Dla PostgeMThr bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini.
St. V> (804), leto XVII. - V Ljubljani, 12.4.1945. / Preit - ceno 71
ruBinma piacana v guiuvim.	_ _
DRUŽINSKI TEDNIK
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 253, tel. št. 33-32. — Račun Pošt. hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: Y\ leta 20 lir.
»Kako; ksdtšna balkanska država
M
Londonski Spectator je v navalu Iskrenosti zapisal nekaj ostrih na naslov Ustih, ki vodijo sedanjo katastrofalno angleško zunanjo politiko. Pri tem je rabil besede, ki se indirektno tičejo tudi nas, zato jih ne moremo pustiti brez odgovora.
Uglednemu angleškemu listu je namreč ušla neumestna primerjava. Zapisal je: »Velika Britanija se vede kakor kakšna balkanska država.« Še več: »Velika Britanija je na najboljši poti, da sama postane balkanska država.«
Naj nam londonski kolega oprosti: majhni smo sicer in neznatni v njegovem britanskem merilu, toda pošteni — in to v našem, ne angleškem pomenu besede. Zato protestiramo proti njegovi deplasirani primerjavi, žaljivi po njegovem zanj, v resnici pa za nas.
Spectator je morda že pozabil:
Tudi mi smo bili balkanska država. Imeli smo v njej svoje človeško dostojanstvo, svoj civilizacijski red in svoje ideale, pustili smo druge pri miru in želeli, da tudi drugi nas pri miru puste. Danes nimamo več države; namesto nje štrle v nebo vsemu svetu za pričo kupi razbitin in v njih ostanki lahkovernih ljudstev, »odrešenih« zoper njihovo voljo. V razbitine ste nam državo sesuli vi, Britanci, vi in vaši častivredni pajdaši z vzhoda; naše narode nam je pa še bolj ko boljševiški kriminal razmesarila radijska perfidija iz Londona. Zakaj? Zato, ker smo bili Balkanci po duši in smo šli v vojno za tisto, kar se nam je zdelo Ideal pravice in resnice — za ▼as, genilemen, ki ste nam zvestobo nebalkansko plačali z izdajo.
Vam to še ne zadošča? Želite še drugih dokazov?
Pravi Vprašamo vas:
Kdaj je recimo Jugoslavija tako ' cinično skrbela za varnost svojih gostov kakor Velika Britanija denimo za Sikorskega?
Nikoli, kakor veste. Zato vam usoda nesrečnega poljskega patriota pač ne more dati priložnosti za primerjavo med Veliko Britanijo in Balkanom.
Kdaj je recimo Jugoslavija tako brezobzirno izsiljevala svojega zvestega zaveznika, kakor je to storila londonska vlada s kraljem Jugoslavije (ki je vrhu vsega še v sorodu z njegovim britanskim veličanstvom), ko mu je lani za veliko noč z bombami razbila njegovo prestolnico?
Takšnih »junaštev« naša zgodovina doslej še ne pozna. Izdajstvo nad kraljem Petrom in Beogradom zato tudi ne more biti »balkanstvo«, ki ga ima v mislih naš londonski kolega.
Se tole vprašamo:
Kdaj Je recimo Jugoslavija izročila svojega dobrega prijatelja njegovemu (hkrati tudi svojemul) najhujšemu sovražniku na milost in nemilost, ne zato, ker bi se bila sama tega sovražnika tako zelo bala, ampak samo zato, da jo bo njena vojna kupčija manj stala — kakor je to storila Anglija s Poljsko tn Jugoslavijo in se s tem še javno hvalila v svojem parlamentu?
Zaman boste iskali, v Jugoslaviji so bila takšna izdajstva neznana stvar. Zato tudi tragedija obeh najzvestejših zaveznic Velike Britanije ne more Imeti Spectator v mislih, ko rabi besedo Balkan.
Stvar bo pač v tem, da naš ugledni londonski kolega prav tako pojme zamenjuje kakor kateri koli najzadnji kavarniški politikant v Ljubljani; tisti politikant, ki na primer še zmerom ne verjame, da se »Velika Britanija vede kakor kakšna balkanska država«
—	v tistem smislu, kakor ga rabi Spectator, ne v našem. Tisti politikant, ki še zmerom pričakuje od Angležev odrešitve in šušlja — za govorjenje na glas mu že od nekdaj manjka korajže — da bo treba z orožjem v rokah udariti po Nemcih, če bi se kdaj zgodilo, da bi morali zapustiti naše kraje, češ da nam bodo Angleži to v dobro šteli. Tisti politikant, ki se danes lepo sonči v zavetju reda in miru — tistega reda in tistega miru, ki se ni zanj nikoli sam boril in mu ga tudi vi Angleži niste prinesli, ne vaši zavezniki, ampak nemška oblast in naše »izdajalsko« domobranstvo. #
Da se razumemo, spoštovani kolega iz Londona:	kdor	tako govori in
počne, ne misli po balkansko. Balkanec morda ne ljubi tistega, ki ga je napadel in okupiral, toda Balkanec ne izdaja tistega, ki ga je obvaroval pred še hujšim sovražnikom in mu omogočil obstanek. Streljanje v hrbet ni balkansko; balkanska je zvestoba.
Ne, kolega Spectator, ne bojte se, Angleži ne boste postali balkanska država. Previsoka je morala Balkana, da bi se mogli kdaj povzpeti do nje; premalo je zvestobe v va^ da bi se kdaj mogli balkanizirati. Če kaj, je ta vojna našo balkansko čast rehabilitirala. Vse gorje, vse trpljenje, vsa nesreča, ki jo prestajajo naši narodi, izvira ne od nas samih, amnak od zunaj; naša krivda je samo lahkoverna naivnost. Vi, gentlemen, nam že štiri leta strežete po življenju, vi in vas vredni zavezniki. Tudi zato nimate pravice žaliti nas i primerjanj s seboj.
Toliko, gospodje 1* Londona, da bodo vam in nam čisti pojmi o bal-kanstvu in Balkancih.	K. B.
Pot zmage nad zlom
Po poročilih iz Stockholma zdaj sovjetski listi že sami priznavajo, da se je v zaledju rdečih vojsk organizirala močna protibol jševiška skupina, ki uspešno napada sovjetski o-jaški aparat in mu zadaja občutno škodo. Tako n. pr. priznava tajnik prezidija vrhovnega sveta ukrajinske sovjetske republike v nekem članku, da protibol jševiško delovanje ukrajinskih nacionalistov čedalje bolj narašča.
Isto ugotavlja Krasna ja zvezda.
Stvar torej napreduje, še pred dvema, tremi meseci so o tako imenovanih »belih« partizanih na sovjetskih tleh pisali samo Nemci in nevtralci; danes jih morajo priznati že Sovjeti sami. Dokaz, da gre razvoj tisto pot, ki jo mora prej ali slej iti vse na tem svetu: pot zmage nad zlom.
„Edino upawe..."
Bivši severnoameriški prezident Herbert Hoover je izjavil v nekem govoru, da je vojna med Anglijo in USA na eni strani in SSSR na drugi strani neizogibna, če konferenca v San Franciscu ne najde uspešnega sredstva za ohranitev miru. »San Francisco«, je poudaril Hoover, »je edino in poslednje upanje.«
NA1
PODOBA
Tržaška Adria-Zeitung je pred kratkim prinesla izpod peresa svojega glavnega urednika dr. Hermanna Piricha uvodnik pod naslovom »Prijazno posvetilo«. Posvetilo je namenjeno Tržačanom, tako slovenskim, kakor Italijanskim, hrvatskim, nemškim in srbskim. Kolikor narodov, toliko portretov. Pisec nas vse temeljilo pozna.
Ne more škodovati, če te portrete razkažemo tudi tukajšnjim bralcem. Morda... morda se bo kdo le zamislil ob našem?
Trat, konec marca
Kdor pride prvič v Trst, mu je za orientacijo najmanj potreben mestni načrt. Morje in Kras, med katera se mesto zajeda skoraj kakor obema na kljub, posebnost sleherne ulice, slehernega trga in večine poslopij, dalje kanal in Sv. Just — skratka: orientacijskih točk je toliko, da je pač nemogoče zaiti.
Čisto drugače se pa dogodi človeku, če hoče biti svoj lastni cičerone tudi tam, kjer postane Baedeker redkobesednejši ali pa sploh v zadregi obmolkne. V mislih imam narodopisni obraz tega tolikanj pomembnega pristaniškega mesta in njegovo politično mimiko.
Vodič sicer navaja število tu živečih Italijanov, Slovencev, Hrvatov in Nemcev, toda težko boš enega našel med njimi, ki ne bi osporaval točnosti njegovih podatkov. Nobena statistika, pa naj jo postavi še tako nepristranski forum, ne bo tu nikoli deležna priznanja. Sicer pa je tudi res, da doslej še nobena ni bila na tako trdnih nogah, da je ne bi bilo moči omajati. Panta rhei (vse teče), znameniti grški izrek, bi mogel izvirati.od kakšnega Tržačana.
Kdo spada tod h kateremu narodu, pogosto prizadeti niti sam natanko ne ve. Po drugi strani pa trdi pre-nekateri, da spada k temu ali onemu narodu, od katerega nima ne po očetu ne po materi niti kapljice krvi v svojih žilah. No, dokler se kdo sam s seboj daje, kam bj se rad prišteval, j« stvar še preprosta. Zvečine pa ne more, kakor bi rad, zakaj gorečniki, ki jih v nacionalnostnem vprašanju ne zmanjka, že poskrbe, da se ne veseli preveč neovirano življenja v tisti skupnosti, za katero se je bil odločil. Če ima torej kdo recimo slovensko mater in hrvatskega očeta, vzgojili so ga pa, kar baje ni bila posebna redkost, v bogve kakšnih okoliščinah za Italijana, se zna zgoditi (in se navadno tudi res zgodi), da si ga kar trije narodi »laste«. Spričo teh malone babilonskih razmer niti Salomon Modri ne bi mogel pravično razsoditi.
Vse to bi bilo bolj ali manj zabavna igra, ki bi jo človek lahko hladnokrvno opazoval, če ne bi tičale za vsem tem tako vroče strasti in tako nestrpna oblastiželjnost. Še bolj zmedena postane slika spričo različnosti svetovnih nazorov in političnih smeri, ki razcepljajo slehernega od treh narodov spet v dva ali celo še več taborov, ki pri prvi priložnosti skočijo drug drugemu za vrat.
Tako imamo na primer pri tukajšnji Italijanih nojevo stranko, kakor bi jo lahko imenovali. Je zda-
leč najmočnejša stranka, čeprav ne premore niti enega vpisanega člana. Njena glavna značilnost je absolutna potreba po političnem mira. To je tako rekoč točka 1 njenega nepisanega strankarskega programa, medtem ko je vsebina točke 2 hudo nejasna predstava o tem, da bo že prva angleška ladja, ki se bo zasidrala v tukajšnjem pristanišču, priplula na valu samih bleščečih cekinov. Takrat bo treba samo odhiteti dol v luko in po mili volji zajemati, pa boš za vse vekov veke srečen in bogat. Te vrste ljudi bi skoraj lahko imenovali edine te vrste: otroško, da, otročje romantični so kljub hladnemu razumu. Samo enega se boje ko pekla: boljševizma. In sploh vsakega političnega radikalizma. Toda hitrejši od vseh bodo vendarle, to je njihova skrivna tolažba, Angloameričani. Zakaj v bistvu nimajo le-ti vendar nikakršnega drugega vojnega cilja kakor povzdigniti Trst v sedmo nebo. Vprašajte kogar koli iz te stranke — s pobožnostjo versko zamaknjenega bo zavil oči in odgovoril, da stoji njegovo rodno mesto tako ali tako pred veliko bodočnostjo, ki je žal le nekam dolgo noče še biti. O podrobnejših »izvršilnih določilih« tega božanskega zakona in sklepa si pa sploh ne ubija glavž.
Čeprav je to, kakor smo že rekli, zdaleč največja stranka, nima pomena, ki bi ji šel, razen morda tega, da so njeni pristaši po svojem veselem življenju in nagnjenju k fejalcov-stvu, da se tako izrazimo, tisto olje, ki plava na razburkanih valovih tukajšnjih nacionalnih, političnih in svetovnonazorskih nesoglasij in jih res včasih pomiri. Naj bo beseda še tako zlorabljena: ta stranka je zares nekako mirujoči tečaj med podečimi se dogodki.
Razen nje so potem še fašisti in kajpada tudi komunisti, dalje nekaj skupinic kralju zvestih ljudi in naposled tisti, ki jih je najtežje kam deti, »patrioti«, ki se sami tako imenujejo in ki so prav za prav proti vsem in bi najrajši samim sebi stopali ra kurja očesa, tako so nezadovoljni z Bogom in z ljudmi.
Naslednji narod, ki mnogostrani značaj tega prostora odločilno soodloča, so Slovenci. Politično jih lahko delimo v tri glavne skupine: V Klerikalne in liberalne nacionaliste na eni strani in v boljševike in njihove ko-štrunaste trabante na drugi strani. Med temi skupinami sovražijo predvsem klerikali in boljševiki drug drugega tako besno, da je primeren prislov za to prav za prav samo »peklensko«.
