SLOVENSKI izK« (»inijciu ■>/Dl »>a> u*k« Direkiurj Rudi Janhuba • Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, 1'onjšičeva olica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana. Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 * Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 6, telefon 21-S96. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din PO BBUSELJSK1 KONFERENCI Upanje na novo manifestacijo vzajemnosti zahodnih velesil Na kosilu v Churchillovi vili sta Eden in Mcndes-France poudarjala harmonično sodelovanje zahodnih sil za preprečitev krize v evropski politiki — Pariz želi, naj se Velika Britanija bolj pridruži »Mali Evropin — V Bonnu sodijo, da bruseljska konferenca ni bik negativna. LONDON, 23- avg. (Tanjug) Predsednik francoske vlade Pierre Mendes-France je iz Bruslja prispel v London na razgovore s Churchillom in drugimi funkcionarji britanske vlade. Mendes-Francea je sprejel in pozdre.vil na letališču Winston Churchill, nato pa sta oba ministrska predsednika odšla v Churchillovo vilo »Chartwell«, kjer so francoski gosti ostali na kosilu. Eno uro po prihoda Men-les-Francea je v London p rispel tudi britanski zunanji minister Eden, ki je preki nil svoj dopust, da bi lahko sodeloval na francosko-britanskih razgovorih. Na kosilu v »Chartwellu« so bili poleg Churchila in Mendes-Francea še Anthony Eden, šef kabineta v francoskem zunanjem ministrstvu Baudet, francoski veleposlanik v Londonu Massigli, svetnik francoskega veleposlaništva Du Folen, stalni podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Ivor Kirkpatrick, strokovnjak za nemška vprašanja v Foreign Officeu Frank Roberts in šef Churchillovega kabineta. Uradni predstavnik Foreign Officea je izjavil, da sta bila Churchill in Mendes-France domenjena za sestanek že pred bruseljsko konferenco, toda nenadni prihod Edena potrjuje, da so britansko-francoski razgovori mnogo važnejši, kot to priznavajo. Pričakujejo, da bodo po današnjih razgovorih izdali uradno sporočilo, v katerem pa po splošnem mnenju ne bo povedanega nič posebnega. Diplomatski opazovalci poudarjajo, da je sestanek v »Chartwellu« zgodovinskega pomena. V britanskih krogih menijo, da bosta Churchill in Eden skušala pregovoriti Men- s-Francea, naj napravi vse, kar more, da bi francoska narodna skupščina ratificirala pogodbo o EOS, kar bi bila — to poudarjajo v Londonu — najboljša rešitev. Na drugi strani pa menijo, da bo francoski ministrski predsednik skušal doseči še večjo povezavo Velike Britanije z Evropsko obrambno skupnostjo, čeprav britanska vlada stalno poudarja, da je njeno članstvo v evropski armadi nezdružljivo z njenimi obveznostmi v Britanski skupnosti narodov. Prisotnost Franka- Robertsa je zlasti opažena, ker je Roberts predstavnik Velike Britanije v komisiji za izdelavo odgovora na noto Sovjetske zveze. Ker je odgovor zahodnih velesil tesno povezan z bodočnostjo EOS, menijo, da bosta Churchill in Mendes-France govorila tudi o vprašanju skupnega stališča do povabila Moskve na konferenco o evropski varnosti. Na kosilu v »Chartwellu« ni bilo nobenega predstavnika ZDA, vendar pa poudarjajo, da je Velika Britanija v stalnem stiku z ameriško vlado. Po mnenju diplomatskih opazovalcev v Londonu bo v najkrajšem času prišlo do sestanka velikih treh: Francije, ZDA in Velike Britanije, da bi z novo manifestacijo »harmoničnega sodelovanja« zahodnih velesil preprečili nepotrebno krizo v evropski politiki. Tudi v Parizu pripisujejo izredno velik pomen razgovorom, ki jih ima danes predsednik francoske vlade z britanskimi predstavniki. V Parizu menijo, da je nujno potrebno, da se Velika Britanija bolj aktivno pridruži družini »Male Evrope«, s čimer bi se znatno povečalo upanje, da bo francoski parlament sprejel pogodbo o EOS. Mendes-Franceovo pot tolmačijo s tem. da je Mendes-France trdno odločen nadaljevati delo za organiziranje skupne obrambe Zahoda- V Franciji omenjajo tudi možnost, da bi se Zahodno Nemčijo priključilo v obrambno SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za organizacijo oblasti in uprave republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 5. sejo odbora v četrtek 2S. avgusta ob 9. uri v sejni sobi izvršnega sveta LRS. Ljubljana. Gregorčičeva ulica št. *4, soba št. 116. — Dnevni red: Razprava o poročilu in predlogih pododbora za pregled dela in organizacijo okrajnih in občinskih ljudskih odborov. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS. zvezo Zahoda s pomočjo Atlantskega pakta. Ponovna oborožitev Zghodne Nemčije bi na ta način mnogo laže izvedli, ker bi bila zagotovila ZDA in Velike Britanije popolna in avtomatična. Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da so na današnjem sestanku med kanclerjem Adenauerjem in voditelji parlamentarnih skupin vladne večine ugotovili, da izid bruseljske konference ne predstavlja pre- Pred ratifikacijo pogodbe o balkanski zvezi Beograd, 23. avg. (Jugopres). V parlamentarnih krogih smo zvedeli, da bo zvezna ljudska skupščina v sredini septembra ratificirala pogodbo o zvezi med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. V kolikor bi se ta predvidevanja realizirala, bodo ljudski poslanci poklicani v Beograd pred pretekom letnega dopusta, ki je po določbi skupščine določen od 5. julija do 25. septembra. London, 23. avg. (Tanjug). Generalni svet britanskih sindikatov je objavil poročilo o gospodarskem položaju- v Veliki Britaniju Poročilo bodo prebrali na kongresu britanskih sindikatov, ki bo septembra v Brightonu. Generalni svet med drugim poudarja v poročilu, da lahko vladna politika liberalizacije izzove občutek lažnega optimizma, »da smo izven nevarnosti«. Ravno tako protestira proti vedno bolj razširjenemu mnenju, da se življenjska raven splošno znižuje. Svet govori tu o kritikah posameznih sindikatov in nekaterih organizacij laburistične stranke, v katerih poudarjajo, da uradne statistike o cenah ne prikazujejo dejanskega stanja, in trdi, da kritiki niso upoštevali tega, da so istočasno s porastom cen prehrambenih proizvodov padale cene drugih predmetov široke potrošnje. Glede proizvodnje meni generalni svet, da gre največji del relativnega povečanja proizvodnje v 0 oborožitvi London, 23. avg. (AFP). Po anketi, ki jo je izvedel londonski »Daily Express,« se je Obisk delegacije turškega letalstva Beograd, 23. avg. (Tanjug). V sredo, 25. t. m. bo prišla na prijateljski obisk jugoslovanskemu vojnemu letalstvu delegacija turškega vojnega letalstva, ki jo bo vodil poveljnik turškega vojnega letalstva korpusni general Fevzi Učaner. S tem obiskom bo turško letalstvo vrnilo obisk delegaciji jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je bila pod vodstvom generalnega podpolkovnik Zdenka Ulepiča v Turčiji v začerku tega meseca. Obisk predstavnika mednarodne zveze pravnikov Beograd, 23. avg. (Tanjug.) Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič je sprejel danes častnega predsednika Mednarodne odvetniške zbornice g. dr. F. S. Nehruja, ki je obiskal našo državo kot gost Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije. Sprejemu je prisostvoval tudi predsednik Zveze jugoslovanskih odvetniških zbornic Nikola Vojvodih. senečenja in da ga ni treba negativno tolmačiti. Na tem sestanku so poudarili, da je bil edini izhod na bruseljski konferenci »odklonitev francoskih amandmajev, ki zadevajo bistvo pogodbe in ki bi morali biti kasneje predloženi za ratifikacijo parlamenta«. V pooblaščenih krogih menijo, da bi bil rezultat konference še bolj negativen, če bi francoske amandmaje sprejeli, ker bi s tem samo zamenjali eno negotovost z drugo. Poudarjajo namreč, da ni gotovo, da bi francoska narodna skupščina ratificirala pogodbo v njeni novi obliki tudi, če bi francoske amandmaje sprejeli. Predsednik francoske vlade Mendčs-France je bil v družbi z britanskim ministrskim predsednikom več kot 5 ur. Razgovori so trajali več kot 3 ure. Veliko število novinarjev in 30 fotoreporterjev se je kljub dežju zbralo okrog rezidence Winstona Churchilla. Mendes-France je odšel iz »Chartwella« ob 17. uri. Ko se je Churchill poslavljal od njega, mu je dejal: »Storil bom vse, kar bom mogel, da bi Vam pomagal«. Pred odhodom v Pariz je Mendes-France dal novinarjem naslednjo izjavo: »Lep sprejem, ki mi ga je priredil ministrski predsednik Churchill me je zelo ganil. Hvaležen sem njemu in g. Edenu za razgovore, ki smo žepe delničarjev. Rente, delnice in interesi so od leta 1951 rasli mnogo hitreje kakor plače in se zato »ne more pričakovati od sindikatov, da bodo stali s prekrižanimi rokami in gledali poskuse bogatih plasti družbenega življenja, da bi si Še bolj zboljšali svoj privilegirani položaj«. Na drugi strani pa sindikati tudi menijo, da ni izginila potreba po zmernosti, ki bo ostala vse dotlej, dokler bo v Veliki Britaniji obstojal negotov gospodarski položaj in dokler bo treba uvažati hrano in surovi- Edvard Kardelj sprejel zahcdnonemškega veleposlanika Bled, 23. avg. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes dopoldne v vili »Bled« sprejel za-hodnonemškega veleposlanika v Jugoslaviji g. dr. Krolla in se zadržal z njim v razgovoru več kot eno uro. Nemčije večina Angležev Izjavila za oborožitev Nemčije v okviru Evropske obrambne skupnosti pri tem pa proti ustanovitvi neodvisne nemške vojske. Na vprašanje: ali ste za oborožitev Nemčije ali proti nji v okviru EOS, se je 58.6% od udeležencev ankete izjavilo za-Negativnih odgovorov je bilo 28. 7%, ostali udeleženci pa so izjavili, da še nimajo opredeljenega svojega stališča. Na drugo vprašanje: ali ste za ali proti oborožitvi Nemčije izven zahodnega obrambnega sistema, pa .ie dalo od udeležencev ankete pritrdilni odgovor samo 9.5%. 78.3* */o so bili proti, ostali udeleženci ankete pa niso dali pravega odgovora na stavljena vprašanja večinoma z izgovorom, da je treba še počakati na razvoj dogodkov. Aman, 23. avg. (AFP). Jordanski kralj Husein je odpotoval danes z letalom na uradni obisk v Turčijo. Med njegovo odsotnostjo ga bo zastopal regentski svet, ki ga bodo sestavljali predsednik senata, minister dvora in en član senata. jih imeli. Zadovoljen sem, ker smo ponovno skupaj razglabljali o ideji nadaljevanja sodelovanja zahodnih sil, zlasti pa sodelovanja naših dveh držav.« O britansko-francoskih razgovorih so nocoj objavili naslednje poročilo: »Predsednik francoske vlade je v spremstvu francoskega veleposlanika Phillipea Baudeta kosil z ministrskim predsednikom Churchillom v »Chartwel-lu«. Prisoten je bil tudi Anthony Eden skupaj s funkcionarji Foreign Officea. Državniki so imeli splošno razpravo o položaju, ki je nastal po zaključku bruseljske konference. Ministri so bili soglasni o pomenu ohranitve enotnosti svobodnih naro-dcv Zahoda in o potrebi čimprejšnjih praktičnih ukrepov, da bi se to okrepilo.« Sprejem pri predsedniku republike Brioni, 23. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes ob 9-30 novo imenovanega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Albaniji Predraga A j tiča pred njegovim odhodom na novo službeno mesto. Potem je predsednik republike sprejel posebnega odposlanca Generalne skupščine OZN g. Raymonds Scheyvena. ki je obiskal našo državo po misiji posebnega sklada OZN za razvoj držav. Sprejemu in razgovoru so prisostvovali stalni predstavnik FLRJ pri Združenih narodih ambasador dr. Jože Brilej in svetnik državnega sekretariata za inozemske zadeve Janvid Flere. ne, od česar je odvisna življenjska raven britanskega ljudstva in njegova zaposlitev. Istočasno pa to ne pomeni, da ne bi bilo treba ponovno pregledati plač in da delovno ljudstvo nima pravic, da bi izkoristilo zboljšanje, ki ga je omogočilo s svojimi napori. V poročilu pozdravljajo povečanje industrijske proizvodnje v Veliki Britaniji in trdijo, da je relativna stabilnost plač omogočila relativno stabilnost cen. Ta trditev je v nasprotju s trditvami mnogih sindikalnih zvez, in pričakujejo, da bodo ta del poročila generalnega sveta na kongresu ostro kritizirali. Poleg vprašanja plač je eno izmed važnih vprašanj, ki ga bo moral reševati kongres, predlog konfederacije sindikatov strojnih in ladjedelniških delavcev, ki zahtevajo nacionalizacijo industrije letal, orodnih strojev, težke električne opreme, težkih motornih vozil, rudniških naprav in industrije železniških vagonov. Federalni svet do sedaj še ni povedal svojega mnenja o tem vprašanju in bo nadaljeval s pogajanji s predstavnik konfederacije, ki zahtevajo, naj vodstvo britanskega sindikalnega gibanja podpre zahtevo za nacionalizacijo naštetih industrij. Delo komisije za evakuacijo Sueza Kairo, 23. avg. (AFP). Tehnična komisija, ki pripravlja evakuacijo Sueškega prekopa, uspešno nadaljuje svoje delo in ga bo verjetno končala že konec tega meseca. Komisija za evakuacijo in komisija za organizacijo baze sta se včeraj sestali v prisotnosti egiptovskega zunanjega ministra dr. Favzija in sir Ralpha Stevensona. Trgovinska pogajanja v Trstu Trst, 23. avg. (Tanjug). Danes je bila še ena seja predstavnikov angloameriške vojaške uprave in posebne jugoslovanske gospodarske delegacije, ki se pogajajo o razširitvi in stabilizaciji gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in cono »A« STO. