Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 5. junija 1937 Štev. 125. Leto XI. CXVII!.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Sltak t&ed uG}ua ovita teše- Aassseasa urnje pesftGdatske ktiae Ženeva, 4. junija. Vodja mednarodnega urada dela je v svojem pomembnem poročilu na 23. mednarodni konferenci dela, ki je bila včeraj otvorjena, povdarjal nekatere nauke, ki se lahko izvvajajo \z krize hi teženj naše dobe. Kar se tiče gospodarske situacije ie danjes izven dvoma, da je gospodarska okrepitev stvarnost. Proizvodnja je v cekin nizu držav prekosila stanje od leta 1929. Pri drugih državah je zboljšanje Drilik primerno. Tudi stanje nezaposlenosti izkazuje padec števila nezaposlenih in je bilo stanje zaposlenih delavcev koncem leta 1936. mnogo večje, kakor pa Pred nastopivšo krizo leta 1929. Svetovna trgovina se je napram letu 1935 sicer nekoliko okrepila, je pa vendar za 10 do 15% nižja kakor leta 1929. S sporazumom 'ned USA, Francijo in Veliko Britanijo od 26. novembra 1936 se je pričelo mednarodno sodelovanje raa gospodarskem pojili. Kriza je jasno dokazala, da zavisita industrijsko uspevanje in socialna sigurnost mnogo bolj od monetarne politike, kakor pa od kateregakoli drugega čini-*elja. So pa v tej tabeli zboljšanja tudi nekatere črne točke, med temi naraščanje oboroževanja. Rastoče oboroževanje daje $#i£ni proizvodnji protiekonoiriski značaj. Je sicer res, da je oboroževanje mno-So pripomoglo k naraščanju proizvodnje ^r zaposlenosti večjega števila delavstva. Toda mnogo nevarnejšo jc duhovno stanje, ki to oboroževanje ustvarja. Splošna vznemirjenost, izzvana s pripravami vojno v Evropi ter na Daljnjem vzhodi, prav resno ovira razvoj v poslovnem f^etu, ki se je začel manifestirati. Dokler ®o strah pred vojno, tako razširjen, ka-0r je bil koncem leta 1936, je naivno “Pat*, da se bo povrnil popolni gospodarji dinamizeni. Drugo poglavje tega pomembnega pobila so tiče naukov, ki potekajo iz krl-*e. Socialni moment je danes močnejši r*® Rospodarskega in voditelji držav ima-j? v prvi vrsti v vidu ta socialni moment. anes so si voditelji vseli držav brez ozi-,a na politično strukturo v svesti, da zah-eyn velika masa njihovih sodržavljanov £.°t°v življenjski standard in gotovo so-alno delovno sigurnost. Moč gotove lnde sc zrcali predvsem v doseženih J^hih akcije, ki se tiče zmanjšanja šte-l^la brezposelnih in zvijanje dohodkov •neta ler industrijca. Stvarno pa se je strani demantiralo, da Je zmanjš (.ll!c Plač najučinkoviteje sredstvo pro-1 ^spodarski depresiji. ^ ključni de) poroda pa se nanaša na ieut!e,,Co sodobnosti- Države, ki so spre-p ? umi delovni teden, bodoverjstno s, !‘SlHeue. da se s spremembami ca-rin-ui 1 tarifov. kontingentov ter drugih u fcppv. zaščitijo pred konkurcnco držav tajiSo »manjšale delovnega časa. Druga 5er,ca sodobnosti pa je razvoj držav-intervencije v gospodarstvu, to jc in-no venclje. ki predstavlja trajno oznako 'ecIa Tradicionalna metoda de-n; mogla nikdar ustaviti porazne-i,j “Padania trgovine, proizvodnje, cen l^id' ’e započelo leta 1929. — 1 tega postajajo nekatere države Podtalna borba med Anglijo, Nemčijo ter Italijo za španske rudnike Konflikt med Nemčijo in Italijo PARIZ, 5. junija. »L’ Oeuvre«, poroča, da je med Berlinom in Rimom nastal odkrit spor radi rud v Španiji. Tako Italija kakor tudi Nemčija si prizadevata, da bi dobili v svoje roke železne rudnike v Španiji in Španskem Maroku. Italiji se je zaenkrat posrečilo, da ni sklenil Franco z Nemčijo pogodbe, kakor so jo le ti zahtevali za eksploatacijo španskih rudnikov. Dopisnik »Daily Telegrapha« v Sen Sebastianu poroča o angleških interesih v Bilbau in po v. darja, da je Anglija v prvi vrsti prizadeta radi baskovskih železnih rudnikov, /ker igrajo ti silno važno vlogo pri njenem oboroževanju. Celokupni izvoz železa iz baskovskih rudnikov se odpravlja v Anglijo, saj je baskovsko železo zelo obrajtano radi odličnih kvalitet. Razen tega je Anglija zainteresirana tudi pri posameznih gospodarsko industrijskih podjetjih v Bilbau, kjer obstoja tudii podružnica angleško-južno ameriške banke. Isti dopisnik izraža upanje, da bo general Franco v slučaju zavzetja Bilbaa spoštoval vse pogodbe, ki obstojajo med Španijo in Anglijo že iz predvojne dobe. (O stvari smo prinesli poučen uvodnik v včerajšnji številki. Op. ur.) LONDON, 5. junija. Velika Britanija je silno pospešila oboroževanje na kopnem, v morju in zraku. Doznava se, da bodo v teku tekočega in prihodnjega leta zgrajene štiri križarke od 4.900 do 9000 ton, nakar pride na vrsto 9 križark od 10.000 ton in še več. Predvidena je tudi zamenjava starih torpedovk z novimi in bo Ograjenih najmanj 24 novih torpedovk z nekaterimi rušilci najmodernejšega tipa. Osišče Rim-Berlin poka? Diskusije o vrednosti laške vojske RIM, 5. junija. »Tribuna« kategorično demantira trditev nekaterih francoskih in britanskih listov v prvi vrsti pariškega »Oeuvra«, da se je osišče Rim - Berlin že razpočilo in da je prispel maršal Blom-berg v Rim, da obvesti Mussolinija o tem da ne bo Nemčija v bodoče ničesar napravila, kar bi jo moglo spraviti v na-sprotstvo z Veliko Britanijo. RIM, 5. junija. Havas poroča iz Mila- na: Današnji »Popolo d’ Italia« vstaja pro ti insinuacijam v nekaterih tujih listih, v smislu katerih imajo v Nemčiji po italijanski vojski srednje mišljenje. Omenjeni list zatrjuje, »da se za oceno kakšne vojske ne morejo nikdar vzeti kot merilo tragični deli prehodnih kriz, kakršne so doživele vse vojske v teku svetovne vojne.« ^"sionistične iti si prizadevajo, da r<> ,Cai° količino denaria In kredita. Sko kiji "'Obča pa postaja tendenca k avtar- ni opredeljena samo radi krize. lS-,n : ‘'Kil radi nacionalističnega duha. ^ras* '>r' "ri'hn,i vznemirja vprašanje *®nla cen. Baskovski vojni uspehi — K-4, X-9, M-8 BILBAO, 5. junija. Havas poroča: Fran covski napad pri Lemoni je popolnoma odbit, tako da so se morale francovske kolone radi velikih izgub umakniti za kakšnih 10 kilometrov. Baskovski oddelki so včeraj zavzeli višine 303, .365 in .368 severno ceste Lemona-Amoredieta., Francovske čete so prešle v protinapad, pa- so bile odbite. Ob tej priliki so baskovske čete zaplenile več strojnic in pušk ter znatno količino raznega vojnega materiala. BERLIN, 5. junija »Volkischer Beoba-chter» poroča, da je sovjetska vlada prodala valencijski vladi tri podmornice in sicer »K—4«, »X—9« iu »M—S«. Te podmornice so bile zgrajene leta 1935 in bodo plule iz Odese v Španijo pod špansko zastavo. Plačane so v zlatu. Programatična izločitev davidovičevcev iz UO? ZAGREB, 5. junija. V zvezi z jutrišnjim sestankom glavnega odbora bivše demokratske stranke piše Vilderjeva »Nova riječ«: »V Beogradu se pripravlja konferenca glavnega odbora bivše demokratske stranke. Tej konferenci se v novin-stvu pripisuje velika važnost. Zdi se, da je pomen te konference v tem, ker se doslej niso mogle tri beograjske opozicijske skupine zediniti na skupni aktualni ter konkretni bazi. Spričo tega je 13. t. m. pričakovati neko programatično izločitev demokratov iz Udružene opozicije (UO) ter neko diferenciranje.' * Windsorski vojvoda in vojvodinja v Benetkah žena in nasmejana. Bila sta toplo pozdrav Ijcna. Takoj po prihodu v Benetke sta se peljala z motornim čolnom, nakar sta se BENETKE, 5. junija. Včeraj popoldne sta dopotovala v Benetke ob 3.50 vojvoda in vojvodinja Windsorska. Na kolodvoru Santa Lucia ju jc pričakala skupina gospa s člani tuk. britanske kolonije, angleškim konzulom in številnimi novinarji ter fotografi. Vojvoda in vojvodinja sta izstopila iz vlaka sijajno razpolo- Laški ranjenci se vračajo v Italijo RIM, 5. junija. United Press poroča: l stovoljcev, ki so bili ranjeni ob priliki V Napolj se je vrnilo 500 italijanskih pro- * zadnjih bojev na madridski fronti. podala v neko restavracijo. Na pozdrave prebivalstva sta odgovarjala s smehljajem in mahanjem roke. Zveder sta nadaljevala pot v Avstrijo. Obstoja velika podobnost v gospodarskih metodah pri d žavah. ki se medsebojno razlikujejo po svojih političnih doktrinah. Četudi je ta ali ona država demokratična. totalitarna ali kolektivistična nobena nima monopola za takšno ali drugačno rešitev. Če so pa metode slične, potem predstavljajo doseženi rezultati temeljno razliko, ki jc