ti še slutil ne boš ničesar' Toda to mi zdaj povej, kaj je prijelo Zebriča, da prireja silro-de?"
Sodnik je stal strme pred njim, potem pa se je veselo zasmejal.
"Glej ga, glej ga! Ta je pa dobra! Zebtič kandidira nam-
zdaj je pričel plaviti volivce v dolino kakor prej drva. Seveda je treb$ pričeti od zgoraj dol."
"Toda kaj misli, da bom jaz to mirno gledal?" je vzkipel Orel in se niti nasmehnil ni. "Sicer pa — kako pride ta človek na idejo kandidirati za državnega poslanca?"
"Pozvalo ga je osrednje vodstvo."
"Kaj?'Ali res nimate druze-ga človeka?"
Rekli so prej meni, toda meni se ne da.. ."
"(Pa bi se ti dalo* Proti tebi ne bilo skoraj nobenega boja, in če bi te izbrali, bi imeli vsaj moža na mestu. Tako se umikate taki, <ki ste rojeni za te posle. To ni Jepo od tebe."
"Pustiva to," je skomizgnil sodnik. "In pojdiva rajše na Žebriča. Radoveden sem r*s kaj poreče-"
Našla sta župana že na cesti in ga ustavila. * '
"Kaj pa uganjate, gospod župan?" ga je vprašal sodnik nasmehoma. "Ali ne veste, da so za vlade gospoda* župnika Orla Poljane nevtralna tla za vse stranke?"
"Ako želite govoriti z meno; o stvareh naše stranke in ako se še prištevate tej stranki blagovolite priti k meni brez sovražnikov te stranke", ga je zavrnil Žebrič mogočno.
"Kaj pa je zdaj to?" se je zasmejal sodnik. "Saj vas niti ne poznani več, dragi Žebrič Ne bodimo no tako krvoločni •Gospoda župnika poznamo vendar vsi, da je miroljuben mož in prav zato se je doslej spoštovala njegova želja, naj ne zanašamo tega boja še med njegove farane."
"Tft^ fcilo lahko doslej, odslej ne sme biti več! Mi rabi mo zadnjega moža in moramo širiti prosveto v zadnjo gorsko vas. Čutim se sedaj dvojno odgovornega svoji strantki, ko sem stopil pred prve njene vrste."
"Ali dragi moj, za to se imate zahvaliti edino le meni in malo zato že lahko vpoštevate tudi moje želje!" je vzkipel sodnik.
"To vem že sam, komu se imam kaj zahvaliti! In vedo tudi drugi, na koga se in a jo za našati," ie pristavil poirenljivo in pogledal na vrh bližnjega hriba. "Jaz pa vem tudi še, kaj je moja dolžnost in se ne dam zgeniti s svoje poti niti za las. Tako na .primer bo v nedeljo na Poljanah javni shod; in če ima gospod župnik Orel tudi kaj povedati, lahko pride in pove. In vi, gospod sodnik »tudi!"
In župan se je odkril in odšel ponosnih korakov proti svo ji bisi.
"Teslo!" je rekel sodnik in se zasmejal. "Glej, kako se čuti!"
Župnik pa je samo pokimal in iztegnil sodnilku roko.
Ali ne prideš kosit k meni?"
"Ne (hvala. Do poldne sem žfe doma. Zdaj me je res treba gori. Videl boš, da mi ne pra vijo zaman Črnogorec."
midva ostaneva vendarle prijatelja?" se je nasmehnil sodnik.
"Mislim, da o tem še govoriti ni treba."
t .
XI.
"In prav zdaj morate iti, ko veste kaj vas čaka?" ie vprašal Orel temno.
"(Prav zato grem!" je odgovoril Ribnik. "Zakaj tudi jaz utegnem storiti nekaj, da preprečimo to stvar, ako se jo da še preprečiti. Vrjemite mi, gospod župnik, da je tudi meni veliko do tega, ker sem spoznal v tem krartcem časn Ce vso re.snk*o vaših besed, ki šte mi jih govorili oni dan.'
jKPftNiflnM

"To me zelo veseli," je re-<el župnik zadovoljno. "Toda povejte mi, ako ni to kaka posebna vaša tajnost, 'kako hočete preprečiti nedeljski shod Ali mislite, da ima stric kaj opraviti pri tem?"
"Stric ne, toda — —"
Kaplan se ie zardel in -/.noflk-nil.
"No, na druge pa vi, opro-
■0 .
"Jaz sumim nekaj, da je morda gospa..
'*Ona?" se je zavzel župnik. "Toda, kako korist bi imela od te^a? In sploh kako...?"
Postal je pozoren in se naglo obrnil h kaplanu.
'IRekla mi je že zadnjič, da otrpnem tu gori, ako tne včasih ne strese kaj..."
Ribnik je ostrmel sam o sebi. Nikdar ne bi bil mislil, da bo govoril z župnikom o tem, česar pravzaprav niti sam ni bil gotov.. .Čutil je samo, c!n' je postal zdaj župnjkov zavez-1 nilk in da ga mora of) -rc.riti,
za njun
obenem temen odpor proti tej ženski, ki ga hoče* zvabiti v svojo oblast..i.In smatral se je slednjič zdaj do cela varnega pred njo in dovolj močnega, da ji pokaže jasno in brez obzirno, kako trdno stopajo njegove noge po poti> ki spe daleč proč od vsega plitvega rve-selja tega sveta. In predvsem je hotel pokazati tudi župniku, da mu sme' mirno r.nopati in se zanašati nanj kot na zvestega pobočnika v tem boju. In prišlo je kar samo po sebi,
da je izustil one besede.
t
(Dalje prihodnjič.)
m,~r jr
Krojač David Poper in zasebni uradnik Oskar Balatz sto. z vojaško upravo sklenila
pogodbo, da ji do konca leta 19114. preskrbita 2000 parov
infanterijskih čevljev. Sprejetih pa je bilo le 430 parov, kajti vsi drugi so imeli podplate iz — papirja. Prvo sodišče je obsodilo samo Balatza na dve leti ječe in na globo 2000 K, toda državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo in kuri-ja je obsodila Balatza na štiri leta težke ječe in 2000 K globe. Poper j a pa na tri leta ječe in 2000 (kron globe.