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da po današnji seji obstoja upanje, da se bo kmalu zvedelo, kakšno je stališče angloameriške vojaške uprave do jugoslovanskega predloga, naj se vrednost letne jngoslovansko-tržaške izmenjave dvigne n» U mUijard Ur. Prihodnja nji ho Jutri. Od večje proizvodnje imajo največfo korist delničarji Ugotovitve Generalnega sveta britanskih sindikatov 2e včeraj smo poročali, kako je Bohinj v «odeljo lepo praznoval kar dve važni obletnici; 10-letnico zbora aktivistov Jeseniškega okraja in i0-letnico ustanovitve Jeseniško - bohinjskega odreda. Na zborovanju, ki je bilo ob jezeru, se Je zbrala velika množica ljudstva Predsednik republike med istrskimi kmeti na proslavi desetletnice 43. istrske divizije v vasi Peroju Peroj, 23. avg. Včeraj med 14. in 15. uro je prišel v vas Peroj med praznovanjem desetletnice 43. istrske divizije in ob začetku obratovanja novega vodovoda predsednik republike maršal Tito v spremstvu predsednika izvršnega sveta Srbije Jovana Veselino-va, stalnega delegata Jugoslavije pri OZN dr. Jožeta Brileja in generalmajorja Milana Zežlja. Ob vhodu v vas je predsednika Tita pozdravil predsednik tamošnje SZDL Ivan Štokovac, zatem pa ga je pozdravila skupina pionirjev, ki mu je izročila šopek cvetja. Ljudstvo je obkolilo maršala, ki se je Krajši čas razgovarjal na Gdhod jugoslovanske delegacije na zesedanje Medparlamentarne unije Beograd, 23. avg. Jurri zvečer bo odpotovala iz Beograda na Dunaj delegacija jugoslovanske nacionalne skupine Medparlamentarne unije, ki bo sodelovala s podpredsednikom zvezne ljudske skupščine Vladimirom Simičem na čelu na konferenco Medparlamen-ne unije od dne 27. avgusta do 2. septembra. V delegaciji so tudi ljudski poslanci Milka Kufrin, Rudolf Janko, dr. Zaim Šarac, Lazar Mojsov in Nikola Kovačevič. Na konferenci Medparlamentarne unije bodo jugoslovanski zastopniki govorili o pomenu ustanovitve Balkanske zveze in njenem prispevku k sodelovanju balkanskih držav za mir na svetu, kakor rudi o dosedanjih izkušnjah Združenih narodov in o problemu omejitve oboroževanja s posredovanjem Združenih narodov. Za ustanovitev elektro-strojne fakultete v Skoplju Skoplje, 23. avg. (Tanjug) Svet tehnične fakultete je dal univerzitetnemu svetu glede na potrebo po visokokvalificiranemu kadru elektro-strojne stroke predlog, da se odpre v Skoplju elektro-strojna fakulteta. O tem predlogu bo univerzitetni svet razpravljal prihodnji mesec. Ce bo prišlo do ustanovitve, bo začela elektro-strojna fakulteta z delom že letos. V novem študijskem letu se bo vpisalo na fakultete univerze v Skoplju nad 5000 študentov. Največ jih bo na filozofski, nato na kmetijsko-gozdarski in medicinski fakulteti. Poseben popust za zagrebški velesejem na letalih JAT Beograd, 23. avg. (Tanjug). Direkcija Jugoslovanskega aerotransporta je odobrila poseben 25 odstotni popust od redne cene za prevoz razstavljalcev in obiskovalcev zagrebškega velesejma, ki bo trajal od 3. do 14. septembra. Popust velja od 30. avgusta do 17. septembra na vseh zračnih linijah v notranjem prometu. Enak popust je odobren tudi za novosadski mednarodni sejem, ki bo od 25. septembra do 3. oktobra. Popust za ta sejem se bo lahko izkoristil v času od 20. gepteTTihTa do 8. oktobra. vaškem trgu z ljudmi, nato pa je med njihovim vzklikanjem odšel v osnovno šolo, kjer mu je bila prirejena zakuska. Predsednik republike se je nad uro dolgo, raz-govarjal s posameznimi ljudmi in krajevnimi političnimi voditelji. Na trgu pred šolo je nato prisostvoval predsednik republike s svojim spremstvom kulturno-pro-svetni prireditvi. Pri izvajanju programa so sodelovali podružnica »Seljačke sloge« iz Meduiiha, ita-lijansko-hrvatski zbor »Bratstvo m enotnost« iz.Vodnjana je zapel nekoliko istrskih in borbenih pesmi, medtem ko so pevci iz vasi Marčane odpeli ob sviranju istrskih piščalk nekoliko istrskih narodnih pesmi. Po končani prireditvi je predsednik republike odšel s svojim spremstvom in krajevnimi voditelji, s predsednikoma okrajnega ljudskega odbora in mestnega ljudskega odbora Pulja Mijo Pi-kuničem in Mirkom Perkovičem, sekretarjem komiteja ZK za puljski okraj Antonom Bubičem in članom izvršnega sveta LR Hrvatske Antonom Pavliničem ponovno v šolo, kjer so ljudje veselo prepevali borbene in istrske narodne Beograd, 23. avg. (Jugopres) Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi Jakov Blaževič, član zveznega izvršnega sveta, je po štirimesečnem bivanju v državah Južne Amerike 21. avgusta zapustila Peru in se vrača v Jugoslavijo. Med bivanjem v Južni Ameriki je delegacija obiskala Brazilijo. Argentino, Urugvaj, Čile, Bolivijo in Peru. Z Brazilijo in Čileom je podpisala trgovinski in plačilni sporazum, z Urugvajem pa samo trgovinski sporazum. Z Bolivijo in Perujem so razgovori uspešno končani, sporazum pa bo podpisal jugoslovanski poslanik v teh državah Dragutin Djurdjev. Z Argentino velja še obstoječi trgovinski in plačilni sporazum od avgusta 1953, vendar je prišlo med razgovori do manjših dopolnitev: potrdili so nov blagovni seznam, ki je stopil v veljavo 14. t m- V vseh sporazumih je predvidena klavzula o avtomatičnem podaljšanju po letu dni. Skupni obseg blagovne izmenjave z Brazilijo, Argentino in Čileom znaša v okviru blagovnega seznama 71 milijonov dolarjev v obeh smereh od tega odpade polovica samo na Brazilijo. Razen tega so tudi manipulativni krediti za Brazilijo povečani od 2 na 3.5 milijona dolarjev, za Čile pa določeni na znesek 300.000 dolarjev. Trgovinske izmenjave z Urugvajem, Bolivijo in 13°-rujem ne urejajo kont' in blagovni seznami, ter. eč l bodo ti stiki razvijali ar teno v okviru športa obeh stranu V dogovor, klavzula o največjih pooblastilih in ustanavljanju komisij, ki se bodo sestajale od časa do časa. FTi vladah vasta držav, • pesmi. Maršal je ostal s prebivalci Peroja v razgovoru do 19. ura ter se med tem zanimal za krajevne razmere. Množica ljudstva je še enkrai burno pozdravila predsednika republike in njegovo spremstvo, ko so zapustili Peroj in odpotovali na Brione. Maršal Tito med izletniki na Brionih Brioni, 23. avg. Predsednik republike je imel včeraj na Brionih razgovor z večjo skupino izletnikov iz Senja, Brinja, Ogulina, Drežnice in Crikvenice, ki so na poti po Istri obiskali tudi Brione. Njegov prihod v prostore hotela, kjer so bili zbrani izletniki, je bil sprejet z živahnim vzklikanjem in odobravanjem, ljudski poslanec iz serijskega okraja Ivan Pavelič pa ga je pozdravil v imenu izletnikov. Med krajšim, toda prisrčnim razgovorom so pozdravili predsednika republike tudi predsednik Združenja katoliških duhovnikov v sen iškem okraju dr. Albert Je-žič, upravnik senjske zadruge Marko Lovrič in 73-letni Mihovil Balen, ki je v mladosti delal kot zidarski delavec pri gradnji raznih objektov na Brionih. Tudi ljudski poslanec okraja Brinja Milan Krznarič je pozdravil predsednika republike v imenu ljudstva svojega okraja ter izrazil željo, da bi ob priliki obiskal katerimi je sklepala jugoslovanska gospodarska delegacija pogodbe, je našla polno razumevanje in veliko zanimanje za razširitev trgovinskih odnosov z Jugoslavijo. Na Jugoslovanskem izvoznem seznamu za Brazilijo ie poleg 112 artiklov, ki so navedeni poimensko, predvideno za izvoz še 49 proizvodov, med njimi svinec v palicah cink, cement, surovi azbest, amo-niakova soda. razni proizvodi kemične industrije, nato hidravlične turbine, oprema, Die-sel-motorji, žerjavi, bodeča žica, kmetijske naprave, električni generatorji, transformatorji, železne in jeklene tračnice in jeklo. Poleg tega predvidevajo še izvoz strojev za obdelavo kovin ter delov za železniške vozove. Prav tako je potrjen seznair. za izvoz investicijskih dobrin kot hidro in termoelektrarn, tovarn cementa, sladkorja, mostov in železnih konstrukcij, transformatorskih postaj postaj za razdeljevanje električne energije, betonskih in železnih silosov, motornih vozil in ladij. Za uvoz iz Brazilije so poleg drugega predvidene kože, bombaž, volna, kava in kvas. Za uvoz v Čile vsebuje seznam 53 artiklov, ki so v glavnem slični brazilskim, za izvoz iz te države pa žveplo, baker, feromangan. soliter, fižol in sočivje. TREME Vremenska napoved za torek: Delno sončno vreme z menjajočo se oblačnostjo. V alpskem svetu nagnjenje h krajevnim ploh2m. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči med 6 in 10, na Primorskem okoli 15, čez dan 24* na Primorskem do 26 C. ——» tudi njihov okra]. Pred vrnitvijo naše gospodarske delegacije iz Južne Amerike Zaradi malomarnosti spet huda nesreča na Bavnah Pravo mesto nastaja Dela pri urejevanju slavnostnega prostora na Ostrožnem hitro in uspešno napredujejo. Doslej so že opravili drenažo slavnostnega prostora za zbor štajerskih partizanov. Tudi urejevanje gozdnih poti in postavljanje paviljonov v gozdu se bliža koncu. Te dni bodo začeli čistiti 25 ha gozda, ki obroblja amfiteatralen prostor- Stalni vodovod ter rezervoar sta že postavljena. Rezervoar ima zmogljivost 100 kub. metrov vode. Pred kratkim so začeli še z napeljavo začasnega vodovodnega ter električnega omrežja. Vsa dela pri urejevanju cest bodo opravljena do 5. septembra. Te dni je tudi tehnični štab imenoval vse ceste in pota, ki preprezajo Ostrožno. Glavna cesta se bo imenovala po heroju-komandantu Stanetu Rozmanu. Ob vseh teh cestah bodo postavljeni novi prometni znaki s svetlečimi črkami. Za označevanje ulic na Ostrožnem pa bo potrebnih kar 130 napisnih plošč. Poleg 246 paviljonov, v katerih bodo trgovska ln gostinska podjetja udeležencem proslave posredovala pisano vrsto prehrambenih artiklov ter pijač, bo na Ostrožnem delovalo še osem poštnih In hkrati Informacijskih uradov. Za novinarje pa bo v ozadju tribune postavljenih osem telefonskih celic- Na Ostrožnem bodo delale tudi tri banke. Po vseh načrtih je zagotovljeno, da bodo vsa glavna investicijska dela na Ostrožnem opravljena do 10. septembra. Ostali dnevi pa bodo prihranjeni predvsem za dekorativna dela okoli slavnostne tribune, pri paviljonih itd. Skoraj polovico doslej izvršenih del so opravili prostovoljci, vse ostalo pa plačana delovna sila. Do pred dnevi so samo prostovoljci - člani sindikalnih podružnic celjskega okraja opravili 6886 delovnih ur. Tako dobiva Ostrožno vsak dan boli izgled pravega mesta, mesta, ki bo čez dobre tri tsdne sprejelo stotisoče. M. B. Štiri do pet tisoč udeležencev iz postojnskega okraja Postojna, 23- avg. Po vsem ostojnskem okraju so v teku ivahne priprave za čim večji obisk tabora na Ostrožnem. Samo okrajni odbor SZDL je razposlal po občinah 2.000 značk, ki jih zdaj vsepovsod prodajajo. Večje količine značk pa so prejele razen njega tudi Pred trinajstimi leti... Na današnji dan pred trinajstimi leti zvečer so pobesneli gestapovski krvniki ustrelili na dvorišču mariborske jetnišnice trinajst talcev. Med temi so bili tudi član CK KPS SLAVKO ŠLANDER, junaška komunistka SLAVA KLAVORA in prvi komandant celjske čete FRANCE VRUNČ. O brezprimernem junaštvu Slave Klavore in Šlandra v zaporih pred krutimi krvniki, pa bo prinesel naš list daljšo črtico v slavnostni izdaji ob prazniku na Ostrožnem 19. septembra. banke v Postojni, Rakeku in Ilirski Bistrici. Okrajni pripravljalni odbor, v katerem odgovarjajo posamezni tovariši za železnico, kamione, značke odlikovanja še nekaterih borcev itd., je doslei pre- dan zveznega Izvršnega sveta Franc Leskošek - Loka v razgovoru s predsednikom ljudskega odbora celjske mestne občine Fedorjem Gradišnikom na Ostrožnem jel prijave udeležencev iz občin Ilirska Bistrica, Begunje in Dolane. Ilirska Bistrica je prijavila 700, Begunje 96 in Dolane 20 udeležencev. Tudi občinski pripravljalni odbori, ki so formirani po vseh občinah, imajo polne roke dela in so prav zdaj v teku sestanki s temi odbori, na katerih člani okrajnega pripravljalnega odhoda prenašajo izkušnje enega kraje v vse ostale kraje. Po dosedanji razgibanosti priprav računajo v postojnskem okraju na udeležbo 4 do 5.000 ljudi. V pripravah na Beograd, 23. avg. Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o iz premem-bah in dopolnitvah uredbe o invalidskih prejemkih, po katerih se izpreminjajo pogoji za pridobitev pravice do invalidske doklade za osebne invalide in uživalce družinske invalidnine. Po tej uredbi dobijo osebni invalidi, ki niso v delovnem razmerju niti ne prejemajo pokojnine, doklado, v kolikor njihov davek na dohodek od kmetijskega posestva ne presega 500 din na leto za člana gospodinjstva ali pa njihov skupni stalni dohodek na kateri koli podlagi ne presega 4000 din na mesec za člana gospodinjstva. Isti pogoj se predpisuje tudi za uživalce družinske [invalidnine, ki niso v delovnem razmerju in ne prejemajo pokojnine ter so stari nad 55 let (žene), oziroma 65 let (moški) ali pa so popolnoma in trajno nesposobni za delo. Po prejšnjih predpisih invalidi niso mogli prejemati doklade, če je predpisani davek presegal vsoto 380 din in če so prejemki vsakega člana gospodinjstva na kakršnikoli osnovi presegali 2000 din na mesec. Ublažitev pogojev za pridobitev pravice do invalidske doklade je posebnega pomena za uživalce družinske invalidnine, kate- Ostrožno p« so med drugim ugotovili tudi to. da je v Loški dolini živih še 17 borcev, ki so se udeležili zgodovinskega pohoda XIV. divizije. Poziv vsem borcem IL grape odredov! Vse preživele borce n. grape odredov pozivamo, da nnjno do petka 27. t. m. pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev NOV, pripravljalni odbor »Štajerska v borbi« (za n. grapo odredov), Tomšičeva 9/n. -Ljubljana, sledeče svoje podatke: ime ln priimek — partizansko Ime, sedanji naslov, datnm ln kraj rojstva, naziv edlnlce v kateri je bil (četa, bataljon z vsemi spremembami), vrsta in število odlikovanj, ki jih Ima. Istočasno naj vsak sporoči, če je pripravljen sodelovati v patro-lah, ki bodo' vključno do proslave na Ostrožnem ponovile slavno ln herojsko pot edinic II. grnpe odredov. Slediti tema poziva, smatramo za Izpolnitev dolžnosti starega partizana. Lastniki zadnjih pisem na smrt obsojenih Naše uredništvo bo v slavnostni številki ob »boru štajerskih partizanov na Ostrožnem 19. septembra, priobčilo tudi material o žrtvah v krvavih gestapovskih zaporih Maribora in v Starem Piskru v Celju. Zato naprošamo vse svojce žrtev, ubitih in ustreljenih v teh zaporih, ki imajo morda še shranjena pisma na smrt obsojenih, da nam jih pošljejo v prepisa ^11 originalih. katere bomo skrbno vrnili. Uredništvo Slovenskega poročevalca rih pravica do možnosti izkoriščanja zdravstvene zaščite je bila odvisna od prejemanja invalidske doklade. Znamo število družinskih invalidov bo na ta način pridobilo sedaj poleg direktne materialne pomoči tudi pravico do zdravstvene zaščite, ki jo uživajo ostali invalidi. Uredba doioča še nadalje višino invalidske doklade na 3000 din razen v primero, kadar uživalci nimajo sorodnikov, ki so po zakonu dolžni, da jih vzdržujejo, ali pa sorodniki nimajo možnosti, da bi jih gmotno podpirali. Za te invalide se doklada povečuje na 4000 din. O pravici za pridobitev invalidske doklade so doslej odločali izključno zavodi za socialno zavarovanje. Uredba zveznega izvršnega sveta prenaša sedaj to pristojnost na svete za socialno politiko in ljudsko zdravje pri okrajnih ljudskih odborih, ki bodo za odločanje v teh zadevah sestavili komisije, v katerih bodo sodelovali tudi zastopniki Zveze vojnih vojaških invalidov in Zveze borcev. Ta uredba je bila objavljena v najnovejši številki »Uradnega lista FLRJ« ter se bo uporabljala od 1. septembra dalje. V Makedoniji bodo proslavili desetletnico osvoboditve Skoplje, 23. avg. V okviru proslave desetletnice prvega zasedanja ASNOM bodo meseca septembra, oktobra in novembra proslavili tudi desetletnico osvoboditve makedonskih mest izpod fašističnega terorja. Proslava obletnice osvoboditve Kavadarja v prvi polovici septembra bo obeležena s partizanskimi večeri, na katerih bodo obujali spomine na boje za osvoboditev mesta Za to proslavo je Zveza borcev izdala fotografije okoli 300 borcev, ki so padli v narodnoosvobodilni vojni. Desetletnico osvoboditve bodo proslavili v Prilepu 9. septembra Za obletnico osvoboditve Strumice, Bitolja in drugih mest bodo priredili partizanske pohode in rekonstruirali boje za njihovo osvoboditev. Velike svečanosti bodo 13. novembra v Skopi ju, na dan njegove osvoboditve. V načrtu družbenega