določena po skrajnem cilju, ki ga imajo pred očmi posame1 zn e vlade. Ob vsem tem je sklepati, da se socialna pravda nikakor ne more spomniti s pri pravami za vojno Sestre! Bratjje! Župni Prosvetni odbor vam predvsem pošilja svoje bratske, iskrene pozdrave. Poverjeni od župnega občnega zbora, ki nam je določil za ozemlje Sokolske žu-pe mariborske težko, a za nas častno dolžnost čuvanja čistosti sokolske misli, čutimo člani župnega Prosvetnega odbora srčno potrebo, da se obračamo do slehernega iti sleherne izmed vas z nekoliko besedami, ki nam prihajajo iz globine naših' src in prosijo, da bi našle pot tudi v vaše duše. Pred nami je naš župni zlet, ki bo v Mariboru v nedeljo, 13. junija, — za nami je doba preizkušnje, ki bi naj bila razredčila sokolske vrste in razrahljala sokolske vezi. Res je: nekoliko nas je razredčila —• odpadle so pleve, ki so prišle med nas, kakor tudi najboljšemu sejavcu ne vzraste samo čisto žito, kar pa nas je ostalo, dokažemo, da smo kleno zrnje! In sokolske vezi niso zrahljane, nego od dne do dne čutimo vse bolj, da so se naše vrste strnile ip sklenile ter da smo iz preizkušnje izšli prečiščeni, ojačeni in samozavestni. Mariborski župni zlet postani izraz naše ojačenosti ter samozavesti; zato naj se vdeleži zleta vsakdo, kdor le more — zlasti naše podeželje naj bi bilo na zletu zastopano čim številnejše. Naj vidijo naši nasprotniki, da Sokolstvu ne morejo do živega, da morejo sicer zadeti posameznike, da pa je sokolska misel tako vzvišena, da se od njenega svetlega in neomadeževanega ščita odbijejo vse zlobne nakane hinavščine in zahrbtnosti. Naj še zavedo, da stoje sokolski pripadniki neomajno ob strani svojega ljubljenega saveznega staroste, Nj. Veličanstva kralja Petra II., spominjajoč se v nanj preneseni zvestobi njegovega mučeniške smrti umrlega očeta, Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, ki je tolikanj ljubil Sokolstvo in ki je sokolsko mislil, čuti] in živel ter sokolsko zaključil svoio zemeljsko pot. Naj spoznajo, da Sokolic m Sokolov ne morejo premotiti ne sladke besede ne grožnje, pa naj prihajajo od koder koli si bodi! Naj se zamislijo ob dejstvu, da priznava jugoslovensko Sokolstvo le demokratsko trobojnico mo-dro-belo-rdečo! Zato pa naj bo vse naše nastopanje, vse naše dejanje in nehanje kakor vedno, tako tudi v zvezi z župnim zletom vse-skoz sokolsko. K temu je potrebna v prvi vrsti disciplina. Naj sestre in bratje, ki nas bodo vodili na zlet, na zletu in z zleta zopet domov, nimajo z nami večjih skrbi razen onih, kiso neizbežne! Telovadci in telovadko si pripravimo čiste in snažne ter cele. četudi zakrpane telovadne opreme! Naj ne bo na njih madežev in lukenj! Slavnostni kroji, kolikor jih imamo, naj odgovarjajo predpisom: tudi oni naj bodo očiščeni in spravljeni v red! Sestre in bratje, ki slavnostnih krojev nimate, okrasite svoje civilne obleke s predpisanimi sokolskimi znaki, če jih imate (istočasno seveda s sokolskimi le-gitimacijami v žepu); če sokolskega zna- SUDANEC fk je rad nojeva jajca B Naša najljubša jed f m BONBONI Bito kod povsod! Ha Vokotiu. doda v ktatken* zapeti letanju P*MM$ckMuPjkMdmto9mte&ka?diMfa Pod to devizo je bil sklican v četrtek, dne 3. junija v prostorih restavracije Na-'odni dom II. redni letni občni zbor reg. zadruge »Sokolska planinska koča«, ki je izpričal tako po udeležbi članov Sokolov zadrugarjev, kakor tudi po poročilih posameznih funkcionarjev viden in razveseljiv uspeh pozitivnega sokolskega dela. Letošnji občni zbor sokolske zadruge, ki sc je z optimizmom in požrtvovalnostjo lotila izvedbe delnega programa Sokolske Petrove petletke, jc otvoril in vodil zaslužni zadrugin predsednik br. dr. M i-halič, ki je v svojem predsedniškem poročilu povdarjal zlasti, dejstvo, da je poglavitna točka letošnjega občnega zbora, da končnoveijavno sklepa o pričetku gradnje sokolske planinske postojanke na našem Pohorju. Sledilo je izčrpno tajniško poročilo br. Kralja, ki je jedrnato in v kratkih obrisih orisal vse administrativno delo zadruge, ki ni zamudila niti ene prilike, tako v zbiranju delničarjev, kakor tudi aranžiranju prireditev in nabiranju denarnih prispevkov, v namenu, da čimprej realizira idealen načrt postavitve sokolskega planinskega zavetišča na vrhovih Pohorja. Uspeh intenzivnega in nenehnega dela zadruge se zrcali v zbranem številu članstva, ki je narastlo na 186 članov s 1018 podpisanimi deleži. Terensko delo na sokolski planini, za katero je bilo odločenih nič manj kakor 7 pravd v korist Sokola, je za nami. Prostor k niveliran, izvršene so tudi vse predpriprave tehnično narave. Obmejno mariborsko Sokolstvo si je postavilo težko nalogo, ki jo bo brezdvomno tudi izvršilo. Sokolstvo bo v postavitvi te koče slavilo triumf svojega dela in svoje energije, ki mora biti kronano s polnim uspehom. Želja nacionalnega Maribora je, da rodi sokolsko delo zlasti v našem obmejnem ozemlju bogate sadove, ker se to delo vrši v vzvišenem cilju za čast domovine in našega mladega kralja. Sokolska planinska koča bodi ponosen Sokolski Petrov dom na Pohorju. Blagajniško poročilo marljivega blagajnika br. 'K o v a f a nam kaže porast celokupnega stanja aktive od 119.840.50 na 135.442.75 Din, medtem ko je rezervni sklad povišan na Din 21.340.50, deleži pa od 98.600 na 101.800 Din. Po dr. Boštjan či č e v e m. v imenu nadzornega odbora podanem poročilu in sprejeti razreš-nici je poročal o delu tehničnega odbora br. Pertot; proračun za vsa dela znaša okrog 250.000 Din. V tehničnem od- boru so br. Bezlaj, Čač, inž. Vičič in P e r t o t. Sledilo je izčrpno poročilo br. dr. Boštjančiča o poteku pravd za meje sokolskega zemljišča, nakar je občni zbor osvojil predlog, da se pooblasti načelstvo, da kar prične z gradbo koče, tako da bo ista še letos pod streho. Pri volitvah načelstva ira nadzorstva je bil enodušno sprejet predlog, da ostanejo na svojih mestih vsi dosedanji funkcionarji z br. dr. Mihaličem na čelu, pač pa se dosedanji odbor izpopolni še z novima članoma br. inž. Pipanom Bori- sem in br. Saxom Miroslavom. Po živahni debati, ki se jc sukala zlasti o izdelanem načrtu, ki ustreza potrebam Sokolov turistov in smučarjev, jc zadrugin predsednik zaključil lepo uspeli zbor, s katerim stopa sokolska zadruga v novo poslovno dobo in h končni fazi idealnega načrta delnega programa sokolske Petrove petletke. Na Pohorju bodo te dni zapeli svojo pesem krampi in lopate, iz tal pa bo kmalu zrastla zgradba, v kateri bo domoval naš iugoslovenski Sokol kot buden stražar naše severne meje. Sadaiua M&itika Zavarovanje delavcev pri javnih delih O zavarovanju delavcev, ki so zaposleni po uredbi o javnih delih, je min. za soc. politiko in narodno zdravje izdalo nova določila, ki so važna za delodajalce in prizadete ustanove. Glavna določila so tale: Delavci, ki so zaposleni pri javnih delih po uredbi o javnih delih, se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačajo prispevki za borzo dela in delavsko zbornico, temveč samo za nezgodo. To ugodnost pa uživajo samo država, banovina ah javna samoupravna telesa, ki izvajajo javna dela, pa še ti samo tedaj, če se ta dela opravljajo brez licitacije v lastni ali mešani režiji, toTej le takrat, kadar delavce plačajo iz kreditov za javna dela neposredno orne javne oblasti, ki dela vrše. Kadarkoli pa se javna efela oddajo potom licitacije drugemu, tedaj je ta prevzemnik delodajalec in mora prijaviti vse delavce za bolezen In nezgodo, kakor ostale delavce ter zanje plačati prispevke. Občine, ki izvajajo javna dela iz svojih sredstev, so dolžna prijaviti vse delavce tako za bolezen kakor za nezgodo, ker so iz bolniškega zavarovanja izvzeti samo oni delavci pri javnih delih, ki so plačani iz državnega ali banovinskega fonda za javna dela. Vse delodajalce opozarja OUZD, da upoštevajo gornja navodila in prijavijo v zavarovanje tudi one delavce pri javnih dejih, katere so prevzeli v izvršitev kot samostojni podjetniki. Šota Q6as6eM Hudite je ftokaaata sadove svojega dela Vsakoletni nastopi matične glasbene šole, ki padajo v dobo pred zaključkom šolskega leta, nudijo zanimiv in poučen pregled uspehov, ki jih je zavod v tekočem letu dosegel. Letos si je ravnateljstvo za šolske mastope izbralo Kazinsko dvorano, ki je poleg drugih tudi za take prireditve zelo primerna. Spored jc bil razdeljen na cele štiri večere, kar zgovorno priča o obsežnosti snovi. Produkcijo so se vršile v petek 28. in v pone- ka nimate, nadenite si druge sokolske značke (n. pr. kovinastc, smučarske ali podobne), ki bodo posvedočile vašo sokolsko pripadnost. Pri tem se zavedajmo, da nam je Sokolom dolžnost, da se med seboj pozdravljamo »Zdravo!