»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot., za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 13.
V ©CrniCS, ČETRTEK 27. MARCA 1930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
28. marca, petek: Janez Kap.; Sikst III., papež. — 29., sobota: Ciril, muce» nec; Bertold, spoznavavec. — 30., ne» del ja:	4. postna (sredpostna). Janez
Klimak, opat; Kvirinij. — 31., pone* del j ek: Modest, šk. krški; Benjamin; Balbina, devica. — 1. aprila, torek: Hm go, škof; Venancij, škof. — 2., sreda: Frančišek Pavlan.; Marija Egipč.; Le* opold G. —• 3., četrtek: Rihard, škof; Hionija.
Movice.
Prisrčno čestitamo!
Danes 25. marca je naš prevzvišeni knezonadškof goriški Franc Borja Se* dej obhajal 25 letnico škofovskega posvečenja. L. 1906. so izvršili obred posvečenja škofje:	Flapp iz Pule,
Nagi iz Trsta in Mahnič s Krka. Včeraj ob deseti je sivolasi vladika imel slovesno škofovsko mašo. K obilnim voščilom se pridružujemo tudi mi in vemo, da govorimo vsemu našemu ljudstvu iz srca, če ljubljenemu nad-pastirju zakličemo: na mnoga leta!
11. obletnica.
23. marca 1. 1919. so bili ustanovlje» ni prvi fašistovski krožki. V nedeljo so po vsej državi in v inozemstvu po italijanskih naselbinah slovesno ob» ha j alf to obletnico. Vodja fašizma je izdal poseben proglas, kjer pravi, da isto geslo kot pred 11 leti velja tudi danes. Uradni list »Foglio d’ Ordini« je izdal navodila za spominska zbo» rovanja.
V Verdijevem gledališču v Trstu je govoril minister pravde Rocco o fašistovski revoluciji, ki je revolucija živih in ne mrtvih. Ob koncu je vzkliknil, da Italija potrebuje Trst, fa* šizem je s Trstom in Trst s fašizmom, zdaj in na veke. V Gorici je govoril v mestnem gledišču poslanec Maltini. Prednjim je podal poročilo tajnik Godina. Poslanec Maltini se je v go* voru spominjal zborovanja 15.000 fa* šistovskih vseučiliščnikov v Gorici le» ta 1927. ter je očrtal fašistovske borbe in zmage. — Tudi od podeželskih faši» stovskih krožkov prihajajo poročila o spominski proslavi.
Ministrov obisk.
Po končanih slovesnostih v Trstu se je minister pravde Rocco pripeljal v ponedeljek popoldne na kratek obisk v Gorico. Na prefekturi je bil slovesen sprejem, sodniki in advokati so mu pa bili predstavljeni na sodniji. Daljši pomenek je imel minister Roc* co s knezonadškofom, prefektom in županom.
Stoletnica svobode.
Grčija obhaja letos stoletnico, od* kar se je osvobodila turškega jarma in
postala samostojna, država. Po vsej državi proslavljajo 100*letnico z vese» licami in starodavnimi grškimi igrami v svetem mestu Delfi. Slovesnosti so se pričele v sredo 25. t. m., ker so Grki na ta dan odločilno porazili turško brodovje pri mestu Missolungi.
Deveti obrok.
Dne 15. marca je Italija točno plača* la deveti obrok svojega vojnega dol* ga, ki ga ima nasproti Angliji. Angle* ški državni banki je nakazala nekaj nad 197 milijonov lir.
Silovita iznajdba.
Znani učenjak senator Viljem Mar» coni je presenetil svet z novo iznajd* bo. Iznašel je poseben način, kako je mogoče z ladje, ki plove sredi morja, govoriti na majhnem brezžičnem te* lefonu tudi z najbolj oddaljenim de» lom sveta. Marconi je na parniku »Elektri«, zasidranem v genoveškem pristanišču, govoril z županom mesta Sydney v daljni Avstraliji, to se pravi na velikansko daljavo 18.000 kilome» trov. Razgovor je bil jasen in razum» ljiv. Razen tega je Marconi dosegel, da prenaša električno silo preko polo* vice zemeljske oble. S parnika »FTek* tre« je na primer v istem avstralskem mestu Sydney užgal električne svetil* ke. Marconi bo z novimi iznajdbami lahko v najbolj oddaljenem mestu ugasnil luč ter potopil prebivalce v te» mo, ustavil na cesti tramvaj ali sredi proge železnico na električni pogon, ustavil električne centrale itd. Iznajd* ba bo mnogo koristila, služila bo pa lahko tudi kot silno orožje.
Smrt angleškega državnika.
Na praznik sv. Jožefa zjutraj je umrl znani angleški državnik lord Balfour. Artur I. Balfour je bil več» krat zunanji minister. Zadnjikrat je bil na tem mestu od 1. 1916. do 1919. Bil je velik nasprotnik Nemčije, ker je videl v njej nevarnega tekmeca svoje domovine. Balfour je bil tudi navdušen pristaš misli, naj se v Pale* s tini ustanovi judovska država. Zad* nja leta je 81 letni državnik živel v miru na svojem posestvu.
Iz goriškega fašizma.
Dosedanji pokrajinski tajnik stot» nik Godina je bil že pred časom na novo potrjen, sedaj so imenovali ostali odbor. V njem so: dr. Bressan kot podtajnik, stotnik Villa je upravni tajnik, ostali člani so Bulloni Karel, Carlevaris Friderik, Cassanego E„ dr. Delpin Al. in inž. Schiozzi.
Staroslovenščina v Vatikanu.
Kakor smo že poročali, je imel sv. oče v baziliki sv. Petra slovesno služ* bo božjo za preganjano cerkev v Ru» siji. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« piše, kako je prepeval med mašo ruski zbor staroslovenske cer*
kvene pesmi v narečju sv. Cirila in Metoda. Mogočno in skrivnostno, pravi omenjeni list, so donele tajne melodije pesmi »Spasitelj mira, spasi Rosi ju«, (Rešenik sveta, reši Rusijo!) pol oboki največje cerkve na svetu.
Tržaški škof odlikovan.
Papež je podelil škofu drju Alojziju Fogarju red »Naše gospe rešiteljice jetnikov«. V Trstu in po vsej deželi so verniki sprejeli vest z največjim zadoščenjem. Splošnim čestitkam se tudi mi pridružujemo.
Žrtve poplav.
O poplavah v južni Franciji, ki smo jih opisali v 11. št. »Novega lista«, so naredili račun. Dognali so, da je raz* divjano vodovje zahtevalo 198 živ* Ijenj. 3000 hiš je porušenih, škode pa je okoli ene milijarde (1000 milijonov) frankov.
Naš rojak
inženir Jurij Kraigher, doma iz Hrašč pri Postojni, se je v svetu dobro uve* ljavil. Med Združenimi državami Se» verne Amerike in med Mehiko oskr* buje zračni promet velika zrakoplov* na družba, ki jo vodi svetovnoznani zmagovalec oceana letalec Lindberg. Lindbergov namestnik pri tej družbi je pa naš rojak Kraigher.
Zračni promet iz Trsta.
V mesecu februarju so s tržaškega letališča prepeljali v Zader in Anko» no 290 oseb, na progi v Reko in Za» der 70, v Benetke pa 95 oseb. Letala prevažajo tudi prtljago in pošto. Zračna služba se je vršila točno, brez vsake nesreče. Seveda je potnina ta* ka, da si zračno potovanje lahko privoščijo le bogataši.
6*urni delavnik.
Ameriška socialistična stranka in nekatere strokovne organizacije so iz* dale proglas, v katerem pozivajo de* lavstvo, naj ob priliki proslave 1. maja stavi sledeče zahteve: 6»urni delavnik, ureditev zavarovanja proti brezposel* nosti in starostno zavarovanje.
Vse na obroke.
Tretjina prebivalcev mesta Berlin, to je nad milijon ljudi, kupuje vse po* trebščine na obroke. Celo živila kupu» jejo mnogi na obroke. V zadnjih dveh letih se je število takih nakupovalcev podvojilo. Znak pomanjkanja.
Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je pred kratkim nevarno obolel: zadela ga je rahla kap. Posle» dice kapi so že izginile, vendar je od* lični bolnik precej oslabel in mora slejkoprej imeti mir.
Tržaški kvestor premeščen.
Tržaškega kvestorja Orlandello je notranji minister postavil na razpolo» ženje in odpoklical v Rim. Na njego* vo mesto pride kom. Gaetano Laino, dosedanji voditelj policije v pokra* jini Forli.
Dr. Matko Laginja umrl
V noči od 19. na 20. marca je umrl v Zagrebu v starosti 78 let predvojni voditelj istrskih Hrvatov dr. Matko Laginja.
Rodil se je prav na sedanji meji v Klani blizu Kastva 1. 1852. Po dovršen nih pravnih naukih je služil nekaj ča« sa pri državnem pravdništvu na Reki, nato je bil odvetnik na Voloskem in v Puli. V prve vrste političnih delav« cev je stopil 1. 1883., ko so ga istrski kmetje izvolili za deželnega poslanca. Bil je mnogo let tudi deželni odbor« nik. Dr. Matko Laginja je od 1. 1893. dalje zastopal istrske Hrvate in Slo« vence tudi v dunajskem parlamentu, kjer se je tako uveljavil, da so ga iz« volili za podpredsednika. Pokojnik je storil zelo mnogo za gospodarsko or« ganizacijo istrskih Hrvatov. Skupno z dr jem Janezom Krekom in mon« signor jem Josipom Grašičem je usta« novil Zadružno zvezo v Puli. Laginjo so spoštovali tudi njegovi najhujši po« litični nasprotniki. Tržaški »Piccolo« od 20. marca piše, da je bil mož »bi« strega uma in odkritega značaja, ki je kljub svoji politični nepopustljivosti užival med istrskimi italijanskimi ro« doljubi radi svoje neomadeževane po« štenosti pravo spoštovanje. Z njimi je bil osebno ne samo v korektnih, temveč celo v prisrčnih odnošajih.«
Po vojni se je dr. Matko Laginja umaknil v Jugoslavijo, kjer je postal poslanec in nato hrvatski ban. Po« slednja leta se ni več udeleževal po« litičnih bojev. Živel je v Zagrebu v popolnem zatišju.
