GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Izhaja vsak petek
HaroJnlna znala: 22?*,4 5^2S£^WlK:	Drodnistro	in	npraiDištio:	KK
St. 27.
V Ljubljani, 2. junija 1916.
Leto XI.
Naše bodoče naloge.
Vojska je zelo vplivala in šc vpliva na. vse stanove. Tudi na delavstvo in njegove organizacije je zelo vplivala. Gospodarsko življenje je vsled vojske zastalo in je bilo vsled tega mnogo delavstva brezposelnega. Obenem pa se je zahtevalo od organizacij toliko žrtev, da so jih te le s težavo zmagale. Polakoma pa se je prišlo od zasebne k vojni industriji. Ako je hotelo dobiti delavstvo v vojni industriji dela, se je moralo temu delu šele priučiti, kar je bila zopet zelo občutna izguba na zaslužku. Tudi po vojni bomo morali računati z enakimi dejstvi. Tako stavi vojna delavstvo vedno pred nova dejstva in nove življenjske pogoje, ki jih morajo 'le-ti razrešiti v svojem lastnem interesu.
Naše organizacije, ki so doslej vedno stale s svojo temeljitostjo in spretnostjo na delavčevi strani, bodo stale Po vojni pred novimi nalogami. Za te nove naloge naših organizacij pa je pred vsem potrebno pravo razumevanje od strani delavstva.
Prva naloga naših organizacij bo, da bodo dobili vojni invaiidi primerne službe. Zaposlenje vojnih invalidov ne sme postati predmet izkoriščanja delavskih sil od strani delodajalcev, na drugi strani pa tudi ne sme vplivati na mezdne razmere ostalega delavstva. Ker je med vojno poteklo mnogo delavskih pogodb in ta-rifov, je treba, da se bodo sklenile nove pogodbe, ki bodo odgovarjale dejanskim razmeram. Treba bo mezde zvišati. Ne smemo se zadovoljiti s trenot-no človekoljubnostjo delodajalcev, pri katerih se bo zelo kmalu zopet razvila Pohlepnost po vedno višjih dobičkih trelja bo P°staviti Rotovo var-,	• nfv b°do v vojni pokvarjeni in-
validi izročeni delodajalcu na milost in nemilost. Imamo precej dobre izkušnje v tem oziru.
Posebno pozornost bodo morale organizacije obračati na delavske posredovalnice. Zdi se, da te že pred vojno niso bile take, kakor bi morale biti in le bilo v tem oziru od naše strani pre-cei zamujenega. Tesnejša zveza med nami in drugimi krščanskimi organi-zacijami bo v tem oziru neobhodno po-
trebna. Izkušnja nas uči, da je bilo delovanje v onih organizacijah vse živahnejše, kjer je bila dobro urejena delavska posredovalnica. Po vojni bo mnogo delavstva primoranega, da prestopi v drugo industrijo. Vzrok takemu prestopu bo ta, ker se je mnogo delavstva med vojno priučilo drugemu delu, ali pa bo moral marsikak delavec-invalid v drugo stroko, ker svoje prvotne stroke ne more več izvrševati. Tudi se v industriji ne bo izvršil tako naglo preobrat v navadno dobo in zato si bo moralo delavstvo iskati primernega zaslužka drugod.