plana LR Srbije za leto 1955, ki ga bodo v kratkem izgotovili v Republiškem zavodu za gospodarsko planiranje, je predvideno precejšnje povečanje proizvodnje v skoraj vseh industrijskih panogah. Povečana industrijska proizvodnja bo zagotovila večje blagovne fonde za široko potrošnjo, ker pričakujejo, da bo v tej republiki proizvedeno predvsem veliko več tekstila, umetnih gnojil, kmetijskega orodja, štedilnikov, radioapara-tov, žarnic, strojev in naprav za hlajenje, koles in drugih izdelkov. Največji odstotek povečane proizvodnje — 53.4% v odnosu na letošnje leto — bo dosegla kemična Industrija. Proizvodnja nekovin se bo povečala za 32.6%, proizvodnja črne metalurgije pa za 23.2%. Planirano povečanje proizvodnje v tekstilni industriji znaša 18.1% v odnosu na letošnje leto, proizvodnja gumarske industrije 18.4%, papirne industrije 16.5%, kovinske in kovinsko-predelovalne 15%, elektroindustrije 11.1'/«, živilska industrija pa bo’povečala svojo proizvodnjo po planu za 6.5%. V tem letu bodo šli v pogon novi obrati tovarne kemičnih Izdelkov »Zorka« v Sabcu. Bolj bodo izkoriščene tudi zmogljivosti tovarne »Merima« v Kru-ševcu. Zategadelj računajo, da se bo proizvodnja žveplene kisline povečala za 14.5 tisoč ton v odnosu na letošnje leto. Proizvodnja superfosfata naj bi se po planu povečala za 25.000 ton, proizvodnja mila za 1905 ton, proizvodnja sredstev za zaščito rastlin za 410 ton, zdravil pa v vrednosti 274 milijonov dinarjev. Računajo tudi, da se bo proizvodnja penicilina lahko podvojila v odnosu na letošnjo proizvodnjo. Planirano povečanje proizvodnje v elektroindustriji je utemeljeno z naslednjim: v pogon bodo šli novi oddelki tovarne kablov v Svetozarevu in nova tovarna »Radio-elektra« v Kragujevcu; z razširitvijo še nekaterih drugih tovarn in z večjim izkoriščanjem zmogljivosti bo dosežena tudi večja proizvodnja v drugih podjetjih elektroindustrije. Podjetje »Radio-elektra« bo proizvajalo instalacijski material ter radioaparate. V proizvodnji predmetov za široko potrošnjo je planirano največje povečanje proizvodnje toplotnih aparatov in radioaparatov, katerih proizvodnja se bo povečala od letošnjih 55.000 na 67.000 v letu 1955. Po načrtu družbenega plana Srbije bo Izdelano prihodnje leto 2 milijona kvadratnih metrov bombažnih tkanin več kakor letos, 595.000 kvadratnih metrov volnenega blaga, 890 kvadratnih metrov blaga iz umetne svile ln nad 130 ton trikotažnih izdelkov ln nogavic. Načrt živilske Industrije temelji v glavnem na letošnjem planu. Tu je predvideno edino Livarna v IlijaSu začne obratovati oktobra letos Sarajevo, 23. avg. (Tanjug). V začetku oktobra bo začela obratovati v Ilijašu velika livarna, ki bo letno proizvajala okrog 15.000 ton raznih cevi. Ta livarna je le del velikega železarskega kombinata, ki se gradi na površini 40 tisoč kvadratnih metrov. Kombinat bo proizvajal velike kokile za potrebe naših železarn ter fazon-sko in strojno litino. Po družbenem planu za prihodnje leto bo kombinat v Ilijašu dajal letno okrog 46.000 ton razne litine. Planina pri Rakeku, 23. avg. Gradbeni podjetji »Slovenija -ceste« iz Ljubljane In »Primorje« iz Ajdovščine hitita z cestno-gradbenimi deli na odseku Planina - Grčarevec - Kalce. Ta del spada pod sestav ceste Maribor— Trst, katerega prvi odsek od Vrhnike do Logatca je tlakovan z granitnimi kockami. Skozi Dolnji in Gornji Logatec do Kalc poteka moderna betonska cesta, ki jo na Kalcah pravkar dovršuj« podjetje Slovenija- Cisto razumljivo je, da po vsaki vojni v metalurških pečeh nekoliko poka. V vložek, staro železo, med katerim je vsa kovinska šara, ki leži nerabna po svetu in po krajih, kjer so kdaj streljali, pride seveda tudi kak eksploziv. C e zaide tak kos pri nakladanju v peč, pač trešči. To treakanje ni nobena monumentalna simbolika procesov martinskih in elektro-peči, temveč povzroči vedno nesrečo in škodo, poškoduje ljudi in naprave. Zaradi tega je treba pri zbiranju in pri odpremi starega železa zelo paziti. Ko tako’žele-zo zbiramo, ga zbiramo seveda po kosih in pri tem najbolj vidimo, kaj nesemo na voz. Var. povečanje proizvodnje škroba in piva ter zmanjšanje proizvodnje testenin in alkoholnih pijač. Tovarna škroba v Zrenj aninu, ki bo pričela redno obratovati že konec tega leta, bo delala prihodnje leto s svojo polno zmogljivostjo. Načrt plana strojne industrije in kovinsko-predelovalne industrije temelji na številnih novih tovarnah. Tu gre v prvi vrsti za tovarno avtomobilov v Priboju, ki mora po načrtu izdelati prihodnje leto 400 kamionov In avtobusov. Proizvodnja naprav in strojev za hlajenje naj bi se po planu povečala od le- »Velebit« dograjen Reka, 23. avg. (Tanjug) V re-ški ladjedelnici »3. maj« so dogradili motorno ladjo »Velebit«, ki je poleg »Triglava« največja doma zgrajena ladja. Po poskusnih vožnjah bo prevzela to ladjo, ki ima 4.700 ton nosilnosti, Jugoslovanska linijska plovba. Skupaj s »Triglavom« in »Lov-čenom«, ki bosta izročena prometu do konca letošnjega leta, bo vzdrževal »Velebit« promet na stalni progi Reka — Daljni Vzhod. Nova ladja ima kabine za 12 potnikov. Največja možna hitrost znaša 17.5 milj. Zavodi RR v inozemstvu Niš, 23, avg. (Tanjug) Niška tovarna radijskih ln rentgenskih aparatov, znani zavodi RR, bo razstavila svoje Izdelke na septembrski razstavi na Dunaju in v Solunu ter na stalni razstavi v Aleksandriji. V tem primeru gre za prvo razstavo naše mlade radijske in rentgenske industrije v inozemstvu. Zavodi RR bodo razstavljali svoje rentgenske aparate, rentgenske in radijske cevi, elektro — kirurgične nože, radijske žarnice, acetilen, ske generatorje in druge izdelke. Na zagrebškem velesejmu bodo navedeni zavodi razstavili tudi nekatere nove naprave. Muzej v poslopju, v katerem je bil II. kongres KPJ Osijek, 23. avg. Poslopje v Vukovaru, v katerem je bil leta 1920 II. kongres Komunistične partije Jugoslavije, bo preosno-vano v muzej. V enem delu poslopja bo nameščena mestna knjižnica s čitalnico. Muzej in knjižnico bodo odprli na Dan republike 29. novembra. Osiješko pristanišče bo dograjeno letos Osijek, 23. avg. (Tanjug) Prvo osiješko pristanišče na Dravi bo dograjeno do konca letošnjega leta. Dolgo je okrog 300 m, glede na 5-tonski žerjav za razkladanje In nakladanje pa bo znašala njegova zmogljivost že ob začetku prihodnjega leta do 700 ton na dan. To pristanišče bo precej razbremenilo železniški promet. 3000 ton koruze pogodbeno že prodanih državi Osijek, 23. avg. (Tanjug) Kmetijski proizvajalci Slavonije in Baranije so se z Žitnim fondom pogodbeno že dogovorili za prodajo 3000 ton koruze letošnje letine. Največje količine so doslej pogodbeno sklenjene v vukovarskem okraju. Po zadnjem ceste. Isto podjetje pričenja tudi asfaltiranje skozi kraj Planina, ki je prav letos izredno obremenjen s tranzitnim prometom. Zemeljska dela pripravljata obe podjetji skupaj, asfal-terji Sloveni j a-ceste pa so pričeli danes z asfaltnim tlakom-topeko v sami Planini s tem, da bo novo asfaltirano cestišče priključeno na bivši zaključek italijanske asfaltne ceste, bo pa novi asfaltni tlak modernejši in trdnejši. nostni ukrepi so sicer storjeni: dobavitelji so odgovorni za vse vagonske pošiljke, ki morajo biti pregledane, če so brez eksploziva. Taka pazljivost pri zbiranju starega železa je potrebna zato, ker imajo železarne za razkladanje in nakladanje vložka racionalno mehanizacijo, s katero ne moreš več prebirati kosa za kosom. Sum. Ijivih pošiljk dobavitelj sploh ne sme pošiljati, če pa obstoja kljub vsemu še kak dvom, je to na pošiljki označeno, da se vedo v železarnah ravnati. Tako pošiljko potem izločijo in jo — kadar je čas, res do obisti preberejo. Taka pošiljka seveda ne pomeni strežbo procesu, temveč motnjo vsega dela na pripravi vložka. tošnjlh 226 ton na 300 ton, proizvodnja potniških železniških vagonov pa naj bi se prihodnje leto povečala za dva in polkrat v odnosu na proizvodnjo v letošnjem letu. To je šestnajstkrat več, kakor je znašala proizvodnja vagonov v tej republiki leta 1953. Proizvodnja kamionov in prikolic se bo povečala v odnosu na letošnje leto za približno dvakrat, kar pomeni petkratno proizvodnjo leta 1953. To povečanje proizvodnje bo velikega pomena za razvoj turizma in za splošno zboljšanje prometa na železnici ln na cestah. (Tanjug) obilnem dežju se razvija koruza v Slavoniji normalno in je pričakovati dobrega donosa. Jugoslovanski strokovnjaki bodo obiskali ZDA Beograd, 23. avg. Direktor Jugoslovanskega lgištituta za proučevanje produktivnosti dela inž. Stjepan Han bo odpotoval v začetku oktobra s skupino ekonomistov, univerzitetnih profesorjev in direktorjev tovarn v ZDA, da bi se seznanili z ameriškimi metodami spremljanja in izračunavanja produktivnosti dela v posameznih panogah industrije, v kmetijstvu in gradbeništvu. Med šesttedenskim bivanjem v ZDA bodo jugoslovanski strokovnjaki obiskali tudi urad za statistiko dela v Washingtonu, nekatere inštitute in visoke šole, kakor tudi večje število tovarn in transportnih podjetij v mestih in industrijskih središčih Severne Amerike. Ameriški znanstveniki o makedonski književnosti ter o srbskih in hrvatskih narodnih pesmih Beograd, 23. avg. — Slavistični zbornik harvardske univerze, čigar prva dva zvezka sta nedavno izšla iz tiska, objavlja nekoliko člankov o naši državi, med njimi tudi ameriških znanstvenikov o makedonski književnosti ter o srbskih in hrvatskih epskih narodnih pesmih. Razpravo o makedonski književnosti je napisal znani slavist Horace Lund, profesor harvardske univerze, ki je spisal v angleškem jeziku tudi gramatiko makedonskega književnega jezika. Na več kot 30 straneh zbornika je profesor Lund podal pregled razvoja književnosti v Makedoniji od prvih pisanih spomenikov iz dobe Cirila in Metoda do današnjih dni. Največ prostora je posvetil ustvaritvam Ko-ste Racina. Nikole Varcarova. Blaža Koneskega, Ace Sopove in drugih makedonskih pisateljev. Članek profesorja Lund a je dejansko prva študija o makedonski književnosti v inozemstvu. V drugem zvezku zbornika je znani izdajatelj srbskih narodnih pesmi Albert Lord, prav tako profesor univerze v Harvardu, objavil študijo o srbski narodni pesmi. V istem zvezku je objavljeno tudi delo znanstvenega sodelavca Srbske akademije znanosti v Beogradu Milenka Filipoviča »Narodna religija pri prebivalstvu vzhodnega dela Jugoslavije.« Ali že nosiš značko »Štajerska v borbi« Značko »Štajerska v borbi« lahko nabavite pri okrajnih pripravljalnih odborih, ki vodijo priprave za proslavo. — Podjetja In ustanove lahko nabavijo značke tudi direktno pri podružnicah Narodne banke za Slovenijo. Cena znački je 50 dinarjev. U uspattursKc Vffttt Japonska družba Je ponudila Indiji 100 lokomotiv, ki bi bile za 133.000 dolarjev cenejše, kot so najnižje cene angleških tovarn. Gradnja velikih trgovskih ladij v ZDA. Dne 1. julija je bilo v ladjedelnicah ZDA v gradnji 24 večjih trgovskih ladij s skupno tonažo 546.000 BRT. Ameriška proizvodnja jekla. V juliju je znašala proizvodnja jekla v ZDA 6.63 milijonov ton, medtem ko je znašala junija 6.36 milijonov ton. V prvih sedmih mesecih t. 1. je znašala proizvodnja jekla v ZDA 50.76 milijonov ton, oziroma 4.4 odstotka več kot je znašalo letno povprečje v obdobju 1947-49. Tudi v samih železarnah sd že marsikaj ukrenili, da bi se izognili nesrečam te vrste. Za — vsak najden kos eksploziva med starim železom so celo razpisali nagrade. Najbolj pa tu pomaga živa tovariška zavest do topilcev, ki so ob vsa. kem takem primeru v veliki nevarnosti (posebno še v železarnah, kjer je zalaganje vložka v peči še ročno). Toda kaj se dogaja? Po železarnah najdejo v pošiljkah, ki so označene, da so brez eksploziva, vkljub temu — ekpslozivne kose. Na Ravnah smo meli lep primer, ko so delavci v vagonu s tako označbo našli kar 32 eksploziv, nih kosov. Nek tak kos pa se je le izmuznil in vložek tiste pošiljke je eksplodiral v peči ter ubil človeka. Kaj naj rečemo sodelavcem na pripravi vložka v takem primeru. Mudi se, peč čaka na vagonu je napisano: ni eksploziva, pa so delavci kljub temu sami od sebe pazili ter našli in prebrali toliko kosov eksploziva — en kos pa jim je ušel. Pohvalo zaslužijo za to pozornost, hkrati pa smo pod vtisom graje, ker je en drobec le še ušel, kar pa ni nič čudnega pri mehanizaciji, ki je pri nas in po vseh železarnah na svetu taka, da ne moreš prebirati zrn. Nesreče se dogajajo samo pri varno deklariranih pošiljkah, kajti opozorjene pošiljke z opozorilom se odstranijo iz procesa kot nemogoče in se potem priložnostno prebirajo. Ob tako varno deklarirani pošiljki sta se te dni pripetili v ravenski železarni spet dve eksploziji — in 4 možje so v bolnici. Kje je krivda in kaj je treba ukreniti? Prav grda razvada je, da ob primerih, ko hoče kdo prikriti človeško malomarnost, izusti besedo — »sabotaža«. Ta zlonamerni ovinek je iz gestapovskega slovarja in prav to neumno zavajanje je resnična sabotaža zato, ker ima namen prikazovati nekaj tako kot ni, prikriti pa tisto, kar je. Pri vsem opisanem gre samo za dve stvari in sicer: 1) povsod okrog še ležijo kosi eksploziva iz časa vojne; 2) med zbiranjem starega že. leza najdemo tudi take kose. Takrat jih odstranimo — ati pa tudi ne. Denar (kajti kilogrami dajo denar) morda koga zavede, da vrže na voz tudi kak tak kos — pri čemer ne misli na nič drugega kot na kilograme im na — denar. Včasih pa vrže kdo kaj takega na voz tudi nevede, samo da se navlake znebi. Kontrola im opozorila zbiratelja sta silno, silno važni, vsega pa ne pomenita. Kajti površnost ljudi je huda in med zbiratelji starega železa je veliko ljudi, zato veliko malomarnosti vmes. Če je potem še kontrola malomarna, je nesreča neizbežna. Zavarovanje pred takimi nesrečami in škodo je mogoče samo v najbolj strogo kontroliranem zbiranju ter v najbolj strogi kontroli odprave starega železa v železarne, kajti tam se zbira in nalaga kos za kosom, medtem, ko v železarnah res ne morejo prebirati gramov od stotine ton, kakor ne more prebirati pek zrn moke. Nesrečo in škodo od eksplozij po železarnah povzroča malomarnost ljudi, ki železo zbirajo in odpravljajo. Te nesreče in to škodo bomo preprečili, ko bomo odpravili to malomarnost. Kuhar Ustanovili bodo zavod za pospeševanje šolstva Beograd, 23. avg. Izvršni svet LR Srbije je izdal odlok o ustanovitvi zavoda za pospeševanje šolstva. Zavod se bo bavil s proučevanjem šolskega sistema in usmerjanjem dela v šolah glede na družbene in ekonomske potrebe, kakor tudi glede na psihični razvoj otrok. DEVIZNI TEČAJI Na d e v. obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 23. avgusta 1954 zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 944.30 (944.15, 944.39, 214.80); angl. funt 2.493 (2.492,55, 2.493.11, 196.80); DM 20.380 (20.355,19, 20.393.79, 185.51); belg. frank — (—, —■ —); franc, frank 270.07 (269.83, 270, 215); klir. švic. frank 18.896.17 (18.896.17, 18.897.37, 175.45); ital. lira 147 (146.35, 146.62, 205.46); Lit STO 146.65 (146.50, 146.65, 205.52); holand. forint 22.600 (22.600, 22.600, 186.27); Šved. kr. — (16.655.89, 16.655.89, 187.21): egipt. funt — (1984.23, 1.985, 130.42); obr. dolar Avstr. 