V	primeri z obema drugima znatno manjša skupina liberalov je spričo grozeče boljševiške nevarnosti sklenila s klerikali nekakšen »nenapadalen pakt«, vendar trudi med njimi ne vlada posebna ljubezen. Lahko bi rekli, da skupini strogo gledata n«, tradicijo tudi v svojih vzajemnih političnih čustvih, in naj je priljub-lieno nekdanje geslo njunih medsebojnih »simpatij« — na eni strani »Orel«, na drugi strani »Sokol«, kakor sta se imenovali njuni telovadni društvi — medtem že zamrlo, naide vendarle, globoko nekje v kotičku njihovih src še zmerom prijazen odmev.
To tradicionalno sovraštvo gre včasfli tako dalež, da se neredki med libe— rali kljub mržnji do sleherne oblike komunizma rajši gredo partizane, kakor da bi se pridružili trdni proti-boljševiški fronti, ki jo v bistvu vendarle vodijo oni drugi. Toda vsi trije se^— če nikjer drugod — vsaj v eni točki nekako ujemajo: v svojih vsa prej ko nežnih čustvih do zahodnega soseda, čustvih, ki jih le-ta ne vrača nič manj iskreno.
Podobna je stvar v tem, pa tudi še v drugem pogledu s Hrvati. V drugem v toliko, ker — kakor je znano
— predstavljata dva Hrvata najmanj tri stranke. Hrvati so izraziti individualisti in jih je že zato prav posebno težko'spraviti pod en klobuk. Nezavisni hočejo vsekako biti tako rekoč vsi. A nezavisni ne samo od Srbov, temveč prav tako od Madžarov, Italijanov, boljševikov in Bog vedi še od koga. Skoraj najrajši bi sleherni od njih tvoril lastno državo
— na noben način pa ne bi hotel imeti gospodarja nad seboj, ki ga ne bi sam priznal za svojega gospoda.
Mnogo bolj strnjeni, v boju za svojo državno samostojnost bolj izkušeni in prekaljeni in že zato politično mnogo udarne/Si so Srbi. Tudi njih je treba v tej zvezi tu omeniti, ker se jih je mnogo izselilo, odkar so njihovo domovino zasedli boljševiki, in so zato postali v tukajšnjem jadranskem prostoru činitelj, ki ga ni moči prezreti. Srbi so izraziti akti-[visti s čudovito jasno politično linijo,
1 na kateri se ne da nič onegaviti, in
•	tudi ne dovolijo, da bi se onegavilo. 'Vojaško sami korenjaki, kljub nekoliko za naše vojno pojmovanje nenavadnim lasem nekaterih četnikov med njimi, tvorijo danes značilno črta v pisani sliki, ki nam jo skoraj povsod kaže Jadransko Primorje skupaj s slovenskimi narodnimi stražami, ki ne zbujajo nič slabšega vojaškega vtisa, in z enotami drugih narodov, ne nazadnje s kozaki.
Kolikor narodov, toliko razlik in sfl« ki so v mnogočem skoraj nujno usmerjene druga proti drugi. Kljub temu se tako rekoč ne dogodi, da bi te nacionalne in politične strasti, ki so včasih kakor ognjenik, udarile na dan. Zakaj nad vsemi temi silami vlada z umnim redom nemška roka
— nov dokaz, da je Velika Nemčija celo v dobi, ki jo moramo imenovati njeno najtežjo in najkritičnejšo, edina zaresna sila reda v Evropi. Kakšna bi bila slika tega prostora že jutri, če bi danes prišli sem z Yankee-do<xllom in z God-save-ihe-lcingom tisti, ki si jih mnogi Tržačani tako vroče žele, pač ni treba po vsem tem, kar so okusili Grki, Južni in Srednji Italijani, Francozi, Romuni, Srbi, Bolgari, še posebej popisovati. Divji in slep boj vseh proti vsem bi bil posledica, ki bi zasenčila vse navedene zglede.
Ni jih v vsej Evropi bolj vročiK tal kakor med Alpami, Krasom in Jadranom. Kdor stopi nanje, mora biti obut v čvrste čevlje, kakršni so naši gorski gojzarji, 6e si noče ožgati podplatov. Te besede bi hoteli prijamo zapisati Trstu v spominsko knjigo. Morda bo šele .kateri od poznejših rodov spoznal njih globoko resnico.
USA — GB — SSSR
II. VELIKA BRITANIJA
3*
Približno prav tedaj, ko se je pričela nekdanja gentlemanska Anglija umikati novi, moralno izkvarjeni, je začel tudi naraščati židovski vpliv.
fefdovski vpliv na Angleškem se je rodil zlasti iz industrializacije, zakaj prav Židje so bili tisti, ki so prvi uraeli izkoristiti zase izsledke moder-ne tehnike, mehanike in kemije. Znaten del angleške industrije je 'že od Prvih začetkov v židovskih rokah s tein je pa v židovski oblasti tudi velekapital denarnih zavodov. Neži-dovski angleški velikaši so ostali zaradi svoje konservativne zakrnelostl ®e dalje rajši pretežno veleposestniki, ni(„i0llkor so pa Investirali svoj kači™ tudl v industrijo in v bankar-> so to storili v večini primerov v zvezi z industrijskimi in bančnimi družbami, ustanovljenimi ali vsaj iz ozadia kontroliranimi po 2idih.
Židje so bili tudi tisti ki so znali s spretno »širokopoteznostjo« pritegniti k svojim poslom angieSko plemstvo, pri čemer so zasledovali dva cilja: 1. dali svojim podjetjem videz
*	Gl. prva dva članka v zadnjih dveh številkah Družinskega tednika.
nacionalnih angleških podjetij, in 2. pridobiti s tem zaslombo v angleški višji in odločujoči družbi za svoje židovske ne samo trgovske in denarne, ampak tudi politične cilje.
Prav s tem sodelovanjem z angleško plemenitaško in plutokratsko družbo so mogli Židje, ki so se zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja v čedalje večjem številu priseljevali v Anglijo tudi iz raznih dežel Evrope, doseči ne le popolno izenačenje z domačimi- Angleži, ampak tudi včle-nitev v to plemenitaško in plutokratsko družbo Scimo. S pomočjo denarja, podkupnin, zvez In vmešavanja v angleško politiko se je veliko oboga-telih Zidov dokopalo do visokih plemiških naslovov in položajev lordov. Prav v tistem času, ko je Anglija prvič v velikem obsegu izkoristila evropske narode, da so s svojo krvjo in premoženjem plačevati angleško politiko, je postal Zid Disraeli celo premier Anglije. Od tedaj skoraj ni bilo več angleške vlade, naj je že izhajala iz katere koli od treh angleških strank ali iz njih koalicij, v kateri ne bi bilo Zida na tem ali onem ministrskem stolu, seveda z zvenečim angleškim naslovom in priimkom.
Voditi kakršno koli politiko proti volji Zidov, je postalo zato na Angleškem nemogoče. Angleška notranja, imperialna in zunanja politika je bila tako v zadnjih 150 letih vedno v skladu ■ težnjami internacionalnega
židovstva. V Angliji so dobivali pribežališče vselej tudi. vsi Židje, ki so bili iz katerega koli vzroka prisiljeni bežati iz evropskih ali drugih držav. Tam je živel, ko je postal v Nemčiji in na Francoskem nemogoč, tudi oče sedanjega komunizma. Zid Karl Maric.
Tako so Židje postavili na Angleškem prve temelje za internacionalni socializem in iz njega izvirajoči boljševizem, kakor so bile izšle iz židovskih krogov Anglije tudi tiste tendence, ki so ob koncu 18, stoletja zanetile francosko meščansko revolucijo ter jo nato razširile po ostali Evropi in po drugih celinah. Zato ni bilo naključje, da je bila prav francoska revolucija — duhovno zasnovana v Londonu — tisto gibanje, ki je prvo po srednjem veku odstranilo vse prejšnje omejitve, izdane proti Zidom, in dalo s tem vesoljnemu židovstvu podlago za sloviti razmah in vpliv v devetnajstem in dvajsetem stoletju.
Angleško židovstvo je bilo tudi tisto, ki je poskrbelo za to, da se je zateklo na Angleško tik pred sedanjo vojno in po njenem izbruhu še tisto židovstvo, ki je bežalo iz Evrope in ki je tako poslalo podlaga za več.no medvojne londonske propagande zla, ki je zadelo evropske narode ln jih še zadeva. Tako so n. pr. »\vstrijci« ki vodijo v Angliji propagando za obnovitev
Avstrije s Habsburžani, razen ene edine izjeme sami Židje.
Malo komu pri nas pa je znano, da ta londonska židovska propaganda tudi nam Slovencem ni prizanesla. Tudi mi smo namreč ves ta čas vojne »zastopani« v londonski propagandi, zlasti radijski, z dvema »mariborskima« Židinjama. Ti dve Židinji sta pribežali leta 1928. iz Nemčije v Maribor, kjer je njun oče postal solastnik tovarne »Mirim«. Tam se je mlajša že v nekaj mesecih naučila slovenski in bila dijakinja na gimnaziji, Ko so se pa zardela v Mariboru Zidom tla prevroča, je tudi ta židovska druščina izginila v London, od koder smo potem lahko poslušali v slovenskih oddajah govore »zastopnice. Slovenk«. Prav s te strani se je pričela tudi prva propaganda za OF in za Tita. (Kdor je pred leti posluša! slovensko oddajo Londona, je imel priložnost sam ugotoviti, kako pristno slovansko je bilo govorjenie te »slovenske« čifutarije, ki nas je čez noč spoznala v tujini za muko-vrednega partnerja, medFem ko nas je doma znala samo izženftti in ravnati z nami kakor s hlapci.)
Domače ter pred to vojno In med njo v Anglijo priseljeno židovstvo pa ni v Londonu na delu sam6 politično, ampak tudi vojnodobičkarsko. Cinično izkoriščanje gorja človeštva, in tudi angleškega ljudstva, se vrši
od vojne industrije navzdol do črne borze. To brezobzirno početje Zidov zbuja čedalje večjo nezadovoljnost in odkrito protisemitsko usmerjenost celd že mei širokimi angleškimi množicami.
Da ni antisemitizem v Angliji mor^ da le »izmišljotina nemške propagande«, nam potrjuje najzgovorneje mila tožba, ki jo je lani objavil Je-wish Times. V tem židovskem listu se je namreč pritožil židovski časnikar Svvaffer proti stalno naraščajočemu antisemitizmu, ki se kaže zlasti tudi v dopisih takele in podobne vsebine: »Povsod, kjer se sklepajo umazane kupčije in dosegajo veliki dobički, so v ozadju Židje, le tam jih ni, kjer se je treba bojevati. Kje so Židje na zahodni fronti?«
Angleška revija National Revlevr pa je silno ostro napadla vodilnega člana britanske Labour Party, Zida Harolda Laski j a, ki je vodil letošnji kongres te delavske stranke cel6 kot predsednik. Revija ga je takole apostrofirala:
»Kaj je Anglija zagrešila, da mora trpeti v svoji sredi Zida Laskija? Laski stalno zasmehuje Angleže ln Anglijo. Kljub temu pa da Zid Laski Anglijo tako zaničuje, ne kaže prav nobene volje, da bi se vrnil v tisto deželo, iz katere so prišli njegovi starši. O Angliji, deželi, v kateri »• je Laski po naključju rodil, nima bo-
Zborovanje nemških zastavitvenih sil v Ljubljani
V	nedeljo popoldne so zborovali v Srarnakom gledališču zastopniki nemških zastavitvenih sil (Einaatzkralte) j Ljubljani, t j. nemških vojaških in srninih oblasti in vojakov. Zborovanja so se udeležili tudi prezident general Rupnik, vodja nemškega konzulata g. Liesenberg. krvatski generalni konzul g. Šalih Baljič in mnogo zastopnikov našega javnega življenja.
Zborovanje se je začelo točno ob 18. uri. Ko je godba nemškega policijskega zbora odigrala nekaj koračnic, je stopil na oder šef urada za propagando, tisk in kulturo g. Ver-houz, ki je v uvodu pozdravil vse navzočne in omenil pomen današnjega zborovanja. Takoj za njim je izpre-govoril SS-Obergruppenftthrer in General der Waffen SS und Polizei Rd-•ener:
Nemške Žene in možjel Tovarišice in tovariši v stranki! Spoštovani gostje!
Če imamo pred očmi neposredni vzrok te vojne, revizijo statuta »svobodnega mesta Gdanska« tn »poljskega koridorja« in ai ogledamo posledice, ki »o iz tega nastale, potem pač ni potrebno, da bi bil človek baš politik posebnega formata, da lahko ugotovi, da povod ni istoveten s pravim vzrokom, ki je dovedel do vojne.