Ena glavnih zadev pa je in ostane zagotovitev denarne moči naših organizacij. Vsled vojne se je mnogo zahtevalo od naših organizacij, a po vojni se bo od njih najbrže še več zahtevalo. Od glavne komisije zbrani denar bo komaj zmogel deino zadostiti zahtevam. Vsled tega so posamezne organizacije navezane same nase in morajo svojo nalogo tudi popolnoma izvršiti, Ako pregledamo račune zadnjih let, potem uvidimo, da se je velik del dohodkov porabil za bolniške podpore. Ako ta položaj že pred vojsko ni bil ugoden, bo po vojski gotovo še neugodnejši. Naši tovariši, ki bodo prišli iz vojne, prav gotovo ne bodo več tako trdni in zdravi, kakor so bili pred vojno. Večmesečno bivanje v strelskih jarkih ne vpliva posebno ugodno na, zdravje in gotovo je, da se bo mnogo tovarišev vrnilo z raznimi boleznimi. Posledica temu bo ta, da bo treba izdajati precej več bolniških podpor. Vprašanje, ako zdrže naše organizacije povišanje izdatkov za bolniške podpore, ne da bi s tem zanemarile svoje drugo delo in namen, moramo odgovoriti odločno, da ne. Dobiti se bodo morala pota, ki bodo odpomogla, da naše organizacije ne bodo nazadovale. Po vojni bomo neobhodno rabili organizacije in sicer bolj kakor kdaj. Da pa ima kaka organizacija uspeh, mora biti na zunaj in na znotraj močna. Zato pa moramo mirno računati in ne se udajati brezplodnim upom. Priznavamo in zelo upoštevamo zasluge naših vrlih bojevnikov in sicer mnogo bolj, kakor jih upošteva katerikoli drug stan. Ravno radi tega, ker že sedaj poznamo položaj teh revežev, pa je potrebno, da opo-
zorimo tovariše na nevarnosti, ki nam prete.^ Iz vojske se vračajoči so leta in leta izpolnjevali svoje dolžnosti na-pram našim organizacijam, delovali pridno in vztrajno za procvit krš.-soc. organizacij, doprinesli na organizato-ričnem polju velike žrtve, zato s polnim pravom lahko zahtevajo, da ni bilo zastonj njihovo delo. To vse bi prav gotovo nastoplo, ako se zato ne bo vnaprej poskrbelo.
Veliko pozornost bo tudi polagati na izobrazbo posameznikov pri organi-zatoričnem delu v društvih. Vojska nam je vzela nebroj najboljših delavcev v društvenem delovanju. Delo se sicer naprej izvršuje po predpisih, a vseskozi se je pokazalo, da smo premalo gledali nato, da je treba vsakega posameznika natančno uvesti v društveno poslovanje. Upajmo, da bo po vojni tudi v tem oziru bolje.
Vojska ni prinesla našim organizacijam blagostanja, prinesla je le velikih žrtev, a tudi mnogo dragocenih izkušenj. Upoštevajmo te izkušnje in 3 svojo močjo delujmo na to, da nas nikdar več nikak čas ne najde nepripravljenih, kajti vojske bo tudi po vojski dovolj.
Glasnik
Avstiijske krščanske tobačne delavske zveze.
Vladna spomenica o njenih vojnih odredbah. V drugi polovici 1. 1915 je ravnokar izšla. V uvodu pravi ministrski predsednik grof Stiirghk, da smo v tem času na severu in jugu imeli sijajne uspehe na bojišču, toda vsled slabega vremena ni bilo pričakovane bogate letine. Pravi, da so vladne odredbe našle povsod razumevanje, krepko podporo in požrtvovalno sodelovanje, to tudi daje upanje, da bomo zmagali vse težave,
— Zvišanje tobačnih cen in poštnih pristojbin. Da se pokrijejo obresti novega vojnega posojila, bo vlada najbrže s 1. ju-nijem zvišata cene tobačnim izdelkom in pa poštne pristojoine. Koliko se bo podražil tobak, še ni znano. Poštne pristojbine se bodo pa zvišale najbrže v tem-le obsegu: Dopisnice od 5 na 8 vinarjev, pisma od 10 na 15 vinarjev, pri brzojavkah pa vsaka beseda za 2 vinarja.
Pouk o državljanskih čednostih. Haag. Tu so uvedli po šolah kot učni predmet: čednosti državljanov. Novemu predmetu so določili 4 ure tedensko.