« —če se spoznavamo po krojih in znakih. Na določena zbirališča pridimo pravočasno! V sklenjenih vrstah v povorki ali na zboru kajenje ni dopustno! Med telovadbo bodi pozornost telovadca in telovadke osredotočena le na telovadbo — gledalcev kakor da ni! Naše vedenje na vlakih, na cestah, na ulicah, v oblačilnicah, na veseličnem prostoru bodi brezhibno! — Pred telovadnim nastopom telovadcc in telovadka naj ne zavživata alkohola, vsi pa ga zavžimo, če ga sploh zavživamo, le toliko, da ne bo — alkoholnega navdušenja! ... Cigareto v prstih Sokolice ne vidimo radi. Razmerje moških pripadnikov sokolskih napram osebam drugega spola bodi in ostani vseskoz dostojno; zlasti bodi in ostani dostojno napram našim sestram Sokolicam! Ne pozabimo, da gleda na nas na tisoče in tisoče kritičnih oči ter da bi vsak očitek, ki bi ga zaslužil s svojim početjem posameznik, padel ua Sokolstvo kot celoto; zato čuvajmo čast in ugled Sokolstva - kot poedinci In kot celota! Pojdimo v Maribor na župni zlet v prepričanju, da sc povrnemo z njega, če bomo storili sleherni in sleharna svojo dolžnost, potrjeni v veri v sokolsko stvar, okrepljeni v nadi na lepšo bodočnost ter s poglobljeno ljubeznijo do vsega lepega, dobrega in plemenitega. Zdravo! Župni Prosvetni odbor za Starešinstvo Sokolske župc Maribor. deljek 31. maja zvečer ter v torek 1. in v sredo 2. junija popoldne. Če hočemo podati pregled od osnove navzgor, moramo začeti s torkovim nastopom (dne L junija). Ta dara so so pokazali gojenci, ki so po glasbcnoučni dobi uajmlajši oziroma iz nižjih razredov. Pa smo pri tem in onem z zanimanjem in veseljem opazovali nedvomne znake nadarjenosti, ki močno pospešuje napredek in jamči ob vztrajnem študiju za hitrejše uspehe. Drugi so spet nekoliko manj nadarjeni, zato pa tem pridnejši. Pri nekaterih mladih goslačih povzroča vznemirjenost ob nastopu več ali manj opazno distoniranjc, vendar pa je to le prehoden pojav, ki sčasom izgine. Nalogam, ki jih profesorji glasbene šole stavijo začetnikom, so ti na splošno v zadovoljivi meri kos. Note. intonacija, prijemi, ritem, takt so osnova /.a uspešni nadaljnji pouk. - V sredo 2. junija so nastopili gojenci naslednjih višjih razredov. Poleg tehničnega napredka opažamo pri mnogih izmed njih vidno stremljenje za čim lepšim izvajanjem. — Nastop v petek dne 28. maja je bil zopet zaznaven korak navzgor i z ozirom na stopnjo glasbenega napredka učencev i v pogledu kakovosti izvajanih skladb. Podajanje postaja v tej razvojni dobi glasbenega pouka vedno bolj izrazito, uveljavljati sc začne tudi smisel za osebni okus in izraz. — Višek letošnjih šolskih nastopov pa je pomenila priredba v ponedeljek 31. maja. Ta večer so nastopili gojenci najvišjih razredov, ki so izvajali razmeroma težka dela. Precej teh gojencev nam je znanih izza prejšnjili matičnih produkcij, poleg tega pa sodelujejo tudi Pri raznih drugih prireditvah. Izvajanje posameznikov je bik) v splošnem tako dobro, izdelano in doživl.ieno. da je dosegalo že koncertno stopnjo. Volja do reprodukcijskega soustvarjanja jc pri mnogih prav močna. Poleg drugih se jo postavil mladinski zbor z Adamičevo »Pomlad prihaja« ter narodnima »Ena ptička priletela (prir. Pregelj) in »Hodi. Mare moja« (prir. Šantel). — Mladinski orkester je ugajal. Razen Pleyelovega »Allegra« jc bil na sporedu Jansin »Ko>n-certino« I. in II. stavek z violinskim solom Mire Ostankove, Svendsenovo »Romanco« pa je ob orkesterskem spremljanju zaigral violinist Dušan Rogi. Profesorski zbor sestavljajo poleg ravnatelja prof. Marjana Kozinc sledeči: za klavir prof. Finžgarjeva, prof. dr. Klasinc in prof. Serajnikova; za gosli prof. Pahor, prof. Poljanec in prof. Vrabec; za čelo in mladinsko petje prof. Bajde; so Jop e t je prof. Skapino-va; mladinski orkester prof. Poljanec. Nastopili so 1. junija v klavirskih razredih: Preac T. in V., M. Lah, N. Novak, M. Lindtner, Z. Kodrič, N. Martinc. B. Trop, M. Hacin, T. Hacin. Metka in Manica Juvan, M. Sckula, J. Lah, N-Turk, S. Dostal, S. Bratož, H. Grah, L-Pavlovič, V. Rudolf, B. Molan; 2. junija'-V. Zarnik, S. Ortan, N. Novak, Z. Radej-M. Fcldin. T. Rudolf, Z. Škorjance, S. Merčun, M. Perne; 28. maja: I. Pall, J-Perko, A. Lužar, L. Vodeb, A. Mastnak. M. Dekleva, A. Golubovič, M. Plaskan. R. Debevec; 31. maja: B. Velikonja, V. Kovačec, A. Faninger, M. Škofič, J. Petrič, D. Kutin, M. Plaskan. R. Debevec. Violinisti 1. junija: I. Arzenšek. M. Feldin, B. Senica, F. Lešnik, M. Ste-novec, B. Veljak, E. Filipič, M. Roth: 2-junija: Č. Ravnik, D. Cotič, R. Lenard, V. Šelih, A. Požun, D. Kanič, .T. Berčič: 28. maja: F. Ostapovič, B. Nebesar, M-Benet, V. Lah, M. Ostanek; 31. maja: A-Lipovšek, H. Zisel, D. Rogi. Čelisti so nastopili štirje: J. Perne-M.^Nebesar, A. Kopriva in S. Škofič. Čudimo se, da je za so 1 o p e t j c tak*' malo zanimanja. Pri letošnjih šolskih priredbah srno slišali samo sopranistko Hildo Stančičcvo, ki jo poznamo že od lanskega leta in baritonista Jožeta Dovjaka. ki ima zdrav in prijeten glas. Naši zbori bi morali solistični izobrazbi svojih, za to sposobnih in nadarjenih pevcev P°" svečati več pozornosti. Generalni prerez vseh štirih nastopov podaja verno sliko pridnega, vseskozi »a-črtnega dela, koje vrši naš vodilni m*1' riborski glasbeni zavod. Uspehi pričajo 0 visoko razviti zavesti odgovornosti i'ia' tičnih glasbenih vzgojiteljev in o njih0' vih preizkušenih učnih metodah. Vse jamči za trden in vztrajen razvoj s'aS' bene šole naše Glasbene Matice, ki z nai' večjo vestnostjo jn sistematično načrtnostjo vrši svojo odlično kulturno go, pri čemer jo moramo prav vsi P() svojih močeh podpirati. —n—s-^_ Pri sodniji. Sodnik: »Vi ste torej zapustili dc$ej' tisoč dinarjev v Ljubljani dolgov ter -stt pobegnili.« .. Toženec: »To ni res, gospod sodn^-Dolgove sem vzel s seboj in jih imam ' sedaj.« še kas iuttk Kam bi naši stari in za daljše izlete že nesposobni meščani, naše mamice z de-co, če bi ne bilo mestnega parka? Zlasti sedaj na pomlad in poletje, ko je mladež med Štirimi stenami tako nestrpna in neugnana ter tolče in razbija? Ven, ven, da bo v hiši mir in ne bo od strani sostanovalcev pritožb! Naš park ni karsibodi in bi lahko bil ponos mnogo večjemu in modernemu mestu. Vsak tujec sc izraža o njem pohvalno. Je v neposredni bližini mestnega centra, prostran in bujen. Radi zmernega iz-urnetničenja in pri rodne pristnosti je tako privlačen v vseh letnih časih. Novejši razsoj mesta je sicer onemo- gočil, da bi mogel služiti vsemu mestu v enaki meri in prihaja v poštev pretež-' no prvotnemu mestu. So pa desnobreža-ni od druge strani na boljšem od levo-brežanov: njihova naselja so bolj na prostem in imajo vrtove, ki vsaj deloma nadomeščajo naš park. Dovolj razsežni angleški park ima vse mogoče predstavnike naših listavcev, ki bi mogli delati čašt celo staremu lesu s častitljivimi očanci, inče bi prelistali brošuro bivšega ravnatelja realne gimnazije, g. Jake Zupančiča, bi našli marsikateri grm tujega porekla. Udobno je tukaj, preprosto in naravno. Ona tako naravna jasa, trate in steze se ti na mah prikupijo in toneš v občutek, da si nekje na deželi ter daleč od mestnega vrveža. Mariborska izjema pa so številne in mnogovrst- ne ptice, ki sc ti približajo ob vsakem koraku in zro vate z zaupanjem kot ga ne najdemo drugod. Desni del, ki jc le za las bolj moderniziran, je bolj mladinska četrt, dijaško zbirališče, kjer jc ob nedeljah gneča vseh mogočih poklicev, starosti in — namenov, in predstavlja seveda bolj miniaturno sliko velemestnega vrveža. Večno mlada labudja dvojica se v račji družbi nemoteno koplje v ribnjaku in stopnjuje preprosto poezijo. Mestno olepševalno društvo se potrudi in stori za naše oko kolikor le more, vendar se marsikje razbere skromnost n}-1-govih finančnih moči. Cvetlični predeli, zlasti greben ob paviljonu so leto za letom bolj okusno urejeni. To društvo zasluži, du ga podpiramo. Prepričani &mo* da bo tudi občina kot taka storila lia prani njemu svojo dolžnost. Pravkar jc park deležen pomladnega razpoloženja in število njegovih Kos sc zelo množi. Mladi pari sc P^arlc svojim sanjam in grade smele načrte. motimo jih, da jih ne oropamo P™ct” 5l‘e — spomina. Bolj priletnim so dobroao* klopi. Matere se tukaj oddahnejo- ^ drobiž v prijetnem hladu hitro j„e v ranih jutranjih urah se zbirajo sK' dijaštva, ki »gulijo« in žvečejo, mr 0, in kolnejo težke formule in drugo 'bavno snov. Maturantom leze te v irko- Najbolj »racionalno« in vsi ristijo čas naši »montckarlo' <-• > zaskrbljeni v svojem igralskcn "V M a r i b o r u, 'dne'5. VI. 1937. 