Če kateri koli narod v sedanjem »tadiju vojne obžaluje, da je nekoč iz gole velesilske domišljavosti, posegel po orožju, potem je to poljski narod, ©pirajoč se na angleška jamBtva j® poljska vlada odklonila miroljubno ponudbo nemške državne vlade, dane« pa — po šestih letih — je Poljska prepuščena totalni boljševizaciji in izpostavljena biološkemu izdesetkanju.
Pravi vzrok pa, zaradi katerega je bila krvavo uprizorjena ta druga svetovna vojna, je, izločiti Evropo kot prevladujočo, gospodarsko in duhovno Osnovo pri razdelitvi sveta. Ta cilja pa je mogoče doseči le tedaj, če se uniči osrčje Evrope, nemški Reich kot nositelj reda.
Nato je SS-Obergruppenftthrer opisal vzroke vojaške dirke med anglo-ame riškimi in sovjetskimi armadami in čedalje večja nasprotja, ki nastajajo med zavezniškimi silami, in dejal, da je nemški narod šel v to borbo s trdno odločnostjo, boriti se *a svoje življenje in za svojo bodočnost. Nato |e nadaljeval:
Dogodki zadnjih tednov tn dni, prodiranje Angloameričanov na zahodu Reicha m vdor boljševikov na jugovzhodu državnega področja — na področju Dunaja — so zadali živcem in zadržanju nemškega naroda trde udarce in zahtevali napore, ki presegajo vsako mero. K temu pride še ojačeni letalski teror.
Vsak drug narod bi se bil pod tako hudimi udarci zrušil in bi bil v obupu kapituliral in s tem napravil eamomor, ne pa nemški narod, kj se zaveda ob spominu na leto 1918., da je tudi najtežja borba še vedno boljša, kakor pa izgubljena vojna.
Takrat je vzdržala nemška fronta, kljub največji materialni premoči sovražnika, nasedlo pa je, je izvajal SS-Obergruppenfdhror, zaledje in se dalo preslepiti demokratskim klikam. Takrat so okrnili Nemčijo, izročili milijone nemških ljudi tujemu gospostvu, morili in onečaščall nemške žene in otroke.
ZAradi tega nas prav ni? ne čudi in ne preseneča, če tudi danes iz zasedenih nemških pokrajin na zahodu slišimo ne le slične, marveč še mnogo bolj strašne vesti o zadržanju Američanov.
Zato ni bila potrebna Sele zarota v Jalti, da bi nemški narod izvedel, da
tbiio sklenjeno njegovo uničenje in ■ebljenje pod skupnim židovskim poveljem. Primeri iz vse Evrope, na Finskem, v Romuniji, na Poljskem, v Bolgariji, Srbiji, Grčiji, Bonomijevi Italiji, na Madžarskem in v Franciji, ra* so preveč zgovorni, da bi se mogli le uda ja ti takim iluzijam.
Cim bolj ogorčena postaja borba, tem bolj se bliža odločitev.
V »čudež« ne moremo verjeti, ker je to nenaravni dogodek. Zato pa tudi ne čakamo z rokami v žepu, dokler se ne bi zgodil čudež, marveč gremo z žilavo marljivostjo in samopožrtvo-valno predanostjo na delo.
V zvezi s skoraj nadčloveškim naporom vseh naših sil se hočem obrniti prav na tiste, ki sicer uvidevajo, da morejo živeti le v eni novi Evropi, pa nočejo nič storiti za to. V spoznanju, da v Evropi ni nobeno ljudstvo toliko žrtvovalo kakor nemško, je pravično in prav, da morejo tisti narodi, ki bodo po naravni nujnosti v novi Evropi živeli in prospevali z nemškim narodom, dobiti zasluženo plačilo le s pomočjo skupne borbe.
Nato je SS-ObergruppenfOhrer orisal grozodejstva, ki jih izvajajo boli-ševiki v zasedenih vzhodnih pokrajinah, zatem pa prešel k predmetu, o katerem misli, da j® prav, če se o njem izpregovori tudi javno, t. j. o Avstriji;
Ko je pred 27 leti stara donavska monarhija razpadla, je kot ostanek nekdanje avstro-ogrske velesile preostal spaček, v katerem go stanovali izključno Nemci. Narodni svet, ki se je sestal po rojstvu te pritlikave države. Je objavil kot prvo izjavo resolucijo, v katerj je bilo ugotovljeno, da je nemško-avstrijska republika sestavni del Nemčije. Mednarodna mirovna -to-misija je ta sklep zavrgla, takoj prepovedala označbo »Nemška Avstrija« in je zahtevala za priključitev k Nemčiji soglasen sklep Zveze narodov.
Označiti ponovno združitev Vzhodne Marke z Nemčijo kot posilstvo se pravi postaviti zgodovinsko dejstvo na glavo.
Nemci v Vzhodni Marki so eno-dušno sklenili, da bodo znova zapečatili tisočletno pripadnost k Nemčiji, in ta sklep jo bil potrjen v ljudskem glasovanju dne 10. aprila 1938.
Sovražniki so že v začetku te vojne poskušali nareditj Vzhodno Marko — in posebno Dunaj — e pomočjo judovske in reakcionarne emigracije za žarišče svoje agitacije.
Nemški vojaki iz vseh pokrajin Vzhodne Marke to h t tej vojni ramo ob rami borili s svojimi tovariši v vseh edinicah nemške vojske, oni so znali kot Nemci zmagovati in umirati ter so s svojo krvjo v boju izpovedati svojo voljo za enotnost z Nemčijo.
Govornik je dalje orisal sedanji položaj na frontah in dejal:
Ne da M se spuščal v preroške fraze, hočem zatrditi, da bodo še obstoječe krize prav tako obvladane In na koncu tudi premagane. S tem pa je premagan tudi cilj sovražne strategije.
Na današnjem zborovanju hočem zlasti uporabiti priložnost, da vsem svojim nemškim vojakom, ki na tem prostoru izpolnjujejo svojo dolžnost v boju proti zvitemu in zahrbtnemu sovražniku, izrečem svoje priznanje in svojo odkrito zalivalo.
Iz te svetovne borbe, iz tega neprimerljivega spopada družbe bo nastala revolucija narodnega In socialnega preloma svobodnih evropskih narodov.
Mi Nemci verujemo v svojega Fiih-rerja, ki je že dolgo gledajoč naprej spoznal razvoj na evropski celini in hoče ne le kot Nemec, temveč tudi kot Evrope« vreči vse na tehtnico zadnje odločitve za življenje in bodočnost Nemčije In s tem za Evropo
Mi neomajno zaupamo našemu FOh-rerju. ml verujemo vanj in povsod izpolnjujemo njegova povelja.
Ko je SS-Obergruppenfilhrer končal •voj govor, je Leiler g- Verhouz s pozdravom Fiihrerju zaključil uspelo zborovanje;, ki je na vse navzočne napravil globok vtis. Vsi zborovalci so nato ob spremljavi godbe zapeli obe nemški himni.
Barska 8 izdal! navili poMi znamk
Z objavo v »Službenem listu« žeta Pokrajinske uprave stopi v veljavo odredba o izdaii novih znamk. V promet bodo prišle naslednje poštne znamke:
X. Frankova« znamk« ■ pokrajinskimi »II-
kami ljubljanske pokrajine:
Lir 0.66 Križna Jama pri Lolu — Črne barve, Ur fl.io Cerkmlko Jezero — oranžne barve, Ur U.30 Borovmžkl viadukt — rjavo-rdeCe barve, Ur 0.25 Na ljubljanskem barju
— sivezelene barve. Ur 0.60 Kapiteljska cer-kev v Novem mestu — modrovijoličaste barve, Ur 0.76 Ribnica — rdeče barve, Ur 1.— ljubljanski grad — temnozelene barve, Lir 1.25 Olavni trg v Kočevju — modre barve, Lir 1.50 Slap »Pekel« pri Borovnici -- olivno-sive barve, Ur 2.—- Koatanjevižkl grad — temnomodre barve. Lir 2.60 Turjažkl grad — temnorjave barve, Lir S,— Žužemberk — rde-čevijoličaate barve, Ur 6.— Ob Krki — rdeče-rjave barve. Lir 10.— Orad Otočec na Krki
— temneoltvne barve, L|r lo,— Dolenjska kmetska hiša — zelenka*tomodre barv«, Lir SO,— Tabor, utrjena cerkev ket latočifii-« — vlnskordeče barve.
II Portcvne znamke z orlom Ljubljanske pokrajine: Lir 0.10 — olivne barve, Lir 0 20
— vijoličaste barve, Lir 0.26 — oranžne barve, Lir 0.50 — »Ivozelene barve, Ur L—
— rdeč« barve, Lir 1.60 — zelenomodre barve, Lir 2,— — rjavordeč« barve. Lir 5,—
— modre barve. Ur 30. črne barve.
Bombe na naše podeželje
Angloameriški letalci nam niso prizanesi! niti za velikonočne praznike. Posebno težko so s svojim letalskim terorjem zadeli naše podeželje kajpak seveda ravno tam, kjer ni prav nobenih vojaških objektov. Ti napadi so imeli spet izrazito terorističen značaj.
Na velikonočno nedeljo so odvrgli letalci več bomb na vasico Kopanj, kjer so bombe padle med drugim tudi na cerkev, kjer je zgorelo vse. šele pred nedavnim novo ostrešje.
Okoli 40 bomb so angloameriški teroristi odvrgli na vas Račno. Poškodovali «o veliko število gospodarskih poslopij, smrtna žrtev napada pa je postal 71etni Ivanček Novak. Več ljudi j® teže in laže poškodovanih.
Novi grobovi na Gorenjskem
Pretekli teden smo poročali o pokopu žrtev komunističnega nasilstva v St. Vidu. Danes moramo poročati spet o novih grobovih, y katerih so našli žrtve komunističnih tolovajev.
Na Potokih pod Možjanco, blizu vasice Olševek so našli truplo Jakoba Malija iz Olševka. Tega so komunisti odpeljali od doma že lansko leto meseca februarja in ga ubilL
V	Strmiei pod Stefano goro pri OSSevku pa so našli truplo Janeza Jekovca iz Luž. Tudi njega so komunisti že preteklo leto nasilno mobilizirali in ga pozneje ubili.
Romanisti pa ubijajo tudi svoje ljudi. Poleg trupi« zgoraj omenjenega Jakoba Malija so našli že truplo neke ženske, o katerj so ugotovili, da je doma iz okolice Britofa in da je odšla sama med komuniste. Ti so jo kmalu nato likvidirali kot »izdajalko«.
Nov zatemnitveni čas. Do vštetega
15. april« je zatemnitev obvezna od 20.35 do 6.05 ure.
Drevi ob 6. bo rovorfl v ljubljanski radijski domobranski oddaji urednik »Slovenskega domobranstva« g. Ljen-ko Urbančič pod naslovom: »Naprej za zmago!«
Ukrepi proti obrtnikom, ki bj ge branili izvrševati dela, ki spadajo v njihov delokrog. Dogajajo se primeri, da se obrtniki branijo izvrševati dela, ki spadajo v njihovo področje in ki so potrebna za življenje, obrambo oziroma gospodarstvo državnega občestva. Glede n« to se obrtniki opozarjajo, da se bodo njihova podjetja, če bi neupravičeno odklanjali bodisi prevzem bodisi izvršitev del, postavila pod obvezno civilno službo po določbah naredbe o tej službi z dne 5. junija 1942 št. 106 Ls. 1. 189/4 z vsemi jmslcdicami, ki jih ta naredba predvideva.
Fožar na šišenskem hribn. Pretekli torek je nastal požar v šišenskem
benega pojma in jo teli le speljati t revolucijo,«
Podobnih glasov Je v Angliji če-Balje več, kljub temu da imajo Židje 0,v tvojih rokah skoraj večino angte-Ikih listov. Antisemitizem se pa po-J«vlJa tudi v drugačnih oblikah, in nevtralni poročevalci so zlasti v zadnjih mesecih ponovno poročali o izbruhih ljudskega odpora in tudi demonstracijah proti Zidom ter njihovemu početju na Angleškem. Najbolj pa dviga trpeče angleške množice proti 2idom dejstvo, da 2idje ne trpe v nobenem oziru vojnega pomanjkanja, da navijajo cene najpotrebnejšemu blagu, da dobivajo pod roko obleke in vse ostale potrebščine ter žive sploh tako, ko da ni tudi Angiija že šesto leto v vojni.
Zidovska objestnost je pa prisilila celd tudi oblastva, da so se že vmešala v nekaj vojnodobičkarskih početij in škandalov. Največji teh škandalov je afera Zida Henryja Monda Melchett a.
Ded tega Zida, Ludwig Mond, Je prišel v Anglijo leta 1866., kjer je ustanovil najprej tovarno za sodavico. Z umazanimi posli in brezmejnim izkoriščanjem delavcev se je povzpel do enega pivih angleških magnatov. Postal je pTedaednik koncerna, ki je Izdeloval cčlo vrsto različnih predmetov. Njegov sin, Alfred Mond, je že kupil dnevnik Weatmln-siei Ometle, s« preril kot liberalec
v parlament in postal leta 1928. lord Melchett of Landford. Da bi Angleže preslepil, je prestopil v protestantizem. S tem se je povzpel do ogromnega bogataša, ki Je združeval v svojih rokah cčlo vrsto najrazličnejših koncernov. Kljub krstu je pa postal eden izmed voditeljev cionizma, podpredsednik židovskih organizacij Anglo-Jewish Asaembly in Comcil ot Jov/lsh Agency ot Palestina ter organizator fonda 15 milijonov funtov (4 milijarde predvojnih dinarjev} za kolonizacijo Zidov v Palestini.