Turanizem. Kdor bi ne vedel, kaj neki je to, naj gre na Ogrsko. Grof Apponyi je rekel, da je to gibanje dosedaj imelo nekaj pomena samo pri učenjakih, med vojno pa se je razširilo na milijone turanskih narodov, Turarizem je poglobitev plemenske zavesti in spoznanje svetovnega poslanstva turanskih narodov. Kdo so ti narodi: Madžari, Bolgari in Turki. Turanizem ni nič drugega kakor napoved onih zahtev, kakor bo vedno upravičevala prelita kri naših junakov, pravi nadalje grof Apponyi in zre zaupno v bodočnost. Grof Apponyi praznuje ravnokar svojo 701etnico. Poslanec je že 44 let in vodi stranko ogrskih neodvis-nikov.
Tobaka, v Trstu že par tednov ni dobiti. Le kaka »šuštarkuba« se vidi, katero gospod s cilindrom ponosno »poka«. Mnogi so se pa kajenju že odvadili. Vsako zlo prinese tudi dobro s seboj.
Javni dobrodelni zavod v Trstu je razdelil med revno prebivalstvo v tednu od 1. do 7. maja 3225 K 50 vin. v denarju, 1017 kosil in 978 večerij; isti urad za podporo družinam vpoklicanih: za 970 K jestvin in 294 kosil. Iz ubožnice: 14.073 K 70 vin. v denarju, 35.885 kosil, 16.462 večerij, 326 novih čevljev in 11 oblek. Vsega skupaj se je izdalo za 34.782 K 72 v., na dan torej 4968 K 97 vin.
Nadomestilo za žveplovo moko, Ker bo letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne plesnobe, oziroma je morda sploh ne bo dobiti, zato je važno, da vinogradniki pravočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med mnogimi sredstvi, ki so nadomestilo za žveplovo moko, se je doslej najbolje obnesel kalijev hipermanganat, ki hitro učinkuje in to ne le proti plesnobi, ampak tudi proti gnilobi grozdja. S kalijevim hipermanganatom se trte škrope, in sicer se vzame na 100 litrov vode 10 dek
OKU {J lili.
H. Conscience.
»Nasprotno,« mu odgovarja Tis, »a cerkvena ura bije osem: čas je, t'a zajtrkujeva.«
»No?«
»Mislim, dobra topla jed Vam bo storila dobro, stric Jan.«
»Topla jed oslabi želodec,« godrnja starec, »in šota je tako neznansko draga.« Tis je medtem postavil lonec na mizo in dal stricu žlico. Stric je ž njo pridno mešal po loncu in tako pihal vanj, kakor da se boji, da se ne speče. Sicer je z dopadeniem vdihaval hlape jedi, ki pa sicer ni bila posebno okusna; v vodi so namreč plavali veliki kosi črnega kruha.
Ko je nesel starec prvo žlico h ustom, pogleda očitajoč svojega tovariša rekoč:
»Tis, Tis. Ne umevam, zakaj tako ljubiš sol!«
»Pet zrnov, stric Jan!«
»In kaj vidim tu? Mast? Maslo v soku? Hočeš me li spraviti na moje stare dni na beraška palico? Tis, Tis, ni Drav, ker si tak!«
»Po krivici se žalostite«, mu odgovori, »Cecilija je grela včeraj krompir
kalijevega hipermanganata in 2 do 3 kg finega, mastnega, vgašenega apna. Kalijev hipermanganat se dobi v vsaki množini pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Natančno navodilo kako se je posluževati kalijevega hipermanganata se nahaja v spisu »Bolezni na grozdju«, ki se dobi pri kmetijski družbi za 10 vinarjev ali po pošti za 15 vinarjev ter je denar za ta spis v znamkah naprej poslati.
— Avstrijski državni dolgovi so do 30. junija 1915 znašali skupno 22.453,414.918 kron in so se proti prejšnjemu zvišali za 9449 milijonov. Za to vsoto državnih dolgov je treba obresti 889 milijonov. Tem 22 milijardam je treba sedaj prišteti še tretje in četrto vojno posojilo v znesku 8 6 milijard.