4£3H3 Hlati&miske k Maiiske Mouite 52. lofmski potk stav ko so aoše fatmje parnimi pmdde m V tukajšnji topniški vojašnici vojvodo Rutnika sc je vršila danes dopoldne svečana slovesnost. Mariborski 32. topniški Polk je namreč proslavljal spomin na dan, ko so polkovni topovi leta 1919 prvič prispeli na Gsposvetsko polje. Ob obletnici tega dogodka, ki je združena s polkovno slavo našega domačega topniškega polka, so se zbrali danes dopoldne v vojašnici zastopniki civilnih in vojaških oblasti z mestnim poveljnikom generalom M. Milenkovičem, nadalje predstavniki kulturnih, nacionalnih in gospodarskih organizacij, ki so jih Pri vhodu v vojašnico sprejeli častniki 32. topniškega polka ter jih zatem pospremili na častno tribuno. Vhod v vojašnico. dvorišče in tribuna so bili okrašeni z državnimi zastavami in zelenjem, Pri vhodu je bila častna straža s čeladami na glavi, razen tega pa sta bila postavljena pri vhodu dva topa, okrašena z zelenjem in zastavicami. Tudi po dvorišču so hili postavljeni topovi in je nudilo prostrano vojašniško dvorišče izredno svečano sliko. Potem ko so predstavniki oblastev, in raznih organizacij zavzeli svoja mesta na častni tribuni, se je točno ob 10. uri pričel obred in sicer je za katoliško veroizpoved opravil obred kaznilniški duhovnik g. Zavadlal, za pravoslavno veroizpoved pa prota g. Ivoševič. Nato je imel poveljnik 32. topniškega polka podpolk. g. Kiler na postrojene polkovne formacije govor, v katerem je orisal hrabrost vojakov, ki so ob priliki koroške ofenzive leta 1919 prispeli na Gosposvetsko polje. Svoj govor je končal z vzklikom: »Naj živi kralj Peter II. in vzvišeni kraljevski dom«. Po odsviranju državne himne je poveljnik topniškega polka g. Kiler sprejel čestitke zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, nakar je sledil svečani mimohod ob zvokih vojaške godbe. Po končani slovesnosti na vojašniškem dvorišču je polkovni poveljnik povabil zbrane goste k zakuski, ;n je podpolkovnik g. Kiler najpreje pozdravil zbrane goste, nakar je spregovoril mestni poveljnik general M. Milenkovič, ki je v svojem govoru čestital polku k prisrčnemu slavju. Popoldne je v vojašnici vojaško slavlje s pevskimi in drugimi točkami. Sreska konferenca JNS v Mariboru V torek 8. t. m. prispejo v Maribor predsednik glavnega odbora JNS g. Peter ž i v k o v i č in podpredsednik senata g. B a n j a n i n ter nekateri senatorji in poslanci. Ob tej priliki sklicuje sreski odbor JNS za poldrugo uro v spodnjo dvorano hotela »Orel« sresko konferenco strankinega članstva. Ker se bodo odlični gostje odpeljali iz AJaribora že ob 15.30, se bo konferenca točno pričela. Ako kdo izmed strankinih članov po pomoti ni dobil povabila, naj se zglasi še tekom ponedeljka v strankinih prostorih v Cankarjevi ulici 1, vhod iz dvoriščne strani. Zanimiv izum mariborskega čevljarja Čevlji iz palmovega listja! Bi mogel kdo verjeti? Skoro neverjetno zveni. !n ^endar je resnično. Za novi izum gre, za čevlje »Rafija« iz palmovega listja, ki jih Nimajo še nikjer na svetu. Čevlji iz rafije s° najudobnejše, najprimernejše ter najmodernejše poletno obuvalo, Ti čevlji so s.e pričeli izdelovati v Mariboru in sicer M izdeluje čevljarski mojster A. Jakac v Slovenski ulici 24. V teh čevljih se po-mitiš imenitno, kakor bi bila noga pro-sta, brez obutve. Lahki so. In kar je silno Važno: četudi si ves dan na solnou, ti °stanc noga hladna. Rafija namreč ne >msti nikakšne toplote do noge. Je pa to Ruvalo silno trpežno in močno ter se '-deluje po želji, v vseh barvah, za žen-in moške. Ne verjamete? Potem pojete v čevljarnico g. Jakca v Slovenski JfHci 24 in sc boste prepričali, da smo pi-Sali resnico. | Ni bil zločin. Glede neznanega utop-j ljenca, ki ga je, kakor smo včeraj poročali, naplavila Drava pri Mariborskem otoku, je obdukcijska komisija, v kateri j sta bila sodni svetnik. Kramer in sodni zdravnik dr. Zorjan ter zapisnikar ugotovila, da je bilo neznančevo truplo 14 dni v vodi in da nima nikakšnih znakov nasilne smrti, iz česar je sklepati, da se je znašel neznanec v Dravi ali po nesreči ali pa v samomorilnem namenu. Avstrijska Kaukaška ekspedicija leta 1935 se je posebno pohvalno izrazila o Tsohamba-Pi iju, sredstvu proti solnčarici. Glavno zastopstvo Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Študijska knjižnica. Za dobo od 10. junija do 8. septembra se uvedejo v Stu-j dijski knjižnici nedeljene uradne ure ka-i kor v ostalih mestnih uradih, čitalnica j bo v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale dvakrat na teden: vsako sredo od 8. do pol 13. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Eventuelne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene svrhe naj se javijo ravnateljstvu. KARTOLEJ od Din 17- naprej LINOLEJ od Din 29- naprej v vseh šTinah in kakovostih v veliki izbiri samo pri NOVAKU. Koroška cesta 8 2©ra trne® velika nevarnost! Na notranji strani zob se tvori nevarni zobni kamen, kateri lahko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Ni vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te nevarnosti. Skrbite torej malo več za svoje zobe — uporabljajte Sargov Kalodont! V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicin-oleat dra Braunlicha, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU . Privatni nameščenci, v sredo o. ’Ul% ob 20. url priredi Trgovsko bolnl-in podporno društvo v Ljubljani v . mdski univerzi na Slomškovem trgu až.no predavnnlc o ustroju |n delovanju b'Štva, o upravljanju m nOmemt fonda . ^lega zavarovanja, ki nad) vsem nanic-'Ccncem poleg obveznega ^avnrovanjaše B'gc koristne ugodnosti. Nameščenci Jkležlte se tega zborovanja polnoStevll-> ker je to v vagoni interesu. daj srečo; v Mariboru so sc te L11’ Poročili Jakob Potočnik, tkalec, in Jarbara Dvoršak, delavka. Josip Obidič, Metiilec. in Štefanija Cvilak. zasebnica, barska 5 Bilo srečno! . % priliki zleta Sokolske župe Maribor „r,c 13. junija t. 1. bo v času od 9. do 19. za javni promet zaprta zvezna ulica Samostansko in Koroščevo ulico. Dijaško letovallšče v Martinščlci. Največje letovulišče na našem Jadranu, je gotovo v Martinščlci. Lctovališče razpolaga z do 600 posteljami, krasnim, veli-| litm in senčnatim parkom, vsemi mogo-| cimi igrišči kot za nogomet, odbojko, 1 koško, tenis itd., ima nad 40 čolnov, last- ni zvočni kino. balinanje, plesišče in drugih zabav. Uprava pa ne skrbi, samo za zabavo, temveč-tudi za dobro in tečno hrano, katera sestoji iz 5 obrokov. Zajtrk, kruh z maslom in kava. Dopoldanska južina. Kosilo; juha, 2 prikuhi, pečeno meso in dnevno močnata. Popoldanska južina, kava In kruh ali sadje itn kruh. Večerja: Mesnata ali močnata jed z solato in čaj. Kuhajo pa priznano dobre kuharice čč, šolske sestre iz Maribora. Za zdravstveno oskrbo pa je stalno spodaj zdravnik in 4 sestre bolničarke. Razen vsega tega imajo dijaki še 2 izleta s parnikom in sicer eden celodnevni, kjer sj ogledajo mesta: Krk, Rab. Crikvonleo, Bakar, Bakarae, Malinskot Omišalj in Baško. Oskrlminu za 28 dni je 700. Din. Dijaki odpotujejo iz Maribora dne 30, junija ob 5.10! Vsi reflektantl s^e morajo javiti v Zdravstvenem domu v Mariboru, Koroška ul., kjer jih zdravnik pregleda. Tam tudi lahko vplačajo oskrbnino. Kaj mora vzeti vsakdo s seboj, bo objavljeno prihodnjič. Natančnejše informacije daje Lovrenčič Ivan. nastavnik, Maribor, Smetanova ul. 32 II. Važno za posetnike ljubljanskega velesejma! Ako si pri postajni blagajni nabavite za ceno Din 2,— rumeno železniško .zkaznico ter celo vozno karto in potem pri prihodu na velesejem pustite rumeno izkaznico potrditi, se z isto vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi: za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, za po vratek od 5. do 19. junija vključno. Na parobrodih jUgosl. parobrodarskih družb velja popust sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko peljete v višjem razredu: za potovanje v Ljubljano od 20. maja do 14. junija, na povratku od 5. do 20. junija. Jadralna letalska skupina v Mariboru ima svoj redni članski sestanek v ponedeljek, 7. t. m. ob 19.30. uri v svojih prostorih v mariborskem gradu. Ker je sestanek velike važnosti — v kratkem bo treba pričeti s šolanjem pilotov — je dolžnost vsakega poedinega člana, da se sestanka zaneslijvo udeleži. »Grič«, Oset, Rošpoh vabi! Domače klobase, sortirana vina, pivo it. Telefon 2807. Klub kolesarjev Penin - Tezno priredi jutri pri gospodu Plohlu. Tezno, vojaško vežbališče. veliko vrtno veselico — s pestrim sporedom. Sodeluje godba na pihala. ( Drevi na vrtu restavracije »Union« koncert. Ležak pivo, dobra domača kuhinja. Se priporoča Lesjak. Pametna gospodinja ne zbira dolgo... ' Dna ve iz svoje izkušnje, kaj hoče in se I ne da podkupiti, če gre za to, da brani svoje mnenje. Že štirje rodovi gospodinj so ostali zvesti Schichfovemu milu Jelen, ker to dobro milo temeljito pere perilo in ga pri tem varuje. Negovano perilo, ki se zdi kot novo, če je oprano in zloženo v omaro, je ponos vsake pametne gospodinje, ki pere svoje perilo samo s preizkušenim Schicbtovlm milom Jelen Jutri ua gozdno veselico N. O. v Studencih- krasna zabava, vse poceni, igra ■Drava«. Vstop prost! Številka tH jc srečna številka. Tudi v Vašem življenju Jc najbolj važno troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej*v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov Kalodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforiem oieat ura Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da sc naredi drug Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. ■ ! 40. razstavna prireditev 5. — 14. junija 1937 I Leiezuiška izkaznica za polovično voznino se dobi i pri blagajnah železniških postaj za Din 2"—. Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m". Preko 600 razstav-tjalcev iz 14, držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, po- hištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija i. varietejem. Veliko zabavišče Koristno - prijetno. Kegljišče Kino-restavracije sedaj prosto ponedeljek in sredo. Interesentom pojasnila pri direkciji. Mariborskemu Sokolstvu. V ponedeljek dne 7. t. m. je v tukajšnjem Nar. gledališču slavnostna akademija jugoslovanskih dobrovoljcev — Kladivarjev Jugoslavije, ob priliki izdaje velike spominske knjige, ki je zbirka slavnih spominov neustrašenih borcev za našo svobodo in ujedinjenje v veliko Jugoslavijo. Ker so ti naši kladivarji neustrašeno in junaško tvegali svoje najdražje — svoje dragoceno življenje — za našo svobodo, je dolžnost vsakega Sokola, da se te proslave osebno udeleži in da s tem pokaže hvaležnost našim borcem za njihovo junaštvo. Bratje in sestre, tu ne velja noben izgovor in nobeno opravičilo. Pridite in pokažite, kako zna Sokolstvo ceniti nevenljive zasluge naših slavnih borcev. Broz njih tudi ne bi bil mogoč naš razmah in polet. Uprava Mariborske sokolske župe in meddruštveni odbor poživlja vsakogar, da pride k tej slavnostni akademiji brezpogojno. Po udeležbi in delih se ceni delo organizacije, ki rno-«a biti ob takih prilikah strnjena kakor nedeljiva celota. Vsako slavlje naših dobrovoljcev je tudi slavlje Sokolstva, ker je bilo ravno Sokolstvo žarišče dobroveljskega pokreta. Zdravo! Slovensko trgovstvo v Mariboru se poziva, da se polnoštevilno udeleži akademije »Zveze vojnih dobrovoljcev Kraljevine Jugoslavije« v Mariboru, ki se vrši v ponedeljek dne 7. junija ob 20. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Opozarjamo občinstvo ua veliko vrtno veselico Jadranske straže, ki jo prfrgd' mestni odbor 20. junija pri Gatnbrlnu. Kavarna »Rotovž« krasen senčnat vrt. Specialiteta: jagodna bovla. Poldrugi km od meje sodna razprava Inž. Cvejič pogojno obsojen na 7 dni Št, lij je imel včeraj popoldne svoje-\ rstno senzacijo. Poldrugi kilometer od meje se je vršila namreč sodna obravnava, in sicer pod sinjim nebom, na kraju, kjer se je pripetila lani dne 15. junija težka avtomobilska nesreča. Omenjenega dne. okoli 18. nre, sta pred šolo v Št. liju, poldrugi kilometer od državne meje, trčila skupaj avtomobila last znanega opernega pevca inž. Nikolaja Cvejiča, in avto grofa Alfreda Brussela iz Gleichen-berga v Avstriji. Na podlagi orožniškega poročila ter izvedeniškega mnenja je državno tožilstvo obtožilo opernega pevca 41 letnega inž. Nikolaja Cvejiča, rojenega v Zagrebu, našega državljana, bivajočega v Brnu. da je zakrivil usodepolno avtomobilsko nesrečo, in sicer pravi obtožnica, da je vozil v smeri proti Mariboru na levi, namesto na desni strani. Kakor že omenjeno, se je razprava vršila na licu mesta. Razprava, ki jo je vodil s. o. s. dr. Tombak, se je pričela ob 15. uri ter je trajala do 17.45. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, obtože- nega inž. Cvejiča je branil odvetnik dr. Rapotec, dočim je oškodovanega grofa in ostale sopotnike zastopal odvetnik dr. Blanke. Pri obravnavi, ki je bila mestoma zelo živahna, je bilo zaslišanih okoli 20 prič, večinoma domačinov, ki so izpovedali, da je inž. Cvejič vozil po levi strani ceste, nekatere priče pa so zopet izpovedale, da je inž. Cvejič vozil po sredini ceste. Dočim je sam grof Brussele zatrjeval, da je njegov šofer Ivan Hilmar vozil na kritičnem mestu z brzino 30 km na uro, so zopet druge priče izpovedale, da je znašala brana najmanj 55 do 60 km. Obtoženi inž. Cvejič je dejal, da je vozil po sredini ceste in da se je, ko je nasprotni avto -zagledal, izognil na desno stran, toda bilo je že prepozno, ker jo avto grofa Brussela vozil zelo hitro in je bil ka-rambol neizbežen. Na podlagi izpovedb prič in sodnega izvedenca inž. Keršiča je s. o. s. dr. Tombak obsodil inž. N. Cvejiča na 7 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta. Odškodninske zahteve grofa Brussela pa so bile napotene na civilno pravno pot. Vedeževalec ... Pri nekem tukajšnjem resfavraterju se i e pojavil okoli 55 let stari moški, precej korpulenten, okroglega obraza z bradavico na desni strani obraza nad očesom in na levi strani obraza, nadalje s pristriženimi sivimi brki in ponošeno obleko. Vedeževalec se je izkazal; morda po posebnem daru jasnovidstva, morda radi kakšnih predhodnih informacij... To še ni ugotovljeno. Izkazal pa se je, ker je resfavraterju vse točno povedal iz njegove preteklosti. Za to je prejel 50 dinarjev. Za napoved bodočnosti pa je prvotno zahteval 9—11 tisočakov, ki da jih bo porožil na križpot v nekem gozdu na zemljo, nakar bo v tem žaru »jurijev« uzrl njegovo bodočnost ter mu jo točno povedal. Seveda ni bilo z »juriji« nič, pač pa se je »vedeževalec« nazadnje zadovoljil s 770 dinarji, s katerimi je odšel, pa ni bilo podej za vedeževalcem ne duha ne sluha. Isti vedeževalec se je zglasil tudi pri sobarici Mariji S. v Mariborskem dvoru, ki ji je tudi povedal preteklost, dočim je za bodočnost zahteval precej denarja. Ker ga pa sobarica ni imela, se je »vedeževalec« zadovoljil z 20 dinarji, z zlato zapestno uro, vredno 1000 Din, dvojno zlafo ovratno verižico z obeskom v vrednosti 100 Din. »Vedeževalec« ji je dejal, da sc bo vrnil in da ji bo napovedal bodočnost, pa ni bilo potlej za »vedeževalcem« ne duha, ne sluha. Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 31. maja 1.1. svoj redni občni zbor. Iz poročila uprave posnemamo, da je zavod odpisal vso izgubo radi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v znesku po Din 1,186.185.16 od svojih rezerv. Potem odpisu ima zavod enkrat za vselej odpravljene vse kmetske zaščitene terjatve ter mu še ostane rezerv Din 7,653.289.94 in Din 8,000.000.