859 (858.24, 870.07, 190.02); obr. dolar Danska — (—, —, —); obr. dolar Finska — (604.84," 605. 101.67): obr. dolar Norveška —■ (636, 636, 112): obr. dolar Grčija — (748.50, 748.50, 149.50): obr. do- laT Turčija 636.50 (636.05, 637.61, 112.54); obr. dolar Izrael — (—, —. obr. dolar Argent. — (625, 625, 108.33); obr. dolar Braz. — (669.50, 670, 123.33). OPOMBE: številke v oklepaju pomenijo: 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v %, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani. SITUACIJA: Promet srednji, večje ponudbe v francoskih frankih, italijanskih lirah, tržaških lirah ter avstrijskih In turških obrač. dolarjih. Glavni prodajalci so bili: Slov. les, Industrija usnja Vrhnika, Rudnik Mežica, Primorje export in Intertrade Ljubljana. Tečaji so še vedno v porastu, predvsem v čvrstih devizah, italijanskih in tržaških 11$ ter avstrijskem obrač. dolarju. , g n> 1 && (S. «lika u naš nagradni natečaj) Danes ni več ruševin, kakršne so ie vidne na zgornji sliki. Toda ob le-tej lahko obudimo enega Izmed neštetih slavnih spominov na težke dni, v katerih so se neustrašni partizanski borci bojevali proti nacistični vojski na Štajerskem. Slandrova brigada je v rani jeseni 1944 nničila tndi nemško postojanko v...................? Kateri kraj v Savinjski dolini predstavlja zgornja sllkaT Opozorilo: vseh 10 slik dostavite sknpaj. Razširjena pravica za pridobitev invalidske doklade Industrija Srbije v načrtu družbenega plana za leto 1955 Asfalt skozi Planino pri Rakeku Včerai in danes dB RQ dogodkov I*red sestankom francoske M O ¥ 1 C E E I K I Kriza EOS Bruseljski sestanek, prvi povojni sestanek zahodnih predstavnikovt ki se je končal s popolnim neuspehom, je — tako pravijo — hkrati eden največjih uspehov sovjetske [politike. Ob neuspelem sestanku sestih ostaja Evropska obrambna skupnost, proti, kateri se je Kremelj bojeval bolj zagrizeno, kakor proti čemer koli drugemu, samo se spomin. Morda je to res, če vso stvar gledamo zgolj s stališča nekaterih ameriških politikov in njihovega koncepta evropskega združevanja, ki je dal pečat tudi prvotnemu francoskemu osnutku o evropski vojski, Morda je tudi res, da je Mendes-France predlagal spremembo tega koncepta prav zaradi te-ra, ker je menil, da bi bil za četrto republiko sprejemljiv le taksen tekst, ki hi zmanjšal nadna-cicnalnost :n dal francoskemu ter drugim glasovom tisto tezo, da bi mogli nadvladati morebiten premočan ameriški vpliv in preprečiti stranpot a, na katera bi mogla zaiti Zvezna republika. Toda, kar se tiče nemške oborožitve — in to je končno glavni namen nameravane Evropske obrambne skupnosti — bruseljski sestanek ne predstavlja tolikšnega neuspeha, vsaj ne, če sodimo .po zaključnem komunikeju. Res da sklepno poročilu ublažuje neuspeh konference šestih, vendar v njem je le glavna ugotovitev, da je vseh šest držav enotno v tein, da je treba okrepiti evropsko sodelovanje, da bi se Zahodna Evropa zavarovala pred silami, ki jo ogrožajo, dalje, da je potrebno izogniti se vsaki nevtralizaciji Nemčije in pa, da je treba prispevati k združitvi Nemčije in k njenemu sodelovanju v skupni obrambi. Smotri politike šestih držav potemtakem ostajajo nespremenjeni. Potrebno bo najti samo drugačno, bolj gotovo, manj teža-zmo ipot, ki bo pripeljala do dosege teh smotrov. Mendes-Eiance je takoj po bruseljskem neuspehu odletel v London na posvet z angleškimi državniki. To se pravi takoj je začel iskati nova pota, ki naj bi dokončala krizo Evropske obrambne skupnosti in francoskemu parlamentu omogočila, da sporazum o tej skupnosti ratificira. V ostalem pa se je položaj Mendes-Francea v pariškem parlamentu komajda poslabšal. Mogoče je celo, da je neenak boj v Bruslju, ki er je francoski predsed-7uk docela osamljen tako žilavo branil svoj osnutek pogodbe o EOS, osnutek, katerega namen je bil, da bi laže premostili razdor, ki vlada v Franciji okoli tega vprašanja, pravzaprav še povečal njegov ugled. Vendar, naj bo tako ali drugače, bruseljski neuspeh je pokopal možnost, da bi francoski parlament ratificiral pogodbo o EOS, ki mu jo bodo, kakor je napovedano, predložili 28. t. rru Prav zaradi tega bodo rezultati bruseljskega sestanka morda se najbolj Škodovali kanclerju Adenauerju, katerega celotna politika temelji le na bonnskih in pariških sporazumih. Neuspeh, ki ga je doživel Adenauer z EOS (v okviru katere že dolga leta obljublja nemškemu narodu suverene pra-vice), bo bonnski uradni politiki še bolj škodoval, ker je Zahoana Nemčija pod močnim vtisom prebegov dr. Johna in krščansko-demokratskega poslanca Schmidt-Vittmacka na vzhod, prebegov, ki sta v zvezi s sovjetsko ofenzivo proti sedanji politčni smeri bonnske vlade. Vsekakor si bodo velike države^ na zahodu prizadevale, da čimprej odklonijo krizo Evropske obrambne skupnosti in njene posledice. Vendar, to prizadevanje bo brez haska, če ne bodo upoštevale interesov Francije. Kajti vsaka »rešitev* brez Francije bi bila Tes zmaga sovjetske politike. Tri možnosti za nastop pred parlamentom — Bidault za obrambo zahoda v obliki EOS PARIZ, 23. avg. (Tanjng). Jutri zjutraj bo francoska vlada na posebnem sestanku poslušala poročilo Mendes-Francea o rezultatih bruseljske konference o njegovih razgovorih s Chrchillom in Edenom ter o posvetovanju ■ predsednikom republike Jlenejem Cotyjem. Mendes-France se bo jutri sestal tudi z ameriškim veleposlanikom v Parizu Dillonom, da bi se seznanil z uradnim stališčem ffa-shingtona po neuspehu konference šestih v Bruslju. Francoska vlada se bo predvsem skušala odločiti, kakšno stališče bo zavzela v narodni skupščini, ko se bo 28. avgusta začeia splošna razprava o ratifikaciji sporazuma o EOS. Francoska vlada ima 3 možnosti: Francoska posest v Indiji New Delhi, 23. avg. (AFR) Razgovori med predstavniki francoske in indijske vlade glede vprašanj francoske posesti v Indiji so zdaj v novi aktivnejši fazi. Kakor se je izvedelo iz informiranih krogov, se je francoski ambasador v New Delhiju ponovno sestal s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Ti razgovori so, kakor pravijo, bili zelo uspešni. Prvič, vlada lahko predlaga odložitev splošne debate o EOS. Želja, da bi v neposrednih razgovorih z Washingtonom in Londonom našla dokončen izhod iz sedanjega položaja, lahko prispeva k temu, da bo francoska vlada to tudi storila. Drugič, dovoli lahko razpravo v parlamentu, vendar samo na osnovi starega nespremenjenega besedila pogodbe z zahtevo, naj skupščina glasuje za Evropsko obrambno skupnost ali pa proti njej. V tem primeru vlada ne bi postavila vprašanja zaupnice, ker ni sestavljala te pogodbe. Tretjič, predsednik vlade lahko razloži stališče, ki ga je branil v Bruslju in zahteva pristanek skupščine. Menijo, da bodo poročanje Mendes-Francea Nehru bo obiskal LR Kitajsko New Delhi, 23. avg. (Reuter). Iz uradnih krogov se je zvedelo, da bo predsednik indijske vlade in minister za zunanje zadeve Nehru obiskal LR Kitajsko konec oktobra ali v začetku novembra. Nehru bo obiskal Kitajsko po povabilu kitajskega zunanjega ministra Cu En Laja, ki je bil po ženevski konferenci tri dni v New Delhiju kot gost indijske vlade. Obsodbe Caugkajškovih vohunov Peking, 23. av». (Tass). V pokrajini Šeosi na Kitajskem so te dni imeli več velikih procesov proti Čangkajškovim vohunom in pripadnikom podtalnih organizacij. Skupaj so sodiil 103 ljudem, od katerih so 8 obtožencev obsodili na smrt, ostale pa na različne zaporne kazni. ' Poročilo o indijskem tisku New Delhi, 23. avg. (Tanjug). Od 130 dnevnikov s skupno naklado 2,5 milijona izvodov, kolikor jih izhaja v Indiji, ima pet oseb v rokah 29 listov in 31 odstotkov naklade, 15 lastnikov pa nadzira 54 listov in več kot 50 odstotkov naklade. To so podatki, ki jih je objavila posebna komisija, ustanovljena za raziskovanje položaja indijskega tiska. Po mnenju iste komisije teži indijski tisk še k nadaljnji koncentraciji v rokah nekaterih oseb. skupščinskim odborom, kar bi moral storiti jutri, odloženo za en dan. V zvezi z vestmi o neuspehu bruseljske konference je bivši zunanji minister Georges Bidault izjavil, da konferenca v Bruslju še ne pomeni konca francoske evropske politike. Georges Bidault je nadalje dejal, da se lahko brez nevarnosti za kogar koli organizira obramba Zahoda samo v obliki Evropske obrambne skupnosti. Adenauer poroča Bonn, 23. avg. (AFP). Zunanjepolitični odbor zahodnonem-škega parlamenta je imel danes popoldne sejo, na kateri je predsednik vlade dr. Adenauer poročal o bruseljski konferenci. Podrobnosti iz Adenauer j evega poročila niso znane. Ocena portugalske uote Indiji New Delhi, 23. avg. (Tanjug). V zvezi z najnovejšo portugalsko noto, v kateri Portugalska zahteva, naj indijska vlada sprejme načelo, po katerem na konferenci nevtralnih opazovalcev ne bodo razpravljali o suverenosti Portugalske nad kolonijami v Indiji, oziroma naj se vnaprej določi vprašanje, o katerih se bo razpravljalo, v indijskih političnih krogih poudarjajo, da portugalska vlada ustvarja nove težave za stike predstavnikov obeh vlad. Po mnenju teh krogov skuša Lisbona dobiti načelno izjavo, s katero bi priznali Portugalski suverenost nad temi posestmi, kar je popolnoma nasprotno indijskemu stališču. Vendar v New Delhiju poudarjajo, da noto skrbno proučujejo, ker se popolnoma ujema z željo Indije, da bi se sklicala konferenca nevtralne skupine opazovalcev, pa četudi z določenimi omejitvami. AmeriškG pomoč poplcv-ljencem na Kitajskem New York, 23. avg. (AP) »New York Times« je danes v svojem članku predlagal, naj bi vlada ZDA ponudila pomoč vladi LR Kitajske za žrtve zadnjih velikih poplav, kakor je tudi tako pomoč nudila zaradi poplav vzhodnoevropskim državam. V članku »New York Timesa« je rečeno: »Ce je sploh mogoče pomagati kitajskim žrtvam velike nesreče, potem pri tem komunistična vlada v Pekingu ne more delati nobenih ovir za dokaz ameriškega prijateljstva kitajskemu narodu.« Stavka kovinarjev na Bavarsk era, ki traja že dva tedna, že ni minister za deio dr. Rihard Dechsle izjavil, da so pred ustpeš predstavniki delodajalcev in delavcev, je še vedno v stavki Vodstvo bavarskih delavskih sindikatov je izjavilo, da se bo ne bodo vsa podjetja sprejela vseh delavskih zahtev, v nekate tednu stavka končala, ker so bile sklenjene nove mezdne po nikov zveze kovinarskih sindikatov. Ti sin*dikati združujejo je zdaj v stavki še vedno nad 85.000, je to še vedno zelo škod žele, ker ni mogoče izvršiti tudi raznih na roke vezanih na ska stavka na Bavarskem je zelo resen opomin deželni in zve mezde prilagoditi indeksu cen življenjskih potrebščin in da ne po kateri so mezde določali v primerjavi z indeksom cen sauno slilki vidimo sooipad stavkujoč ih kovinarjev s policisti, ki so Jočih kovinarjev skozi Mline hrn končana, in čeprav je bavarski nim zaključkom pogajanja med nad 85.000 bavarskih kovinarjev, stavka Še razširila in okrepila, če rih podjetjih se Je že po prvem godibe ob sodelovanju predsiav-nad 235.000 kovinarjev in ker jih ljivo za kovinsko industrijo deroči! iz inozemstva. Kovina r- zni vladi, da je treba delavske sme ostati pri dosedanji praksi, povprečni in približno. — Na hoteli preprečiti sprevod stavku- V BRAZILIJI SE NI PRAVEGA MIRE Predsednik Vargbs poudarja ustavno zvestobo vse armade, čeprav je skupina generalov letalstva zahtevala njegov odstop Rio de Janeiro, 23. avg. (AFP-Reuter). Skupina generalov letalskih sil Brazilije je zahtevala od predsednika Vargasa, naj takoj odstopi, da ne bo prišlo do novega vojaškega upora. Predsednik Vargas je izjavil šefu generalnega štaba, ki mu je sporočil to zahtevo generalov, da ne sprejema ultimata, temveč da bo izpolnjeval svoje ustavne dolžnosti do konca. Po PO SMRTI VODITELJA ITALIJANSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV POfiREB in nesloga med dediči Rim, 23. avg. (Tanjug) V Rimu so svečano pokopali bivšega predsednika in voditelja krščanskih demokratov De Gasperija. Za njegovim pogrebom so šli predsednik italijanske republike Einaudi, ministrski predsednik Scelba, vsi člani vlade, predstavniki vseh parlamentarnih skupin in strank ter tuji diplomatski predstavniki v Rimu. De Gasperija so pokopali v cerkvi San Lorenzo. Vprašanje nasledstva De Gasperija se v polemiki in komentarjih tiska postavlja vedno bolj v ospredje. Na Fanfanijev manever z objavo De Gasperijeve-ga političnega testamenta je indirektno odgovoril Don Luiggi Sturzzo, krščansko-demokratski senator in ustanovitelj narodne stranke, ki je poslal pismo Scelbi, v katerem ga imenuje JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO 0 ŽREBANJU SREČK 57. KOLA DNE 23. AVGUSTA 1954 v KOPRU Srečke, ki se konču- so zadele Jejo s spodaj označe- dobitek nimi številkami dinarjev Polkovnik Nelli o »o! Shore« debavah Beograd, 23. avg. (Jugopres.) Ob koncu obiska poveljnika ameriškega nabavnega središča za oborožitev Evrope, polkovnika Humberta O. Nellija, je ta izjavil sodelavcu Jugopresa, da so bile sedanje jugoslovanske dobave v okviru »of shore« programa izredne kakovosti. Polkovnik Nelii si je ogledal nekatere jugoslovanske tovarne, ki dobavljajo material po naročilih ameriške vojske, in imel stike z odgovornimi jugoslovan. funkcionarji. Ob priliki obiska nekaterih vojno-industrijskih središč je polkovnik Nelli izjavil: »Videl sem zelo moderne naprave in se prepričal, da jih imajo v rokah sposobni ljudje.« Polkovnih Nelii je dodal na koncu, da na osnovi dosedanjih izkušenj meni, da so postavljeni dobri pogoji za nova »of shore« naročila v Jugoslaviji, v kolikor bo ameriški kongres dodelil potrebna sredstva in ponudila jugoslovanska vojna industrija ugodne pogoje. — Polkovnik Nelii, katerega sedež je v Man-heimu (Nemčija), bo zapustil Jugoslavijo že jutri. NEW DELHI, 23. avg. (AFP). — Indijski predstavnik In šef prve skupine v mednarodni komisiji za premirje v Indokini Dutt Je prispel v New Delhi, kjer bo poročal svoji vladi o delu komisije. 4320 2540 7370 0483360 5041 6981 9411 10771 0483361 62 1542 1042 6672 0483362 73 5283 0750393 0895313 0791453 4 2094 3644 7534 60004 98844 0943414 0750394 0895314 0791454 85 0750395 0895315 0791455 0943415 8736 0804406 0943416 4.000. - 6.000, - 8.000,- 10.000.- 4.000, - 5.000, - 8.000, - 50.000. - 200.000.- 1.000.- 4.000, - 10.000- 20.000. - 11.000- 300- 5.000, - 10.000,- 10.000,- 10.000.- 100.- 4.100- 5.100- 10.100- 50.100. - 100.100- 10.100. - 200.100,- 300.100- 1,000.100- 300- 10.000- 10.000- 10.000, - 500.000- 30.000. - 10.000- 10.000. - Srečke. ki se konču- so zadele Jejo s spodaj označe- dobitek nimi številkami dinarjev 687 3.000,— 7167 4.000,— 9487 6.000.