Z dr jem Laginjo je legel v grob mož, ki je žrtvoval za ljudstvo svoje najboljše moči. Pokoj njegovi duši, čast njegovemu spominu!
Duhovniška vest.
Č. g. Alojzij Filipič, kurat v Grgar« ju, je imenovan za župnika novo usta« novi j ene grgarske župnije. Čestitamo!
Iz učiteljske službe.
Učitelj Leopold Dakskobler, ki je dozdaj služboval v Zakojci nad Hu« dajužno, je premeščen v pokrajino Bazilikato v južni Italiji.
Napredni Turki.
Na Turškem se močno trudijo, kako bi ljudsko politično izobrazbo čim bolj dvignili. Zato je državni zbor sklenil, da bodo dajali velikim dnev« nikom in tudi tednikom državno pod« poro. Listi pa se s tem nikakor ne ob« vežejo, da bodo pisali, kar vlada hoče.
»Strupene knjige«.
Ameriški senat že več časa razprav« lja, kako bi omejili uvoz pohujšljivih knjig iz Evrope v Ameriko. Sestavili bodo poseben odbor, ki bo razpečava« nje evropskih knjig nadzoroval. Za kakšne nas imajo! Po pravici ali po krivem?
Za številne družine.
Padanje rojstev vznemirja tudi Belgijo. Že 1. 1921. so tam ustanovili Zvezo številnih družin. To društvo šteje danes že 101.864 družinskih oče« tov z dosti otrok. Zveza je izvojevala marsikatero davčno olajšavo. Med drugim bodo dosegli v kratkem tudi državno podporo, da si družinski očetje lahko hišo sezidajo, država bo
sprejela tudi zakon o zavarovanju ma« ter ob nosečnosti; očetje številnih dru« žin bodo imeli znižano vožnjo po vseh progah.
Brivec za ženske.
V Messini je živel 23 letni brivec Kajetan Bottari. Pred 3 leti se je za« gledal v lepo Rozalko Stracuzzi. Vzra« stia je ljubezen in veseli brivec jo je z lepo deklico pobrisal v neznano. Ko so ju starši našli, sta že bila Rozalka in Kajetan mož in žena. Veselemu Ka« j etanu pa ni bilo dosti mar za britje moških brad, raje je pogledoval za cvetočimi dekliškimi obrazki, kar nje« govi ženi ni bilo prav nič povšeči. Ne« kega dne ga je radi tega spet trdo zgrabila. Kajetan pa je bil naveličan. Zagrabil je britev ter kakih dvaj« setkrat potegnil po obrazu svoje že« ne. To britje ga bo stalo par let ječe.
Prefrigana babnica.
Zadnjič smo že pisali, da je znana pariška sleparka Marta Ha« nau začela v ječi stavkati, to se pravi nič jesti, da bi se je sod« niki usmilili. Res so jo posla«
11	v bolnišnico in ji po cevki nasilno vlivali mleko. Toda prefriganka je že vedela, čemu se je pustila prepeljati v bolnišnico. Kljub varstvu dveh stražnikov, baje sta bila podkupljena, je s pomočjo prijateljev ušla iz bol« nišnice. Ko so jo povsod razburjeno iskali, je gospa Hanau prišla sama na« zaj v ječo. Isti dan so zginili iz sodni« je zapiski, ki se tičejo obtožbe v veli« kanski slepariji gospe Hanau. Ravno ko so v ministrstvu razpravljali o naj« novejši prebrisanosti gospe Hanau, je sluga prinesel ovoj ček in ga izročil pravdnemu ministru. Ko ga odpre, najde v njem ključek od omare, kjer so bili sodni zapiski shranjeni. Omara je bila seveda prazna. Policija odmo« tava to najnovejšo zagonetko gospe Hanau, ki daje že toliko časa opravka pariški policiji.
V odgovor papežu.
Boljševiške voditelje je papežev ugovor proti preganjanju cerkve zelo razburil. V odgovor so začeli po« hirati prostovoljne prispevke za grad« njo letal. Lepaki, ki pozivajo, naj dr« žavljani prispevajo v ta namen, nosi« jo naslov: »Odgovorite rimskemu pa« pežu.« Čuden odgovor!
Časnikarska šala.
Za nedeljo so tržaški listi napove« dali poskus z novim letalskim pada« lom, ki ga je izumil Tržačan Bagatin. Okoli poldne se je zbralo zato na bre« gu velika množica radovednežev. Šele okoli 1. ure je od Portorose pribrnelo pomorsko letalo in pristalo v tržaškem zalivu. Vanj je stopil slavni izumitelj Bagatin in se vzpel s padalom nad me« sto. Tedaj so spustili iz letala ... slamnatega moža, ki se je držal za dežnik. Na radovedne Tržačane so se usuli istočasno tisoči letakov z vabi« lom na novinarski ples. Nekateri gle« davci so se zadovoljno muzali, drugi so se jezili.
Skodelica kave.
Ker se je carina na kavo zvišala od
12	na 16 lir za kilo, so tržaški kavar« narji podražili skodelico črne kave za 10 stotink. Proti temu je estro nasto«
pil neki tržaški list in vprašal, zakaj niso kavarnarji nižali cen takrat, ko je cena kavi padla. Fašistovska zve« za trgovcev se je postavila na stran kavamarjev, češ da so morali podra« žiti kavo radi višjih davkov in višjih najemnin. Nastalo je razprav« ljanje, katerega se je udeležil tudi po« slanec Banelli, in ki še ni končano.
Dobro skrivališče.
Češka policija je že dolgo iskala slovitega roparja Petrocija. Nikjer ga ni mogla iztakniti, čeprav je polovila že skoraj vse njegove tovariše. Kotnč« no so pa le zvedeli za skrivališče. Ro« parski poglavar je namreč podkupil orožniškega poveljnika ob romunski meji, da ga je sprejel v službo. Orož« niki niso niti slutili, da se skriva med njih tovariši ropar.
Smrtna nesreča.
Pretekli teden je umrl nesrečne smrti letalski narednik Slovenec Mi« ljutin Lestan, star 20 let, doma iz Gorice. Na mirenskem letališču se je dvignil v zrak, a pri pristajanju se je tako močno ranil, da je v bolnišnici umrl. Naj mu bo domača zemlja lahka!
Knez pod ključem.
V	Varšavi je bil aretiran knez To« maž Lubomirski, član ene najstarej« ših in najodličnejših poljskih družin. Očitajo mu, da je zagrešil v Lvovu celo vrsto velikih sleparij. Njegova areta« cija je vzbudila v odlični poljski druž« bi veliko pozornost.
Dan dobre knjige.
V	soboto, na obletnico smrti velike« ga pesnika Goetheja, so po vsej Nem« čiji obhajali dan dobre knjige. Proda« j ali so knjige po znižanih cenah in imeli nagovore na mladino, naj pose« ga po dobrih knjigah. Vsako leto pa bodo izdali knjigarji seznam 50 naj« boljših knjig, ki so v tistem letu izšle.
Povsod
slab zimski promet, tako se glase po« ročila iz vseh držav. V Nemčiji, Švici in Jugoslaviji je bilo v planinskih ni« žavah, kjer so glavna središča tujske« ga prometa, malo snega in so morali zimski športniki visoko v gore, da so našli led in primerna snežena ležišča. Zimska zdravilišča ob italijanski in francoski obali niso imela mnogo go« stov, ker mila zima ni silila ljudi na jug. Povsod občutno manjkajo Arne« rikanci, ki so radi znanega bančnega poloma ostali v velikem številu doma. Radi tega trpi zlasti francoski tujski promet, ki je imel največje dobičke od dolarskih bogatašev.
Tržaški tramvaj.
Dohodki tržaškega tramvaja so zna« šali v februarju 1 milijon 200.000 lir. Najbolj nese proga do Sv. Ane (384 tisoč 598 lir), najmanj kolonjski (Fa« bio Severo 80.685).
Nov koledar.
V	zadnjem času se kar vsipajo od vseh strani nasveti, kako naj bi se pre« uredil koledar, da bi ga sprejeli vsi na« rodi. Pri Zvezi narodov je poseben odbor, ki se za to zanima. Predlogov ima že vse polno. Na j novejšega je iz« delal književnik Toddi. Objavil ga je v listu »Noi e il mondo« (mi in svet), ki je pričel izhajati v Rimu. Po Toddi« jevem načrtu bi bili meseci brez imen.
ZA NAPREDEK REKE.