— delniške glavnice. — Doseženi čisti dobiček v letu 1936 znaša Din 612.889.97. Rezervi se dodeli Din 132.889.97 in izplača se 6% dividenda. Zavod sc ni poslužil in tudi nima namena poslužiti se zaščite. Doslej je izplačal nad dve tretjini starih vlog/ kar mu je zaupanje povečalo in se pritok novih vlog stalno veča. Zato gleda zavod lahko z optimizmom v bodočnost. Jutri vsi na tombolo Sokola I. in veselico »Jadrana« v magdalenskem okraju! Gostilna Weber, vrtna veselica. Poštna godba. Gostilna pri »Lipi» Radvanje jutri koncert. Igra godba žel. del. in nast. pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Pristna vina, Tscheligijevo pivo, kuhinjske specialitete. Se priporoča J. Račič. Mestno Olepševalno društvo priredi drevi od pol 9. do 10. ure promenadni koncert v mestnem parku. Igra godba »Drava« pod vodstvom kapelnika gosp. Žekarja. Pomladek Rdečega kr*ža priredi v nedeljo v mestnem parku ob 11. uri koncert malih harmonikarjev s programom, ki so ga pretekli mesec na Dunaju proizvajali z velikim uspehom. Nastopi tudi zbor deške meščanske šole. Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu in podmladku in to v mesecih junij, julij in avgust. Cene so zelo zmerne. Za članstvo znaša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ekskurzisti pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod ir* elektrika, takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. — Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javi'ti se je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur ter rezervirati prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. Zdravniška vest. Za vršilca dolžnosti vodje tukajšnje porodnišnice je imenovan dr. Sk a 1 i c k y. Na Koroški cesti je gorelo. Danes zjutraj okoli 7. ure jc pričelo goreti na podstrešju na Koroški cesti 52. Požar je oči-vidno nastal radi slabega dimnika. Pozvani mariborski gasilci so takoj stopili v akcijo in preprečili večjo nevarnost po žara. Obsojena pustolovka. Mali kazenski se nat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 211etno delavko Marijo F e r m e v č e v o iz Slovenske Bistrice na šest mesecev strogega zapo- loboDr.uiruo vesti NEMČIJA POŠILJA NOVE VOJNE LADJE V ŠPANSKE VODE. BERLIN, 5. junija. V tukajšnjih krogih komentirajo angleški kontrolni načrt zelo neugodno. Očitajo mu polovičarstvo, brez ozira na to, da se varnostna jamstva označujejo kot nezadostna. Pravijo, da mora Nemčija pod takšnimi okoliščina mi vztrajati na stališču lastne pomorske obrambe. V svrho povdarka tega nemške ga stališča je vrhovno pomorsko vodstvo ponovno odposlalo v španske vode še enkrat toliko ladij kakor ob pričetku kontrole. V tukajšnjih krogih nič kaj ne zaupajo jamstvu, ki bi ga mogla dati Valen-cija in Salamanca. Ne more se od Nemčije zahtevati, — tako zatrjujejo — da bi verovala častni besedi Valencije, ker bi v tem slučaju priznala valencijsko vlado. Tudi se zdi neizvedljiv načrt glede medsebojnega sporazumevanja pomorskih poveljnikov. WINDSORSKI VOJVODA IN VOJVODINJA NA KOROŠKEM. DUNAJ, 5. junija. Vojvoda in vojvodinja VVindsorska sta prispela sinoči ob 23.48 z brzovlakom na postalo Arnold-stein na Koroškem. Na postaji je bil navzoč v imenu koroške deželne vlade vladni svetnik dr. Lampasberger, ki je izročil vojvodinji v imenu deželnega glavarja lep šopek. Vojvoda in vojvodinja sta se nato odpeljala z avtomobilom na Wasserleonsburg. REPUBLIKANSKI VOJNI USPEHI MADRID, 5; junija. Vojno ministrstvo sporoča: Republikanske čete so pri St. Benitu v ognju zadušile napad francov-cev. Republikanska letala so zelo učinkovito podprla operacije republikanskih čet pri Sieri in Naval Sieri. LJUBLJANSKI VELESEJEM OTVOR-JEN. LJUBLJANA, 5. junija. V navzočnosti številnih predstavnikov gospodarskih korporacij, kraljevega odposlanca generala Tomiča, bana dr. Natlačena ter ljubljanskega, mariborskega ter celjskega župana je bil danes dopoldne svečano otvorjen ljubljanski velesejem. V svojem otvoritvenem govoru je trgovinski minister dr. Vrbanič čestital Sloveniji k lepemu napredku in povdarjal, da se 5® gospodarski položaj v Sloveniji vidno izboljšal. REVOLUCIJSKI PODVIGI V PORTUGALSKI. GIBRALTAR, 5. junija. Reuter poroča, da so izbruhnili v Portugalski revolucionarni nemiri, katerjh obsega še ni mogoče kontrolirati. ra. Fermevčeva sc je, kakor smo svojčas obširno poročali, lani v po/etju izdajala za nastavljenko neke tukajšnje tekstilne tvor nice ter ofrnažila več oseb. narodnon,g“išCe. Sobota, 5. junija ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Izven. Nedelja, 6. junija: Zaprto. Ponedeljek, 7. junija ob 20. uri: »Akademija vojnih dobrovoljcev«. Izven. Drevi v gledališču predstava v korist »Združenja gledaliških igralcev«. Uprizo-rc veselo igro o slabi vesti treh A^aških grešnikov »Trije vaški svetniki«, ki nudi obilo smeha in zabave. Čisti dobiček gre v prid stanovske organizacije igralcev, V ponedeljek zvečer v gledališču »Aka demija vojnih dobrovoljcev ob priliki izida spominske knjige. MufatjfUiVi! ii miru 11 ■mii im ■ i m m hibi hi 'ip Za Putnikov izlet z modrim luksuznim ekspresom na »Ljubljanski velesejem« se je vozna cena znižala na Din 70. Prijavite se pri Putniku, Aleks. c. 35. Za novega rektorja ljubljanske univerze je bil včeraj izvoljen vseučiliški prO' fesor juridične fakultete dr. Rado Kušej. Mali oglasi Razno JEDILNI; IN SPALNE SOBE sperane, politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nainižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnično do-djetle, Maribor, Slovenska ul. 16, teL 27—56, izpeljuje elektrolnstalaclie stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacljskega blaga po kon »rečnih cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-icv. Vetrinjska ulica 22. na-sprotl tvrdke V. Wcixl. 9-t SLADKORNOBOLNI POZOR! Dietični novi kruh izdeluje in razpošilja pekarna RAKUŠA, Koroška cesta. 2513 STRIŽENJE britje najcenejše. Obiščite novega cenenega frizerja na Meljski c. 9. 2954 Najboljše ZDRAVO DUH IN TELO OSVEŽUJOČO KAPLJICO dobite pri A. Senici, 'Plzenski dvor«. Tattenbaehova. 2972 TRAJNE KODRE~ izdeluje prvovrstno po konkurenčni ceni Nikola Novakovič, Pobrežje, Aleksandrova cesta 67- >1001 POZOR! V nedeljo, dne ti. junija bo pri Lcbariču v Košakih VESELICA ■/.; licitacijo majniškega drevesa in koncertom priljubljene godbe iz Maribora. Začetek oh 3. uri popoldne. Za dober prigrizek in izboren vinček preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. V slučaju slabega vremena bo veselica prihodnjo nedeljo. 3004 VINOTOČ KUŠER Meljski hrib, otvorjen. 2998 NA DOMAČO ZABAVO,. dobra vina, ocvrte piške ■" druge dobrote vabi restavracija in kavarna VoUgruber Frankopanova 17. OBIŠČITE GOSTILNO »NOVI SVfcI. v Studencih, nasproti Mariborskega otoka. Tam dobit6 najboljša vina iz Špičnika * spccijaliteto muškatni silvanec, dobre ocvrte piške j" razna jedila. Vsako nedell0 koncert jazzbaud. Se pripO' roča Ivan Klanvčck, gostij' ničar. UC1TI SE ŽELIM za mehanika ali krojača, k)e bi imel hrano in stanovanj: Vprašati Magdalene, St, Ili pri Mariboru. 30$ V NEDELJO KONCERT klobase in meso iz kible, P’ šiit. Gostilna Mras. Studenc __________ 3049 , ■ KUPUJEM' IN PRODAJAM vsakovrstne stare oble*, čevlje, pohištvo itd. Naj . tevo pridem na dom- r nama Ciril .lelcnc. Marin ■ Koroška e. 17. Sodoma in Gomora -Da, da, kebre, posušene kebre moramo uživati! Prej smo jih imeli samo za pokora, zdaj pa jih uživamo namesto mesa. In kebri so šc veliko slabši, kakor kobilice, ki so jih včasih vživali svetniki.« Med takim govorjenjem, .prepletenim z jjlobokiint vzdihljaje je kuharica pomaknila pred Angelika bokal vina in hitela zavijati kose mrzlo pečenke in nekaj klobas in kruha. S svetlimi pogledi ji jc sledil Angelik, med tem ko je strastno cma-kaje vase vlival dobro vinsko kapljico. Se predno je kuharica vse pripravila, je Angelik že izpraznil bokal in ker je bil popolnoma tešč, lačen in žejen kar se je dalo, ga je močno vino hipoma omamilo. Kar gugati se je začel, kri ruu je zalila 14 lica in vinjenost ga jc naredila tako prešernega. da je na skrivaj Adeigundo krep ko vščtpnil. Na srečo je bila kuharica sama vinjena in ni slišala, kako je Adelgun-da odskočila in polglasno zacvilila: a — jej«. Prav ko se je Angelik kuharici najtopleje zahvaljeval in ji obetal koliko bo zanjo molil, so se odprle duri podzemske dvorane in zaslišalo se je celo v kuhinjo tako kričanje in prepevanje in muziciranje, da sc je Adclgunda umaknila v kot in sc jc zganil tudi Angelik. »Oh ta pregrešni, ta izprijeni svet! Te izgubljene duše! Sodoma in Gomora! O nebo, pošlji ogenj in žveplo in kolofonijo nad to hiso in pokončaj vse, samo to vrlo in pošteno in bogaboječo kuharico obva- ruj vseh nezgod in dodeli ji srečo na tej zemlji in po njeni smrti jo vzemi v nebesa.