kjer dobit« fino pijačo, dobro poatre-ibo. Prodajamo Iganje in liketje tudi m domača potreba na steklenice ia galone.
Can* lmtrot I Dobra uJof* I
JOSIP KALAN,
6101 ST. CLAIR AVE.

aiiiiiimimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tvoj. denar kupi kvaliteto!
Kakovost je edino upeljava, ki se je še kedaj nudila možem, ki kade Prince Albert. Kuponi in premije se še niso z njim dajale. — iFrinec Albertu ne more škodovati vladna ali državna prepoved glede rabe kuponov ali premij, ker njega vsebina je kakovost i Ko hitro prižigeš Prince Albert tobak, se boš šele zavedal, kn'ko visoko Ta ceniš z ozirom n<i to. da ne gri'e in ne peče, kar je odstranjeno p pr.tTtirirnim procesom, po katerem je i delan.
Na dragi •Irani Princ« Albart savoia j« čitati: "Proč«* patentiran 30. julija 1*07."
Princ« Albart aa prodaja porta d » rdatih »rečicah po 5c: rdaCih ikatjjab po lOcs funtnib in polfuntnik koaitar-aik humid.rji« in funt. bumidorjih * vlaino gobo saprtib. kar dri« tobak ▼•dna t dobrota atanju.
tke national Joy moko
ie vrste tobak, s katerim se boš želel sprijazniti zato, ker ga lahko veliko kadiš in bo vsak upliival na tvoj okus bolj od prejšnjega.
Kupi Prince Albert in poskusi ga takoj — v cigareti ali v pipi — in ker je tako dober, se boš kesal, da tega nisi že prej vedel.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO, Winston-Salem, N. C
.......
imiijiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
immmiij
Borba za življenje, je vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, 'ki ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica tega .prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo neredi.neprebavnosti, duševna slabost in fizična slabost. Tak položij zahteva ta-Ikojšno pozornost in prava stvar v takem položaju je, da vzamete
TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO
Zboljša razdejano delavnost prebavljalnih organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s tem do odstrani iztelesa vso nečisto snov in
ZBOLJŠA AIPETIT
REGULIRA PREBAVNOST, PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAIPRTJE UTRDI TELO
Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate
ZGUBO APETITA
SLABOST PO JEDI NAPETOST,
SLABO SAPO,
PREVLEČEN JEZIK KOLIKO IN KRČE, ZAPRTJE BLEDOSf, TELESNO SLABOST. .
—---' _ ' _ ■. t
Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo spanje, da lahko opravljate svoje dnevno delo. Stari ljudje bi morali vselej imeti zanesljivo zdravilo pri roki in je redno rabiti. 2enske, katere-boli glava, naj poskusijo Trinerjevo ameriško grenko, vino.
i CENA $1.00
PO LEKARNAH II
Joseph Triner,
IZDELUJUČI KEMIST
IZDELUJOČI KEMIST. t 1333-39 SO. ASHLAND AVE, CHICAGO, ILL. ||
Ce imate otrple miške, revmatizem, nevralgijo, lumbago, rabite Trinerjev liniment. Mišice otrple radi trdega dela, naj se drgnejo s Trinerjevim linimentom Cena 25 in 50c, po lekarnah, pQ pošti 35 in 60 c«ntov.
ie vampov«, da £a al ajagor racaipt aataa* <w aarajan in od aajJfiatajiik idnvil, da «u ■a mar« oadraviti.
Vali xuravniiki rocapti morajo priti v nato lokamo, k jar bodajo zdelani natančna po lalji zdravnika. Imamo tudi popolno aalo* ■o munijavik pradmatov, toaletnih potr«b> Min, dišav, dpar ia ilndkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addiaon Rd. vogal St. Clair At*.
Stanovanje se odda v najem, 5 sob, rr**a hiša, krasna okolica, Er.^.id, O. Samo $8.50 na mesec. Vprašajte na 6102 St. Clair ve-___(77)
llHII IHUMUUMIHtl.
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Are.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne oret
Od Bi30 do IliSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 »večer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon •tAnovanja:'
Eddy 1856 M.
?1
HMMHIHIMMIHIHr
FINO VINO
vodno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino zna-no. Po stari navadi Josip | Kozely, 4734 Hamilton ave
m
■
'Si
m
"iiimmiii
uniiiiiiiinHniuniiiiiiii
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. iti 61. ceste.
posebno skrbnostjo izdelujemo 2dravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba najboljši lekarni.	(45)
4853234890534848234853534848532348532348535348