Tudi njegov sin Ludwlg Mond-Melchett je krščen in je kot tak postal 1. 1933. očetov naslednik. V svojih rokah je združil industrijsko in bančno skupino >z več sto milijoni funtov, in ko je bilo vse to doseženo
—	se je vrnil v izraelsko vero. Toda v tej vojni so postali njegovi posli z vojnim dobičkom, dokazanimi sleparijami pri vojnih dobavah in davkih tako ogromni, da je bila celč Judo-filska Churchillova vlada prisiljena poseči vmes, in Zid Ludwig Mond-Melchett je moral pred sodnike. Tudi Intimno prijateljstvo s Churchillom mu ni več moglo pomagati.
Prav ta ogromni vojnodobičknrski in sleparski škandal Je antisemitizem še bolj razvnel, toda Anglija je skupaj s svojo vlado preveč v kleščah Zidov, da bi mogli iz vsega tega nastati večji nasledki, čeprav je na Angleškem komai 300.000 Zidov, t. j.
še manj kakor 1?4 celotnega prebivalstva.
Vse to angleško in v Anglijo pribežalo židovstvo daje vso moralno In gmotno podporo masoneriji in komunizmu. V prvi vrsti so prav Židje tisti, ki podpirajo in pritiskajo, da se angleška politika podredi volji boljševiške Moskve, v kateri spet vedrijo ,in oblačijo 2idje. Obenem so pa Židje tudi glavni propagatorji in fi-nanserji komunizma tudi v sami Angliji, zakaj pri zasledovanju končnih židovskih ciljev, nadvlade nad vsem svetom, so istih misli tako židovski plutokrati kakor židovski komunisti.
Tudi angleško izdajstvo nad Poljsko in Jugoslavijo Je, po nedvomnih znakih sodeč, v prvi vrsti židovsko maslo. Zato tudi ni golo naključje, da sedč 2idje in polžidje tako v poljski lublinski kakor v Titovi beograjski komunistični upravi na vodilnih mestih. V prejšnjih, nekomunističnih časih so se zadovoljili (so se morali zadovoljiti!) s tem, da so v zakulisju režirali politiko proti poljskim in Jugoslovanskim narodom) s prihodom boljševizma na oblast so pa krinko cinično odvrgli in se sami »progresivno« (kakor tako lepo rečejo z učeno tujko) vsedll na stole, ki so )lm bili pod prejšnjim »reakcionarnim« tn »koruptnim« (če hočete tudi »čaršij-skim«) režimom nedostopni.
Nočna dogodivščina
fopisal RaEssor Bmfa»
Bila je mrzla zimska noč. Po ulicah je žvižgal sever in pometal sneg na maloštevilne pešce, da so se otresali in tesneje zavijali v plašče. Nebo je pa bilo čisto in posejano z neštetimi zvezdami. Tisto neskončno daljno nebo, proti kateremu se je v grenki zamišljenosti oziral Zdenko Bornik. Kako drugače je bil razpoložen še pred mesecem dni, ko je prav kakor zdaj stopal po mestnih ulicah proti plesni dvorani, vodeč pod roko svojo Branko. In prav po tistem plesu se je zgodilo, da se mu je Branka pričela odtegovati. Najprej mu je prepovedala, da bi jo še kdaj obiskal na njenem domu. Mama ne mara, je dejala, in zaradi ljubega domačega miru naj potrpi. Toda počasi se mu je pričela izmikati tudi izven doma, m Zdenko Bornik je vedel, da pomeni to začetek konca vsega tistega lepega, kar je bilo med njima. Tudi še za nocojšnji večer mu je obljubila, da pride na ples. Telefonirala mu je, naj jo čaka pred dvorano. Branko Bornik je pa slutil, da je ne bo. In ni je bilo.
Čakal je pol ure, eno uro, dve uri skoraj — zaman. Vsi drugi so se že vrteli v parih po razkošni dvorani in se veselili svoje mladosti, on je pa stal v veži in čakal. Le redko je prišel še kdo, si kupil vstopnico in izginil v dvorani. Tudi tisti, ki so — kakor on — čakali na svoje izbranke, so jih že davno pričakali. Le vitka plavolaska v sivem plašču se je še živčno sprehajala sem in tja po veži, se ozirala zdaj proti vhodu in potem proti dvorani, se obračala v stran, sklanjala glavo in si skrivaj brisala solze. Spočetka se Bornik ni zmenil zanjo, šele počasi jo je pričel opazovati, in nazadnje si je dejal:
»Tudi ta čaka zaman, kakor jaz. Tudi njej je bil njen — kakor moja meni — naročil, naj ga čaka pred vhodom v dvorano. Naročil zato, da se je odkrižal njenih moledovanj; zdaj pa pleš« kdo ve kj« drugje z drugo...«
Ob tej misli se je Bornik zdrznil. Ali ni odšla nemara tudi Branka s kom drugim drugam? že ga je obšla želja, da bi pretekel vse mesto, vsa zabavišča in jo poiskal, njo, nezvesto, ki ga je izdala in speljala sem, v to vežo, kjer postaja vsak trenutek Bmešnejši vsem ljudem in samemu sebi. Toda zadušil je to željo. Ne, ne sme se ponižati še globlje. Ne sme ji pokazati, da trpi. Biti mora mož. Preboleti mora tudi ta udarec. In čemu sploh še stoji tu-? Ali ni tam notri, v dvorani, veliko lepih deklet, ki bi ga nemara sprejel« z odprtimi rokami? Ali ga ne bi sprejela morda tudi ta plavolaska, ki čaka zaman na svojega fanta, kakor on na svoje dekle?
Že se je hotel odločiti, stopiti k plavolaski in jo povabiti v dvorano, toda prav Usti trenutek se je nenadoma odtrgala od tal in jadrno odhitela na ulico. Bornik ni niti sam vedel, kdaj je bil za njo. Sledil ji je, ko da ga je pahnila ven nevidna roka in ko da mu je neznana volja ukazala: Pojdi za njo! Spet ga je objela mrzla noč. Sever mu je prinašal v obraz snežinke z bližnjih streh, in z neba so ss mu posmehovale zvezde. Plavolaska pa je stopala z naglimi koraki pred njim. Na vogalu je zavila v stransko ulico,
fozdu, kjer se je vnelo suho grmi-Bvje, trava in stelja. Požar je zavzel k sreči le manjši obseg in ga je pogasila gasilska četa iz Šiške. V zvezi s tem poročilom prinašamo važno opozorilo: Ne kurite po gozdovih in ne mečite cigaretnih ogorkov po suhem listju in travi na sprehodih po mestnih in drugih gozdovili, ker lahko nastane požar. Zelo veliko škodo na pobočju Šišenskega hriba in tudi ▼ Tivoliju so že napravili ljudje, zlasti Pa mladina, ki ob alarmih išče zavetja, čeprav je to zelo nevarno, po gozdovih ter tam kuri za zabavo ali si pa tudi kuha jedila. Predpisi gozdnega zakona so namreč zelo strogi, saj mora tisti, ki bi na kakršen koli način ali tudi samo s cigareto zanetil požar, povrniti prav vso škodo, razen tega bi bil pa še posebej kaznovan.
Oseb it g vesli
Poročil! »o
V Ljubljani: dr Oor«rd Gorjanec I« C<IČ. Majda PotiUoilkova; «. Ciril
na zavoda za »lep«* otroke, in fufi. Tilka Ju* vanMeva, uilutbeoka m savodu u »lepe otroke.
Castl tarnal
Umrli »st
V Ljubljani: Anton Fabiani; lenae Vehar, posestnik in m''Lan ljubljanski; Anton Len. K»r, ielesniSkl uradnk; Mica Mladičeva, »tro-kovna učiteljica v p.; Frančlika Miheličeva, vdova po strojevodji; Refael Traven, mestni uslurhenee: Alojrlja Zupanova, soproga f.e-Icsntikega uradnika v pok.; Pavla Škuljev«: Ivana Halnerjeva: Anton Volkar, posestnik In poltnl upokojenec:	Avgust	Smelcer
uslužbenec Prevoda:	Frane Fertlla; Franc
Unetič, poltnl uradnik; dr Franc Virant, »dravnik: Adolf Elsenhart mr. pbar.; Ivan Wledrrwahl. nadpreglednlk el. cest. lel. v p.; Marija Lindtnerjev«, Vdova po davčnem upravitelju; Ana Sattlerjev«; Mančka Jeranova,, llkorlca »Triglav« Ind. perila: Jote MnJIna; Miha Prelec, upokojenec direkcije drl. lel. | Peter Lombardo, »trokovni tajnik Pokrajinske delavske gveae; Manja Drolenl-gova, lastnica tvrdke B. Miklavc; Ludvik Kotar, npok. Teb. tov : Ivana Jordanova; Olga Delklnov«, sasrbnlea.
Nate šolal Je t
potem je krenila na levo in nazaduj« na desno. Hodila je brez smeri, brc* cilja, ko da tava v nezavesti. Zdenko Bornik je počasi pozabljal na nezvesto Branko. Tavanje neznane plavolaske ga je pričelo navdajati s toliko mislimi in ugibanji, da v njegovi glavi ni bilo več prostora za lastno bol. Prevzela ga je neugnana radovednost: Kam gre? Kaj hoče? Kdo je?
Bil6 je že pozno, zelo pozno, ko s« je plavolaska ustavila v zapuščeni ulici. Bornik se je stisnil k najbliž-njim vratom in jo opazoval, čeprav je bila ulica temna, se mu je dozdevalo, da trepeče dekle v silovitem nemem ihtenju. In trenutek nato se mu je zazdelo, da je segla po torbici, jo odprla, vzela iz nje nekaj in dvignila proti ustom. Vse to je bila bolj ^ slutnja kakor resnica, vendar mu je bliskovito šinila v glavo misel«
»Strup...«
Planil je iz skrivališča in bil z nekaj skoki pri njej. Da. Ni bila slutnja — bila je resnica. Dekle je še vedno držala v desnici stekleničko, in preden jo j* mogel vprašati, kaj je storila, kaj je pila, mu je že omahnila v naročje. Bornik jo je zgrabil, dvignil in skoraj beže odnesel do konca uliee pod svetilko. Tam je pričel klicati stražnika. Njegovi klici so prebudili ljudi v okolici. Okno za oknom se je odpiralo in prestrašeni glasovi so izpraševali, kaj se je zgodilo. Kakor bi trenil, s«? je znašlo odi nekod nekaj ljudi in nazadnje je prihitel še stražnik. Nekdo je že poklical reševalno postajo, in že preden se je Bornik utegnil razmisliti, je že pribrnel tudi avto. Reševalci so položili nezavestno dekle v voz in prisesti je hotel tudi Bornik, toda stražnik mu ni dovolil. Povabil ga je s seboj na policijo. Zaman se je otepal. Moral se je vdati, in reševalni avto e® je odpeljal s plavolasko v bolnišnico brez njega.
Na policiji go ga odvedli pred službujočega uradnika.
»Kdo ste?« ga je vprašal.
»Zdenko Bornik, bančni uradnik.«
»Kdo je dekle?«
»Ne vem...«
»Tako, ne veste!? A da ste jo a svojim kavalirstvom privedli tako daleč, da je segla po strupu, ali pa
—	da ste jo sami zastrupili — to veste?«
Zdenko Bornik se je od presenečenja sesedel na stol. Tako torej: nf bilo dovolj, da ga je Branka izdala; ni bilo dovolj, da jo je dve uri dolgo z&mfui čakal pred plesno dvorano in se smešil pred vsemi, ki so ga poznali; ni bilo dovolj, da Je Kdo ve kako dolgo taval po noči in mrazu za neznanim dekletom in jo skušal rešiti — zdaj mu očitajo cel6, da jo je on .pognal v smrt. Pa ko bi vsaj res vedel, kdo je in zakaj je storila svoje dejanje 1 Užaljeno je povedal policijskemu uradniku vso zgodbo tistega večera, a uradnik mu le ni hotel verjeti. Odgnali so ga v zapor.
Bilo je že pozno dopoldne drugega dne, ko so ga spet postavili pred policijskega uradnika. Tedaj pred drugega, ki se mu je zdel prijaznejši. In iznova se je pričelo zašli Sevanje:
»Kdo ste?«
»Zdenko Bornik, bančni uradnik...«
»Torej hočete še vedno tajiti vsako svojo krivdo?« ga je vprašal uradnik potem, ko je Bornik ponovil svoje nočno pripovedovanje.