— 0804407 200.000.— 8 100.— 68 600.— 458 2.100,— 4668 6.600.— 0804408 10.100.— 89 300.— za edinega človeka, ki lahko po De Gasperiju vodi stranko. Ti prvi znaki notranje borbe se pojavljajo istočasno s poskusi njenih levih in desnih opozicijskih skupin, da bi razpihali frakcijsko dejavnost vseh mogočih struj v krščansko-demo- »Romanija« v Hongkongu Hongkong, 23. avg. (Reuter). Na svojem prvem potovanju po novi progi za Daljni vzhod je jugoslovanski parnik »Romani-ja« z Reke prispel danes v pristanišče Hongkonga. Bcvaiski kovinarji še stavkajo Miinchen, 23. avg. (Reuter). Bavarski minister za delo dr. Richard Dechsel je izjavil, da upa, da bo mogel posredovati v stavki bavarskih kovinarjev, ki že tri tedne ne hodijo na delo. Zahteval bo od sindikatov in delodajalcev, naj dajo nove predloge za plače in naj nato pristanejo na odločitev arbitraže, v kateri bi bili predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. Stavka kovinarjev je že začela prizadevati hudo škodo nemškemu izvozu. TEL AVIV, 23. avg. (AFP) Predsednik izraelske vlade Moše Sa-ret Je izjavil, da Je Izrael vedno pripravljen, da da nadoknado Arabcem za zemljo, ki so jo zapustili, odhajajoč iz Izraela. kratskl stranki. Nenni je pozval krščansko-demokratsko levico, naj se ponovno pridruži zvezi med krščanskimi demokrati, komunisti in socialisti. Notranji spopadi, ki vedno bolj rastejo, za sedaj še ne morejo povzročiti padca vlade, vendar pa se že danes govori o možnosti reorganizacije vlade in o vključitvi novih ministrov iz vrst Fanfanijeve krščansko-de-mokratske večine. Med ministri, ki bi jih mogli zamenjati, se na prvem mestu omenja zunanji minister Piccioni. MOSKVA, 23. avg. Kakor poroča TASS, je imela vlada Vietmina ta mesec sejo, na Jtateri so razpravljali o rezultatih ženevske konference. Seji je predsedoval Ho ši Minh. V komunikeju, objavljenem po seji. so izražene čestitke vlade vietminški delegaciji na ženevski konferenci in zahvala »bratskim državam«. tej izjavi predsednika Vargasa je položaj v Braziliji še vedno zelo nejasen. Čete vlade so zasedle davi glavno telefonsko centralo in radijsko postajo in okrepile so se straže okrog palače predsednika republike. Vsi dopusti za vojake so preklicani in vojaštvo, ki se je že odpravljalo na dopust, je že zbrano spet v vojašnicah. Sedanja kriza se je začela že pred devetnajstimi dnevi, ko je neki major letalstva padel pri atentatu na novinarja Lacerudo. Ministrstvo za vojsko pa je danes objavilo, da vladata mir in red po vsej državi. V razglasu je rečeno, naj prebivalstvo ostane mirno, ker se ne bo ničesar zgodilo proti državi, ko hoče vsa armada složno braniti ustavo s sredstvi, ki jih ustava določa. * Neurja v Srednji Evropi Bern, 23. avg. (Reuter). V državah osrednje Evrope ponovno divjajo neurja, ki so povzročila resne poplave in zemeljske pla-,zove v Švici. Zaradi poplav je en človek utonil, mnogi planinski prelazi so poškodovani, vasi osamljene, mnogi mostovi pa porušeni. Vse to je posledica močnega dežja, ki je padal neprenehoma več kot 20 ur. Zaradi zemeljskih plazov je neprehoden tudi prelaz St. Gotthard, močno pa sta poškodovana prelaza Oberalp in Furka. Reka Rena je v kantonu Grison prestopila bregove in so morali evakuirati mnoge vasi. Medtem ko je v Severni Italiji prav tako močno deževalo, pa je na jugu Italije v Foggi termometer poskočil na 43 stopinj v senci. Odpor proti McCarthyju New York, 23. avg. (Tanjug). Odpor proti McCarthyju ln njegovim metodam se v ameriški javnosti čedalje bolj širi. Zadnja anketa Gallusovega inštituta izkazuje, da se je v dveh mesecih število nasprotnikov McCart-hyja zvišalo za nad 6°/o in da je takih nasprotnikov med anketnimi udeleženci sedaj že nad 51%. To je dokaz velike spre- Za reforme v Maroku Skupno je bilo izžrebanih 304.488 dobitkov in 6 premij v skupni vrednosti 80,400.000 din. V zneskih za Izplačilo so vezani dobitki že vpoštevani. Dobitke izplačujemo samo po uradni žrebni listi. Vse dobitke do 50.000 dinarjev izplačujejo zastopniki Jugoslovanske loterije, ki so v vseh večjih krajih Slovenije, dobitke od 3000 do 50.000 dinarjev pa tudi Narodna banka. Dobitke po 100 000 dinarjev in vse premije izplačuje Glavna direkcija in republiške direkcije Jugoslovanske loterije. Glavno premijo 1,000.000 dinarjev je zadela srečka 0791454, ki je bila prodana v Mariboru. Prav tako je bila v Mariboru prodana srečka štev. 98844, ki je zadela 100.000 dinarjev. Srečna dobitnika naj se javita zaradi izplačila Jugoslovanski loteriji, direkciji za LRS v Ljubljani, Beethovnova 10. Pariz, 23. avg. (Tanjug). Prihod francoskega generalnega rezidenta v Maroku v Pariz tolmačijo kot začetek Izdelave končnega načrta reform, ki jih želi francoska vlada izvesti v Maroku. Ravno tako bo lahko poročal o naj novejših problemih v Maroku, da bi lahko vlada pripravila svoje stališče za razpravo o politiki v Severni Afriki, ki se začne čez dva dni v narodni skupščini. sniffivi?; Prva naloga francoske vlade bo rešiti vrašanje dinastije, da bi odprlo pot določanju definitivnih francosko-maroških odnosov, ki bi zagotovili razvoj te dežele v okviru Francoske unije. Osnovno vprašanje v Maroku je vprašanje odnosov med sedanjim in bivšim sultanom v Maroku. Njun vpliv na maroško ljudstvo je skoraj enak in ravno spopadi med njunimi pristaši so povzročili težak položaj v tej francoski koloniji. Glavna ulica v Rabatu membe ameriškega javnega mnenja, kajti v začetku letošnjega leta je bilo proti McCarthyju samo 29% udeležencev ankete Gallusovega zavoda. Zadeva senatorja McCarthy ja je sedaj pred posebnim odborom ameriškega senata, ki bo moral razpravljati o 66 obtožbah, ki so mu bile predložene proti McCarthyju. Med temi obtožbami so tudi finaitčne afere in zlorabe oblasti. Posebni odbor bo po svojem končanem delu senatu predložil svoje poročilo, ki bo, kakor kaže, dalo dovolj gradiva za omejitev dosedanje McCarthyjeve avtoritete. Telegrami PARIZ, 23. avg. (AFP). Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da so se ponovno sestali strokovnjaki ZDA, Velike Britanije in Franclje, da bi dokončno sestavili odgovor na zadnjo sovjetsko noto o evropski kolektivni varnosti. NAIROBI, n. avg. (Reuter). — Predstavnik kenijske vlade je Izjavil, da so se vladne čete ln policija spopadle z pripadniki Man-Man v okolici Bitunguri, 32 kilometrov severno od Nairobi)a. MOSKVA, 23. avg. (Renter), v Moskvo Je prispela delegacija izraelskih žena, M Jo vodi članica parlamenta Ester Vilenska. BERLIN, 23. avg. (AFP). Na velesejmu v Leipzigu bodo prvič razstavljali novo blago, imenovano Wolcrylon, kl so ga Iznašli v raziskovalnem oddelku tovarne »Wolfen«, Novo blago Je zlasti odporno atmosferskim ln kemičnim vplivom. HAAG, 23. avg. (AFP). Nizozemska letalska družba je sporočila, da Je v bližini nizozemske obale izginilo nizozemsko potniško letalo, v katerem Je 21 potnikov. Letalo Je letelo Iz New Yorka v Amsterdam, o bruseljski konferenci the mmm- times » ... V kolikor se ne bo ukrepalo hitro, obstoja bojazen, da bodo posledice neuspeha bruseljske konference hudo resne. Evropska obrambna skupnost je danes bolj potrebna kot je bila kdaj koli. Nastopiti je treba brez odlašanja, da ne bi dvoje izgubljenih let povzročilo izgube čete generacije ...« Ciić OašSTCrči^raph ~f - - —---—■* » ... Vzrok bruseljske krize ni ideja o EOS, ampak zapleteno razumevanje takšne skupnosti. Ker je organizacija EOS doživela popoln neuspeh, je treba organizirati nemški prispevek zahodn.i skupnosti v najkrajšem času. Najenostavnejše sredstvo za to nudi Atlantski pakt...« »... Neuspeh razgovorov v Bruslju ne predstavlja konec sveta, temveč samo nezaželen preobrat. Mendes-Franceova pot v London bi morala odpreti novo pot k sporazumu.. LAURORE) A ■ ■ - — - r **" 1**17 ttrAl' ■ r:T. -SB0 » .Bruseljska konferenca predstavlja hudo razočaranje, čeprav zaključno sporočilo to razočaranje nekoliko omiljuje. Kaže, da bo kmalu, morda celo danes, v francosko-britan-skih razgovorih razprava o EOS prerasla kontinentalni okmr ... « b’Vs H: IE5 RŠPCKSIS OE U SfME F 10 Da CONCOUlg -.LE FIGARO; »... Moskva triumfira, vendar pa konferenca v Bruslju pomeni samo neslogo ne pa prekinitev odnosov. Mendes— France je dejal, da glede na neuspeh konference v Bruslju zahodno zavezništvo ne bo ogroženo. jilfranĆTireup [ »’... Bilo bi nepravično, če bi zvalili odgovornost za tako težak neuspeh in morebitne posledice na Mendes-Francea, temprej, ker mu nekateri partnerji niso olajšali naloge. Dejansko je bila dediščina, ki jo j’ sprejel, pretežka ... « Sije Jsetu fjurk »... Prvč po vojni se je neka važna konferenca zahodnih držav končala z odkritim neuspehom in ni dvoma, da predstavlja ta neuspeh hud udarec zahodnemu prestižu in enotnosti. Usoda EOS je sedaj v rokah Francije, vlado ZDA pa neuspeh v Bruslju skoraj sili na generalno revizijo njene evropske politike...» Stavka pristaniških delavcev v Angliji London, 23. avg. (AFP). Eno izmed največjih angleških pristanišč Huli je že teden dni paralizirano zaradi stavke pristaniških delavcev. Zaradi stavke čaka v pristanišču 60 ladij. Lepa in zanimiva dežela je to. Ima Ohrid, makova in riževa polja, po vsem svetu znani makedonski tobak, orientalsko staro in moderno novo Skoplje, v zadnjem času pa še ljudje vedo za Mavrovo. In to je Makedonija? Da, res, to slišiš o njej in takšno si jo predstavljaš, vse dokler ne obiščeš te naše bratske južne republike. Toda, ko hodiš po makedonskih poljih, od vročega sonca ožganih, obiskuješ mesta in vasi, vidiš povsod silno tekmo s časom. To, kar se je krepko zakoreninilo v stoletjih, to hočejo sedaj v nekaj letih zrušiti, postaviti čvrste temelje hitremu napredku. Makedonija je danes podobna številnim mravljiščem, velikim gradiliščem, na katerih nastajajo novi objekti, raste nova industrija. Industrializacija si z naglimi koraki utira pot, rada bi pač nadomestila vse zaostalo. V vsej republiki rastejo veliki industrijski objekti. Elektroenergetski velikan Mavrovo je v glavnem dograjen. V juniju leta 1956 se bo v tej elektrarni zavrtel prvi agregat z zmogljivostjo 35.000 KW. Devetnajst in pol milijard smo vložili v to veliko gradnjo. V Skoplju gradijo novo železarno, ki bo velikega pomena za vso Jugoslavijo. Predvidevajo, da bo popolnoma dograjena do leta 1962 in nam' bo dajala 450.000 ton surovega železa ali dvakrat več, kot je bila predvojna proizvodnja vse Jugoslavije. 95.300 milijonov bodo investirali v izgradnjo nove železarne. V zadnjih letih so zrasli trije • tki tekstilni kombinati: kom-. ..iat volnenih tkanin v Teto- jalo 6250 ton porcelanastih izdelkov. Pri Skoplju sta zrasli moderna tovarna cementa in tovarna stekla. V Jugonovcih v bližini Tetova gradijo tovarno »Jugo-hrom«, ki bo začela obratovati prihodnje leto. V Prilepu začnejo graditi tovarno termo-izola-cijskega materiala, dograjena bo do leta 1956. Še letos bodo začeli graditi tovarno brezšivnih cevi v Kumanovem in tovarno hladilnikov v Bitolju. Mnogo je še tega in ne bom vam vsega našteval, povem naj samo toliko, da bo do leta 1962, kot predvidevajo, obratovalo v Makedoniji 19 velikih industrijskih objektov, ki jih sedaj gradijo in ki bodo dali tej naši republiki letno 25 milijard na- gradnjo tekstilnih kombinatov razširili nasadi bombaža. Za to so bila potrebna velika melioracijska dela, ker bombaž zahteva predvsem vodo. V znanstvenih inštitutih so strokovnjaki dolgo proučevali vrste bombaža, ki odgovarjajo makedonskemu podnebju in zemlji. Dosegli so lepe uspehe. Z umetnimi gnojili so znatno dvignili donos bombaža. Na hektarju zemlje, pognojene z umetnimi gnojili, so dobili tudi do 450 kg bombaža več kot na ostalih površinah. Tako so v Strumici dvignili donos na 2230 kg bombaža na hektar. Toda Makedonija še vedno proizvaja premalo bombaža, da bi zadostila vsem potrebam novih tovarn. Saj zahteva samo moderna predilnica v Štipu na leto okrog 15.000 ton surovega bombaža. Makedonija lahko zadosti le 12°/o te količine. Zato širijo bombažne nasade in po grobih računih bi jih morali zasaditi še okrog 150.000 ha, da bi se osvobodili uvoza. Znatno so se razširili v Makedoniji tudi riževi nasadi. Prej so gojili riž le okrog Kočanov in Strumice, danes se srečamo z njim v Pelagoniji, pri Kiče-vem, Tetovem, v skopljanski kotlini, po vsej republiki. Samo okrog Tetova je nad 3000 ha zemlje posajene z rižem. Riževi P ril epski kmetje presajajo tobak. V ozadju j« nov velik tobačni Inštitut vem, svilenih tkanin v Titovem Velesu in predilnica ter tkalnica v Štipu. Do leta 1956 bodo popolnoma dograjeni in bodo zaposlili nad 6000 novih delavcev. Letno nam bodo dali okrog 25 milijonov metrov bombažnih, volnenih in svilenih tkanin. Posamezni obrati teh modemih kombinatov že obratujejo. Tudi v modemi tovarni porcelana v Titovem Velesu se že vrtijo stroji. Velikanska tovarna Je to, ena izmed največjih v Jugoslaviji. Razprostira se na 40 tisoč kvadratnih metrih. Tisoč delavcev bo tu na leto proizva- rodnega dohodka, zaposlili pa bodo okrog 19.000 novih delavcev. Tako bo tudi ▼ tej republiki ustvarjena osnova za še hitrejši gospodarski In splošnj razvoj tega našega, doslej najbolj zaostalega predela države. S temi novimi Industrijskimi objekti pa se bo okrepila tudi gospodarska moč vse države. Tudi v kmetijstvu so dosegli v Makedoniji velikanski napredek. Zemlja je tam odlična, toplo podnebje omogoča dvakratno žetev na leto in rast subtropskih rastlin. V zadnjih letih so se z nasadi pa se bodo, kot predvideva desetletni perspektivni plan za razvoj makedonskega kmetijstva, povečali še enkratno. Tudi donos riža stalno dvigajo. Kvalitetne vrste dajo danes že po 4000 kg na hektar. Na posestvih inštituta za kmetijska raziskovanja pa so dosegli že tudi 8000 do 10.000 kg na haktar. Mnogo pomeni v makedonskem kmetijstvu tudi mak, saj ga nekateri imenujejo črno makedonsko zlato. To je že zelo stara kultura. V Makedonijo je prišla z vzhoda. Baje jo je prinesel v Makedonijo nek turški Turistična sezona Lahko rečemo, da je letošnja turistična sezona ob Zbiljskem jezeru — ki je obenem prva — pokazala dvoje: ovrgla je pomisleke onih, ki so trdili, da turizma ob Zbiljskem jezeru ne bo in nakazala pot razvoju turizma v tem novem turističnem središču. Javnosti je znano, da so se razvoju turizma v tem predelu stavljali različni pomisleki in ugovori v zvezi z nihanjem jezerske gladine; da bo voda nanašala ra. bregove blato, ki se bo parilo na soncu in povzročalo smrad ter ob nizlcem vodostaju onemogočalo dostop do vode. Vse to je izkušnja letošnje sezone ovrgla. Zgodilo se je ravno nasprotno: nihajoča voda je izjedla obrežja, odnesla zemljo in pustila na obrežjih samo kamenje in trde predmete. O kakem odlaganju blata