— Avstrijska družba za boj proti jetiki se je na pobudo notranjega ministra princa Hohenlohe ustanovila na Dunaju. Opozarjalo se je na veliko širjenje jetike med vojaki. Zaradi pomanjkljive hrane se jetika zelo širi tudi med revnimi stanovi in posebno se je lotila otrok. Da zatremo to strašno morilko, morajo pomagati vse ljudstvo. Pokroviteljica nadvojvodinja Izabela je rekla: To delo je sveta dolžnost vsakega prijatelja človeštva in vsakega domoljuba.
Kosilo in večerje se bo dobilo v Trstu v prostorih aprovizacijske komisije ulica S. Giovanni (ex restavrant Puntigam), in sicer za ceno od 20 do 60 vin. Aproviza-cijska komisija bo dnevno doložila kakih 15.000 K. To je posnemanja vredna uvedba, h kateri so neizmerno mnogo pripomogli slovenski, na tiho delujoči možje.
Za nadzorovanje mestnih otroških vrtcev v Trstu je imenoval ces. komisar go-spejni odbor, ki ima nalogo, obiskovati otroške vrtce in staviti mestnemu magistratu na podlagi dobljenih izkušenj primerne predloge za čim večji prospeh teh zavodov. Za sedaj so v odboru: baronica Ida Albori, gospa Ema Krekich-Strassol-do, baronesa Nina Morpurgo, gospa Hilde-
v loncu in stopila velik kos surovega masla.«
»Velik kos!«
»Lahko bi bil umil lonec —«
»Ne, ne, prav, da tega nisi storil!«
»Rajši tega tudi nisem storil; saj nekaj masti nam je ostalo zdaj, sicer bi jo bilo popolnoma zmanjkalo!«
»Da, da, Tis, pritrjujem ti! Vrl mladenič si. Če mi, ko umrem, kaj ostane, te poplačam za tvojo skrb in nagnenje. Prepričan bodi o tem.«
Začujeta zdaj lahno trkanje; razločno se čuje prestrašen žalosten glas, ki moli očenaš.
»Žena zidarja Jana«, godrnja Tis nevoljno in nepotrpežljivov »Nikdar še ni tu ničesar dobila, a pride pa le skoraj vsak dan. Zakaj je tako trdovratna. Podkupili so jo, samo da mene jeze.«
»Že zopet,« kliče stric Jan, »daj, vedno daj! Vstani, Tis, in prepodi le-nuhinjo.«
Vrata se lahno odpro. Na prag stopi revna, izdelana in izstradana ženska; ž njo hodi mlada deklica, ki jo pretresa mraz. Zena ne odgovori, marveč moli dalje.
Tis vstane in surovo zakriči:
garda Tomcich, gospa Marija Zahorsky in gospa Gina Ban kot strokovna izvedenka.
Podeželno omrežje dunajskih elektrarn. Dunaj ima blizu Dunajskega Novega mesta v Ebenfurtu elektrarno zvezano z drugimi mestnimi elektrarnami. Sklenilo se je, od tam po dveh daljnovodih z močno napetostjo električno silo pripeljati na Dunaj. Pri tem se mora sila napeljati skozi več občin. Da se preskrbe z električno silo tudi kmečke občine južno od Dunaja, se začne graditi podeželni električni daljnovod s 16.000 volti s potrebnimi transformatorji. Občine in tovarne v dunajski okolici dobe tako na najumnejši način električno silo iz skupne naprave. To je ista ideja, ki jo hoče v skupno korist mesta in dežele izvršiti tudi kranjski deželni zastop.
Skrb za mladino na Češkem, Kakor poroča »Ostravsky Denik«, je mestni magistrat v Dobriši izdal razglas, ki prepoveduje mladini obojega spola do 16, leta pohajati po ulicah po 7, uri zvečer.
Sodavica — potrebno živilo. Najvišji sodni dvor je razsodil, da spada sodavica med »nujne življenjske potrebe« in da je torej glede draženja podvržena določilom cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914.
Izkaznice za sladkor in kavo v Bosni. Iz Sarajeva se poroča: Te dni pridejo v promet izkaznice za sladkor in kavo, katere bodo veljale za celo Bosno in Hercegovino. Vsaka oseba bo dobila na te izkaznice za cel mesec 1 kg sladkorja in 20 dkg kave.