»Lagati vendar ne morem, č« j« ne poznam, je ne poznam...«
Uradnik je že odprl usta, da bi Se nekaj dejal, a prav isti trenutek je zabrnel telefon. Tjavdan je dvignil slušalko in poslušal, potem je dejal:
»Tako... zavedela... res... čakajte, da si zapišem!... Milena Bizlajeva... d&_ Torej v redu... Hvala!«
Uradnik je odložil slušalko, se ozri v Bornika, se nasmehnil in dejal a prijaznim, skoraj prijateljskim glasom:
»Govorili ste resnico, gospod Bornik. Dekle je potrdila, da je ne poznate in da tudi ona ne pozna vas. Zdravniki so ji rešili življenje. Bila bi zelo srečna, če bi se vam mogla osebno zahvaliti za tisto, kar st« ji storili. Ce vam ni nerodno, stopite v bolnišnico. Vprašajte po Mileni Biz-lajevi. Zdaj lahko gTeste. In oprostite! Dolžnost je dolžnost.«
Kakor da ga j« veter odpihnil, m je Zdenko Bornik znašel na cesti pred policijskim ravnateljstvom. Kmalu nato je tudi že sedel v tramvaju in se peljal proti bolnišnici. Prišel je prav v trenutku, ko so se pričeli obiski. Milena Bizlajeva je ležala v postelji sicer še bleda, toda pri zavesti, in ko mu je ponudila svojo lepo roko, se mn je cel6 prijazno nasmehnila. Po-tem mu je dejala:
»Hvala vam, gospod Bornik! Sam Bog vas je gnoči poslal za menoj. Storila sem nepremišljeno dejanje. Zaradi njega... Toda ne govoriva več o tem... Ni vreden. Zdaj hočem živeti, zopet živeti...«
Zdenko Bornik je do konca ob skov sedčl pri Mileni, in ko se je od nje poslovil, se mu je zdelo, da se poznata že od nekdaj in da sta kakor ustvarjena drug za drugega. Spomin na Branko mu je bil le še nelep sen preteklosti...
Ko sc ie Vinko vrnil od lihega in skromnega pogreba, je nenadoma začutil veliko utrujenost in izčrpanost. Trudoma je prižel v svojo sobo in legel na ležišče. Glava ga je pričela močno boleti in v rani mu je kljuvalo še bolj kakor tiste prve trenutke, ko sc je sredi pragozda prebudil po strelu iz nezavesti. Nenadoma se mu je zazdelo, da se vse okoli njega ziblje in vrti. Sprva je bilo to zibanje in vrtenje počasno, potem pa ie naglo naraščalo. Nazadnje je pričel padati nekam v neznano brezdno, in hip nato je vse ugasnilo.
Ko se je spet prebudil, je sedela poleg njega Ranca in ga božala po roki, ki mu je kakor mrtva ležala na odeji. Hotel se je nasmehniti, pa je takoj začutil novo omotičnost in spoznal, da ga kuha huda vročica. Grlo mu je bilo tako izsušeno, da je le s težavo premikal jezik.
»Vinko, moj ljubljeni Vinko!« je nežno vzkliknila Ranoa in se sklonila niže k njemu.
Pogledal jo je s hrepenečim pogledom.
»Ali ti je hudo slabo?«
»Vroče...« je zašepetal.
Položila mu je roko na. čelo in se prestrašila. Odhitela je iz sobe in poklicala^ očeta. Prišei je, pregledal rano, jo še enkrat razkužil in namazal z blažilnim mazilom ter mu pripravil tudi zdravilo proti vročici. Za nekaj časa je Vinku odleglo, o proti večeru je vročina še narasla in pričelo se mu je blesti. V prividu se mu je zdelo, da je sredi čudovite pragozdne pokrajine, polne velikih in ostudnih zmajev, ki grabežljivo iztegujejo proti njemu svoje kremplje in bruhajo iz svojih rdečih žrel vanj ogenj in žveplo. V glavah pošasti je spoznal zdaj obraz Rigneya, zdaj Huesce, klical na pomoč in si v grozi zakrival oči. Potem ie videl v ozadju Jeaneo, kako beži vsa okrvavljena od njega, a takoj nato Ranoo. Prihajala je lepa kakor julrnja zora in njen nedolžni pogled ie ustrahoval zmaje, da so se kakor kužki pohlevno vrgli k njenim nogam. Ranoa ga je potem prilela in odpeljala na zlat oblak, na katerem sta se dvignila visoko pod nebo in odplulo v bojno lepe dežele. Obšlo ga je občutje sreče m blaženosti, da je mirno odprl oči.
Da, resnično. V svitu luči je zagledal pred seboj njo, svojo lepo rešiteljico Ranoo. Hrepeneče je stegnil proti njej roke, kakor da se hoče prepričati, ali je v resnici ona. ali pa je vse še vedno samo vročični privid.
»Ranoa, moja sladka Ranoa!« je vzkliknil ter jo potegnil k sebi »Čudovite sanje sem sanjal. Zmaji so iztegovali po meni svoje kremplje, ti pa^ si jih ustrahovala in me odpeljala y-čuA>žiig ruduaiiiio sreče. Glej. zdaj je moja duša popolnoma zdrava in moje srce ie polno ljubezni do tebe, ti moja edina I«
»O, ko bi vedel s kakšnim hrepenenjem sem pričakovala tega trenutka!« je vzkliknila, in solze sreče so ji orosile oči. »Nisem se motila. Vse, vse je res Srečna bova, zelo srečna. A najprej moraš okrevati.«
»Okreval bom,« je dejal verujoče. »Živeti moram — zate. Živeti in popraviti vse to zlo, ki sem ga povzroči! tebi in knezu «
»Ti nisi povzročil nobenega zla « »laz sem ga. Sam sem pripeljal s seboi zločince, ki so vam prizadejali toliko gona. Ce mene ne bi bilo, se vse to ne bi zgodilo,«
»A brez tebe tudi moie sreče ne bi bilo. Ostala bi tu v večni samoti in nikoli ne bi vedela, kaj je ljubezen ženske do moškega. Ali pa bi odšla z očetom v tuji svet in postalo žrtev
R $ £2 B £JwBpi * jKgijS		m k	
ROMAN * NAPISAL MARIJ SKALAN
sleparjev, kakor bi bil kmalu ti. Vsaka nesreča je potrebna za neko novo srečo, ki je sicer ne bi doživeli. Mlada sem in neizkušena, vendar vem, da hodi življenje čudna pota, ki jih prečesto ne moremo razumeti, dokler ne pridemo do konca, kjer se srečamo s končnim spoznanjem.«
Strme jo je poslušal. Njene besede so bile kakor hladilo za skeleče rane njegove duše.
»Morda nisem res ničesar kriv?« je pomislil. »Morda je res prav tako, kakor se ie zgodilo? Brez tega ne bi bila moja ljubezen do Ranoe nikoli tako velika in trdna, kakor je sedaj «
Prijel je njeno desnico, si jo približal k ustnicam in jo poljubi!.
»Hvala ti!« je zašepetal.
Obšla ga je nova utrujenost. Zaprl je oči in zaspal. Ko se je predramil, je bij zunaj že dan. Mrzlica je popustila' in tudi rana ga ni več tako skelela. Dvignil je glavo in se ozrl proti oknu. Tam je stala Ranoa in strmela v sončni dan. Zamaknjeno jo je opazoval nekaj trenutkov. Žarki skozi šipe padajoče svetlobe so poljubljali njene bleščeče črne lose in obkrožali obrise njenega lepega, mladega telesa. Srce mu je vztrepetalo v sladki sreči.
»Ranoat« je zašepetal.
Zgenila se je in se obrnila. Na njenem obrazu je zaigral sladek smehljaj.
»Dobro jutro!« ie dejala, stopila k njemu in ga poljubila.
»Ali si bila ves čas pri meni?« jo je vprašal.
»Da, vso noč «
»To je bilo preveč «
»Kako bi te mogla le za trenutek pustiti samega?«
»Misliti bi morala tudi nase.«
»Dokler nisi zdrav, ne bom mislila.«
»Ali se tako bojiš zame?«
»Za koga naj bi se, če ne zate?«
»Tako zelo me ljubiš?«
Prijel je med dlani njeno glavo, se ji zastrmel v oči in jo nato vroče poljubil. Zdaj je vedel, do jo popolnoma in dokončno ozdravljen prejšnjih zablod. Vse dotedanje, z Jeaneo vred, je bilo pozabljeno. V njegovem srcu ni bilo nobenih drugih čustev več, kakor samo eno samo veliko in vse obvladujoče. To čustvo je bila ljubezen do Ranoe. Zrastla je v njem nenadoma, kakor svetloba dneva, kadar se dvigne sonce nad obzorje. Vse v njem se je svetilo od njenega bleska.
»To (e ljubezen, resnična, silna ljubezen,« je šepetal. »Nikoli ne bi bil mislil, da bo moglo moje srce kdaj občutiti tako popolno hrepenenje. Iz najglobljih globin raste m do nai-višjih višin sega. Vse napolnjuje in jaz sem srečen, tako neskončno srečen. Ranoa...«
»Tudi jaz sem srečna...«
Naslednjega dne je Vinko že vstal,-čeprav ga je Ranoa silila, naj Še ostane v postelji.
»Ne smemo izgubljati časa,« je dejal.
»Meni se nikamor ne mudi,« mu je ugovarjala.
»Rešitj moramo dragocenosti.«
»Meni si ti edina dragocenost. Drugih ne potrebujem.«
»Ne gre za to. Roparjem jih ne moremo prepustiti.«
»In če se ti mrzlica vrne?«
»Ne bo se vrnila. Cisto zdravega sc počutim.«
Sel je z Ranoo k ranjenemu oskrbniku. Knez je bil skoraj ves ta čas pri njegovi postelji. Njegov položaj je bil dosti bolj nevaren kakor Vinkov. Nekaj časa se je knez resno bal, da vsa njegova spretnost in nega ne bo zmagovito izbojevala boja, ki ga je skupaj z bolnikom bil s smrtjo. Stala je pri oskrbnikovi postelji in se neprenehoma pripravljala, da zamahne s svojo neusmiljeno koso. Nekajkrat je že sunila. Le za las ie manjkalo, da se tenka nit ni pretrgala. Zdaj je bila vsaj glavna nevarnost odstranjena. Ranjenec je srečno prestal vročico in se ie znova jasno zavedal sebe in vsega naokoli. Tudi govoril je že.
Vinko je stopi! k bolnikovi postelji in se mu po Ranoi ginjen zahvalil za to, kar je storil.
»»Brez vaše pomoči bi bila princesa zdaj mrtva,« je dejal. »Samo vam bom vekomaj dolžan hvalo za njeno življenje.«
»Ah kaj,« je dejal oskrbnik. »Storil sem 'e svojo dolžnost. Samo da ste tudi vi ušli smrti. Kaj bi počela naša dobra princesa brez vas? Ljubite jo tako in še bolj kakor jo ljubimo jaz, moja žena in knezi Ob tej zavesti mi bo lažje življenje v tej samoti po vašem odhodu.«
»Ljubim jo in jo bom vedno,« je vzkliknil Vinko. »A tudi vas se bom spominjal. Ostali boste vekomaj moj dobrotnik.«
Ko je bil Vinko zopet som, jc premišljeval, zakaj so vsi ti ljudje v tej samoti tako dobri.
»Alj samo zato, ker. niso v stiku z ostalim svetom? Gotovo. Tako dobri so morali biti vsi ljudje, dokler se niso pričeli združevati v velike naselbine, kjer jim je postalo tesno in so morali drug drugega izpodrivati, da bi si ustvarili dovolj prostora.
Cez dva dni se je Vinko počutij že tako krepkega, da je sam silil na odhod, ludi knez je bil prepričan, da ne smejo več izgubljali časa, čeprav bi bil rad še ostal pri oskrbniku. Toda bil je prepričan, da bo okreval tudi brez njegove pomoči. Zato ga je prepustil v nadaljnjo nego njegovi ženi, ji naročil vse potrebno, izročil zdravila, ki bi jih utegnila še poire-bovuti, in se pričel pripravljali na odhod. Ob naslednji zori so Vinko, knez in Ranoa zajahali vsak svojega konja, se poslovili še enkrat od oskrbnice in svetišča ter odjezdili po isti poti kakor prvič v pragozdove.
Na jasi, kjer se ie bil boj z raz-boiniki, so se prvič ustavili. Konj je še vedno ležal ria svojem mesiu, samo živali so ga oglodale in po ostankih so se pasli roji muh. Mrhovini se niso približali. V loku so io obšli in krenili dahe.
Pragozd. Z neke neobraščene, skalnate vzpetine, čez katero so morali dalje, je Vinko prvič videl to nepregledno prostranost v vsej njeni veličini. Od obzorja do obzorja samo neskončno zelenje, same krone stoletnih dreves, med katerimi so se s ti udom dvigala mlajša in mlada drevesa.