Uradni list od 18. marca priobčuje kraljevi zakonski odlok, s katerim se ustvarja svobodni pas v reški pokra* jini. Prvi člen pravi, da spadajo v svo* hodno ozemlje mesto Reka, Opatija, Volosko, Lovran in sosedne občine. Natančne meje se bodo določile v po* sebnem odloku finančnega ministra, ki izide v kratkem. Inozemsko blago, uvoženo, v to ozemlje, bo vsake carine prosto. Že zadnjič smo omenili, da znaša carina na kavo 16 lir za kilo* gram, in da bodo prebivalci svobodne* ga pasa plačevali torej za navadno kavo mesto 25 le 9 lir. Za sladkor bo* do plačevali mesto 6 lir 70 stotink le 1 liro 50. Pšenično moko bodo kupo* vali po 80 do 120 lir za 100 kg, torej več kot za tretjino ceneje kakor ostali državljani. Kruh bo mesto po 1.80 — 2 liri le po 1 do 1.10 za kilo. Znižala se bo tuoi cena mesu in vinu. Rečani bodo iz tujine lahko uvažali Petrolej, les, stroje, sukno in uporab* Ijali vse te predmete brez carine. Ra* Zen tega se odpravi v svobodnem pa* su notranji davek na proizvodnjo. Ta* ko bo n. pr. proizvodnja žganja in dru* gih likerjev prosta. Ker znaša davek na žganje v državi 1950 lir na hekto* hter alkohola, bo žganje v reškem pa* su znatno bolj po ceni. Davku na pro* izvodnjo je podvrženo tudi pivo, ci* kori ja in nekaj drugih predmetov. Vse to blago bo padlo v ceni.
Od teh. dobrot so po 2. členu kr. odloka izvzeti le tobak, sol, žveplen* ko, vžigalni strojčki, cigaretni papir* òki, električna sila in gas, to se pravi, da jih bodo prebivalci plačevali po Rtih cenah kakor doslej.
Iz tega, kar smo napisali, je razvid* no, da je v reški pokrajini nastalo ne* kaj več kakor svobodna luka. Pri svo* hodni luki je samo pristanišče, kamor Prihajajo ladje, carine prosto. Tuje blago se v svobodni luki izkrca v po* sebna skladišča in stoji noč in dan pod strogim nadzorstvom finančnih straž* Pikov. Bog obvari, da bi se neslo bla* §o iz skladišč v mesto brez carine! Trosta luka je obdana z zidovjem, ki Un stalno stražijo financarji. To vidi* xno najbolje v tržaški prosti luki. Niti trgovine in gostilne se ne smejo odpi* [ati v svobodnem pristanišču. Prosta [uka koristi v prvi vrsti tujim državam, ki uvažajo preko nje blago brez cari* Pp- Tuje pristanišče uporabljajo kakor da bi bilo njihovo, saj so proste vsakih sitnarij in davkov. Korist domače dr* zave pa je v tem, da se inozemci pro* srih luk radi poslužujejo in se zato Promet in trgovina močno razvijata. Uomačini imajo dobre zaslužke. Živ* tJenske potrebščine pa ne postanejo Cenejše, zakaj blago se v mestu zaca* rmi. čisto drugače bo v reški pokra ji* Pu Carina se ne bo ukinila samo v luki Pa korist tujim državam, temveč v ^£em svobodnem pasu na korist celo* kupnega prebivalstva. To se bo pozna* V3 Pri cenah v gostilni, v trgovini in v kavarni, dobroto bo občutil vsak člo*
j vek, ki bo živel na tem ozemlju. To je ; razlika med prosto luko in svobodnim pasom.
Važnost odloka.
Nevarno je seveda, da nastane na meji prostega ozemlja tihotapstvo. Saj bi tihotapec zaslužil že pri eni kili ka* ve lepe denarce. Kraljevi odlok vse* huje zato stroge določbe proti tiho* tapstvu. Okoli prostega pasa se po* tegne carinska črta in se sezidajo fi* nančne postaje. V ozemlje in iz ozem* Ija se sme blago prevažati samo po do* ločenih poteh, financarji imajo pravi* co, da nadzorujejo v svobodnem pa* su skladišča in trgovine ter dobe vpogled v trgovske knjige. Za organi* zacijo nove carinske službe je vlada določila 1 milijon lir.
Razumljivo je, da je v svobodni pas hotelo mnogo občin, ki tega niso dosegle. Vlada je tem krajem prišla v toliko na pomoč, da jim je dovolila uvoz najvažnejših živi jenskih potreb* ščin iz svobodnega pasa. Te obmejne vasi bodo torej tudi deležne carinskih ugodnosti.
Zakaj je država osnovala svobodno ozemlje v kvarnerski pokrajini? Vzrok je težki gospodarski položaj Reke. Po pogodbi v Rapallu se je prej enotno pristanišče razdelilo na dva dela: na Reko spo in na njeno prejšnje pred* mestje Sušak. Meja med Itahjo in Ju* goslavijo se vije skozi mesto, tako da je ena hiša v tej, druga v sosedni dr* žavi. Gospodarsko zaledje je pa Reki iln Sušaku skupno, to se pravi, da me* j ita obe luki na Jugoslavijo. Važna razlika je pa v tem. da je isto zaledje Reki tujina, d očim je Sušaku del skup* ne države. Člankar Metron pravi v »Corriere della Sera«, da je Jugoslavi* ja proti določilom pogodb osredotočila vso trgovino na Sušaku, tako da se je njegov promet močno razvil na ško* do Reke. Od leta 1924. do 1928. je iz* voženo in uvoženo blago poskočilo na Sušaku od 156 na 564 tisoč ton, dočim se je na Reki zvišalo od 544 tisoč na 1 milijon 441 tisoč ton. Reka je torej — pravi Metron — v 4 letih svoj tr* govski promet več ko podvojila, Su* šak pa skoraj početvoril. Zakaj dela lahko Sušak Reki konkurenco? Go* spodarski svet na Reki odgovarja ta* ko*le: Sušak ima za nalaganje in od* laganje lesa, ki je glavni predmet re* ške in sušaške trgovine, večje in bolj primerne prostore, krajevni stroški so na Sušaku manjši in železnice vozi* jo iz Sušaka po znižanih cenah. V oktobru 1926. je izdala namreč Jugo* slavij a zakon, po katerem se dovolju* je vsemu blagu, ki prihaja skozi ju* goslovanska pristanišča, 30 odstotkov popusta na železnicah. Da bi trgovci prihranili 30% voznine, pošiljajo bla* go raje skozi Sušak nego skozi Reko.
Rimska vlada je izkazala mestu do* slej že celo vrsto ugodnosti. Tako je n. pr. leta 1925. dala 25 milijonov lir, da se razdele v obliki ugodnih poso* j il med reške trgovce in industrijalce. V aprilu 1927. je pa izšel odlok, s ka* terim je dovolila vlada carine prost
! uvoz strojev in drugega materijala,
| ki se rabi za ustanovitev ali pove* i Čanje tovaren na reškem ozemlju, j Razen tega je oprostila država ta pod* j j et j a hišnega in zemljiškega ter do*
) hooninskega davka. Uradno poročilo | Gospodarskega sveta na Reki pravi, da te znatne vladne ugodnosti vendar niso prinesle zaželenega uspeha. Do* slej se je ustanovila ena sama nova tovarna. Glavni vzrok je ta, da je Re* ka na skrajni meji države, in pa to, da je vlada dovolila enake ugodnosti tudi mestom Italije, ki imajo boljšo zemljepisno lego.
Najvažnejša dosedanja pomoč Re* ki je brez dvoma svobodni pas. Živ* I j en j e bo postalo na ozemlju zelo po ceni, tujski promet se bo v pokrajini dvignil. Opatija, Volosko in druga le* tovišča bodo lahko konkurirala z leto* višči na jugoslovanski obali Jadran* skega morja. Trgovski promet v luki ne bo imel take neposredne koristi. Svobodni pas velja za sedaj poskusno do 31. decembra 1931., torej 21 mese* cev. V tem času prenehajo pogodbe z Jugoslavijo, ki se tičejo tudi reške trgovine. Nadaljna politika vlade bo odvisna od tega, ali se do 31. decembra 1931. sklene tudi glede Reke z Jugo* slavijo pameten sporazum, kar iz srca želimo.
POMORSKO ZBOROVANJE V LONDONU.
Zastopniki 5 največjih pomorskih dr* žav: Anglije, Amerike, Japonske, Ita* lije in Francije zborujejo v Londonu že polna dva meseca, a niso prišli še do nobenega zaključka. Nasprotja med posameznimi velesilami se zde skoro nepremostljiva. Poudariti je treba, da ne obstaja samo nasprotje med Francozi in Italijani, temveč tudi med Amerikanci in Japonci. Japonci zahtevajo namreč 70 odstotkov veli* kih ladij, ki ji dobi Amerika, torej 10 od sto več, nego so jih imeli doslej, po* vrhu pa večje število podmornic, ka* kor jih imajo Amerikanci. Japonci pravijo, da je njih dežela otok, iz* postavljen od vseh strani napadom, in da jim pri tiče zato zelo močno bro* dovje podmornic. Amerikanci ne sli* šijo radi na to uho, toda Japonci so ponavljali tako glasno in neutrudljivo vedno isto zahtevo, da so se Ameri* kanci morali spustiti v pogajanja, ki so zelo težavna in se niso še zaklju* čila.