in smradu ni govora. Zato je jezero že v prvi pomladi in poletju zaživelo, čeprav — žal še ne v polnem obsegu. Po načrtih turističnega društva v Zbiljah naj bi bila že v letošnji sezoni organizirana čolnarna, kopališče in cam-ping (taborišče). Društvu je uspelo organizirati le čolnarno, ki ima 18 čolnov; eden od teh je motoren in ima 15 sedežev. Jezero je s tem postalo glavno prizorišče turizma zlasti še, ker to si tudi domačini in letoviščarji oskrbeli čolne tako, da jezero ob nedeljah zaživi v pestrosti barv. Za dobro razpoloženje skrbi tudi vaški bombardon ali muzika iz Svetja, Glavna pomanjkljivost letošnje sezone je slab dohod do vode, kar moti zlasti kopalce, in neurejen camping. Vendar to ni krivda turističnega društva, kajti denar, ki je namenjen za camping in kopališče, je prišel šele sedaj. V bodoče bo tudi to urejeno in bodo prišli na svoj račun tisti, ki si Želijo kijponja, taborjenja in ob Zbiljskem jezeru veslanja. Za ureditev letovišča v smeri teh treh panog je turistično društvo dalo izdelati načrte, ki jih bo tudi izvedlo, v kolikor bodo dopuščala finančna sredstva. Turizem ob Zbiljskem jezeru se tedaj razvija in se bo razvijal še nadalje. Množičen obisk ob nedeljah in tudi ob delavniC-tih je poroštvo razvoju. Vendar moramo turizem ob Zbiljskem jezeru ocenjevati in presojati drugače, kot smo navajeni sicer, Tu ni hotelov, kjer bi si letoviščar naročil za svoj dopust sobo in celotno oskrbo. Tega najbrž ne bo kar takoj. Pač pa imamo že letos prve letoviščarje, ki sicer skromno stanujejo v kmečkih hišah ob domači ali gostilniški hrani. Stalni letoviščarji so tudi taborniki. Turistično društvo si je letos nabavilo 22 šotorov, ki jih vsak čas lahko nudi interesentom. V Zbiljah bo v bodoče urejen moderen camping, kjer si bodo taborniki lahko izposodili šotore in plinske kuhalnike, mogli pa si bodo kuhati tudi na električnem štedilniku v osrednji stavbi. Posebnost bo tudi v tem, da se bodo ob Zbiljskem jezeru gradile majhne veekend hišice, za katere ima turistično društvo tudi že izdelane načrte. Stale bodo v gozdovih Brezovca onkraj jezera. Morda si bodo modemi novoporočen-ci namesto utrudljivega poročnega potovanja v bodoče raje izbrali, mir in tihoto v takem veekendu pod grebenom Brezovca, kjer ju ne bo zmotil nihče drug, kakor morda obupen beg preplašene divjačine. .Ob Zbiljskem jezeru je namreč dovolj srnjadi, zajcev, lisic in jazbecev. V tem bo morda idila, ki ji hočejo dati poudarka pionirji letovišča ob Zbiljskem jezeru. L. L. [mIITDKMI KAULK9I J Dvojni festival v Bayreuthu poglavar, ko se je vračal iz Male Azije. Danes vidimo na spomlad v mnogih predelih velikanska polja belo cvetočega maka. Mak predelujejo v moderni tovarni »Alkaloid« v Skoplju v 20 končnih proizvodov, ki jih izvažajo za suho zlato. Okrog 25 tisoč kilogramov ga letno predelajo v tej tovarni. Tudi makove nasade bodo še znatno povečali, prav tako tudi nasade vinske trte, ki osvaja vedno večje predele v Makedoniji. Tako napreduje iz leta v leto kmetijstvo Makedonije. Res je, da še danes srečamo na makedonskih poljih lesene pluge — okrog 54.000 jih še imajo —, toda vneto jih izpodrivajo železni plugi in celo traktorji ter drugi moderni poljedelski stroji. Pred vojno leta 1939 je imela Makedonija le 6 traktorjev, sedaj jih ima že 1000. Pred vojno je imela le 10 mlatilnic, danes jih ima že 371. Prav tako je imela leta 1939 le 15 strojev za žetev, lani pa že 250, itd. Okrog 40 milijonov so znašale v zadnjih letih investicije v Makedoniji. Tudi v prihodnjem letu predvideva načrt zveznega družbenega plana ponovno visoke investicije za izgradnjo industrije v Makedoniji. Tako raste industrija, napreduje Makedonija, napreduje . življenjski standard njenih prebivalcev. Vedno manj je nepismenih. Zdravstvena prosveta vedno bolj prodira tudi tja v tiste, od sveta odmaknjene kraje, v očrnele turške hiše, kjer so še vedno rešetke na oknih in kjer je nedavno pokrivala obraz žene fe-redža. Po osvoboditvi je bilo v Makedoniji zgrajenih 572 osnovnih šol, 146 osemletk, 7 gimnazij, 29 strokovnih šol, učiteljišč, nove univerzitetne zgradbe v Skoplju, 12 bolnišnic z 2700 posteljami itd. To Je velikanski napredek. Toda potreb je mnogo, saj se z napredkom večajo tudi zahteve ljudi. Makedonija pa gre čvrsto naprej po poti napredka. Boris Kuhar. Skoraj en mesec že poteka tradicionalni Wagnerjev festival v mogočni »Festspielhaus« na gričku v prijaznem bavarskem mestu Bayreuthu, kjer se Nemci klanjajo svojemu velikemu geniju, tujci pa za drag denar občudujejo lepo mesto in poslušajo mojstrovine velikega reformatorja opere. To okoliščino je izkoristila Musikalische Jugend Deutschland ze peto srečanje mladih glasbenikov vsega sveta, ki so združeni v Jeunesses Musica-les pod naslovom »Jugend Europas musiziert« Srečanje se je vršilo v obliki festivala z nastopi vseh sodelujočih delegacij. Lansko leto je zastopala Jugoslavijo beograjska Akademija za glasbo, letos pa smo dobili vabilo ljubljanski študentje, čeprav nismo včlanjeni v to mednarodno organizacijo, kar pomeni še posebno priznanje naši glasbeni produkciji in reprodukciji. V nasprotju z Wagner j evim festivalom, kjer se poleg IX. Beethovnove simfonije izvajajo izključno Wagnerjeve opere, so bili sporedi koncertov mladinskega festivala namenjeni modernim skladbam sodelujočih narodnosti. Ljubljanski študentje smo imeli koncert v ponedeljek, 9. avgusta, popoldne pod naslovom »Musik aus Jugosla-vien.« Prekrasna baročna dvorana z orglami v poslopju Nemške gimnazije je dala koncertu še posebno vzdušje. Za našo glasbo in izvajalce vlada v inozemstvu veliko zanimanje. kar potrjuje velik uspeh pri publiki in tisku, ki je ocenil naš nastop kot enega najuspelejših na festivalu in to med renomiranimi grupami, kakor je n. pr. izvrstni ansambel »Musiča viva«, Pariz. Na sporedu smo imeli najprej skladbe Slavka Osterca, Lucijana Marije Škerjanca. Marija Kogeja, Janka Ravnika, Marijana Lipovška in Pavla S ivica, v drugem delu pa kompozicije študentov Marijana Fajdige, Iva Petriča, Alojzija Srebotnjaka in Sama Vremšaka. Uspeh, ki so ga dosegli izva- pokazali veliko znanje in tem-jalci in komponisti, potrjuje perament ter v ničemer na našo visoko kvaliteto tudi v» zaostajajo za izkušenejšimi mednarodnem merilu. Poseben uspeh je imela mezzo-sopra-nistka Cvetka Součkova, ki je bila povabljena na avdicijo v Wagnerjevo gledališče, obenem pa so ji ponudili angažma v hamburški operi. Ravno tako lep uspeh je imel violinist Ivan Pal. kakor tudi pianisti Bernetičeva, Fajdiga in Engelman. Taka in podobna srečanja so neprecenljive vrednosti za mlade glasbenike, saj utrjujejo mednarodne zveze, izme- Letos gremo v bovo šolo! V Dolu so zgradili najmodernejšo v ljubljanski okolici Pri nas Je zadnje leto kar naprej, dan za dnem govora o šo-li. O novi šoli namreč, ki se vsa bela in lepa blešči v soncu sredi polja in čaka samo še, da bo zabrnel šolski zvonec, pa se bodo vsuli skozi široka vrata v njeno notranjost veseli in razigrani, od sonca zagoreli učenci. A ne čaka le šola sredi ravnega polja. Čakajo vsi. Se tisti, ki so pred davnimi leti zadnjikrat zbežali Skozi šolska vrata. Im čakajo cedo tisiti, !ki so obnemogli od dolgoletnega garanja sedli na sonce in si odpočivajo. like. Sestal se je izbrani gradbeni odbor in zdaj je prvikrat z mislijo o novi šoli bilo združeno tudi trdno upanje, da bo Dol le dobil enkrat zares pravo šolo, zgrajeno samo za šolo in za prav nič drugega. Sredi polja Je pričela leta 1953 rasti iz tal stavba, ki ni od začetka vzbujala nobenega navdušenja. Nastajala je počasi, komaj opazno. Delavcev je bilo vedno premalo in vaščani iz vseh vasi, ki pošiljajo otroke v Dol v šolo, so se le premalo brigali za to nastajajočo stavfb-o. Nekateri so CaKajo, gledajo novo šolo sredi polja in se pogovarjajo o njej in o vseh zasilnih šolah, ki so kdajkoli delovale v Dolu. »Lej,« pravi starec, ki Je pred več kot petdesetimi leti zapustil šolske klopi, »v takole šolo pa. bi šel kar še enkrat.« Takrat, ko Je on hodil v šolo, Je bila dolska šola v stari mež-nariji poleg cerkve. Debeli zidovi, vlažne stene, okna z rešetkami, kakor v Jetnišnlicah. Prostori tesni, da so mladi ljudje zgneteni v »razredu« komaj dihali. Nato so preuredili v šolo staro graščino. Kajti šola v mežnariji ni in ni mogla odgovarjati svojemu namenu. Odrasel je rod in spet je ffcčla vojna in pogorišča im ruševine. Graščina Je razdejana. Konec vojne. Kam s šolo? Samo ena možnost Je bila. Po petdesetih letih so šli vnuki v isto Šolo, kjer so »e učili abecede njihovi dedi in babice — v staro mežnarljo. Stara, vlažna, zatohla mežnarija mora biti za vse. Po petdesetih letih sta spet v dveh kamrah dva razreda. Razmajana, strohnela okna se ne dado odpirati. Vlažne stene Je nemogoče ogreti. Streha pušča. Oblaki preprežejo nebo ln v razredu Je temačno, da morajo učenci z nosovi iskati črke ln besede. »Da, tn Klad imamo novo šolo. Zadnji teJe bfl!« modrujejo ljudje. »Lej no, eaj Je res lerpa! Kdo bi sl mislil, da bo nastalo iz tistih zidov kaj takega!« Zal je danes tistim, ki so odrekli sodelovanje in pomoč, ker jim ni bilo prav, da bo stala nova šola sredi polja. Morda danes tudi oni s skritim ponosom odgovore slučajnemu popotniku: »Tista lepa stavba tam doli? Da, to je naša šola. Zares, modema šola!« IB preUartje zaradi prostora, kjer naj bi šola stala ln zaradi tega ln onega, so se vlekle leta in leta! Minilo Je leto, dve, tri, pet... Včasih Je misel o novi šoli ugasnila, pa Jo Je spet kdo zbudil. Otroci so se gnetli v stari mežnariji in so prihajali v šolo brez veselja, kakor bi prihajali v ječo. Zbolevali so im bledeli in vsak, ki Jih Je videl zgnetene med štiri mračne, vlažne stene, je dejal: »Ne, tako Je nemogoče! Saj je vse tole najslabše, kar si človek lahko misli!« Toda leta 1351 Je misel o novi Mi pričela dobivati trdnejše ob- brezbrižno gledali in kritizirali. Drugi so zdaj pa zdaj malo priskočili na pomoč z delom. Predsednik gradbenega odbora se je Nove k n 1 i g e Jože Pahor: »Serenissima« »Serenissima« ni samo navaden zgodovinski roman, ki bi bralcu zgodovinsko verodostojno prikazal neko obdobje iz preteklosti z vsemi njegovimi družbeno - političnimi in moralnimi značilnostmi, ki tvorijo jedro neke določene dobe, sveta in človeka ter njegovega življenja. Pahor v svojem romanu ni stremel le k tej podobi, ni mu bila končni smoter njegovega dela, bila mu je bolj prispodoba za družbeno - politič-' ne in moralne razmere časa po prvi svetovni vojni, ki so se Jasno kazale in bile tudi zelo pereče. Prav tisto težko stanje slovenskega in hrvaškega ljudstva pod italijanskim režimom je pisatelja vzpodbudilo k delu in to veliko bolj kot pa zanimiva zgodovina Serenissime, beneške republike. Ta moment Je važen za celoten roman, poselbno za njegovega glavnlega junaka Goljo, katerega lik je konkretna realizacija ideje »Serenissime«. Goljev lik je sestavljen predvsem iz dveb komponent, Id se medseboj prepletata, vendar dokaj nespretno in površno, tako da med njima ni kakšne globlje vzročnosti in nujnosti. Po eni strani je Golja mlad človek, ki hrepeni po ljubezni in se Ji predaja, ko misli, da jo je našel, a Je razočaran, ker je pri mladi in bogati patricijki Nevi našel namesto ljubezni le nepotešeno strast. Zato se Golja njej odpove, čeprav s trpljenjem v srcu, vendar potem le najde pravo ljubezen in z njo srečo, toda le za kratek čas, kajti kot uporniku mu ni bilo dano, da bi živel. — Lahko bi rekli, da sta se obe komponenti prav tu še najbolj združili in dali celoti močan idejen zaključek. Golja Je Slovenec in je kot mornar zvesto služil Serenissimi, tako da ga je ta izbrala za svojega častnika. Njegovo življenje Je bila slepa pokorščina mogočni in kruti Sere-nlssimi vse dotlej, ko so mu drugi odprli oči in mu pokazali htrez-miselnost takšne vdanosti tujcem. Edina pot k svobodi je v uporu, ki se mn Je Golja pridružil, toda prepozno Je spoznal to nujnost, glasbeniki. Veliko kvaliteto so pokazali tudi Nemci, čeprav so mnogo umirjenejši- Zlasti je ugajal violinist Ulrich Ble-cher z Bartokovo sonato za violino solo. Lepo je igral tudi nemški kvartet (Bartok), v katerem igra tudi naš rojak Nikolič, ki je nastopil tudi samostojno s Paganinijevim koncertom in navdušil vse prisotne. Z njim bomo dobili velikega mojstra, ko se povrne s študija v Miinchenu. kjer študira pri prof. Freundu. Poseb- njavajo misli in primerjajo že dosežene uspehe. Mi smo v tem pogledu še posebno mnogo pridobili, ker smo bili prvič na takem pomembnem srečanju. Spoznali smo način dela pri drugih narodih, ki imajo v teh pogledih neprimerno več izkušenj in bogato tradicijo. Občudovali smo pariško »Musico vivo,« ki je nastopila z orkestrom (Delannoy, Mozart, Honegger), izvrstnim godalnim kvartetom( Milheud, Scekely, Debussy) in končno z velikim ansamblom v izvedbi Bachovega Jochannespasiona pod vodstvom Alaina Milhau-da. Mladi francoski mojstri so razburjal, v šali pa so delali redki delavci gradaenega podjetja »Tehnika« in uresničevali načrt arhitekta Gasparija, Toda počasi je stavba sredi polja dobivala oblike. Zrasle so štiri svetle, prostorne učilnice, garderobe, kakor jih imajo najmodernejše -šole, kabineti, moderna stranišča ... Napeljali so cevi za centralno kurjavo, vodovod, napeljali elektriko ... Poleg šole je pričelo nastajati še telovadno igrišče. Seveda, saj v Dolu šmarno celo telovadno društvo »Partizan« in ljudi, ki imajo radi šport, pa za vse to ni bilo doslej nikjer kotička. Se teden, dva, pa bo zabrnel na hodnikih nove, svetle šole šolski zvonec in poklica! k pouku stopetdeset učencev, nasmejanih, zagorelih in potnih pričakovanja. Ta dan, ko se bodo vrata v novo šolo prvikrat odprla, bo praznik za vso dolsko okolico. Da, bo celo praznik za občino ln okraj: Saj Je naša nova šola najmodernejša v ljubljanski okolici: Je šola, ki bi je bil vsako vesel. In da jo lmasno, gre zahvala Okrajnemu ljudskemu odboru in Svetu za kulturo in prosveto in predsedniku gradbenega odbora, tovarišu Hribarju in še mnogim drugim. Novo šolo bomo odprli 12. septembra. Otvoritev bo združena s kulturnim tednom, v katerem bodo sodelovala vsa kulturna društva občine Dolsko. Tako bomo svečano pozdravili novo šolsko leto v novi šoli. A-t. da bi lahko koristil. Ostal je zvest tej ideji in dal zanjo tudi svoje mlado življenje. »SeTenissima« je zanimivo in privlačno ter napeto branje, poleg tega pa je imela ob nastanku tudi važno funkcijo, da je bralcu vzbujala asocijacije na tedanje razmere, kar pa je sedaj, ko se ta problematika počasi odmika v preteklost, vedno redkeje in vsega tega človek ne čuti več tako močno in neposredno. j-o no presenečenje so nam priredili Spanci s komornim zborom »Aleluja« iz Barcelone, ki je pel staro špansko polifonijo. Na kratko naj omenim še izvrstna Holandca Madeline Menten (flauta) in Jaapa Spigta (cembalo), nadalje Ed-munda Pusla iz Miinchena (violina) in Spanca Juana Padrosa iz Barcelone (klavir). Vzporedno s festivalskimi koncerti so tekli kurzi, ki so jih vodili Yvonne Loriod iz Pariza (klavir), Ilona Stein-gruber iz Dunaja (solopetje), Karl Freund iz Miinchena (violina — godalni kvartet) in Gustav Scheck iz Freiburga (komorna glasba). Znanstveniki so prišli na svoj račun z diskusijami o perečih problemih sodobne glasbe, ki jih je vodil Antoine Golea. Posebno zanimiv je bil obisk Wagnerjeve opere, ki pa je bil žal omejen zaradi visoke vstopnine in velikega navala tujcev. Mi srno si ogledali operi »Rensko zlato« in »Somrak bogov.