« »Oh, kako so dobri,« se je razjokala kuharica in zopet poljubljala Angeliku roko. »Oh kako sem srečna ...« »Oj Sodoma, oj Gomora.« Angelik jc pa že ni več slišal. Krik iz podzemske dvorane jo uplival, kakor da sliši sirenske glasove. Srce ga jc vleklo tja. »Počakaj«, je zašepetal svoji spremljevalki in previdno korakal po stopnicah v podzemsko gostilniško sobo, v »pekel«, ter obstal pri odprtih vratih. Pekel je bil natlačeno poln in tuljenje jc bilo strahovito. Slišali so se zategnjeni glasovi hripave harmonike in poskočno piskanje obrabljenega klarineta. Gosti dim je Angeliku komaj dovolil, da je razločeval ljudi. Bili so zbrani vojaki in civilisti in vmes je bilo mnogo žensk. Nekatere so se kar pričo občinstva pustile i objemati iji poljubovati. In smejaJc so sc ali cvilile in razsajale, kakor moški- »Še v pravem peklu ne more biti h' še,« je mrmral vinjeni Angelik, stoječ P vratih. »Tako jc, kakor bi bili sto hudi z verig spustili, škoda, da imam še 1 . niško haljo na sebi. Kar notri bi sel >> norel, kakor ti nore. No. pa setn en*. • vsaj vidci, kar sem tolikrat ž J,-vsaj vem, kaj se tu godi in če pojde sreči, se bom šc marsikatero n°c razveseljeval.« v. . , raf. Angelik sc kar ni mogel ločiti oo j tako ga je zanimalo početje v podzc' dvorani. Ko je pritekla mimo njega kariea, se je stisnil v kot in je P11* mo, samo da bi šc dali'- P;1SC' ‘ in nad zbrano družbo. ic m Adclgunda je stala na vr*111 s j/ončn<> ga polglasno klicala, naj Že gic; -0 ji je hotel ustreči iti oditi, a zao • ,^.,1 ic, ker je iz, dvorane naenkrn 'V . si, klice: »tiho pst - Pssl ~ 1 lenzio — silenzio — psst 'dne 5. VI. 1937. t. - 3X'~ ‘vBSBJBBO Mariborski »Večerni k« Jutra ■HMBwar"-r-Trsx-a.amm:r... — .-. -.tu*— Pozor! Danes soboto zvečer VRTNI KONCERT. Ocvrte piške in kozliček, por eija s salato Din 8.— Tsche-ligijevo pivo vrček Din 4.—. Ljutomerska kapljica. Sc priporoča Marica Pulko, prej Modrič, Taborska ul. 20. 31.39 NOVOST V TRAJNEM KODRANJU brez toka. zajamčeno prijteno novodobno ravnanje z oljeni in kremo, specijalno barvanje las, in beljenje, absolutno solidna postrežba v salonu ^Eva«. 5051 IŠČEMO GOSPODA ki bi sprejel v svojem doma- Lnostanovanjska HIŠA z električno razsvetljavo in velikim vrtom na Pobrežju na prodaj. Vprašati Razvanje štev. 6. 2594 HIŠO tridružinsko. pri 3 ribnikih. 13S.000. — Vilo pri kolodvoru 120.000. — Šliridružinsko hišo, center, 120.000. Posestva od 20.000, družinske Hiše od 10-000 Din. naprej. Gostilne. mline prodaja Posredovalnica. Maribor. Aleksandrova c. 33. 3029 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor. Aleksandrova c. 30 ski ali davni nnklic! Nobeno vozgra eno lliso, 10 let davc- ski ali glavni poklic! Nobeno mučno zastopstvo! Nobena prodajalna! Nobeno potovanje! Za mesto in deželo! Lahko, zanesljivo delovanje! Do-tičai dela pod vodstvom direkcije! Mesečni zaslužek do Din 5000,— in več. Natančne informacije v vsakem jeziku: Hupowerk Klagenrurt, Avstrija. 3056 HALO! KAM JUTRI? Vsi v Sv- Peter v gostilno Lindič, kjer bo plezanje na ležeče drevo. Postreženi boste z dobrini vinom in iedili. ___________.*»59 NAZNANJAM OBČINSTVU da ini je bilo poverjeno vodstvo starozuane gostilne ■ Holc« na Pobrežju. Potrudila sc bom vse svoje goste postreči čim najbolje. V nedeljo velika pojedina ocvrtih piščan cev, ccio pišče Din 15.—. Prvovrstna vina. pivo v sodčkih. Sc priporoča pod vodstvom Minke Debelak. 3%(5 ne olajšave, letni čisti donos c.0.096 Din. Cena 280.000. — Novozgradbo 4 stanovanja, 1400 m2 vrta 80.000. — Novo slično vili. vrt 75.000. — Dvo stanovanjsko 5000 m3 vrta in sadonosnik 65.000 ter veliko izbiro vseh vrst nepremičnin. 3034 Novozgradba, 2 sobi. kuhinja, vrt, Pobrežje. 27.00®. — Velika trgovska hiša s trgovino, gostilno, pekarno, 5 oralov zemlje 200-000. — Lepo vino-gradno posestvo. 20 oralov od teh 3 orali vinograda z vsem; poslopji 82.000. Posrc-CENJENEMU i dovalnica »Rapid« Gosposka » ul. 28. 3036 Posest i-epa vogalna STAVBENA PARCELA za 2 do 3 nadstropno hišo v Cankarjevi ulici v Mariboru, oddaljena po 5 minut od mest nega centruma. kolodvora in Parka, v izmeri ca. 560 m3, "a prodaj za ceno Din 95.000. Vprašati pri Opekarni Laj-teršberg, Košaki pri Mariboru. Tel. 2018. 2948 Kupim ZA 14-KARATNO ZLATO plačam Din 29.— za sram, brilante in srebrn denar po najvišjih cenah. Kupujem za-stavljalne liste M. Ilger-jev sin, Maribor. Gosposka 15,-1236 NJIVA 2 Y\ orala, med glavno cesto (koroška proga) in Dravo, 5 km iz Maribora na prodaj. Naslov v upravi lista. 2979 Radi smrtnega slučaja na PRODAJ NOVA HIŠA in njiva. Naslov v upravi lista. 3003 TRGOVSKA HIŠA ^nonadstropna z dobro vpeljano trgovino, lokalom za Gostilno in enim manjšim lo-1 Kalom ter skladiščem in osta-fimi pritiklinami, dvoriščem 1,1 lepim vrtom, novo zidana ’u davka prosta radi zgraditve tovarne za Din 120.000 •Jod ugodnimi pogoji naprosi. V hišj je vodovod in elektrika v nadstropju je krasno stanovanje s kopalni-c,). Hiša stoji na zelo prometni točki in v industrij-sKeni kraju, oddaljena eno Minuto od postaje brez konkurence. Informacije pri Si* elektrotehnik. Maribor. Celjska 1. 2993 Pupim prazne STEKLENICE od ; Franz-Jožefove« grenčice ter druge % litr. steklenice od mineralne vode. Drogerija Ivan Pečar. Gosposka ul. 11. 2961 RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE kupi knjigarna V. Heinz, Gosposka ul. 26. 3058 Prodam OTROŠKA POSTELJA z inadraco in odejo poceni naprodaj. Meljska c. 20, salon »Mila«. 2905 MADRACE otoinane najceneje pri M. Stcrbal-u. Meljska 2. 2922 »OPALOGRAPH« prodani. Tezno. Cankarjeva ul. 56. levo. 3002 KOLO skoraj novo in boljši daljnogled naprodaj zaradi selitve-Cvetlična ul. 29, pri hišniku. 3038 MALINOV VOZ naprodaj. Danjkova ulica 3, vagon 3. 3041 Dobro ohranjen ČEVLJARSKI »CILINDER« STROJ N naprodaj. Stritarjeva 9. 3043 POSTELJNE ODEJE res dobro prešite izgotovljeno posteljno perilo, z glavnike, tuhenc, puh in perje vedno v veliki izbiri pri A. Štuhec, spccijalna trgovina - izdelovanje posteljnih odei, Stolna ul. 5. 3046 VINO od 5 litrov naprej. Klemenčič, Sv. Peter. 3054 Dve ženi - dva svetova V domovinsko zvezo so bili sprejet' i, tajnj seji preteklo sredo: Sredenšek Emil iz Pobrežja, Gosposvetska ulica; Krašovec Franc iz Teznega, Nežmah Karl iz Špesovega sela; Cilenšek Anton iz Pobrežja, Nasipna ulica; Tajhman Maks iz Pobrežja, St. Vrazova ulica; Podkrižnik Ivan iz Pobrežja, Aleksandrova cesta, in Flisar Franc iz Pobrežja, Zrkovska c. Nujna potreba škropljenja naših cest. Ze leta in leta sem moledujemo na raznih merodajnih mestih po škropilnem vozu, ki bi naj oskrbel škropljenje naših cest. Prejšnja leta je bila mestna občina vsaj toliko uvide-vna, da je škropila dvakrat dnevno Aleksandrovo cesto do pokopališča, kjer sc vrši dnevno pač največji pro met, letos pa nam je celo ta privilegij izostal in smo s tem ne samo pobrežki pa-santje, ampak tudi mestni prepuščeni dušenju po neznosnem cestnem prahu. — Skrajni čas je torej, da se pričnejo upoštevati vsaj v delni meri naše zahteve in pritožbe. Soštani ležalni stol ležalni stol . . vrtni fotelj zložljiv . v"S, Bill- poletna postelja tape cirana, zložlj, vse z dobrim štrapacnim platnom prevlečeno 2542 TVRDK. ALEKSANDROVA CESTA 15 CEMENT IN APNO vedno sveže dobite dostavljeno najceneje v lesni trgovi ni Albin Ceh, Maribor. IJct-navska c. 4. 2927 ~ KOLESA: *Styria«. »Izak«. »Pucli«, Diirkopp »Victorija«, Premier«, »Legnano«. »Perla« in raziie druge znamke dobite po ugodnih cenah pri Justin Gustinčiču trgovina s kolesi. Tattenbachova 14. 2933 NJIVA •'l. oralov velika, ob promet* 1,1 eestj v Razvanju zelo primerna za stavbišča, po ugod-J’.1 ceni na prodal- Naslov: 'Ontad Pukl. Razvanje. 3000 HIŠICA občinski koloniji z lepim 'rtom radi premestitve ugod '? naprodaj- Naslov v tipra-lista. 3008 stavbene parcele , ni brez gozda na prodaj za y ,!Q Din. Vprašati Smolej, -S- Radvanje Hostejeva 2. 3014 ,,,SICA DELAVSKE v KOLONIJE “Kalna. v Magdalenski ulici *°dtio naprodai- Naslov v "oravi. 3027 MOTORNO KOLO. »PUCI1«, 220 eam, poceni naprodaj. Zrkovska cesta 17. Pobrežje. Ambrož. 2976 PRIMA RIZLING od 5 litrov naprej a Din 6. , sodček Din 5.