Druga velika zapreka je pomorska enakost med Italijo in Francijo. Ko je Tardieu (Tardjè) sestavil novo vlado in se 7. marca vrnil v London, SO' nekateri upali, da pridejo pogaja* nja v hitrejši tek. Upali so, da bo vsak nekoliko popustil in se zborovanje v par tednih srečno zaključi. Posebno angleški prvi minister Mac Donald je bil poln dobrih upov. Najprej je pri* tisnil na Francoze, naj znižajo svoje | velike zahteve in zmanjšajo 725 tisoč ton na bolj skromno mero. Francozi so odgovorili, da niso nasprotni, če jim ostale velesile obljubijo pomoč proti morebitnim napadalcem. Predlagali so, naj se sklene za Sredozemsko mor* je posebna politična pogodba, ki za*
gotavlja Francozom sedanje posestno stanje. Samo če se čuti Francija varno, če ve, da bo v slučaju napada imela za* veznike, lahko zniža svojo mornarico. Amerikanci so ta predlog odločno od* bili, češ, da se ne marajo vtikovati v evropske zmešnjave. Ljudstvo Zdru*! Ženih držav ima tako slabo mnenje o evropskih prepirljivcih, da bi vrglo vsako vlado, ki bi sklenila zavezništvo s katerokoli državo v Evropi. Ravno* tako je pa tudi Mac Donald nasproten novi politični pogodbi. Mož trdi, da je Anglija že v Locarmi vzela na svoja ramena d o vol j no breme, ko je žago* tovila Francozom nedotakljivost meje nasproti Nemčiji in se zavezala, da jih bo podpirala v slučaju nemškega na* pada z vsemi svojimi oboroženimi si* lami. Da bi se Anglija vtikovala tudi v morebitne vojne na Sredozemskem morju, temu je pa Mac Donald odloč* no nasproten.
Tako je francoski predlog padel v vodo. Briand se je vrnil k 724 tisoč to* nam, ki so po njegovem neobhodno potrebne, če naj se Francija brani pro* ti morebitnim napadom samo z lastni* mi silami.
Ko so videli, da po tej poti ne gre, je Tardieu stavil Angležem novo po* nudbo. Rekel je, da pusti Angležem proste roke na morju, da jim dovoli kakršnokoli mornarico, če puste An* gleži Francozom proste roke v oboro* ževanju na suhem. To bi ne bilo dru* go nego obnovitev vojaškega fran* cosko * angleškega dogovora iz po* letja 1928., proti kateremu sta tedaj Italija in Amerika najodločneje pro* testirali. Tudi Mac Donald sam, ki je bil takrat v opoziciji, je nastopil proti temu dogovoru in obdolževal konser* vativno vlado gospoda Baldwina, da podpira francoski imperializem v Ev* ropi. Pod pritiskom tolikih protestov je Baldwin dogovor s Francijo prekli* cal. Da bi ga Mac Donald sedaj obno* vil, je politično nemogoče. Če bi to na* redil, bi se postavil v nasprotje z Združenimi državami Severne Ameri* ke in uničil tako prijateljsko politiko, ki jo je začel ob nastopu vlade s to velesilo.
Francozi odpotovali.
Po tej poti torej tudi ni bilo spora* zuma. Tedaj so vprašali Francoze, je li bi znižali svoje zahteve, ako bi se Italija odpovedala pomorski enakosti s Francijo. Tardieu in Briand sta pri* kimala. Amerikanci in Angleži so' se spravili takoj 'na zunanjega ministra Grandi j a in ga začeli na vse načine obdelovati, naj popusti. Hoteli so priti do sporazuma s Francijo na račun Italije. Toda minister Grandi je ostal pri svojem in izjavil, da se Italija pod nobenim pogojem ne odpove enako* sti s Francozi, do katere ima pravico. Inozemsko časopisje je pisalo, da se mislijo Amerikanci in Angleži obrniti naravnost na načelnika vlade Mussoli* ni j a in ga naprositi, naj popusti od svoje zahteve. Pariški časniki so go* vorili, kakor da je to že sklenjena stvar, in povedali, da bo Francija, če posredovanje uspe, znižala svojih 724 tisoč ton na 630 tisoč. Toda to so bili računi brez krčmarja. Veliki fašistov* ski svet v Rimu je popolnoma odobril nastop zunanjega ministra Grandija in podčrtal še enkrat, da se Italija ne misli umakniti niti za milimeter od svoje zahteve po pomorski enakosti s Francijo. Ta sklep je napravil takoj* šnji konec pisanju in domnevam ino* zemskega tiska ter razčistil položaj.
Briand, Tardieu in ostali francoski zastopniki so spravili kovčege in od* potovali v Pariz. Briand je rekel, da se vrne, če bo kaj dela, Tardieu je po* udaril, da čaka na nove predloge. V Londonu je ostal sicer francoski po* slanik Fleunan (Flerió) s par pomor* skimi izvedenci, toda ti so postali prav za prav opazovalci. Sedaj, ko manjka* jo v Londonu vplivni in odločilni fran* coski državniki, se vrši pomorsko zb o* rovanje le med 4 in ne več med 5 vele* silami. Mogoče bosta Tardieu in Bri* and prišla zopet v London, morda bo* sta držala velike govore in se še na* prej pogajala, toda po mnenju poli* tičnih krogov se je pomorsko zbo* rovanje v glavnem ponesrečilo. O j kaki splošni razorožitvi na morju ni ! več govora. Kar se lahko doseže, je !
kvečjemu dogovor med Japonsko, An* glijo in Ameriko, ki se pa ne tiče Ev* rope, temveč daljnih dežel in morij. Da pomirijo razočarano svetovno jav* no st, bodo morda uredili tudi par splošnih, toda postranskih zadev. Mo* goče bo vseh 5 velesil podpisalo po* godbo, s katero se omili boj podmor* skih čolnov, prepove potapljanje tr* govskih ladij in slično. Toda če po* mislimo, da je svet pričakoval od zbo* rovanja omejitev oboroževanja, upal, da se vojaška bremena v vseh državah znižajo, so taki dogovori le malen* kosti brez pravega pomena.
Pomorsko zborovanje v Londonu je pa kljub temu zelo važno, ker nu* di človeku resnično sliko naše dobe in nam kaže vso resnost razmer, v kate* rih živi človeštvo. Zveza narodov, Kelloggov pakt proti vojni in pogod* ba v Locarnu niso pomirile sveta, saj se niti državniki, k'i so te pogodbe podpisali, nanje popolnoma ne zana* šajo. Oboroževanje se v vseh deželah Evrope, Amerike in Azije nadaljuje.
Objave.
Pozor, mlekarji!
Goriško županstvo poziva vse, ki prodajajo mleko v mestu, da do 30. aprila t. 1. javijo na županstvo (Ufficio municipale d’Igiene, via Mazzini 7), kje se hlev nahaja, in število krav ter kg. Kdor ima več kot 6 krav, mora dati tu» di podatke o osebah, ki molzejo. Poljski ču< vaji bodo raznašali posebne tiskovine, kamor se bo vse to napisalo.
Listnica uredništva.
Uredništvo izjavlja, da zadnjega dopisa iz Magozda ni pisal Matija Volarič št. 6. Dopisniku iz Renč: Vaš dopis ni za javnost!
Hič ni lažje
kakor dobiti brezplačno zlat prstan z lepim kamnom. Dobite ga, ako zbe* rete 200 listkov, ki so priloženi vsem po V4 kg težkim paketom jajčnih te* stenin »PEKATETE«.
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Nekega jutra, ko ni bilo Satati doma, je pred Pa* girovim dvorcem obstala Roantina nosilnica. Že nekaj dni je bila mlada vdova srečna Hnumgotenova nevesta po zaslugi spretnih Keniamunovih potez. Poveljnik te* lesne straže ni izgubljal časa. S koškom lepih rož je šel k Roanti, ki ga je radostno sprejela. Mlada vdova je za* čela pozorno primerjati Meno z njegovim poveljnikom, pri čemer je vse prednosti prisodila poslednjemu. »Bila sem zares blazna in slepa,« je pomislila Roanta in vzpodbujajoče pogledala svojega oboževatelja.
Roanta je priznala svojemu bodočemu možu, da jo je Mena strašno mučil s svojo ljubosumnostjo, ker se je bal, da bi mu poveljnik ne prevzel bogate neveste. Poleg tega jo je s svojim bahanjem spravil v sramoto. Zato je sklenila maščevati se s tem, da ga izroči javnemu po* smehu. Prosila je torej svojega ženina, naj nikomur ni* česar ne omeni o njuni zaroki. Naj Mena ostane pri svoji domnevi, da je še vedno njen izvoljenec. Šele pri
gostiji naj izve resnico. Dobri Hnumgoten se je strinjal z vsem.
Lastna sreča je povzročila, da je mlada žena še bolj obžalovala Nejto, nesrečno žrtev bratove in Pagirove zapravljivosti. Hotela se je sprijateljiti z deklico in ji povedati, da se bo mogla v njeni hiši sestajati s Kenia* munom. Prišla pa je k Pagirovim pod pretvezo, da po* vabi vso družino na prvo gostijo, ki jo priredi po mo* ževi smrti. Menu pa je že zjutraj poslala tale poziv: »Sklenila sem prirediti gostijo, ki jo moji prijatelji dolgo pričakujejo. Odlagam žalovanje, da začnem novo živ* Ijenje. Upam, da me za gotovo posetiš.«
Nejta je bila sama. Prvič sta se mladi ženski prosto razgovarjali, zakaj do sedaj sta se malo poznali. Roanta se je iskreno pogovorila z dekletom in jo po* zvala, naj prebije naslednji večer pri njej. Nejta je vi* dela v vdovi bodočo svakinjo in je bila vesela, da se otrese Satatine navzočnosti. Zato je povabilo sprejela in ločili sta( se s prijateljskim poljubom.
Ob določeni uri se je Nejta napotila k Roantinemu dvorcu, kjer je bila sprejeta z odprtimi rokami. Novi prijateljici sta šli v vrt in sedli v majhnem paviljonu, ki je gledal na Nil.
»Tu si odpočijeva in se pogovoriva,« je rekla Roanta
Nosi
KOBARID.