« Predstave v tako mogočni zgradbi, kakor je »Festspielhaus,« so nepozabno doživetje, čeprav nismo bili vsi soglasno navdušeni nad operami, ki so predvsem po svoji dolžini in statičnosti precej enolične. Od človeka terjajo velik fizični napor, saj je poslušanje glasbe od 4 ure popoldne do 11 ure zvečer vsekakor utrudljivo, mi pa smo bili poleg tega utrujeni še od naših koncertov- Velika zasluga za sloves bayreuthskih iger gre predvsem Wolfgangu in Wielandu Wagner ju. ki vodita festival, poleg njiju pa še odličnim umetnikom, ki sodelujejo v izvedbi oper. Na sporedu letošnjih iger se nahaja predvsem neizbežna tetralogija »Prstan Nibeiungov« z dirigentom Josephom Kailbert-hom. Dalje izvajajo še »Tann-hàuserja,« »Lohengrina« in »Parsifala« z dirigenti Euge-nom Jochumorr., Igorjem Mar-kevičem in Hansom Kna-pertsbuschom. Slavni Wilhelm Furtwängler pa je dirigiral tradicionalno Beethovnovo IX. simfonijo. Vtisi, ki smo jih dobili v Bayreuthu, nam bodo ostali v trajnem spominu celo bolj kot veličina Miinchena, v katerem smo se na povratku zadržali dva dneva in si ga površno ogledali. Še bolj smo prepričani v poslanstvo glasbe, ki naj zbližuje narode in jih povezuje v miru, posvečenemu skupnemu dvigu obče človeške kulture. Ivo Petrič Vicente Blasco Ibanez: »Katedrala« O tem špans-kem pisatelju, ki ga Slovenci poznamo le po njegovem delu »Krvave arene« (v slovenščini je izšlo leta 1932), je francoski pisatelj Anatole France duhovito pripomnil, da je njegov najboljši roman njegovo življ.e-nje, ki je bilo nadvse pestro in polno razburljivih dogodkov. Tej trditvi se pridružujemo tudi eni, čeprav nam njegovo celotno delo ni znano, vendar pa je mogoče to prav lepo razbrati tudi že iz »Katedrale«, ki jo štejemo med važnejša Ibanezova dela, Roman »Katedrala« združuje v sebi malo tistih prvin, k so sicer v pravem romanu glavni činitelji te pripovedne oblike. Kar je drugod poglavitno, je tu le skicirano, nakazano, samo funkcijo okvirja ima. V »Katedrali« ni razvito dejanje, niti zgodba, niti niso razčlenjeni in razjasnjeni značaji, človeške usode, človeška življenja. Vse to je več ali manj le okvir, nikoli ne {»ostane podoba sama, če pa le kdaj hoče biti, tega ne doseže, ker je pisatelj prešibak in ima do življenja ln človeka izrazito idejen odnos. Ljudje, ki se v romanu pojavljajo, imajo dosti zanimivih potez, toda vse so ostale mrtve, ne živijo in se ne razvijajo in prav zato ima bralec do njih nekakšen razumski odnos, ki se le redko pretvori v pristno toplo doživetje. Glavna oseba »Katedrale« Je socialni reformator in propagandist Gabrijel Luna, ki je bil v svoji mladosti semeniš&nik, a je nato zapustil katedralo. Odšel Je v svet, kjer’ se Je seznanil z raz- ličnimi naprednimi, revolucionarnimi idejami in gibanji, bil preganjan iu večkrat zaprt v ječah, ki so mu nakopale težko bolezen, tako da mu ni osamljenemu preostalo nič drugega kot vrniti se v katedralo k bratu, kjer bo lahko v miru umri. V katedrali pa se ni mogel zadržati, ne da bi ubogim, v nevednosti živečim ljudem pripovedoval o svojih spoznanjih, o svetu izven katedrale, izven Španije in o pravi, resnični Španiji, ki še daleč ni takšna, kot jo oni poznajo in si jo predstavljajo. Tu se razpreda pogovor o cerkveni glasbi, o umetnosti, predvsem pa o španski zgodovini, o sodobni Španiji in o veri, ki je važen eleme. t španskega človeka in še o marsičem. Bralec bo Iz teh pogovorov lahko spoznal marsikatero resnico o Španiji, prišel bo do novih pogledov na zgodovinska dogajanja v tej deželi, ki so zelo zanimivi, čeprav ponekod le preveč osebno Ibane-zovi. Vse polno misli je v teh odstavkih, vendar le-te ob navadnem branju le kratek čas ostanejo v našem spominu, nato pa zdrsijo v pozabo. Lahko rečemo, da je Ibanez prav tu skoraj vseskozi precej neliteraren. ali bolje, to že ni več leposlovje, ampak neko svojevrstno esejistično pisanje. Naj večja vrednost ln pomen romana »Katedrale« je gotovo v naprednih pogledih in mislih, ki so brezoJbrirna kritika pretekle, srednjeveške in sodobne Španije. Knjigo je prevedel Niko Košir, založila ln Izdala pa Cankarjeva založba v Ljubljani. J-o Tabor »Triglav« ob Millstdffskem ^ /s « n n n i ■■■ ...........—— ..... jezeru MAL! JODY I- Po knngl M. Kinnnn Rawlinqsove - Riše Miki Muster Dvainšestdeset nas je, mladih in zdravih tabornikov, ki preživljamo počitnice v mednarodnem taborišču »Rdečih sokolov« v Dobriachu ob Mil-Istattskem jezeru. Z nami tabore na sosednih prostorih tudi Francozi, Angleži, Nemci in Avstrijci. Prve dni si nas našel v skupinah s taborniki drugih taborov, ko smo se z besedo in še več s kretnjami skušali razumeti. Posebno všeč so jim bile naše taborniške značke, ki smo jih zamenjali z njihovimi. Majhen plavolas Anglež je bil posebno zgovoren in je imel seveda tudi največ uspeha. »Mednarodna republika Rdečih sokolov«, kakor, se imenuje naše naselje, je razdeljena na vasi. Naš tabor »Triglav« nosi ime »vasi D«. Dnevi nam potekajo v pripravah za I. in II. taborniški izpit, pri petju slovenskih narodnih, partizanskih in taborniških pesmi, pri tabornih igrah, odbojki, nogometnih tekmah s sosednimi vasmi (v eni tekmi smo izgubili s 3:0. v nedeljo pa smo z istim moštvom zmagali s 5:0), sončne popoldneve pa izkoriščamo s kopanjem. Nekaj dni nam je nagajal dež in prav v teh dneh so taborniki iz šotora *Bobri« zložili pesmico, ki ima tudi naslednje verze »Z radar jem so vsi isho- da bi z voskom, zakapali tiste luknjice brez dna...« S to pesmico in s še nekaj literarnimi in risarskimi prispevki smo sodelovali pri nagradnem tekmovanju glavnega vodstva vseh taborov in prejeli II. nagrado, pri drugi tekmi — tek po potnih znamenjih in kurjenje ognja — pa smo dosegli I. mesto. Glavno vodstvo vseh taborov je sprejelo predlog tov. Zuna, člana republiškega sveta za zdravstvo in socialno politiko Slovenije, za izsuševanje tal celotnega tabornega prostora, kjer taborimo, ker so tla precej močvirna. Ves prostor, na katerem nas ta mesec tabori sedemsto, bodo preprezali regulacijski jarki. Na sektorju, ki je bil dodeljen nam, smo že opravili. Pred nekaj dnevi nas je obiskal tov. Ivan Maček, član Centralnega komiteja ZKS, tov. Zun pa nam je obljubil, da nas bo še obiskal. V naslednjih dneh pojdemo na izlet v Celovec, kjer si bomo ogledali zgodovinske znamenitosti mesta in tudi kraje v bližini jezera. Ko bo mesec pri kraju, se bomo poslovili od kraja in tovarišev, s katerimi smo skupaj preživeli počitniške dni in prijetne ure ob veselih tabornih ognjih, j Marta Zagrajšek Naši taborniki ob Millstattskem jezera Se nekaj.,. tfP g Mlad vlomilec v biagajno kina »Litostroj« zasačen I>ne 17. t. m. je skušal polti na lakeh način do denarja bivši vajenec tovarne »Litostroj«, A. K., dctna nekn- cd Ljutocnera, sedaj brez zaposa.tve. Međ 21. Ln 22. uro si je med predstavo sezul čevlje, ugasnil Lektrično luč in se neopaženo plazil v prostore blagajne kina, a bi si prilastil Izkupiček, od odanih vstopnic. Sreča mu ni bila mila, ker so ra zasačili. Obveščeni organi LM »o takoj prihiteli in ga odvedli s seboj. Kaj je pripeljalo mladega tatu, da si je hotei prilastiti na tak način tuj denar, bo moral pojasnit: pred sodiščem. Nepoboljšljiva tatica Dne 20. t. rn. se Je morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Ljubljani brezposelna kuharica Štefanija Rape, ki je bila že dvakrat kaznovana zaradi tatvine. Obtoženka kaj rada zahaja v gostilne in je bila letos 20. januarja v bifeju »Pod skalco« v U ubijani skupaj z Angelo Zidar. Ko sta pili skupaj, ji je neopaženo vzela iz torbice žepni robec, v katerem je imela Zidarjeva zavitih 3000 din. Ko je oškodovanka po odhodu iz gostilne pogrešila denar, ie takoj osumila Štefanijo Kape, ki so jo organi LM izsledili na kolodvoru na klopi. Pri pregledu njenih osebnih stvari so našli robec, v katerem je bil zavit denar. Med potjo na postajo LM je robec odvrgla, o denarju, iti so ga našli pri njej, pa Je trdila, A< STO generai \Vinter-ton kmalu »umaknil v mirno življenje.« Uspel koncert v Radencih Po Sloveniji že znani mladinski mešani pevski zbor »Svobode« iz Radgone, v katerem so dijaki nižje gimnazije, je imel v petek zvečer v dobro zasedeni zdraviliški dvorani v Radencih zelo dobro uspel koncert. Zbor, ki ga požrtvovalno vodi ravnatelj nižje gimnazije Manko Golar, je zapel zanesljivo in tehnično odlično 19 narodnih in umetnih pesmi. Številni poslušalci, večinoma zdraviliški gostje, so bili z izvajanjem zelo zadovoljni. Mladi pevci so bili zato prisrčno ta navdušeno sprejeti. Zbor se odlikuje z glasovno enotnostjo ta brezhibno Intonacijo. Pevski zbor ima samo v letošnjem letu za seboj nad 10 samostojnih nastopov. Trikrat so ga »sneli« pred mikrofonom v radiu Ljubljana, ta teden pa bodo šli v goste v Novo mesto. Plitvice in pred mikrofon radia Zagreb. SAIGON, *3. avg. (AFP) Na norveški ladji »Skaubum«, s katero so Francozi prevažali vletmtaške ujetnike iz Halfonga v Samson, je prišlo včeraj do upora. Približno 2500 ujetnikov, ki so vtihotapili orožje na ladjo, je grozilo, da bo napadlo francoske stražarje. Straža Je streljala na ujetnike. ubila enega, več pa jih težko ranila. Francoska delegacija je o tem uporu obvestila vietmin-ško delegacijo. trišnjem sestanku krščansko-demokratske parlamentarne skupine, ki bo razpravljala o rezultatih bruseljske konference. Pomočnik državnega podsekretarja v britanskem zunanjem ministrstvu Frank Roberts, ki je bil navzoč pri današnjih francosko-britanskih razgovorih v Charttvellu, bo jutri sprejel ameriškega odpravnika poslov v Londonu James Penfielda ter ga bo seznanil z rezultati današnjih razgovorov. nek Mao Ce Tunga z vidnimi zahodnimi politiki, odkar je leta 1849 prišel na oblast- Ni še znano, kje bo Mao Ce Tung sprejel britanske laburiste, niti ob kateri uri. V krogih, ki so blizu britanski laburistični delegaciji, demantirajo vesti, po katerih naj bi bil Clement Attlee za bivanja v Moskvi, povabil predsednika sovjetske vlade Malenko-va, naj prihodnjo pomlad obišče London. V istih krogih poudarjajo, da Clement Attlee ni pooblaščen pošiljati takšna povabila. V nedeljo zvečer okrog 21.15 se je pripetila na Koroški cesti v Mariboru huda nesreča. Tega dne se je odpeljala igralska skupina komunalne uprave v Hudo jamo na gostovanje. Zvečer so se razigrani vračali domov. Nekateri so bili vinjeni. pri čemer je pozabil na svojo dolžnost tudi šofer Bogomir Lešer. ki je vozil v nekoliko vinjenem stanju- Čeprav je bila dovoljena brzina avtomobilov le 30 km, je vozil hitreje, tako da je na nevarnem ovinku ceste, ki pelje proti Mariborskemu otoku, izgubil oblast nad vozilom, ki je zdrvelo čez rob ceste po visokem nasipu, se dvakrat prevrnilo in obležalo prevrnjeno na travniku pod cesto. Na mestu sta obležala mrtva Greta Siard in Stanko Kovačič. medtem ko sta dva pone- Brzojavka Eisenhowerju New York, 23. avg. (AFP) Predstavniki RP ZDa so poslali predsedniku Eisenhowerju brzojavko z zahtevo, naj izreče svoj veto na zakon o prepovedi dela KP ZDA, ki ga je izglasoval ameriški Kongres. Brzojavko so podpisali William Foster, predsednik partije in dva člana izvršnega odbora. Zbor volivcev v Logatcu V četrtek 19. t. m. je bil zbor volivcev v Dolenjem Logatcu, na katerega je prišel tudi zvezni poslanec tov. Andrej Petelin, ki je govoril o družbenem planu za leto 1955, o investicijskih kreditih za kmetijstvo, o zakonu o prometu z nepremičninami, mednarodnih političnih zadevah, predvsem o Trstu, Balkanski zvezi in tudi o podražitvi nekaterih živil, • ISTAMBUL, 23. avg. (AFP). — Jordanski kralj Husein je danes prispel v Istambul na uradni obisk Turčiji. Sprejem v čast Shri Nehruja Beograd, 23. avg. (Tanjug). — Zveza advokatskih zbornic Jugoslavije Je nocoj priredila sprejem v čast častnega predsednika Mednarodne advokatske unije dr. Sl ri Nehruju in njegove žene Rej Dulari, ki sta v naši državi Kot gosta Zveze advokatskih zbornic. Na sprejemu so bili med drugimi tudi podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, predsednik zveznega Vrhovnega sodišča dr. Josip Hrnčevič, javni tožilec FLRJ Brana Jevremo-vič in predsednik Zveze advokatskih zbornic Nikola Vojvo-dič. Zadovoljstvo v Turčiji zaradi Naserjeve izjave Istambul, 23. avg. (AFP). Turški uradni krogi so z zadovoljstvom sprejeli včerajšnjo Izjavo predsednika egiptovske vlade Naserja, da bi vsaki sovjetski napad na Turčijo predstavljal nevarnost za Egipt. Predsednik turške vlade Men-deres je v zvezi s tem izjavil, da ocenjuje važnost Naserjeve izjave s stališča varnosti na Srednjem vzhodu in ohranitve svetovnega miru. »Na drugi strani,« je dejal Menderes, »sem prepričan, da bo prijateljski ton izjave predsednika egiptovske vlade napravil globok vtis na turško javno mnenje in izzval veliko zadovoljstvo v vsej državi«. srečenca podlegla poškodbam v bolnišnici. Laže in huje ranjenih je bilo 20 potnikov in le dva sta odnesla manjše praske. Zanimivo je, da tudi vodja skupine ni preprečil vinjenemu šoferju upravljanja vozila, kar je bila končno tudi njegova dolžnost. Čeprav je bil pred kratkim prirejen Teden prometa, v katerem so organi prometne uprave na vse mogoče načine opozarjali na nevarnost vožnje v vinjenem stanju, s.e zdi. da vse to nekaterih ni nič spametovalo. Čudno je tudi. kako se je to lahko pripetilo šoferju Lešer-ju, ki je bil sicer znan kot vesten in trezen človek. Reševalci so našli v avtomobilu sodček in dve pletenki z vinom, kar je zgovoren dokaz, da so imeli pijačo s seboj. Verjetno je tudi, da so vino ponujali šoferju, ki pa bi ga moral seveda odkloniti. Štiri smrtne žrtve in 20 ranjenih naj bo resno opozorilo neprevidnim vozačem, ki preradi zanemarjajo pravila o varnosti cestnega prometa. Nova šola na Slapu ob Idrijci K članku, objavljenem v »Slov. poročevalcu«« pod gornjim naslovom, pripominjamo, da je bila nova Sola preurejena iz bivže fi-nancarske kasarne in da smo njeno otvoritev praznovali na dan občinskega praznika 28. junija. Veliki modemi valjčni mlin, ki je bil zgrajen, ni adaptacija vojaških kasarn, marveč je bil preurejen in razširjen iz že obstoječega mlina, ki je bi nekdaj last pobeglega sovražnika naše družbene ureditve in ki ga je okupatorska svojat požgala v decembru 1. 