»Boj za prostor na soncu,« je pomislil Vinko. »Ista večno se ponav-
ljajoča zgodba kakor v življenju ljudi. Kakor se tu mlada brst brezobzirno trudi, da bi si našla pot skozi senco do svetlobe, se nato razmaknila in odrinila ona drevesa, ki so imela več prostora ah več časa, da so se razkošatila v vsej svoji veličini, tako se tudi ljudje v svoji gneči rinejo kvišku, neozirajoč se na to, da uničujejo pri tem druge. In ovijalkel Nesposobne dvigati se same od tal, se oklepajo trdnih dreves, plezajo po njih kvišku, jim kradejo življenjski sok, zrak in svetlobo ter jih nazadnje le prečesto s svojim zločinskim objemom zaduše, ne da bi se pri tem zavedale, da se bodo z njih oporami vred zrušile in posušile tudi same. Izsesavalci drugih se sami uničujejo. Kljub temu ponavljajo vedno znova svoje zločinsko delo, leto za letom, desetletja za desetletjem, stoletje za stoleijem... Večno ista igra. Sele ko se pragozd razredči, imajo ona redkoštevilna drevesa, ki še ostanejo, vsa dovolj prostora, da se razrastejo po svoji mili volji. Toda tam ni več ovijalk, ni več izsesavalcev in zajedalcev. Ce je primera pravilna,« je pomislil dalje, »potem bo na svelu tudi med ljudmi vedno več takih, ki se bodo hoteli preživljati od krvi drugih, kajti človeštvo se ne krči iz pragozda v posamezna drevesa, kakor rastline, marveč še vsako leto bolj narašča v gnečo. Kaj bo šele tedaj, kadar bodo velemesta preplavila cele dežele? Morda pa bo človeštvo dobilo do tedaj že novo, pametnejšo ureditev? Morda se bo človek v svoji duševnosti dvignil nad sedanjost?«
Vinko ie premišljeval, toda zdelo se mu ie, da je njegovo upanje prazno.
»Nič se ne bo spremenilo,« je nazadnje sklenil. »Boj se bo nadaljeval do brezupnosti, dokler se ne bo zgodilo nazadnje s človeštvom kakor z rastlinstvom. Neka neznana sila ga bo spet razredčila. Morala ga bo, ker sicer bo propadlo, popolnoma propadlo.«
»Kaj premišljuješ?« ga je vprašala Ranoa.
»Mislim o podobnosti usode pragozda in človeštva,« je odgovoril.
»Da,« je dejal knez, »tudi jaz sem o tem že premišljeval.«
»Ne premišljuj o tem!« je vzkliknila Ranoa. »Misli na sonce, ki lije svoje žarke prav tako čez pragozdove, kakor čez človeška selišča. Nad nami vsemi je isto nebo m v nas vseh isto hrepenenje. Sonce, sonce, bilo je prvo božanstvo, katero je človek častil.«
Vinko ni odgovoril. A preden je pognal dal e svojega konja, se je še enkrat ozil čez pragozd in potem proti jugozahodu, kjer se je dvigal pod nebo mogočni vrh Tsaratanane. Videl ga ie prvič iz take bližine.
»Kraljica pragozda, bodi pozdravljena! Zdravsfvujl« ie zašepetal in izpodbodel konja.
Trenutek nato je izginil razgled. Zopet jih je zajel somrak neskončnega pragozda. Potovanje je potekalo brez pomembnih dogodivščin. Satjno v vaseh, v katere so prispeli v bližini moria, so vzbujali pozornost. Nekateri prebivalci so pritekli iz svojih koč, da bi bolje videli čudne tujce, drugi pa so se plaho skrivali za plotovi, drevesi in zelenjem K
njim Je le redko kdaj zašla noga
tujega človeka, Evropca pa morda sploh še nikoli. Se večje čudo so bili za večino konji, posebno za otroke. Le redki so bili med njimi, la so jih kdaj videli, pa še io samo naslikane. Tu pa so šli mimo njih živi, a ntf njihovih hrbtih so sedeli trije ljudje, od katerih je bil eden drugačen kakor oni. Toda Vinko je opazil, da so tudi ti odljudni prebivalci pragozda prijazni in dobri ljudje. V njihovih pogledih in kretnjah ni bilo sovraštvo. Nekateri so jih celo spoštljivo pozdravljali.
»Moji evropski rojaki bi dejali tem ljudem divjaki,« je rekel Vinko knezu, »toda v marsikateri evropski vasi pozdravijo otroci tujce s psovkami in čelo s kamenjem, medtem ko nas samo opazujejo ali pa nam dobrohotno mahajo.«
»Divjaštvo je širok pojem,« je dejal knez, »in nihče ne more dokazati, kje se začne in kje se neha. Evropa sc najbolj zgražajo ned tem, da si nekatera prirodna ljudstva vrtajo luknje v nosove, ustnice in tako dalje ter vtikajo vanje različne okraska pri tem pa prezrejo, da si tudi njihove hčere in žene prav tako prebadajo ušesa in obešajo nanje uhane. Ali je med prevrtanim nosom in obeskom v njem ter med prebodenim ušesom in uhanom tako ogromoi razloček, da so prvi divjaki, drugi pa kulturni ljudje, naj presodi tisti, kogar to tiče. Jaz takega razločka ne vidim. To je le stvar okusa.«
»Popolnoma točno,« je pritrdi! Vinko.
»Prav tako je samo stvar okusa, ne pa česa drugega to, ali nosi kdo kovinske obroče samo na rokah ali tudi na nogah. Kolikor poznam te ljudi tu, vem, da ne bi nikogar okradli, še manj seveda oropali. Po orožju bi segli samo tedaj, če bi jih napadli in bi se morali braniti Ce bi jih pa prosili joomoči, nam je ne bi odrekli. Taka bi bila gotovo prirodna ljudstva tudi v Afriki, Avstraliji in Ameriki, če bi jih oni, M se čutijo tako vzvišene nad njimi, pustili na miru.«
Naselbina ob morju, kamor so nazadnje prispeli, je bila večja vos ribičev in poljedelcev, obdana od bujno uspevajočih nasadov in s cerkvico v sredini. Tam so prebili zadnjo noč svojega potovanja skozi pragozdove. Knez se je naslednjega jutro pogodil z domačinom, da jih z vso mogočo naglico prepelje s svojo barko v Vohčmar, od koder bi nadaljevali potovanje s prvim parnikom.
Da bi dobila ugodnejši veter in bi prej prispela na določeno mesto, je jadrnica odplula precej daleč na odprto morje in se nato obrnila proti severu. Vinko in Ranoa sta z roko v roki strmela v obalno pokrajino, za katero sc je skrival svet, v katerem je bila ona preživela vse dotedanje življenie, on pa razburljive in nevarne dogodke zadnjih dni.
»Poglej,« je dejala, »oni vrh tam v sjnji daljavi, ki ga je komaj še mogoče opaziti, je Tsaratanana, naša domača gora. A tam levo od nje navzdol je skrito svetišče. Tam je ostala moja mladost...«
»In tam ie ostala tudi Jeane, M»-rianne Langres, in ob njeni strani počiva v njenem grobu moja zabloda,« je rekel Vinko.
»Marsikaj je ostalo tam,« je dejal knez. »Vsa preteklost Madagaskarja počiva svoj večni sen v starem svetišču m bo počivala poslej v nepo-rušljivem miru do vekomaj. Končano je dokončno.«
DalU vrihodniii
r kulturni TEDNIK 1
Pravljice Radislava Sudana
0,Z* velikonočne praznike le izdala Slovenčeva kniižnica Kadislava Ruda-ga zbirko pravljic >Bilo ie ne-
Rudana štejemo med naše najvidnejše mladinske pisatelie. še prav posebno se ie pa uveljavil a evotimi mladinskimi pesniškimi zbirkami. Kot pravljičar se (0 pojavil že davno pri Mladinski Matici in pozneje Do mladinskih mesečnikih. Zdai ie na~ pisal petnajst daljših pravljic, ki izidejo v dveh zvezkih. Prvi leži že Pred nami.
Za razloček od Tomažiča, ki ie lo-S^hziral svoie pravljice tu Pohorju.
ki »ih zajem« j2 Bele Kra-«»»Usih. ki prisluškujejo ljudskim ur^Km, nj postavil Rudan svojih Pravljičnih *eodb v nobeno določeno okolje. Tudi jjh m zaiel iz narodnega blaga. amoaw go izrazito njegove lastne stvaritve. Pravljična bitja so ista. kakor uh srečuje*«) drugod. |n tudi nekateri gradben! elementi so •Ml. d runi so pa novi in izvirni Zdi »o ko da tih ie zasnoval pisateli na Jdeiniii temeljih ki tih zasledim« kot Si * edla Tflko ,e(,r° 'e v »Vilin-zen	materina in sinova llnhe-
bnrfaV v >TPeili ?n‘č Da,‘rtorkova do-
nshiJjmc,. roh sestrah« skromnost in m ■»ritL?! »Usodnih žnliah« potreba RlIRi s~$n,n *	v	»Poti	do
bližnjih ^ »Zen? raz»muvan>u »volih Sl' ? ~e"> »ovodiioiTA moža« v pogumu in v »Veselih očalih« v vedrem uledan ju na živlfe^J Tako le v vsaki teh pravljic nekaj	vse-
bine in nekai življenjske modrosti ki io bodo rnzomelj morda še Imlie odrasli kakor mladina katerim «« Dniv Mice prveustveno namenjene Zaradi
kUdn®	*udi	niso	nri-
za naimlaiše Posebno pohvalo
zaslužilo lena slovenska imena vseh pravljičnih in polpravliičnih bitil Ru-danovih pravljic. Stil je pouekod malo preveč gostobeseden.
Založba ie oskrbela Rudanovim pravljicam Drav primerne ilustracije, ki jih ie narisala edč, Muckova, katere ime na v knjigi ni omenjeno. Doslej neznana ilustratorka kaže mnogo _ talenta, čut za kompozicijo, lasno linijo in fino razumevanje za
grimerne ilustrativne momente. Do-ončno bo sevedn mogoče spregovoriti. tako o Rudanovih pravliičah kakor o ilustracijah Muckove Sele ko bo izšel še drugi del.	rb
.Slovenska mladina. Februarski zvezek novega mesečnika »Slovenska mladina«^ k( ga urejuje prof. Jesenovec, objavlja na uvodnem mestu sestavek »Zdrava mladina — zdrav narod«. ki postavlja kot gesl« Številke: Bodi zdravi Primarii dr. Valentin Mr-sol ie napisal »Deset zapovedi za ohranitev zdravja«, opremljenih s primernimi ilustracijami. Sledi sestavek »V naravi ie zdravje doma« in spis »Zdrava mladost«. Učiteljica nadaljule svoja beletriatrično zasnovana razmo-trivania o gadjih gnezdih v dekliških srcih. Potem slede sestavki: Šport koristi zdravju. Dekleta zdravie bodi vaša prva.skrb. Zrak in dihanie — nase zdravie. Osem dni v smučarskem »ecaju in Za zdravje ie potreben odmor. Leposlovje io zastopano s ponatisom Stritarjeve pesmj »Bolnik«, črtico A. Kovačiča »Očetov* smrt« in Franceta Dolinarja oesmiio »Gnezdeca«. Dobro so izkoriščene tudi platnice za vprašanja in odgovore in razgovore o našem knjižnem trgu.
list. V svoji drugi številk! seznama svoie male bralce in bralke * našemljenim Kurentom našim slovenskim Pustom. dodan na ie še napev (note) pesmi »Orači« z Dravskega poba. kt k) pojejo pustne šeme Po Lei-brnntu ie prirejen* lutkovna igra »Bahač«. »Muhasti deklamator« j« pesem neznanega avtorja. Nadaljujejo so
»Sprehodi po nebu«, ki iih piše P. Kunaver. V igri literarna četvorka ie zastopan kot drugi pesnik France Prešeren. Ostalo vsebino izpolnjujejo rubrike Mlada gospodinja Obiski pri knjigah. Naša pošta. Za židano volio in uganke, 'ludi ta drugi zvezek mesečnika ie obilno ilustriran.
J>ya koncerta. Za veliko noč ie pripravila naša Oueia v veliki unionski dvorani pod vodstvom Sama Hubada Beethovnov oratorij »Kristus na Oljski gori«. Izvajan je bij g solisti, »oo-rom in orkestrom in ie dosegel velik uspeh. V isti dvorani ie bil v torek pred tem koncertni večer nemške vokalne in sonaine glasbe z nastopom opernega pevc« dr. Juliia P o 1 z e r i a in violinista Mirana V i h e r i a . ki ju je spremljal na klavirju pianist Marijan Lipovšek. Na sporedu so bile vokalne skladbe Franza Schuberta. Roberta Schumanna. Huga Wolfa, Hansa Pfitzneria in Richarda Straussa. Viher ie odigral Brahmsovo Bonato v d-molu. Tudi ta koncert ie bil umetniško pomemben dogodek
Večer slovenske lirike v Gorici. Med prireditvami, ki pomenilo sicer počasno, g razveseljivo obnavljanje slovenskega kulturnega živiienia na Primorskem, ie bil posebno pomemben večer slovenske lirike v Gorici, ki so ga pripravili gorišk! kulturni delavci prejšnji mesec v kinematografski dvorani na Travniku. Uvodno besedo o mlajši slovenski liriki, ki ie bil* na sporedu, le »pregovoril prof. Rado Lenček. Domači recitatorji so recitirali pesmi Severina Soliia, Vinka Beličiča. Jožeta Dularja Janeza Dolenca, pokojnega Balantiča in Franceta Piščanca. Vmes je pel moški »bor. prireditev je pa zaključil« Zupančičeva pesem »Vseh živih dan«, fie se že ni kot prvj večer recitacij vršil iz del primorskih pesnikov, med katerimi imamo tudi enega Izmed naših vrhov. Alojza Gradnika, potem bi bilo priporočimo, d« •* to zgodi vsaj zdai.