Tja kjer predere bistra Soča tesen med Stolovim in Drežniškim pogor* jem, se je stisnil tudi trg Kobarid. Vi* soko nad njim se pne pod nebo 2245 metrov visoki Krn (ime izvira že iz starih časov in bi se reklo po naše »pečina«, »skalina«; podobno ime je n. Pr. Krnica). Zapadno od Kobarida se vleče med Stolovim in Matajurskim pogorjem tja do Breginja Kobariški kot. Proti vzhodu se pa odpira nepo* zaben pogled proti Sv. Lovrencu in na Sočo pod njim. Ta pogled je porodil tudi prelepo pesnitev »Krasna si, bi* stra hči planin ...«
Sredi tako lepe ravnice, z ozadjem iz samih gorskih velikanov, stoji malo* kateri naš trg.
Kobariška tla so starodavna. Na gričku pri Sv. Antonu (309 metrov nad morjem) je baje bilo gradišče starih prebivalcev Karnov. Pa tudi pokrajina sama je kazala drugačno lice kot da* nes. Soča je pod Kobaridom zavila proti zapadu v Nadižo, pod Kobari* dom tja do Kamnega ali še nižje pa je valovilo lepo jezero. Tako vsaj pra* vijo stare bukve.*)
Ko so prišle rimske legije v te kra* je, so novi gospodovalci prepregli de* želo najprej z dobrimi cestami, da bi lahko ponesli rimske orle gori do se* vera. Taka važna vojaška in trgovska cesta se je belila tudi mimo Kobarida. Prišla je iz italskih ravni ob dolini Na* diže in je pri Kobaridu zavila na Bo* yec in čez Predel. V bližini Kobarida je bila rimska postaja »ad Silanos«. Na gričku pri Sv. Antonu pa je stra* žila »specula« (rimska trdnjavica) so* ločje treh dolin.
S Tolminom vred je tudi Kobarid Prišel zgodaj pod oblast oglejskih pa* triarhov. Ti so razdelili posestva svo* jim zvestim vitezom. Skoro ves Koba* riški kot je prišel na ta način v roke Plemiške rodbine Cucagna iz Čedada.
*) Več o tem lahko izveš iz 2. štev. letošnje »Družine«.
trpi.
Prav v trgu so pa imeli glavno besedo plemiči Čuki, stranska veja Cucagnov.
Oglejski patriarhi so na vso moč ši* rili krščanstvo. Vendar še do 14. sto* let j a niso mogli iztrebiti ostankov pa* gamstva. Patriarhov odposlanec Franc de Clugia je jel 1. 1331. pridigati kri* žarsko vojno proti Kobaridcem, ki so še tedaj molili boginjo Živo ob nekem studencu pod hribčkom Sv. Antona. Čedajski križarji so prišli, zamašili studenec in posekali mogočen hrast paganskih Kobaridcev. Te dogodke sta z živimi barvami opisala naša pi* satelja Joža Lovrenčič in France Bevk. Skozi ves srednji vek je bil Kobarid deležen vseh gospodarjev in nesreč, ki so padale na sosednje Tolminsko.
Pred vojno se je Kobarid razvil v lep gorski trg kot središče sosednih vasi. Imel je sodnijo, davkarijo in vo* jaško posadko. Danes je trg sicer iz* gubil sodnijo, davkarijo in pred krat* kim tudi vojaštvo, a je še vedno v njem registrski urad, izterjevalnica, orožniška in finančna postaja ter gozdna milica. Poleg domače posojil* niče sta odprli svoje prostore tudi po* družnici banke »Venezia Giulia« in »Friuli«.
Nekdanjega trgovskega pomena trg več nima. Ozkotirna železnica Koba* rid * Čedad je bila zgrajena med voj* no. Cesta čez Predel je pa že davno prenehala biti močna trgovska žila med severom in jugom. Kobarid se
Bolgarija in atentati v južni Srbiji.
Bombni napadi, ki so jih izvršili v južni Srbiji bolgarski revolucionarci, in o katerih je »Novi list« že pisal, so še vedno na dnevnem redu. Koraku, ki sta ga naredila pri bolgarski vladi angleški in francoski poslanik v So* fi ji, se je pridružil tudi italijanski po* slanik Piacentini. Posetil je ministra zunanjih zadev gospoda Burova in se z njim dolgo razgovarjal. Posredova*
danes preživlja po večini s poljedel* stvom in živinorejo. Okoličani kupu* jejo v dvajsetih trških prodajalnah svoje potrebščine. Še več pa morda puste v številnejših gostilnah, saj od* kar so jim zamašili tisti- studenec, ne pijejo več radi vode ...
Danes šteje trg okoli 1000 prebival* cev; župnija pa, kamor spadajo še va* si: Idersko, Svino, Sužid in Staro selo, ima 2300 duš. V trgu je tudi sedež žu* panstva (okoli 6000 Občinarjev) in de* kanije (kakih 9000 ljudi). Kobaridec je prijazen in zadovoljen človek; zato pa tudi učaka v zdravju obilo starih let. Krepki osemdesetletniki niso red* ka prikazen.
Hiše v Kobaridu so majhne in niz* ke ter se stiskajo ob glavni cesti proti starodavnemu kobariškemu mostu čez Sočo. Ker ni bil Kobarid med voj* no dosti porušen, je ohranil staro lice.
Posebnih zanimivosti razun starin* ske cerkvice sv. Antona Padovanske* ga na že omenjenem hribčku ni. Ko* baridei, posebno dekleta, rada stopijo tja gor, zlasti v tajnih dušnih zade* vah.... V cerkvi so zanimive nekatere slike. Farna cerkev Marijinega vnebo* vzet j a pa nima nič posebnega. Svoje* časno so jo najbrže razširili.
Tržani so ponosni na svojega ro* jaka pesnika Pagliaruzzija*Krilana in na skladatelja Hrabroslava Volariča. Tu je tudi pokopan Gregorčičev ve* liki prijatelj dekan Andrej Jekše. Pod njim je služboval pesnik Simon Gre* gorčič, ki je prvi pokazal svetu lepoto naših planin, V katerih naročju se beli prijazni Kobarid.
nje Italije je vzbudilo v Sofiji globok vtis, ker se Italija hi hotela doslej ni* koli vtikovati v to vprašanje. Pozneje so predstavniki Anglije, Francije in Italije obiskali načelnika vlade Ljap* čeva in mu izjavili, da velesile ne mo* rejo z mirnim očesom gledati, kako zaostrujejo makedonski revolucionar* ci svojo borbo. Saj so njihovi napadi že večkrat izzvali težko napetost v jugoslovansko * bolgarskih odnošajih.
O leno v svet.
ter posedla prijateljico na ležišče. »Dvigni glavo in za* Podi žalostne misli, Nejta. Ne vidim rada, da je tako mlado, lepo in sreče vredno bitje, kakor si ti, obreme* njeno s tako težko žalostjo. Odkrij mi svoje srce, uho* žica. Da ti bo izpoved lažja, vedi, da poznam pravi yzrok tvojega bodočega zakona in tvojo velikodušno žrtev.«
»Da veš? Od koga?« je vprašala Nejta zardevajoč.
»Od koga sem to zvedela, ti ne morem povedati, tvoja tajnost pa mi je sveta. Če sem začela o tem go* voriti, sem to storila le zato, da te potolažim in ti po* kažem dobre strani neizogibnega dejstva. Najprej vedi, da postaneš ena izmed najbogatejših žena v Tebah. Za tvoje razkošjte ti bodo nevoščljive vse one ženske, ki so hrepenele, da bi si podjarmile Hartatefa. Drugič, tvoj mož bo zaradi službe po cele tedne z doma. Tako boš prosta. Kdo ti more prepovedati obiskovanje znan* iC.ev jn sestanke z izvoljencem svojega srca? Vem, da ljubiš Keniamuna, in to se mi zdi nekaj docela narav* nega, ker je čeden mož.«
.Zmedeno jo je Nejta poslušala in rdela. Rahla guba se ji je začrtala med obrvmi.
»Kaj bi rekel Hartatef, če bi to zvedel?« je vprašala z neodločnim glasom. »Nisem mu prisegla ljubezni in
zvestobe, vendar pa je sramotno, če se neprestano bojiš, da te ulove kakor tatu! In ali smem ljubiti Kenia* muna, če ni moj mož?«
Mlada vdova je prasnila v glasen smeh.
»Kako si še otročja, Nejta. Ko boš poročena, gotovo izpremeriiš svoje nazore; ne boš si belila glave zaradi kakega sestančka s Keniamunom. Zdaj mi pa povej, ali znaš čuvati tajnost svoje prijateljice?«
»Gotovo. Za koga me smatraš? Če mi nekaj za* upaš. ti prisegam, da bom molčala, zlasti pred svojimi sorodniki, ki jih več ne cenim.«
»To mi zadostuje. Tajnost se tiče tvojega brata,« je rekla Roanta, božajoč roko mladega dekleta. »Po* slušaj, Hnumgotenova nevesta sem, toda nihče ne sme tega vedeti do gostije, ki jo priredim koncem tedna.«
Nejta se je začudeno vzravnala.
»Kako! Ali si nisi izbrala Mena? Zdaj razumem, zakaj ne sme on o tem nič vedeti,« je rekla z zaničljivim nasmeškom.
»Da, maščevati se hočem za njegovo bahanje in vse neprijetnosti, ki mi jih je povzročil s svojo vrtoglavostjo in ljubosumnostjo. Ne bodi huda, če ga tako kruto kaznujem.«
»Kakor grob bom molčala. Ta podlež, ki je kriv, da
Z ozirom na sporazum v Sofiji, side# njen na njih posredovanje, smatrajo velesile za svojo dolžnost, da posre# dujejo in pozovejo bolgarsko vlado, da spoštuje omenjeni dogovor v celo# ti, posebno pa ono točko, kjer se obe državi obvezujeta preprečiti tajno prehajanje čez mejo. Jugoslovanska vlada trdi, da Bolgarija ni spoštovala te točke sporazuma, ker bi bilo dru# gače atentatorjem nemogoče priti na jugoslovansko ozemlje in pribežati po izvršenih napadih v Bolgarijo.