Z lastnimi močmi.
Pridelovanje buč in solnčnlc zaradi olja. Vojni čas je spravil na dan tudi vprašanje o pridelovanju oljnih rastlin. Jedilnega olja je namreč tako malo in je tako drago, da ga ni mogoče kupovati. Na ta način smo prišli ob važno hranilo, ki ga: po naših, krajih zelo težko pogrešamo. Proti prevelike-
»Vun! Nič se ne da. Kar tako stopiti v hišo! Gotovo i§6eš samo priliko, da kradeš. Prelena si, da bi delala! Vun, vun, in sicer takoj!
Revna žena se obrne in hoče zapustiti negostoljubno hišo. A bodisi, da beračica ni dovolj hitro stopila ali je pa bil Tis tako zloben, dovolj, sunil je njo in ortoka s tako silo, da pade uboga, mala deklica na sneg in prične glasno jokati, Žarečih oči in s prstom žugajoč pravi mati:
»Bog ti to povrne, ti zlobna duša!«
»Tis, ne da bi se oziral na njeno željo, je zaloputnil vrata in se je smehljajoč vrnil k mizi.
Ko se je razlila še cela ploha psovk na berače, tatove in na lenuhe, moža mirno zajtrkujeta dalje. Stric vpraša:
»Kako ti diši, Tis?«
»O, izvrstno, stric Jan! — In Cecilija pravi, da je to pasja hrana!«
Na očeh se mu vidi, da je izprego-voril namenoma ime Cecilija.
»Tis, ne opazuejš li, da se Cecilija vedno bolj oddalju-ie pd P^&ve poti?« vprašuje starec. »Sladkosnedna postaja, nečimerna je njena obleka, zapravlja .. •«
mu pomanjkanju olja se bo dalo pa tudi po naših krajih nekaj storiti, če se bomo poprijeli doma pridelovanja oljnatih rastlin, oziroma oljnega semena. Na Štajerskem napravljajo namreč že od nekdaj domače olje iz bučnega semena in iz semena solnčnic. Ravno-tako bi se dalo tudi pri nas napravljati domače olje, če bi se zavzeli za pridelovanje bučnega semena in če bi začeli pridelovati solnčnice v nekoliko večji meri. Buče pridelujemo pri nas že od nekdaj in tudi solnčnice so nam dobro znane rastliine. Ene ko druge pridelujemo najrajše med turšico, med krompirjem ali pa ob kraju takih njiv. Toda za bučno seme se nismo dosedaj dosti menili in tudi seme solnčnic se ni obračalo za olje. Danes se pa nujno priporoča, da vse bučno seme skrbno spravljamo, da ga dobro posušimo in obračamo za olje, kajti to seme ima dosti olja v sebi. In ravnotako nam kaže tudi solnčnice v večji meri gojiti, da bomo lahko dobivali kaj več domačega olja za naša jedila. Bučno olje se nam; takoj morda ne bo dopadlo. Privadili se mu bomo pa hitro, kakor so se mu Spodnji Štajerci, katerim je to olje kakor tudi olje iz solnčnic posebno slastna in okusna začimba. Tudi pri nas ga bomo hitro spoznali, da je to olje res-prav dobro nadomestilo za drago laško olje. Nujno se zaradi tega priporoča, da sadimo že letošnjo pomlad nekaj več buč in solnčnic med turščico in krompirjem .Zaraditega je takoj skrbeti, da dobimo potrebno seme. Kdor nima potrebnega semena solnčnic, naj ga dobi iz soseščine, in če bi ga ne bilo v deželi zadosti, naj se poišče na štajerskem, v kolikor ga je treba za seme. Brez dvoma je, da nam bodo šle tudi naše merodajne oblasti rade na roko in da nam bodo pri tem delu rade pomagale, če bodo videle, da smo se poprijeli pridelovanja teh oljnih rastlin,
»Kako bi tega ne zapazil, stric Jan! O tern z Vami le redkokdaj govorim, ker je Cecilija Vaša ljubljenka in sme delati, kar hoče. Jesti sme surovo maslo, obleka sme biti lepa, požigati in tratiti Šoto, darovati denar in tako dalje. Smilie se mi, stric Jan. Bojim se, kadar pomislim, kakšno zlo še lahko nastane, ker jo slepo ljubite. Še bolj se mi pa smili naša uboga Cecilija, ki jo zapeljujejo na slabo pot.«
»Koliko je še surovega masla, ki si ga kupil minuli teden,« vpraša starec, ki se je zamislil.