1944, bržkone z vednostjo pobeglega lastnika. Poleg sedanjega mlinskega ' poslopja grade tudi moderno skladišče, Ker so tl partizanski kraji siromašni in pasivni ter bi bila zaposlitev ženske delovne sile nuj-£o potrebna, bi ne bila napačna uresničitev zamisli občinskega ljudskega odbora, da bi zgradili tudi tovarno testenin s primemo kapaciteto poleg že obstoječega modernega mlina. B. M. Kakor skoraj povsod po Sloveniji, je tudi v Zagorju nogomet šport številka 1. Zato pa ni rečeno, da bi se vse delo domačega Proletarca pričelo in končalo pri okrogli žogi. Vsekakor zadnji čas z zagorskimi nogometaši nismo najbolj zadovoljni. Nekateri pravijo, da je moštvo v krizi in to bi kar držalo, če bi ne upoštevali da nogometna enajstorica, ki nima potrebnega števila dobrih rezervnih igralcev, ne more ostati kar naprej na enaki kakovostni stopnji. Vodstvo bo torej moralo misliti, kako bi od-pomoglo tej zadregi. Mimogrede naj omenimo še, da imajo svojo afero — kakor je tako rado med nogometaši — tudi zagorski pripadniki tega športa, ki so se sporekli s pristojnimi forumi zaradi tekme za rudarski pokal Jugoslavije, o kateri razsojajo sedaj višja mesta, pri tem pa — zdi se — tudi ne uporabljajo enakega merila za vse. Košarkarski šport je za nogometom v Zagorju najbolj udomačen. V- zadnjem času so se domači košarkarji dobro postavili kar na več turnirjih, za kar se morajo predvsem zahvaliti trenerju Čretniku. Njihova največja odlika je prav gotovo disciplina in skromnost, ki sta glavna pogoja za uspešno delo v vsaki športni panogi. Rokomet ne napreduje tako zadovoljivo, ker Zagorjani očitno niso tako zavzeti zanj. Ce bodo vztrajali, bodo prišli sčasoma tudi uspehi. Trije s Kolezije ŽVOKELJ je prinesel ekipi drugoplasirane Ilirije prenekatero dragoceno točko, največ v štafetah. KONCILJ JEV A, članica kranjske Mladosti, je ta čas prva plavalka Slovenije v crawlu, obeta pa tudi v hrbtnem plavanju zelo mnogo. ZRIMŠEK, trikratni p rvale iz vrst PK Kamnika, glavni steber tretjeplasiranega društva na letošnjem republiškem prvenstvu. Laburisti pri Mao Ce Attlee ni povabil Malenkova na obisk Huda prometna nesreča v Mariboru štirje mrtvi, 20 ranjenih Boksarji so po osvojenem prvenstvu Slovenije polegli na lovorike in so se šele pred kratkim spet začeli pripravljati na nova srečanja. Med kegljači je bilo nekaj prida uspehov predvsem z zasavskimi, pa tudi drugimi slovenskimi ekipami. Odlično so predvsem izvedli letošnje žensko prvenstvo Slovenije. Namiznoteniški igralci nihajo med uspehi in neuspehi; prav zadnji čas jih je neprijetno zadelo pomanjkanje prostora za vežbanje. Pri ŠD Proletarcu, ki ima zdaj 7 sekcij, razpravljajo prav pogosto predvsem o eni načelnih težav, kako bi prišli do denarja in še do drugih potrebščin, ki jih je toliko. V mislih imajo športni dom, v katerem naj bi bila tudi primerna krita dvorana za treninge v mrtvi sezoni, dalje ograjo okrog stadiona, ki bi bila za društveno blagajno velikega »finančnega« pomena in še mnogo drugih potreb. Kegljaški klub bi rad dokončal dela pri novem kegljišču v Toplicah, košarkarji bi si želeli razsvetljavo na igrišču, da bi lahko igrali tudi ponoči, in še in še je takih želja na pretek. Vsemu ne bo mogoče storiti kaj. Treba bo potrpeti in vztrajati, pa bodo tud; Zagorjani — predvsem pa njihovi marljivi športni delavci Gostiša. Barlič. Vipotnik in drugi — učakali dan, ko bodo za šport v Zagorju ustvarjeni vsi pogoji za hitrejšo nadaljnjo rast. Rudar je po težkem delu v jami potreben razvedrila in ga tudi po vsej pravici zasluži — najbolje v športu. L. M. Kai bo z našo košarko? Nihče od športnikov, najmanj pa od prijateljev košarke ni nikdar pomislil, da bo tudi ta športna panoga zašla na kriva pota. V preteklosti je bilo sicer nekaj nešportnih prizorov, zadnji čas pa je prinesel incidente, ki ne morejo kar tako v pozabo. Kaj se je pred kratkim zgodilo slovenskim košarkarjem? 2e pretekli teden je prvenstvena tekma AŠK : Lokomotiva v Zagrebu potekala tako nevsakdanje, da sodijo dogodki vse drugam, kot pa na športno igrišče. Ne samo nešportni gledalci, temveč tudi igralci Lokomotive Miletič, Folnovič, Vujič in še Še o težki Odredcvi zmagi Ker smo včeraj utegnili o pokalni tekmi med Odredom in Radničkim iz Niša zabeležiti samo suhi rezultat (in še ta ni bil posnet natančno) dopolnjujemo našo včerajšnjo vest z naslednjimi podrobnostmi ; Tekma se je končala po uradnem zapisku 5:4 v korist Odreda, potem ko so redni igralni čas z obema polovicama in tudi oba podaljška ostali neodločeni 1:1. Gola sta namreč padla v 5, in 37. minuti prvega polčasa po Bel-cerju in Stefanoviču. Nasprotnika sta nato streljala enajstmetrovke, od katerih je Rabot-nički iz petih zadel tri gole, Odred pa iz štirih vse štiri, petega pa ni niti izvajal. Ta tekma ni bila niti lepa niti športna. Igra je bila polna incidentov in surovosti, v katerih so prednjačili domači igralci. V podaljšku igre sta bili obe enaj-storici tako izmučeni, da se je videlo, da sta že komaj čakali, da bi prišlo do odločitve s streljanjem kazenskih strelov. Tudi sodnik Stefanovič je bil v formi obeh enajstoric in je sodil zelo slabo. Izključil je iz igre dva igralca Odreda (BeLceria in Brezarja), zato pa ni izključil nekoliko igralcev Radničkega, ki so bili pobudniki vsega zla na igrišču. Pravzaprav je skoraj čudno naključje, da je Odred ob začetku jesenske sezone že pri prvem nastopu prišel v klešče prav tistemu Stefanoviču, ki mu je že v minuli sezoni zagodel dogodivščino žalostnega spomina z Vardarjem, iz katere se pravzaprav ni rešil nikoli... NOGOMETNI KLUB »ODRED« obvešča vse športne forume, športna društva, delovne kolektive, člane in simpatizerje, da se izredni občni zbor nogometnega kluba, sklican za torek 24. avgusta, iz tehničnih razlogov preloži na kasnejši datum. — NK Odred, Ljubljana. Ali je to tihi sporazum? Komisija za prošnje in pritožbe pri NZJ Je potrdila kazni nogometašem BS K Radenkoviču, Juri-čku, Župcu, Djordjeviču in Markoviču, ki jih je izreklo disciplinsko sodišče (od 1 do 3 mesecev prepovedi igranja) zaradi deviznih carinskih prekrškov. Komisija je deloma ugodila protestu Odreda glede kaznovanja njegovih igralcev in funkcionarjev. Tako so igralcu Jurišiču razveljavili kazen, Leškovu zmanjšali prepoved igranja od 12 na 9 mesecev (!), medtem ko ostanejo kazni za funkcionarja Pirca in igralca Vorgiča v veljavi. Kaže, da gre za poskus kompromisa, za katerega ni nobene podlage v pravilih. Ce so »argumeti« disciplinskega sodišča ostali nespremeajeni (kaznovani zaradi suma!), tedaj nova odločitev komisije nikakor ne bi mogla biti sprejemljiva za Odred! nekateri so ob koncu tekme povzročili grd incident. Poškodovan je bil ljubljanski sodnik Steiner, po odmoru pa je na igralce ASK deževalo še kamenje. Prireditelj tega ni preprečil, skratka za te dogodke se sploh nihče r.i zmenil. En sam navzoči miličnik seveda ni mogel krotiti nekaterih podivjancev. Mimogrede omenie-no, imajo naši košarkarji igrišče na Tuškancu v »lepem spominu« že od prejšnjih nastopov. DRUGO DEJANJE V LJUBLJANI V nedeljo zvečer pa je na igrišču pod Cekinovim gradom potekalo drugo dejanje, katerega glavni režiser je bil beograjski sodnik Radojkovič. Njegovi stalni piski, neutemeljene odločitve, seveda vse v korist ekipe ESK, so dosegle višek v drugi polovici po odmoru. Pri enem izmed startov na žogo pod košem gostov, sta dva igralca BSK dobila »v škarje« Kristančiča, ki je krepko zletel po tleh, pri čemer se je teže poškodoval. Sodnik Radojkovič tega »nepomembnega« dogodka seveda »ni videl«, pa čeprav je bil v neposredni bližini. Vse to se ie zgodilo pri stanju 64:63 v korist ESK. Sodnika Radojkovič in Počkar (Lj) sta bila slaba. Posebno prvi je bil zelo »požrtvovalen«, saj Je zapiskal kar 57-krat, njegov partner pa 23-krat (prvi polčas samo trikrat). Prekrške zoper tako imenovane »korake« je videl samo pri domačih, medtem ko sta se Rajkovič in Markovič lahko mirno »sprehajala« na prostoru pod košem. DREVI IGRA LJUBLJANA z BSK Drevi bo na stadionu v Šiški prvenstvena tekma med BSK in Ljubljano, za katero je spet določen sodnik Radojkovič. Razumljivo, da ljubi j. ekipa nima zaupanja v njegovo poslovanje na igrišču. Tekma bo ob 20.30, ob 19.30 pa bo prav tako prvenstvena tekma zvezne lige, in sicer med ženskami Partizana in Ljubljane. PRVENSTVO LRS V KEGLJANJU JE KONČANO Mladi v ospredju Ljubljana, 23. avg. Prvenstvo Slovenije v kegljanju je bilo končano včeraj pozno zvečer.- Med moštvi ni bilo nobenih omembe vrednih presenečenj, kar pa ne velja za konkurenco posameznikov, med katerimi so se uveljavili predvsem mladi igralci, medtem ko so znani tekmovalci (Likovnik, Gomolj, Dominko itd.) ostali bolj v ozadju. Mimo tega naj poudarimo še to, da je vsak izmed 32 udeležencev podrl nad 400 kegljev. Rezultati so tile: Moštva: Jesenice 1421, Ljubljana 1335, Branik (Mbr) 1331, Rudar (Tr) 1313, Krim (Lj) 1279, Železničar (M) 1273, Gorjanci (N. m.) 1261, Kladivar 1227, Gradis (Jes) 1222, Beton (Celje) 1167 itd. Posamezniki: Čadež 453, Legiša (oba Lj) 441, Lubej (Beton) 439, Podkrižnik (Br) 438, Satler (Gr) 434, Tavzelj (Rudar) 426, Godina (Br) 425, Gomolj (Br) 424. Fundek (Lok Mrb) 423, Lotrič (Lj) 422. Pet najbolje plasiranih ekip in 26 posameznikov si je priborilo pravico sodelovanja na državnem prvenstvu, ki bo v dneh od 2. do 6. septembra v Zenici. * Na mladinskem odbojkarskemu prvenstvu za ženske je v konkurenci štirih udeležencev zmagala v Kamniku ekipa Kamnika pred Železničarjem, Ljubljano in Branikom. Zakaj ni bilo ekip Partizana iz Novega mesta ter AOK in Ilirije iz Ljubljane, ni znano. Drugi finalist tekmovanja za Davisov pokal v ameriški coni je Mehika, ki je včeraj premagala Kanado s 4:1. Zadnji dan tekmovanja je Mehikanec Pala-foka premagal Kanadčana Maina 8:6, 3:6. 6:3, 1:6, 6:4. Lamas pa Ve-lejo s 6:1, 6:1, 6:4, Odslej je vsako jutro našel na mizi nov odlivek iz mavca ter svežo zalogo risalnega papirja in oglja. »Monsieur Princeteau,« je vsake toliko časa ugovarjal hkrati s kretnjami protesta, »kaj mi ne boste nikoli dovolili slikati?« Princeteau je zgolj odkimaval z glavo. Henri pa se je povrnil k risalni deski ter si tu in tam dovolil besne poglede, s katerimi je obmetaval mojstra, ki se je delal, kot da jih sploh ne opazi. »Konji, konji in spet konji,« je tarnal Henri doma. »Veš, mama, kolikokrat mi je danes dal narisati tistega strašnega konja? Sedemintridesetkrat! Še v spanju bi ga lahko narisal. In to meni, ki sem želel postati portretist!« Adela mu je izrazila svoje sočutje ter pri tem potihoma upala, da se bo naveličal in vrgel puško v koruzo. Toda to se ni zgodilo. Henri se je slednji dan čemerno, a trmasto vračal v studio, dokler ni nekega jutra odkril, da je njegovo stojalo pregrnjeno s praznim platnom. Zraven je na mizici ležala čisto nova škatlica s tubami barv. Na pokrovu je bil pritrjen listek: »Rene Princeteau svojemu ljubljenemu in nadarjenemu učencu.« »O. hvala vam, hvala, monsieur Princeteau!« Fant je z vznesenimi pogledi in z zgovornim mahanjem rok bučno izražal svojo hvaležnost. »Kar ne vem, kako naj se vam zahvalim.« In že je odvijal tube ter iztiskaval na povsem novo paleto bleščeče trakove barv. »To pa je kaj čudno!« je pripomnil, mrščeč se in nagibajoč se naprej, da bi pregledal vsebino ličnih tub. »Zdi se mi, da vmes sploh ni rumene barve... niti zelene... niti modre ne... pa tudi rdeče ne!!!« Vse bolj je kričal. S plamenečimi očmi je srepel v mojstra, ki je bil še pred nekaj minutami njegov dobrotnik. »Monsieur Princeteau!« Opiraje se na palico se je sklonil, da prečita napise. »Le poslušajte! Tobačnorjava, mumijskorjava! Kostanje-vorjava, rdečkastorjava, mahagonij evordeča, temnorjava, si-enska glina, okra, zelena žgana glina in kajpada, črna! Ebe-novinastočrna, dimastočrna! Saj je toliko črne barve, da bi lahko pološčil lokomotivo!« * Z vznesenostjo zagovornika, ki se obrača k porotnikom, je zrl na svojega učitelja. »Kako neki si zamišljate, da bom slikal z mumijskorjavo in dimastočrno barvo? Monsieur Princeteau, kako ste vendar mogli storiti kaj takega?« V mojstrovih rokah se je znašla majhna beležnica. »Svetle barve so nevarne,« je zapisal stari umetnik. »Zategadelj jih je treba rabiti le poredkoma. Rembrandt je umel tudi mračnost prikazati skrajno bleščeče. Le uči se ga posnemati.« »Samo da jaz nisem Rembrandt!« je ugovarjal Henri, potem ko je bežno pogledal zapis. »Saj tudi nočem slikati ko Rembrandt. Rembrandt je star...» A Princeteau se je bil že vrnil k svojemu stojalu. Z vzdihom je Henri iztisnil na paleto nekaj rjavega »Vandyka« in začel slikati. Minilo je več srečnih mesecev. V toplem, tihem študiju je čas naglo potekal. Zunaj je zimsko deževje bilo ob okna. Mumijskcrjava, »Vandyke« in zelena žgana glina resda niso bile posebno mikavne barve; vendar je imel pri tem svojo zabavo. Pač nekaj takega, kot bi igral klavir in udarjal samo nizke tone; pa vendar je tudi to bolje kakor nič ... Tu pa tam je odkrevsal k mojstrovemu stojalu ter ga z zanosnimi migljaji in rotečimi očmi prosil za betvico svetle barve. »Monsieur Princeteau, prosim vas, lepo vas prosim, dajte mi malo rumenila! Potrebujem ga. Poglejte sami!« Nejeverno je umetnik vstal, pogledal na platno, se vrnil k svoji škatli z barvami, izbral tubo in pazljivo iztisnil čisto neznatno količino kromovega rumenila na Henrijevo paleto. Znova se. j e zablisnila beležnica. »Rumenilo je od vseh barv najnevarnejše. Uporabljati ga je treba le z največjo previdnostjo, prav kakor cimbale pri godbi.« Ko se je Henri poglobil v napotilo, se je po starčevem okroglem, gladko obritem obrazu razlil prisrčen smehljaj. Za sekundo ali dve so se mu številne gube v kotičkih oči zgladile. Zatem se je, stresaje z glavo, vrnil k stojalu. Malo pred božičem je Princeteau hudo obolel. S postelje je pisal grofici, da zapušča Pariz. Kar zadeva Henrija, je ta že toliko napredoval, da lahko prične z akademskim šolanjem za portretista. Vpiše naj se v kakšen znan a t e 1 i e r , kakor je na primer atelje profesorja Bonnata. »Ali ne bi rajši jemal lekcije doma?« je predložila Adela, ko je bil sin končal čitanje pisma. »Saj bi lahko eno izmed sob spremenili v studio.« »Toda, mama,« je burno ugovarjal Henri, »to ne bi bilo isto. Samo pomisli na veliko srečo, da sploh lahko študiraš pod vodstvom takšnega moža, kakor je Bonnat, eden od največjih portretistov na svetu!« »To je res. Pa si pomislil tudi na to, da kaj zlahka postaneš v ateljeju peto kolo, posebno če vpadeš v tečaj takole sredi pouka?« »Le kako naj postanem dober portretist, če ne bom prakticiral v kakem ateljeju? Saj ne morem celo življenje risati mavčne modelčke. Vrh tega« — je dodal s tišjim glasom — »bom nemara v ateljeju dobil kake prijatelje.«