Jugoslovanski politični krogi trde, da sta poslanika Francije in Anglije zahtevala od bolgarske vlade, da zapre ali izžene iz države predsednika ma# kedonske revolucionarne organizacije Vančo Mihajlova. Nemški časopisi trde pa celo to, da je Jugoslavija v sporazumu z Anglijo in Francijo za# ukazala svojemu poslaniku Nešiču, naj zahteva od bolgarske vlade raz# pust in uničenje makedonske revolu# cionarne organizacije, ker je škodlji# va dobrim jugoslovansko # bolgarskim odnošajem ter nevarna za mir na Balkanu.
Po zadnjih vesteh je Bolgarija že zaprla glavne makedonske voditelje in je trdno odločena narediti konec makedonskemu revolucionarnemu gi# banju proti Jugoslaviji.
Za samostojnost Egipta.
Ko je angleška delavska stranka pri# šla na krmilo, je Mac Donald spreme# nil dotedanjo angleško politiko tudi v tem, da je Egiptu obljubil državno sa# mostojnost, kakor jo imajo že druge angleške prekmorske dežele, na pri# mer Kanada, Avstralija in Južna Afri# ka. Zunanji minister Henderson je stavil Egipčanom ponudbe, ki so jih pa ti le deloma sprejeli. Zato se je te dni'odpeljalo posebno odposlanstvo Egipčanov v London na pogajanja. Na svojem potu so se odposlanci usta« vili v Neapolju, kjer je prvi minister egiptovske vlade Nahas Paša dal čas# nikarjem politično izjavo. Trdno u# pam, — je rekel — da se bodo poga# jan j a, ki jih bom vodil z angleško de# lavsko vlado, srečno končala. Naša dežela se zaveda, da je dosegla polno
politično zavest in tako visoko stopnjo omike, da se ji lahko prizna popolna in brezpogojna neodvisnost. Pogaja# nja v Londonu se bodo vrtela okoli nastopnih 4 točk: 1. popolno prizna# nje egiptovske neodvisnosti; 2. umik angleških vojakov iz dežele; 3. uredi# tev vodnih sil na reki Nilu in 4. vpra# šanje Sudana.
Najvažnejši je umik angleških čet iz Egipta, zakaj dokler stoje angleški vojaki v deželi, je neodvisnost zelo dvomljiva in v stalni nevarnosti. Šele lastna vojska daje narodom pravo svobodo in samostojnost. Sudan je pa
dežela južno od Egipta, o kateri ni še odločeno, ali je del Egipta ali pa pokrajina zase. Egipčani trde, da spa# da Sudan k Egiptu in da pritiče zato tudi njemu neodvisnost. Angleži bi pa radi Sudan izločili iz bodoče egiptov# ske svobodne države in ga obdržali sebi.
Ti dve vprašanji sta zelo težavni in diplomatska borba v Londonu bo trda.
Pogajanja o egiptovski neodvisno# sti so nov dokaz, kako se prekomorski narodi v našem času vedno bolj pre# bujajo in osamosvajajo.
Kaj nam pišejo z dežele?
Iz Vipavske doline» j
Skrilje. — Naša cerkev je hvala j Bogu, požrtvovalnemu župniku in j vsem dobrotnikom dovršena. Zdaj bo treba dolgove plačevati. Nekateri bo# do še morali dati svoje prispevke. — Zastran naših poti bi tudi trebalo ma# lo složnosti. Grušč so že napeljali, pa se branimo robot in denarnih pri# spevkov. — Pred kratkim je Bog po# klical k sebi 7 letno Mileno, hčerko zid. mojstra Valiča. Preteklo nedeljo je še vesela vijolice brala, v ponede# ljek pa jo je kruta smrt že iztrgala žalujočim staršem.
Osek. — (Nesrečni D o v # žekov vrt.) — Predzadnjo ne# deljo nas je prišla obiskat družba Šempascev. Vozili so se na dvovprež# nem koleslju. Ko so se vračali, je radi slabe ceste voz zašel na rob in se tako močno nagnil, da je naše obisko# valce vrglo na Dovžekov vrt. Nesreč# ni potniki so na naše veselje ostali nepoškodovani, odnesli so samo par prask po rokah in nosovih. Največjo škodo trpi vrt, ki ga bo moral gospo# dar najbrže še enkrat prekopati.
Vitovlje. — Pri nas smo korajžni in napredni. Za vsako malenkost te# četno k jezičnemu doktorju. Marši# katerega je trma stala že precej tiso# čakov. Kaj jim kdo more s svčtom?
Prav tako malo opraviš ko pri dekletu s klobukom na glavi in moko na obra# zu, z materjo pa v starih cunjah.
Dornberg. — (V zgledni fant# je. — Smrt. — Odstop.) — Praz# nik naše moške mladine smo obha# jali letos z izredno slovesnostjo. Po# leg tridnevnih duhovnih vaj, katere | je vodil preč. g. šturski, ie bil na pred# j večer praznika sv. Jožefa prvi sloves# | ni sprejem fantov v fantovsko Ma# rijino kongregacijo. Vsi smo bili pri# jetno ganjeni ob tem dogodku; fan# tom čestitamo! Isti večer je bil blago# slovljen tudi lepi kip našega zavetni# ka sv. Jožefa. Pevski zbor pa se je ob tej priliki postavil, da smo bili izne# nadeni. — V 58. letu starosti je umrl dne 21. marca naš bivši obč. tajnik gosp. Milan Peroci. Tajnikoval je dol# go vrsto let pri Sv. Luciji, v Mirnu, Dornbergu in Renčah. Ohranili ga bo# mo v dobrem spominu! — Naš občin# ski načelnik g. vitez Franciolini je po# dal ostavko, ki je bila sprejeta. Ob# čani zaupajo, da bodo višja oblastva poslala na njegovo mesto samostojne# ga in nepristranskega upravnika, ki bo ljudske potrebe razumeval.
Vipava. — (Obč. smetišnica-— Športno življenje.) — Naša občinska smetišnica je bila po navadi vedno kje v skritem kraju. Zdaj pa I odkladajo smeti kar na zemonsko pot | in moramo mi in Zemonei voziti čez
je bil dan moje zaroke moj najstrašnejši dan, to popol# noma zasluži!«
Radostni Roantin vzklik je prekinil ta pogovor.
»Poglej, kakšne goste nam pošiljajo bogovi! Hnum# goten in Keniamun prihajata!«
Vstala je, da sprejme gosta. Nastal je živahen po# govor, ki se ga je Nejta malo udeleževala. Bledela je in rdela, odpirala in zapirala oči ter bila vsa iz sebe. Roanta, ki jo je opazovala, je vstala in pomignila svo# jemu ženinu, naj ji sledi.
»Rada bi se s teboj nekaj posvetovala, Hnum# gotem, glede okrašen j a dvorane. Pojdiva! A vidva, pri# jatelja, se izprehodita medtem po vrtu. Ti, Keniamun, mi boš odgovarjal, če se moja prijateljica ne bo za# bavala.«
Pokimala je prijateljski z glavo ter odšla s povelj# nikom telesne straže. Keniamun ni čakal, da bi mu ta poziv ponovila. Vzel je Nejto za roko in jo odvedel v vrt. V gostem, senčnem drevoredu je mladi vojščak objel lepo dekle in jo strastno poljubil.
»Nejta, draga, tvoja bledoba in otožnost mi govo# rita, da trpiš. Vendar pa sem srečen, ker vem, da bije tvoje srce zame. Nikoli se ti ne odrečem, četudi po# staneš Hartatefova žena. Reci mi, da me ljubiš, Nejta.«
Nejta je sklonila glavo. Med njo in Keniamunom je vstalo bledo obličje in zamišljene oči mladega Hato# rinega žreca. Vendar pa je odpodila to prikazen in naglo odgovorila:
»Da, vsa moja čuvstva so zate. Koga drugega naj ljubim?«
Nejta se je izprehajala in si prizadevala biti vesela in brezskrbna. Sama sebe ni razumela. Končalo se je s tem, da se je prepričala, da je čudno stanje njene duše le posledica neutešene ljubezni in da ji Keniamunova druščina vrne mir. Ko sta se vnovič sešla z Roanto in njenim ženinom, se je Nejti zopet povrnila veselost in sveža rdečica.
Končno je prišel dan Roantine gostije. Že na vse zgodaj se je Mena skrbno opravil. Niti najmanj ni dvo# mil, da bi utegnila mlada vdova izpremeniti svoj prvotni namen. Za hip mu je šinila v glavo misel, da ne bi šel k Roanti in jo tako kaznoval, ker je dvakrat ni dobil doma. Toda spomnil se je, da je Roanta povabila vso rodbino, zato je to misel zavrgel.
Ko so sedli v nosilnice, je Nejta pomislila sama pri sebi: »Ko se vrneš z gostije, ne boš nosil glave tako visoko, dragi Mena.«
(Dalje.)
kupe smeti. Tu je treba kaj ukreniti.
—	Še nobeno zimo ni šlo skozi Vipavo toliko izletnikov kot letos. Po 100 do 400 jih je šlo ob nedeljah s san# kami na Colsko goro ali na Črni vrh. Tudi naša mladina se je jela zanimati za sankanje. — Pred kratkim smo do* bili novega obč. načelnika.