»Pol funta je že zaužitega.«
»Snedenega?«
»Snedeno? — Njeni zapravljivosti moramo torej zopet žrtvovati pol franka? O Bog, o Bog!«
»Jutri, stric Jan!«
Tis opazuje prikrito veselo, ko sklepa starec obupno roki na glavi. Čuden smeh se mu ziba po njegovem pustem obrazu. Pravi:
»Če mi verujete ali ne, stric Jan, Povem Vam le čisto, golo resnico. Pri materi An Cecilijo temeljito pokvarja-•i°- Najokusnejše jedi ji dajo, ob mrzlih dneh vedno gori tam, kakor da hočejo zažgati hišo. Norčujejo se čez nas, da
ker je olje velikega pomena za ljudsko prehrano po naših krajih in važno tudi za razne druge potrebe. Rohrman.
Današnja vrednost konopelj. Med rastline, ki so dosegle tekom sedanje vojske silno visoko vrednost, spadajo tudi konoplje. Danes stane 100 kg konopljinega prediva 250 do 300 K. Najvišja cena, ki se plačuje za čisto otrto predivo, znaša pa tudi do 380 K. To je tako visoka cena, da nimamo danes nobenega pridelka, ki bi se bolje izplačal, kajti pomisliti moramo, da se da na 1 oralu zemlje pridelati tudi 6 do 10 metr. stotov otrtega prediva in da nam nese predivo, Če ga računamo po 300 kron metrski stot, celih 1800 do 3000 kron na oralu. To so pa dohodki, ki so izredno visoki. Danes pridelujemo pri nas le še malo konopelj, ker je cena v zadnjih letih, do pred vojne, zmeraj bolj padala spričo konkurence, ki so jo delale inozemske predivnate rastline, na primer manila-konoplje in drugo. Le sem in tja se je še ohranilo nekoliko tega pridelka. Danes je pa konopljino predivo zopet dragocen pridelek, po katerem se čimdalje bolj povprašuje in katerega se čimdalje dražje plačuje. Tisti naši gospodarji, ki so do zadnjega sejali konoplje, jih bodo gotovo tudi letos, ker vedo, da jih čaka lep izkupiček. Prav gotovo se je tudi že eden in drug sosed odločil za ta pridelek in je namenil kako njivo za letošnjo setev. Kdor pa konopelj še sploh ni sejal in ne pozna te kulture, ta jih letos tudi ne bo, ker mu manjka za to potrebnih pogojev in pridelovalnih sredstev, kajti taka setev se ne da v zadnjem trenotku nanovo vpeljati. Na vsak način bi bilo pa dobro, če bi se skušalo pridobiti gospodarje na ljubljanskem barju za to setev, ker je znano, da dajejo konoplje izvrstne pridelke na barskih tleh. Kar se tiče sicer uspevanja konopelj, rasejo te rastline
bi naju mrzila. Vdova je kriva, ker Cecilija ni nikdar doma in da se tako obnaša kakor da Vam rastejo iz rok cekini. Svetohlinci dobro vejo, kaj delajo! Denar nalagajo, ki se bo obrestoval s tisoč obresti na sto.«
»Tis, mati An je revna. Saj ko jel umrl njen mož, ni mogla poravnati niti cerkvenih pristojbin. Ti pa govoriš, kakor da sipajo denar in da zapravljajo. Ne umevam te!«
»Stric Jan,« ne morem Vam zamolčati,« pravi Tis hinavsko žalosten, »že dolgo me teži. Trda ljubezen nasproti mojemu dobrotniku v mojem srcu mi veleva . . .«
»Kaj pomenjajo te turobne besede? Tresem se, tako se bojim.«
»O, saj je tudi dovolj povoda za to, ubogi stric Jan! Poslušajte, povem Vam nekaj, da se začudite. Toda za božjo voljo, ostanite mirni in hladnokrvni, ker če Vas preveč užalosti, bi si tega celo svoje življenje ne odpustil.«
»No? No?«