-~. Mancr, Po-čeliova 49- _ _________ 2997 BRIVNICA dobro idoča, brez konkurence radi družinskih razmer ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. _________ ,'3007 Dobro ohranjena OTROŠKA POSTELJICA in divan poceni na prodaj-Naslov v upravi lista. 3010 Kompletni TRGOVSKI INVENTAR za trgovino z mešanim blagom poceni naprodai. Naslov v upravi lista. ■_______-301? B. S. A.-MOTOR 350 ceni, generalno popravljen poceni prodam. Sinič Gustav, elektropodjetje, Maribor, Meljska c. 1. 3018 83 ms prima suhih BUKOVIH CEPANIC brez velikih grč. Dobava do 10. avgusta. Ponudbe na upruviteijstvo šole Tezno-Maribor. 3061 OTROŠKI VOZIČEK nov, modem globok prodam. Tattenbachova 20. Jerin, 3058 V najem MESARIJO klavnico in stanovanje oddam v najem, tudi prodam. Naslov v upravi lista. 3065 Lokal Trideset let šoštanjskega Obrtnega društva. Minulo nedeljo se je vršil redni občni zbor tukajšnjega Obrtnega društva. Ob tej priliki ;>j lepo obiskani zbor tudi tiho proslavil tridesetletnico obstoja in delovanja tega društva. Ustanovljeno je bilo .leta 1907 z namenom, združiti vse slovenske obrtnike v močno stanovsko in narodno organizacijo. K društvu je takoj pristopilo 22 članov, med katerimi jih živi še pet. Prvi odbor društva je bil tale: predsednik Volk Jakob, pod- predsednik Cerovšek Miha, tajnik Mazej Josip, blagajnik Šmigovc Ivan, odborniki: Gregorevčič Ivan, Štor Franc, Gorič-nik Franc in drugi. V društvu je obstojal tudi 6 članski gospodarski svet, ki je upravljal obrtniški podporni fond. Zaradi po pravilih omejenega delokroga tega sveta je Obrtno društvo decembra 1907 ustanovilo »Kreditno zadrugo«, ki je predhodnica današnje Obrtne posojilnice v Šoštanju. Društvo je tako močno posegalo tudi v splošne šoštanjske gospodarske razmere in jih tudi v precejšnji meri oblikovalo. Nedeljskega tridesetega občnega zbora se je udeležil predsednik Zveze obrtnih društev g. Rebek Josip iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru razčlenil naloge obrtniških organizacij ter ča-stital društvu k lepemu in zaslužnemu jubileju. IŠČEM LOKAL na prometni točki v sredini mesta. Naslov v upravi. 2980 rie pustim več, do bt se moj Jonezet grol z Vaš otroci I" Mojo momo me zrnerjo, Če pridem domov z umo zono obleko mam some baz|0 voljo, zo Jo umozono obleko bi skoro moralo imet krtačo iz žice „Kaj se, somo pravo milo poire-buješl" — dobrego SCHICHTOVega MILA »JELEN" ne more nihče več pogrešati, kdor je ie enkrat spoznal lo čisto In izdotno milo! OPREMLJKNO SOBO oddam eni osebi. Taborska GARAŽA v cetitrumu mesta se takoj odda. Vprašati v Kino Union. 300f> Sobo odda LEPO OPREA1L.IENO SOBO solnčno mirno, z uporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi. , 2822 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma takoj ali s 15. junijem. Razlagova ulica 22- 2975 ODDAM SOBO. prazno ali opremljeno, s prostim vhodom. Koroščeva (>/11, vrata 8. 2990 LEPO OPREMLJENO SOBO ■/. souporabo kopalnice oddam v najem. Ogledati med 3. in 0. uro popoldne. Radvanjska cesta 45/1. levo. 3005 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in dobro oskrbo za Din 550-— oddam. Taborska 11-H- 3047 Opremljeno, solnčno SOBO s hrano ali brez oddam dvema gospodoma. Studenci G (Ti sposvetska ul. 7. 3022 KABINET opremljen, separiran, oddam. Frančiškanska 21-11, vrata 6-3033 ll. 8. 3042 LEPO ZRAČNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Vojašniški irg 2. 3017 OPREMLJENO SOB(J~ s prostim vhodom in kopalnico oddam lakot. Metelkova ul. 45. 3007 STANOVANJE I dvosobno, s kuhinjo, ie takoj za. oddati. Vprašati na Meljski cesti št. 91- 3024 SOBICO s prostim vhodom oddam. Ilichova ul. 16- 3063 Stanovanie SOSTANOVALCA sprejmem na stanovanje iit dobro domačo hrano. Studen ci, Dr- Krekova 2. 2983 GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo, slov v upravi lista. Na-2999 Lepo solnčno STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam za Din 200.—. Smolej, Zg. Rad-vanje Hostejeva 2. 3013 LEPO STANOVANJE * oddam s 1. Julijem. Studenci-Ciril-Mctodova 17. nasproti pošto 3015 TRI ČEDNA STANOVANJA oddam iu sicer:1 Dvosobno s pritiklinami takoi. Enosobno stanovanje s pritiklinami s i. julijem in sobo s štedilnikom s I. julijem. Betnavskn c. 39. 3030 SAMSKO STANOVANJE išče mlada, samostojna dama, Ponudbe na upravo lista pod »Samostojna«. 3031 Oddam sončno komfortno DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, verando kabinetom iu pritikliuami. Tomšičev drevored. Naslov v upravi. 3032 ODDAM STANOVANJE lepo, sončno, dvosobno v II. nadstropju s kopalnico s l. julijem. Vprašati Zupančič. Smoletova 10-J, 3055 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Vrbanova ul- 0-1, desno. 3%2 Službo išie KROJAŠKA UČENKA z dežele, z nekaj prakse ,'eli spremeniti službo s popolno oskrbo- Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene dopise na upravo lista pod Poštena«. 3035 Službo dobi FRIZERSKO UČENKO ki se je že mogoče učita sprej mem Denk Tezno. 3045 STANOVANJE sobo iu kuhinjo, z verando in sobo s štedilnikom z vrtom v Radvanju oddam. Vprašati Tržaška cesta 3. 3016 DVE SOBI IN KUHINJO (zaključeno) oddam. Magda-lenska 34. 3028 Nova iznajdba ■ Uidita Čevlji iz rafije so najugodnejši in je naj-zdravejše poletno obuvalo. Do sedaj kot prvo na zemeljski obli. Rafija obuvalo Vam nudi pod zaščitno znamko Maribor, Slovenska ul. 24 » £jyowiiwf kroj nailh kopalnih oblek ¥■» dela p r f k u p I j i ir • fibcril« rmdl tBMmnegalz- I n ve m e r m t med nmiih emnmnlh moetelov. C dDDEFELDT GOSPOSKA ULICA heCaUtmMrt Prej nego kupite blago za obleko, plašč in kostum, o b i š c it e 629 in se prepričajte o ceni in kvar liteti f Krojaške potrebščine i |M» DROBNO! A VELIKO! FOTOAMATERJI;; Znana najboljša izdelava samo pri nas !C/5 w rt ca >o VI >U (1) rt izu »TRIBUNA*' F. BATJEL pon. Maribor, Aleksandrova 26 16*- .. 20- .. 28- .. 20*- 28*- „ 10- „ 20'- kakor tudi vse drugo blago dobite po jako nizkih cenah — Vetrinjska ulica 15 Vinotoč FLUHER (Puh) Meljski hrib (poleg Drave) 3019 Oglašujte! Opravilna številka IX I 1233/34-4 Draibeni oklic Dne 21. julija 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: I. Ranca vi. št. a) 9, b) 25, c) 90. II. Vukovje vi. št. a) 54. b) 55. III. Gradiika 66. IV. Pesnički dvor 6. V. Rošpoh 3. Cenilna vrednost: ad I. a) Din 201.646-—, b) Din 12.61050, c) Din 1.090-—, ad II, a), h) Din 381.430'-. ad III. Din 51.498'-. ad IV. Din 97.380--. ad V. Din 67-280-30. Vrednost pritiklin :adl. Din 10.330"—, ad II. Din 5.900'—, ad V. Din 3.980'—. Najmanjši ponudek: ad I. a) Din 134.430-75, b) Din 8.407/50, c) Din 726"66. ad II. a) in b) Din 254.287--. ad III. Din 34.332-—. «d IV. Din 64.920—. ad V. Din 44.854--. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni okKc, ki je nabit n* uradni deski sodišča. v Okrajno sodiSfe v Mariboru, odd. IX., 2985 dne 28. maja 1937. ItiMlet Polzi, Koiaki dvotieu! 2)9. * ŠIRITE »VEČERNIK«! ^ • BJJ gy| ■ f in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših 9 I E I* I E stanovanjih uničuje Oeslnsekcijski odd. HP Orožnova uS. 2/8, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 _ . pri naših insetrsn- [RinikMpuite ,,h ,er °9,ašui,s Zakaj on po je... 1a* & f/NIVEA^ al CREME, 1 m m ... ker si |e preg ojačil kožo z NIVEAI Pred namiljenjem nadrgnite kožo dobro z NI V E A. ker se uotem lahko brijete hitro, ugodno in brez bolečin. N1VEA onemogočuje, da bi Vam koža spokals ali da bi Vas pekla. Toda samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, ki je najboljše okrepčevalno sredstvo za kožo. Vedite, da ni ničesar, kar bi bilo „boljše“ ali vsaj »enako dobro". ~rjS6 Opravilna številka IX I 1101/37-2^ Draibeni oklic Dne 26. julija 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem so-' dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Studenci vi. št. 130 Cenilna vrednost: 61.464’— Din Najmanjši ponudek: 40.976-— Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX« mt dne 25. maja 1937. RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uHee j; | DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Malboil vmrmm nato.ifta kmr latmil srn vloga ptl p«d*/o{e posle * o in o in kul a n t n o Spr e j e m a Podružnica: CELJE jut^iairski0hianiinuae‘ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. ■■■ -