Šempas. — (Napredujemo.) — Po zaslugi bivšega župana Hrovatina in posestnika Beleta se lahko postavi* mo z motornim oralom. Obneslo se je prav dobro in je ceneje kot oranje z živino. Imamo pa še nekaj posebnega. Mladeniču, ki mu poganja komaj prvi brst pod nosom, rojijo prav čudne misli po glavi. Svojim prijateljem pro* daja temeljite nauke o — mnogožen* stvu. Ne vemo. če mu bo pa dovolje* no imeti harem, čeprav mu že poganja* ta dve potoniki.
Podraga. — (Farna p o b o ž * nost.) — Na praznik sv. Jožefa smo imeli blagoslovitev kipa presv. Srca Jezusovega, kateremu se je posvetila naša fara. Blagoslovitev je izvršil g. dekan vipavski ob asistenci • našega dušnega pastirja in gospodov iz Št. Vida, Vrabč in Goč. Gospod dekan nam je toplo priporočal častitev pre* svetega Srca in svetoval, naj bi se mu posvetile zasebno naše družine. Po* hvaliti moramo naša vrla dekleta, ki so tako lepo okrasila svetišče. — Umrl je te dni Franc Žgur v starosti 74 let. Bil je pevec, ki je pel v cerkvi nad 25 let. N. p. v m.!
S Pivke.
Hruševje pod Nanosom. — (Prva Pomlad. — Izkupil j oj e.) — Ker še nismo povedali, bomo pa zdaj, da smo imeli lani 4 rojstva in 6 smrti. Po svetu si išče kruha 35 vaščanov. Koncem februarja nam je morje od* neslo v Argentino novoporočen par.
—	Čebelarji pravijo, da bodo kmalu roji, ker imamo tako lepe dneve. Tudi kač ni bilo druga leta do aprila na spregled. Letos smo pa že tri modrase ubili. — One dni je hodil neki uzmo* vič po naših senikih. Sosedova gospo* dinja ga je pa dobro izplačala. Ko je bil gori, mu je spodmaknila lestvo, da je telebnil na tla.
Drskovče. — (Prerani grob.)
—	13. t. m. smo spremili na zadnji poti 24 letnega mladeniča Ivana Čes* nika. Pobrala ga je pljučnica. Bil je dober in priljubljen mladenič. Fantje in dekleta so mu darovali lep venec. N. p. v m.!
Žeje pri Prestranku. — (V z g 1 e = d e n mož.) — 14. t. m. smo pokopali Kobentavega očeta iz Že j, najstarej* šega moža v vasi. Učakal je 83 let. Bil je mož poštenjak, da malo takih. V vsem življenju ni bil niti enkrat pi* jan, niti enkrat ni zaklel in ni kadil. N. p. v m.!
Studeno. — Zadnjo nedeljo v tem mesecu se bodo dobili v naši cerkvi odpustki, kakor o porcijunkuli. Da postanemo deleženi te duhovne milo* sti, imamo ta mesec mesto meseca ju* nija vsak dan javno pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu. Vabimo tudi bližnje sosede, da nas obiščejo!
Na Planinski gori bo prvi letošnji
shod na velikonočni ponedeljek ob 10. uri. Povemo tudi, da se vlivajo trije novi zvonovi za romarsko cerkev. Kdaj jih bomo dobili, bomo povedali ob svojem času.
Veliki Otok pri Postojni. — Par vr*
stic moramo dati od sebe, da bo svet vedel, da še živimo. — Naše vaške poti so take, da ne zaslužijo tega ime* na. Treba bo nekaj ukreniti. O tem naj ugibljejo kmečki gospodarji. Naša dekleta pa zelo živahno razpravljajo o pepelničnem plohu. Fantje iščejo zdravil proti jetiki, ki se je prijela njih listnic.
Iz ReSke doline.
Janeževo brdo. — Angina je žadu* šila Ivanu Nadohu — Čotku še ne 5 let starega sinčka Ivana. Otrok je bil silno čvrst in razumen. Oče je bil prej v Ameriki in komaj 5 mesecev je uži* val srečo družinskega življenja ob že* ni in ljubljenem otroku. Potrti družini naše odkrito sožalje!
Ostrožno brdo. — (Poučen te* č a j.) — Od 6. do 13. t. m. smo imeli tečaj za pouk v kmetijstvu. Udeleže* vaio se ga je 50 poslušalcev. Poučeval je učitelj Terčon iz Šempetra. Poslu* šali smo predavanja o žitu, živinoreji in gospodarstvu.
IÌ. Bistrica. — (Kaj bomo var* č e v a 1 i!) — Imeli smo dosti kokoda* kanja, a malo jajc. V pustu si videl povsod pare, poroka pa je bila le ena, a še te fantje dosti ne štejejo, ker niso bili po stari navadi počaščeni. Pusta smo pa praznovali, kot se spodobi. V Bistrici smo imeli ples kar 2 meseca zaporedoma, v bližnjih Kosezah in drugod tudi niso zaostajali. Tako ni čudno, če se nam je »fodra« pri hlač* nih žepih pretrgala. Če Bistričana vprašaš, čemu ne hrani, ti odvrne, da je posojilnični urad ravno takrat za* prt, ko bi moški lahko tja stopil; »na babo se pa ne zanesem, da bi ga tja nesla.« Zato so se o pustu denarja raje iznebili!
Jablanica. — (Vodovod v be* s e d a h.) — Letošnji pust se je bilo bati, da bomo ploh vlačili. Nazadnje smo pa le imeli eno poroko. Nobene* mu zrelemu fantu se ne mudi v zakon* ski jarem. Dekletom tako pomišljanje seveda ni všeč. — Včasih zasumi, da bomo delali vodovod, potem pa brž vse utihne. Posebno bridko občutimo pomanjkanje vode. če kje gori.
Prem. — (Ob grobu...) — 22. t. m. smo spremili k večnemu počitku Antonijo Gašperšičevo iz Prema št. 10. Še ni štela 28 let pa jo je Gospod pozval. Antonija je bila prednica tu* kajšnje Mar. družbe. Skrbela je za čast hiše Gospodove in rada spletala nebeški Materi vence. Ves čas svoje bolezni je čudovito krotko trpela, do* kler ni uničila kruta jetika njenega mladega življenja.
Daši je v soboto lepo vreme vabilo na delo, je bil vendar pogreb precej velik. Ob odprtem grobu je g. župnik poudarjal njeno čednostno življenje | in jo stavil mladini za vzgled. Bridko ! je bilo slovo, a tolaži nas, misel, da si ! šla, Tončka, po plačilo svojih del. Do* ! mačim odkrito sožalje!
S Krasa,
Orlek. — Čeprav niso bila orleška dekleta razpoložena za možitve, smo vendar imeli eno svatbo. Očeta »Petri* na« je stala precej cvenka. — Pred kratkim so se orleški veljaki zbrali pri Štefanu vina, da se pogovore o pre* potrebnem vaškem vodovodu. Do spo* razuma pa ni prišlo.
Štjak. — (Smo postali resni.) Leta 1920. in 1921., ko so se po vasi razsipali tisočaki, ni mogel kmet do* biti delavca za nobeno ceno. Po vasi so kar štiri godbe svirale, v nedeljo in praznik so se zbijali keglji, molili so pa le v kakih šitirih hišah. Duhovnik je zaman rotil s prižnice. Tista povoj* na razbrzdanost se je zdaj umaknila resnosti. Godci so godala prodali, v hišah čuješ zdaj večerno molitev.
Senožeče. — Po zaslugi naših do* pisnikov, ki prespč 365 dni v letu, smo odrezani od sveta, čeprav imamo po* što, avtomobilno zvezo, razne urade itd. Novic tudi ne manjka. — Radi mile zime pogrešamo tržaških smu* čarjev, ki so nas lansko leto v izredno velikem številu obiskovali.
Avber. — (Naši kamnolomi.) — Lansko poletje so odprli pri nas dva kamnoloma, v katerih je zaposle* nih precej domačih in zunanjih de* lavcev. Dela kakih 70 moči. — Zadnjo jesen sta stopila v zakonski stan dva para. Franc Pec, Fcdrikotov, je vzel Zorko Čehovinovo, Emil Trebižan pa je popeljal domov v Skedenj Marijo Joščevo iz Ponikev. Po novem letu se je poročil Franc Gec s Pavlo Mrkli* čevo in Josip Jazbec z Josipino Geče* vo. Vsem mnogo sreče!
Pliskovica. — Kako grdo je, da ne* kateri možje in fantje ostajajo med sv. mašo zunaj pri obč. hiši ali pod lipo in si kratijo čas s smehom in po* govori. Naj bi raje doma kuhali ko* silo! Tako pa le pohujšujejo mladino.
Iz Gor.
Sv. Lucija. — (To in ono.) — Zadnjo nedeljo februarja ob štirih po* poldne je bila kolavdacija novih or* gel, katere so prav mogočno donele s kora faranom v ponos in veselje. Domači zbor je zapel nekaj prav lepih pesmi.
Kakor smo že poročali v »Novem listu«, smo dobili novega obč. načel* nika. Sedaj je prišel tudi novi tajnik g. Croce Mario.
V tekočem letu se je rodilo v naši fari 5 otrok. Umrla sta dva, poroke pa ni bilo nobene. Leta 1924. v istem času se jih je rodilo 20, umrlo 7, poročilo pa 5 parov.
Letošnji pustni dnevi so prav mirno prešli. Nobenih norosti ni bilo. Vsa čast mostarskim fantom, ker so ostali mož beseda.