»Saj veste, stric Jan, da ima mati An sina?«
»Da, malega Borta, tatinskega lopova, ki je vedno robutal naša jabolka, dokler ni bil zazidan zid, ki obdaja
povsod dobro, kjer nam obrodita pšenica in turšica. Glavna stvar je pri ko-nopljah, da jim pripravimo dobro vgnojena tla. Če jim gnojimo s hlevskim gnojem, ga je treba že jeseni pod-orati, ker je spomladno gnojenje manj vredno. Konoplje moramo sejati na plevela čiste njive, po deteljiščih, po sočivju in okopavinah. Par let rasejo lahko tudi zaporedoma na isti njivi, če jim dobro gnojimo. Pri setvi je paziti na enakomerno posetev in da pride seme v svežo zemljo, ker nam v tem slučaju prej in bolje izkali. Ker so konoplje zelo občutljive proti mrazu, jih sejemo šele v drugi polovici meseca aprila in maja, drugod tudi še do sredi junija. Ker jih je treba za predivo gosto sejati, potrebujemo na oralu povprek 170 1 ali 80 kg semena. Kdor bi hotel za prihodnje leto potrebno seme doma pridelati, naj poseje nekaj konopljinih rastlin med krompir, med bohovsko korenje ali med peso, tako na redko, da stoje rastline po več metrov narazen. Kdor želi še drugih pojasnil, naj se obrne na deželni kulturni urad v Ljubljani.
Ogrske delniške družbe v 1. 1915. Navzlic vojski, deloma pa tudi ravno zaradi vojske se je zvišalo v prošlem letu število denarnih in industrijskih delniških družb na Ogrskem, oziroma so mnoge družbe povečale svojo temeljno glavnico. Na novo se je ustanovilo 86 delniških družb s 43.6 milijoni kron kapitala (prejšnje leto 211 družb s 70 milijoni kron glavnice). Poleg tega je 76 zavodov povečalo svojo temeljno glavnico za 82.44 milijonov kron (prejšnje leto 196 zavodov za 93.18 milijonov kron). Na drugi strani pa je 134 delniških podjetij zmanjšalo svojo temeljno glavnico za 69.08 milijonov K.
Namesto usnja, posebno za podplate, so počeli rabiti neko zmes iz gumija, gutaperke, balate ali druge po-
dvorišče. Če se postara, ne da ga obesijo, gotovo zgreši svojo usodo.
Da, toda ko se je pač še zgodilo, ko še nisem bil pri Vas. Otrok je postal mlad mož. Zdaj mu brenče v glavi druge muhe, ki seveda niso čisto nič boljše. Ob nedeljah in večkrat tudi med tednom, če se mu nudi le prilika, pohaja gostilne, pije pivo, prepeva, pleše, smeja, povsod je priljubljen, kjer se prepeva lahkomišljena popevka': Bratci, veseli vsi!«
»Sramota! Kaj pa pravi mati An?«
»O, ona je ravno taka! Zatelebana je v svojega sina, kakor da ima kdo-sigavedi kake zasluge. Veste li, zakaj se ji tako tam prilizujejo, zakaj ji po-strezajo z okusnimi jedili, zakaj jo hočejo privezati in zakaj gledajo na to, da postaja ošabna in zapravljiva?«
»Zakaj ?«
»Vdova poizkuša natihoma nekaj splesti med svojim sinom in Cecilijo, ker hoče oženiti svojega sina z Vašo nečakinjo. Umevate li zdaj, stric Jan?«
Starec maje z glavo, kakor kdo, ki dvomi in ne umeva prav, kar se mu dokazuje.
d o b ne tvarine, ki je preprežena z mreži podobnimi tkaninami, tako da se drži cela stvar tesno skupaj. To maso denejo nato v močno stiskalnico, da postane tako jako trpežna. V sedanjem času, ko se usnje strahovito draži, bo gotovo imela ta iznajdba precej uspeha.