Na sodišča
Sodnik: »Imate pravico do priziva.«
Obtoženec: »Alj to kaj stane?«
Sodnik: »Nič.«
Obtoženec: »Potem ne bom vložil priziva. Kar nič ne stane, tudi nič vredno ni.«
Maščevanje
Domačin: »Prosim vas, koliko je ura?«
Tujce; »Saj lahko pogledate n* zvoniki«
Domačin: »Reg Je, toda sporekel »em »e z župnikom, »ato nočem pogledati nanjo.«
Pokora
Matf: »Zakaj jokaš?«
Otrok: »Z* pokoro moram »molit! deset očenašev, jaz pa »nam samo enega.«
Profesorska ProfesOT (na pošti): »Prosim znamko »a 50 centeeimov. Koliko plačam?«
OtrocJ
Mn.fi: »Ne smeš « prstom kazati!«
Otrok: »S čim pa?«
Moderna družina
»Poglejte ono gospodično. Oblečena je ko moški. Kaj neki pravijo k Vernu njeni starši?«
»Prosim, ona Je moja hči!«
»Oh, oprostite, nisem vedel. dg ate njen očel«
»Saj tudi minem. Njen* mati »ero.«
Dokaa
»Vselej, kadar vas vidim, »e sjx»m-n!m n* pregovor: ,Komur je Bog dal delo, mu je dal tudj razum.'«
»Saj jaz vendar nimam nobenega dela.«
»No, vidite, kako resničen j« ta pregovor.«
V	šoli
Učitelj: »Kaj je od na« bolj oddeljeno : luna ali Japonska?«
Učenec: »Japonska.«
Učitelj: »Zakaj neki?«
Učenec; »Zato ker luno vidimo. Japonsko pa ne.«
Na trgu
»Po čem ao jajca?«
»20 lir kos. Pobita pa po 15 IIM
»Potem mi jih pobijte pet.«
Koliko časa je potrebne, da postaneš umetnik
Ko Je slikar Visler prišel v-Part«, je sklenil z nekim bogatašem kupčijo, d* ga naslika »a 30.000 frankov. Ko je bil* slik* napravljena, se je bogataš branil plačati tako visoko vsoto in vsa stvar je prišl* pred sodišče.
Sodnik: »Alj »lika morda ne uetreaa vašim zahtevam?«
»Ne, nasprotno, »lika Je zelo dobrav« Je odvrnil bogataš.
»Ali je morda n* alikf kaj, kar vam nt všeč?«
»Ne, tudi to ne «
»Alj ni morda slika premajhna?« »Ne, gospod sodnik, tudi to ne, pa! pa je predraga, ker jo je slikar dovršil v zelo kratkem času.«
»Koliko Časa ste porabili, gospod slikar, da ste naslikali gospod* X?«
»Dve url in trideset let,« je kratko odvrnil slikar.
Nasvet ntrthn meferene
Navadite otroke pravilnega usekovanja!
To naj velja posebna zi takšne otroke, ki so nopjeai k boleznim
»Odprit* usta, kadar se useku-j*te!< priporočaj* zdravniki, a na žalost se le malokdo zmeni za take nasvete, čei da je pač vseeno, ali se usekujemo z •dprtimi ali zaprtimi usti. Tak* s>« spet ostale vse pri starem.
In vendar to navadilo ni brez pomena. Če vam povemo, da si z use-kovanjem p* stari navadi z zaprtimi usti lahko nakopljete vnetje srednjega ušesa ali podobna vnetja v nosnih in čelnih votlinah, boste morda le prisluhnili.
Nosnici, ozka predora v nosu, sta samo dušnika našega notranjega nosu; ta pa je pravi labirint školjkasto izvotlenih duplin med ličnimi kostmi. Vse te obnosne in čelna votlina za čelom so med seboj zvezane po ozkih zavitih hodnikih — nekatere stranske tvorijo »slepe ulice« brez drugega izhoda — da se po njih odtaka sluz tamošnjih sluznic in se čisti skozi nosnice, Navzad preide nosna duplina v žrelo in je po njem zvezana z usti in ■ sapnikom, da moremo dihati.
Kadar se je v nosnicah nabrala preobilica izločene sluzi, se useknemo. 'Če pa imamo nahod, je nadloga že hujša; ne le da kar teče iz nosa, ampak često (če postaja nahod kroničen), ne moremo do sape, nos je zamašen. Vneta nosna sluznica je otekla in zeži prehode, gosta, lahko tudi gnojna sluz ne najde poti navzven. S krepkim usekovanjem skušate nos odmašiti: globoko sežete po sapo, potem stisnete ustnice in z vso močjo pihnete zajeti zrak proti pregradam v nosu, enkrat, dvakrat, trikrat; najbrže se vam je posrečilo, vsaj ena nosnica je prosta.
Niste pa pomislili, da je morebiti drugje nastala škoda! Ves vdihani zrak ste hoteli potisniti samo skozi nosnice, da bi premagali ovire; da ne bi ušel skozi usta, ste stisnili ustnice. Prav to pa je bilo nevarno: nos se ni takoj odmašil, zračni tok se je odbil, udaril navzad (skozi usta ni mogel), pa se je vrinil v obnosne in čelne votline, morebiti tja zanesel tudi nahodni gnoj in okužil sluznice. Mnogoštevilne armade bacilov so jih napadle in — lahko da zbolite za mnogo nevarnejšo bokznijo, kakor je nahod.
Na ta način prav lahko in pogosto tudi oboli evstahijeva cev, vez med nosno votlino in srednjim ušesom, če so bacilom »tla ugodna«, hitro napredujejo in razvije se vnetje v srednjem ušesu, ki je v nekaterih okoliščinah zelo nevarna bolezen. Ostala votlinska vnetja (v obnosnih in v čelni votlini) sicer niso življefljsko-nevarna, vendar pa močno povečavajo nahodne težave; posebno hudo vas bo mučil glavobol, ki vselej spremlja vnetje za čelom. Neredkokdaj se vnetja vgnezdijo ▼ mnogoštevilne stranske votline, od koder jih kar ne moremo pregnati, postanejo kronična in tvorijo nevarna bolezenska ognjišča, ta pa trosijo razne bolezni, n. pr. napade vas revmatizem.
Prav gotovo da nima napačno use-kovanje vselej tako hudih posledic, a tudi nekaj dni glavobola in slabega počutja ni tako, da bi si jih človek nalašč naročal! Da vobče zbolimo, moramo imeti neko nagnjenost za bolezen — in seveda, okužiti se moramo. če ste nagnjeni k bolezni, a se niste okužili, ne morete zboleti. Nasprotno pa, če nagnjenja ni in se okužite, dosežejo bacili vendarle nekak uspeh, akoravno se vam je končno posrečilo, da ste jih ugnali: prijemala se vas je bolezen, pa ste jo premagali.
Zdaj ste se bržkone že odločili, da popravite napako pri usekovanju, ki je poprej niste poznali. Akoprav preudarite, se boste odločili za tale način: odprli boste nsta, vrh tega pa še zatisnili po eno nosnico; zračni tok boste zdaj porinili samo skozi dva izhoda (nosnico in usta), namesto skozi tri; eden izmed obeh, usta. bo gotovo prost, torej ne more veliko zraka vdreti v obnosna votline, skoraj ves zračni tok porinete skozi ne-zatisnjeno nosnico ven.
Posebno skrbno boste naučili otroke pravilnega usekovanja, zlasti take, ki so nagnjeni k boleznim. Ne bo vam težko, zakaj mali otroci že kar nagonsko odpirajo usta, kadar jih hočete usekniti.
Ker se pač pogosto in avtomatsko usekujemo, boste spočetka še večkrat zašli v staro navado; tačas pa se boste še bolj jezili nad težavami, dobrQ_vedoč, da ste m jih sami naprtili.
Ali no] vodimo gospodinjsko knjigo?
Večina gospodinj pravi, da je v današnjih časih nesmiselno voditi gospodinjske knjige, češ da je prav vseeno, kako porabijo denar. Vendar to ni res. Kdor ima malo več denarja, temu res ni treba gledati, ali izda eno liro več ali manj. Večina gospodinj pa se iz dneva v dan bori z denarjem. Jte prvega v mesecu točno preračunajo, kako bodo izhajale. Vedno pa pridejo še kakšni izredni izdatki, zvišanje cen ter kaj podobnega, ki ji ves proračun postavijo na glavo. Poleg tega je dobro, če ima j gospodinja tudi nekakšen pregled preko vsega leta o svojih izdatkih.
Gospodinjska knjiga naj bo čisto enostavno urejena. Priporočala bi, da ima vsaka gospodinja v svoji kuhinjski omari majhen zvezek, ali tablico s svinčnikom, kamor sproti beleži vse izdatke, od najmanjšega do največjega. Na ta način ne bo nikdar pozabila zabeležiti kakšen izdatek, ker je knjižica vedno pri roki.
Dvakrat na mesec ali ob koncu vsakega tedna pa naj te zabeležbe v kuhinjski knjižici prenese v gospodinjsko knjigo. Ta knjiga naj bo razdeljena na dva oddelka, in sicer na oddelek za živila in oddelek za druge izdatke, kakor n. pr. oblačila, perica, toaletne potrebščine, elektrika, plin itd. Pri tem vpisovanju gospodinja lahko vpisuje vsak izdatek posebej, č« hoče ohraniti točen pregled za poznejše dni, ali pa zabeleži le skupne vsote izdatkov vsakega dne.
Priporočljivo je tudi, da v zadnjih dneh pred koncem meseca preostanek denarja gospodinja deli s številom dni do konca meseca in na ta način ugotovi, ali mora i denarjem razpolagati bolj na tesno, ali si pa lahko privošči kakšen izreden izdatek.
M!slim, da bo tako gospodinjsko knjigo znala voditi vsaka gospodinja. Marsikatera, ki jo je dosedaj odklanjala, bo rada začela z vpisovanjem, in veselilo jo bo( če si bo kljub sedanjemu času prihranila kakšno liro in jo lahko vnesla med dohodke naslednjega meseca.
Na drug način si pomagamo, če peclje cvetlic, preden jih »pet denemo v vazo, pod mrzlo vodo n. pr. v skledici poševno odrežemo ali pa naravnost in še pokončno na dva dela, in jih razmaknemo.
„t»BnbI|>no — nofdtto*
trna borza - s psi in mačkami
V Milanu kradejo pse, v Benetkah mačko
V stolpcih milanskih dnevnikov se pod zaglavjem »Izgubljeno — najdeno« vedno iznova pojavlja oglas, v katerem ljudje bolj ali manj nujno poizvedujejo za izgubljenim psom in obljubljajo zanj visoke nagrade. Skoraj ne mine dan, ne da bi se izgubil dragocen pes; včasih čitaš kar tri, štiri take oglase po vrsti: v mestnem parku, v bližini živalskega vrta, na prometnih trgih so nenadoma izginili lastnikom izpred oči, in ti bi jih radi nazaj za prav čedne odkupnine. Enkrat iščejo čistokrvnega volčjaka; izgubil se je na stolnem trgu gospodarju tik izpred nosa, bogsigavedi kako; drugič spet je brez sledu izginil dresiran čuvaj z vrta, čeprav je bil dolga leta povsem zanesljivo zvest. Majhen terijer pa se je bil še pravkar vpričo gospodarice podil .po rosni spomladanski trati in naslednji trenutek ga že nikoder ni bilo; zaman so bili vsi klici, zaman vse iskanje in povpraševanje pri mimoidočih oboževalcih pomladi.
Zadnji izhod iz zadrege je ob takih prilikah oglas v časopisu. In glej, čez dva, tri dni se pojavi mož z volčjakom na vrvici ali z malim teri-jerjem v naročju. Res so našli prvega blizu stolnega trga; tam na koncu galerij se je zaman oziral za svojim gospodom in ni vedel ne kod ne kam; mali terijer pa se je očitno brez gospodarja potikal ob nasadih. Usmilili so se jih pač, ubogih živali, in počakali, da se njihovi pravi lastniki javijo v časniku v rubriki »Izgubljeno — najdeno«. Evo ga, in lepa hvala za najdenino!...