Ogrska in izseljevanje. V kratkem ustanove nemške paroplovne družbe in ogrska družba »Adria« novo prekomorsko družbo za vožnje v Ameriko. Družba bo imela 8 milijonov kapitala, večina ravnateljev bodo Madžari. Ogrska bo svoje izseljevanje preko Reke lahko strogo nadzirala in vodila, ker kasneje bo šlo le malo izseljencev preko Nemčije.___________________________________
Zdravstvo.
Pijače za bolnike:	1.	Na šest žlic
ječmenovega slada zilij pol litra kropa, postavi na zapeček in precedi, ko je stalo dve uri. — Če okisaš z limono ali z jabolčnim jesihom in osladiš z medom ali sladkorjem, bo tem bolje. — 2. Stolči češpljeve pečke v čisti krpici, namoči in ožmi v vodi, osladi z medom. — 3. Nareži kisla jabolka, opari jih s kropom in po krij. Ko so stala par ur, odlij vodo in osladi, ali pa kuhaj vodo s sladkorjem. — 4. Kuhaj nekoliko naphanega ovsa, dokler ni mehak, odlij vodo, zmešaj jo z medom in limono. — 5. Naberi tropotca in kuhaj svežega ali posušenega s kepo kandisa in kani v pijačo kapljo limone. — Kupi v lekarni za groš tamarinde, kuhaj jo na litru vode do mehkega, precedi in kuhaj vodo še pol ure s sladkorjem. — Vse te pijače Iliade vroičino bolnikov, mečijo čreva in pospešijo ozdravljenje.
Za smeh in kratek čas.
Pismo cand. iur.
Ljubi oče!
Tu na Dunaju je zadnje čase mnogo ponarejenih stokronskih bankovcev v prometu. Ponarejeni so tako dobro, da jih ni mogoče drugače razločiti od pravih, kakor da se jih primerja s pristnimi. Prosim te torej, ljubi oče, pošlji mi nemudoma en pristni sto-kronski bankovec, da me tako obvaruješ škode.
Iskreni pozdrav! Tvoj
Pepe Štamperl, cand. iur.
Uljudno.
Obtoženec (ko pride do zatožne klopi):	»Prosim, ali tu ni zasedeno?«
Gospodarska zseza v Liufcliani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerifska frgroliiii
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h »Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
23ogat« zaloga ženskih ročnih del in zrase«   spadajočih potrebščin.
1
¥ HterfftE IJUBUHHH
* «	Mestni	tr« 18.
Trgovina z modnim in liralinim ilaooui.
Velika issbor vozenla, čipk, rokavio, nogavlo, otroške oblete tn perila, pasov predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, savrataic, volne, sobanoa Ud.
fPrsdtiskanjc in vazenj« monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjoncmu občinstvu odino domačo tvrdko
ipac Vok
špccijalnn trgovina šivalnih s!rojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
f ' katera ima po ugodnih ce-nah in obrokih od strolcovna-lcov priznano najboljšo šivalno . .	stroje	v Evropi m to bo PFAFF
v volilu lfcbiri in zalogi, loietna pismona ffaranoijaj
PduH o vezenin vsaH Us nrezplačno. Primi posredovalci se iSHeio
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
r9
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
& V
s I
Hajboljk najsiguraelša prilika zašfedenje!
Ljudsko Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
¥ Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, ? lastni iiiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po	31	£J!
nr |4 jo
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Najboljša in uajcenejša zabava
v Ljubljani je v
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1