Odkar je pomladansko sonce izvabilo psičke in njihove gospodarice na izprehode po nasadih in mestnih ulicah, se takšni pripetljaji — kakor rečeno — tako pogosto ponavljajo, da so zbudili pozornost milanskega društva za varstvo živali. Čudno, da so izginjali skoraj izključno samo psi žlahtnih pasem, same dragocene živali in navadno last premožnih ljudi! Ko so preiskali zadevščino do dna, so zasledili lepo družbico, ki je vsekata) na zelo svojevrsten način uganjala črnoborzne posle. S koščki klobasic — prav tako s črne borze — se jim posreči privabiti psičke v kakem prikladnem trenutku, ko gospodarjevo oko ne bdi rad njimi, in že so izgubljeni, za nekaj dni pač; zakaj nihče prav ne verjame, da bi gospodje in gospe ne hoteli svojih ljubljencev nazaj proti visoki odkupnini.
Vso bolj žalostna pa je usoda
mačk. Teh živali je v Benetkah, ali jih je vsaj bilo, kakor peska v morju.
T?i|® začarani bratje ®
PO CESKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD
/T
\\
Na dvoru »o to razmero zelo po*>abiale, zakaj prekanjeni Spletko si je znal laže In z raznimi spletkami pridoMU zelo mnogo pristašev, ki naj bi mu pomagali, da se dokoplje do popolne oblasti v deželi. Žalostna hi razdvojena se je izprehajaia lepa kraljična po grajskem vrtu, ko Ji Je prinesla golobica Vojkov odgovor, ki Jo Je bodril, naj vztraja dotlej, dokler ne bo premagal vseh ovir in se vrnil.
Če odrezane cvetlice venejo
Mnogokrat cvetlice, ki jih sami natrgamo ali prinesemo iz cvetličarne, v vazi pobesijo glavice in začno ve-; neti. Vzrok temu je, da so se luk- | njice, po katerih rastlina srka vodo, | zamašile.
Č« hočemo, da bomo imeli cvetlice Je nekaj dni v vazi in da ne bodo venele, moramo ravnati tako: konce pecljev rastlin vtaknemo samo za trenutek v vrelo vodo, nato takoj odrežemo oparjene konce in hitro vtaknemo rastline v svežo mrzlo vodo.
?
Na posameznih nisi opazil niti plemenskih posebnosti niti redkosti, zato so morale s kožuhi služiti zlikovcem, iščočim dobička na črni borzi. Vrh tega je v hladnem času mačje meso zelo podobno kunčjemu, kar pomeni za mačjega lovca dvojen dobiček.
Ne slove pa Benetke samo radi mnogoštevilnih mačk, temveč predvsem po izobilju miši; sicer pa je drugo odvisno od prvega. A na pomlad so se miši tako namnožile, da beneške gospodinje v obupu vijejo roke. Nočne orgije mišjih gostij na podstrešjih prodirajo v njihova stanovanja prav do zadnjih kotičkov. V shrambah ne morejo hraniti nobenih živil več v papirnatih vrečicah, vse oskrba mišji zob; begajoče mišje nožiče pa jim predere jo celofanaste kapice na marmeladnih loncih. Testenine, moka, redka klobasica in še kaj, kar bi služilo jutri ali v prihodnjih lačnih dneh človeku za hrano, vse postane žrtev samoohranitvenega gona kar celih mišjih krdel. V sleherni kotiček zaidejo, nič ni varno pred njimi. Neštete mišje pasti pa izpolnjujejo samo delno svojo nalogo. Če stopiš v temen prostor jn prižgeš luč, ššš — ti švigne miška izpred nog in izgine za omaro v kotu, past s sirovo skorjo pa ostane nedotaknjena.
Ljubezenske tožbe osamljenih mačkov na mestnih strehah — nekoč neznosni celo za neživčna ušesa — se zde danes Benečanom ljubka glasba; spremljajo jo z vročimi željami za uspešno noč in skorajšnje mnogoštevilno potomstvo. Zakaj bliža se toplejši letni čas: mačji kožuhi bodo izgubili svojo ceno, zajčjemu podobno meso bo manj okusno, mačke pa bodo bolj varne pred čmoborznimi zalezovalci in si bodo mogle privoščiti še marsikatero mišjo pečenko. Benetke bi potem zaslovele kot prava obljubljena dežela mačk in gospodinje bi bile rešene mišje nadloge. Seveda bi potem ne mogle več tolikokrat postreči svojcem z »zajčjo pečenko«, a to ne bo najhujše zlo.
Križanka Uit. 11
12 3 4 50769 10 11
Vendar minevali »o dnevi, minevali so tedni In Vojka ni bilo. V skrajni negotovosti se je Sinja odločila Se za poslednjo zvijačo. Poklicala je starega dvornega zdravnika ter mu povedala, da se bo hlinila bolno, on naj ji pa stori samo to uslugo, da bo njeno bolezen potrdiL Z* drugi dan •e Je na dvoru In po Cvetogradu zvedelo, da je kraljična hudo zbolela. Kralj, dvorjani in vse ljudstvo Je bilo ▼ silnih skrbeh za njeno zdravja.
Težje od sonca
O zmogljivosti idtracentrifuge
Centrifugo uporabljajo že dolgo v poljedelstvu kot posnemalnik za posnemanje mleka odn. izločanje masla iS njega. Učinek centrifuge temelji na sredobežnosti, ki nastaja na osrednje vrtečem se delu, rotorju, in izloča specifično lažjo maščobo iz vodene mlečne emulzije. S centrifugalnimi posnemalniki je možno dosti intenzivnejše posnemanje mleka, torej izčrp-nejše dobivanje masla kakor pa s pripravami, ki so bile prej v rabi.
Pred dobrimi 30 leti pa si je tudi znanost osvojila centrifugo za nekatere preiskave, tako n. pr. v industriji umetnih svil uporabljajo posebne p redilne centrifuge- V prvi vrsti pa gre v kemiji koloidov za to, da bi mogli določiti velikost in pa molekularno težo posameznih neizmerno drobno razpršenih, plavajočih delcev. Kolikšnega pomena je določanje velikosti in molekularne teže, pa se je pokazalo prav ob odkritju sodobnih nadomestkov za surovine. Prejšnji postopek, da so se namreč delci v zelo visokih posodah ustalili do usedline, je vse premalo natančen in pa prepočasen.
Od prvotne centrifuge so prešli s ■ časom na zelo hitro se vrtečo ultra-centrifugo. Seveda so se morali spočetka boriti z neprijetnimi ovirami, pri čemer velja predvsem omeniti trenje ob osi in trenje rotorja z zrakom. To zračno trenje so odpravili tako, da so rotor vdelali v okrov je, iz katerega so izsesali zrak, in ga nato napolnili z močno razredčenim vodikom, ker vodik zelo dobro odvaja razvijajočo se toploto.
Sredobežna sila, ki jo dosegajo s takimi centrifugami, je izredno velika in prekaša vse, kar je narava ustvarila na tem področju. Medtem ko tehta predmet, ki bi imel na zemlji težo 1 grama na sončni površini zaradi velikanske sončne mase 27 gramov, na zvezdah stalnicah, imenovanih »beli pritlikavci«, n. pr. na spremljevalcu Sirija pa kar 26.000 gramov, se poveča teža posameznih delcev v ultracentrifugi danes že do milijonkrat. Rotorji se vrte s hitrostjo 50.000—70.000, nekateri tudi do 660.000 obratov na minuto.
Mejo zmogljivosti tvori takemu stroju le trdnost snovi, iz katere je izdelan rotor; ravnotežje rotorjeve mase mora biti izenačeno do minimalnih razlik (do 0,025 g), da ne pride med vrtenjem do pretresov _ ali celo do eksplozij. Nekateri rotorji se umirijo šele mnogo ur po ustavitvi pogona. Namesto elektromotorjev često uporabljajo za pogon turbine na zrak ali na stisnjeno olje. Skoraj brez slehernega trenja pa dela rotor, če ga dvignejo z magnetom, ali pa na način, ki ga vsakdo pozna z vodometa: navpično navzgor pritiskajoči vodni curek nosi žogo ali kroglo. V ultracentrifugi pa dvigne plinski curek vrteči se rotor za nekoliko desetink milimetra rad njegovo podlago in tako zmanjša trenje na minimum,
Vodoravno: 1. Verska knjiga. No-rec. — 2. Egiptovski bog. Sinji svod,
— 3. Junak znane ameriške povesti. Začetek. Se ne dobi za plačilo. — 4. Osebni zaimek. Potica. Plemiška členica. — 5. Kazalni zaimek. V njem se tolšče tope. — 6. Kozarec. Mimo njega drži pot iz Sredozemskega morja v Indijo. — 7. Polkrogla. Skrajšan veznik. — 8. Dve črki iz beseda »kočar«. Pastir. Dve črki iz besed* »Jordan«. — 9. Kretnja. Ptica. Del celote. — 10. Dobesedno toliko kako* »nedeljiv«. Prvi slovenski časopis. — 11. Nedoločni zaimek. Japonska,
Navpično: 1. Jadransko pristanišče. Mnogobožec. — 2. Nastane pri bliskanju. Simbol sebičnih uživalcev.
— 3. Evropska prestolnica. V njem so hranili puščice. Stročnica. —
4. Zemljiška mera. Perutnina. Oblik* osebnega zaimka. — 5. Gladina. Svata gora. — 6. Moč. Iz očenaša. —
7. Perutnina. Svetopisemska oseba.
— 8. števnik. Mesto v Furlaniji. Osebni zaimek. — 9. Bližnji sorodnik. Vrsta hoje. Plastična slika. — 10. Mencingerjeva oseba. Srbsko im«.
— 11. Korenika. Pripovedniška oblika.
Rešitev križanke štev. 10
Vodoravno: 1. kolikaj; bes. — S. amen; pagoda. — 3. pet; venomer.
— 4. Tokalon; na. — 5. lapor; šiv.
— 6. očim; teme. — 7. sin; peron.
— 8. ik; samovar. — 9. trgatev j mak. — 10. Emerik; Tone. — 11. vas; Satanas.
Navpično: 1. kap; ločitev. — 2. ometač; krma. — 3. letopis; ges. —
4. in; komisar. — 5. Var; natis. —
6. Apel; Meka. — 7. Janoš (=? Ja- . nez); pov. (— poverljivo). — 8. go-nitev; ta. — 9. bom; veramon. — 10. eden; Morana. — 11. Saraceni k e*.
Kolcanje
Mnogi ljudje trpe za kolcanjem.
Po vsaki jedi ali pa kar na lepem m
jim začne kolcati. Naj poskusijo kar koli, prav nič jim ne pomaga. Vsi nasveti, kakor zadržanje diha do najdaljše možnosti, popitje vode, zaužitje grižljaja kruha ali žličice sladkorja, prav nič ne zaleže: kolca s« jim kar naprej, tako da jih v prsih odn. nad želodcem že vse boli. Poskusite še s temle nasvetom: Pripravite se do tega, da bost* začeli kihati. Vzemite kakšno peresc* ali malo vate, trakec papirja ali kaj podobnega in začnite s tem ščegetati nosno sluznico. Kmalu boste začeli kihati. Kihanje namreč vpliva mehanično na trebušno prepono, ki prav za prav povzroča kolcanje. S tem da vplivamo na prepono, da se neha bočiti, ustavimo kolcanj«.
Formalin pri mleku
Mleko, ki ga dobimo, bi radi prihranili za drugi dan, tako da bi imeli vsak dan zjutraj malo kave, ali pa smo ga namenili za kakšno močnato , ed. Dnevi so postali bolj topli in joj im o se, da se nam ne bi Se ta malenkost mleka pokvarila.
Mleko zavrite, potem pa denite na en liter mleka eno kapljico formalina. Nato mleko zmešajte s popolnoma čisto žlico in ga postavite na hladen in temnejši prostor. Ker pa id verjetno, da bi imeli kar cel liter mleka, samo »močite konico žlice ▼ formalinu in z njo zmešajte mleko.
Formalin varuje mleko pred zasir-jenjem in skisanjem, ne da bi 8* okus mleka s tem pokvaril.
Kdo ugane?
Stara jadrnica Na »tari jadrnici je izbruhnil požar, ki ga nj bilo več mogoče pogasiti. Na bregu sta stala dva moža in opazovala to 6trahotno-lepo igro.
>Bo9te videli,« pravi eden od obeh, »da »e bo stara škatla potopila veliko prej, preden bodo zgorele stene, ki štrle iz vode.«
»Napačno,« odvrne drugi, »jadrnica mora izgubiti še nekaj sten. ki se v tem trenutku &o nahajajo pod vodo, preden se bo potopila 1«
Kateri ima prav?
Odgovor:
•ABid tajo; tfuil oainpojS jSiua '»[P«! usa naJoSz bi<uoiu oq *uoX nojdg ‘ipoA- a 93 jjajnuaji »i 8f !H ‘e^i Ep ‘ouupJl »2 ‘fojoj, -apoA zi 0$ia 0u3iaP jap 'i[B}9ooid	ipcjez	ni	emn*
-od Etftfl maj ‘jjoSz afpttl
Izdajatelj: Karel Bratuia. — Urednik: Hugo Kern, — Za tiskarno Meikuj; O. Mihalek.