Ravne pri Batah. — Da se ne bomo samo hvalili zdaj s petjem zdaj z mie* karno, moramo tudi povedati, da smo ob zidanju mlekarne le preveč jugu zaupali. Obrniti bi jo bili morali proti severu. Ob času posnemanja bo tudi treba večkrat pogledati v mlekarno in katero reči našim ženskam.
Stran 8
Štev. 13.
Magozd. — (Odgovor fan# tov.) — Neki dopisnik nas je posva# ril, a nima povsem prav. Včasih smo lahko lepo zapeli, ko smo imeli dobre# ga pevovodjo. Zdaj ga pa ni več, zato zapojemo, kakor moremo. So pa ne# kateri, ki grajo res zaslužijo.
Sedlo. — (Ta nesloga...!) — Vprašanje vode nas že več časa tare. Hoteli smo zgraditi skupen vodovod. Vsaka hiša bi plačala po 500 lir; toda glej, zgornji konec, 25 hiš, je zgradil svojega za 17.000; ostala skupina 35 hiš bo morala radi tega graditi še ene# ga in bo zaradi nesloge plačevala vsaka hiša po 800 lir. -— Porok smo imeli v predpustu kar 8. — Naš pevski zbor, ki je nekaj časa stavkal, se je spet se# stavil iz najrazličnejših moči, prav mladih in prav starih. — Bela žena nas poredko obišče. Po 10 mesecih je vzela 80 letno Ano Kosmačinovo. N. p. v m.!
Levpa. — 15. t. m. je umrla Marija Brezavšček, gostilničarka. Pokopali smo jo v ponedeljek. Bila je vzgledna ženska in gospodinja; zapustila je kopico večinoma preskrbljenih otrok.
Od sobote naprej se oglaša tudi ve# liki zvon, ker je kembelj nadomeščen.
Naše županstvo prosimo, da bi po# pravilo pot, ki pelje iz Avšega skozi Log k Sv. Luciji.
Vrata pri Čepovanu. — Čuje se, da dobimo tudi Vratarji in Čepovanci elektriko iz Solkana, toda le, če bo dovolj odjemalcev. —- Pred kratkim so nekateri obhajali spomin na pust s pretepom. Vsak je odnesel par gor# kih, pa so se zavedli, da smo v postu.
Sužid. — V zadnjem dopisu iz Ko# barida nekdo namiguje, da v Sužidu ni posladkačev. Naši izpraznjeni kur# j niki pa pričajo drugače. — Fantov se je prijela kužna bolezen, da hodijo po ; neveste drugam. Domačim dekletom to seveda ni nič kaj po volji. — Ne# koč se je govorilo o popravi zvonika, potem pa je vse skupai zaspalo. Po# hvaliti moramo naše kmetovalce, ki so se oprijeli bolj umnega kmetova# n ja. Če pojde tako naprej, bo kotel v mlekarni kmalu poln mleka.
Volarje. —. (Zavzemimo s e z a čast božjo. — Nov most.) j — Naša cerkev razpada, da si že sko# | raj nihče več ne upa vanjo. Nove zvo# nove imamo že več časa, a jih nikdar ne slišimo. — Žalosten prizor se je nu# dii, ko sta se skregala dva naša soseda radi zemljišča. Pokal je celo samo# kres. Zadnjo besedo bo pa imela tol# minska sodnija. — Kakor se sliši, bo# do začeli delati v aprilu most čez Sočo.
Staro selo. — 12. t. m. je umrla v bolnišnici v Čedadu gospa Terezija Berginc. Bila je skrbna mati. N. p. v m.! — V tem predpustu smo imeli tri poroke. Nismo niti mislili, da jih bo toliko. Zadnje dneve v pustu smo imeli pustno tridnevmico.
Cerkno. — 16. marca se je zaključil krojni tečaj, ki ga je obiskovalo 15 šivilj in 8 krojačev. Tečaj je izpadel v splošno zadovoljnost.
Log pod Mangartom. — (C e r k v e# na ura. — Sneg v T r s t.) — Cer# kveno uro, ki smo jo že dolgo časa po#
»NOVI LIST«
«Ttnai-anm m «en. MmaaMMeacfvccMKUtrsn)	«Mnwi«»wanM .*
grešali, nam je dobro popravil vrli do# mači fant Stanko Černuta. Zdaj zopet z viška motri pehanje ljudi pod seboj, ure jim meri in delo deli. Popravljali so jo že razni urarji, a niso uspeli, ker so bolj gledali v kozarec nego na uro. — Nekaj nenavadnega smo letos vi# deli: neki avto je vozil s Predela sneg v Trst. Kdor ga še želi in rabi, naj se le brž požuri ponj, sicer ga ne dobi več.
Otalež. — Umrla je nepričakovano mlada mati Josipina Lipužičeva. V življenju se je zvesto oklepala Ma# rijine zastave.
Iz Istre,
Cezarji. — V tem letu smo imeli le dve poroki. Naši starejši fantje se za to ne zmenijo; bolj jim gre po glavi nedeljsko posedanje po gostilnah. Tam vino tako zmeša možgane, da se skoraj redno vršijo pretepi. Pomanj# kanje poučnega čtiva.
Breče pri Kopru. — Farani, zlasti tisti, ki so kaj dali, žele vedeti, kdaj bo kaj z zidanjem župnišča. Že več let pričakujemo lastnega dušnega pastir# ja, zdaj hodi k nam župnik iz Šmarij pri Kopru. Tudi cerkveno petje ne# kam hira; najbrže ga farani premalo 1 podpirajo. — Od nas se ljudje še raz# meroma malo izseljujejo.
Herpelje. — Kakor se vidi, se je letos nastanila pri nas smrt. Dozdaj jih je že šest pod zemljo; izmed teh so štirje mladi, v dobi od 18 do 30
Prevrat na
Po ruski revoluciji so se velikanska zemljišča, ki so bila preje lastnina carske hiše, cerkva in veleposestmi# kov, razdelila med male kmete in kmetijske delavce. Proti volji komu.# nistične stranke, ki stremi po svojem programu za tem, da se vsa zemlja podržavi, so se mala zemljiška po# sestva zelo namnožila. V letu 1928; je bilo v vsej Zvezi socialističnih sovjet# skih republik nad 23 milijonov krneč# kih posestev v izmeri od dveh do dvajset hektarjev zemlje. Komunistič# na stranka se je zdaj vrgla na agita# cijo, da ta zasebna posestva izginejo.
Sovjetska vlada je v petletnem go# spodarskem načrtu, ki se je začel iz# vajati lansko leto, sklenila, da se mo# rajo zasebna kmečka posestva pola# goma združiti v skupne državne vele# kmetije, imenovane »kolhosi«. Kmet ne bo več gospodar svoje zemlje, ampak kmetijski delavec na državnem veleposestvu.
Kako so ruski kmetje sprejeli kol# hos, nam živo opisujejo sledeči zapiski iz dnevnika vaškega dopisnika, ki jih po sovjetskih listih priobčuje berlin# ska »Germania«.
Lisjak.
Močvirnato barje, zeleni, gosti goz# dovi in lesene naselbine so ostale za nami. Zdajci se je pred očmi razpro# strlo širno polje s sočno črnico. Zače# la se je neskončna Donska step. Vlak je zavil z glavne proge in vozovi so se praznili in postali tišji: šumni leto#
let. — Električna luč je v Herpeljah# Kozini že napeljana. Ta napredek nam obeta več zaslužka z letoviščarji, ako ne bodo lastniki stanovanj in kmetje s pridelki predragi. — V Juž# no Ameriko jih je nekaj že odšlo in še nekaj se jih pripravlja. Človek ne ve, kaj bi rekel; trdimo, dai odhajajo lju# d je preveč lahkomiselno.
Iz Idrijskega kotla
žn okolice.
Sv. Jožef. — Pri jutranji sv. maši je bil sklep zelo lepo uspelih moških duhovnih vaj. — Ob 10. uri je bila po namenu sv. očeta velika sv. maša proti preganjanju kristjanov v Rusiji.
Predavanje. — Pret. nedeljo je imel kmetijski inž. Verbig v šoli jav# no predavanje o sadjereji.
Tatvina. — Nekemu stotniku so ukradli izpred bivše Lapajnetove trgo# vine kolo. Stotnik je kolo dobil kmalu nazaj, kedaj bo pa mladi vajenček pokvarjenček dobil svojo svobodo, ne vemo. •
Novgrob. — V petek 21. t. m. je umrla zasebnica Karolina Vončinova. N. v m. p.!
Sp. Idrija. — (Semenj.) — Na se# menj 17. marca je bilo prignanih 15 glav živine. Kupčija je bila precej do# bra in draga. Prihodnji semenj bo o sv. Florijanu.
Vsej okolici. — Letos bo Goriška | Mohorjeva družba izdala pet krasnih I knjig. Ali si se že vpisal?
ruski vasi.
viščarji in trgovci velikih podjetij so bili izstopili. Njih prostore so zavzeli kmetje, udje vaških zadrug, in razve# zal se je dolg pogovor brez konca. Zarjavel človek, ki je čepel ob oknu, se je, nenadoma obrnil in razjarjeno zavpil: »Kmet zna samo eno: garati in za njega žre rogati hudič.' Prej so ljudje delali in jedli svoj kruh in ga dajali še tujcu kos. Zdaj pa pravijo, da je to delo zanič, da treba vse dru= gače. Kmetu potegnejo kožo s telesa in ga prisilijo v kolhos. Tam bodo vsi skupno imeli jesti — nič. Ali ni tako?« — Kmetje sp si gladili brade in se pretkano smehljali. — Iz sosedne# ga predela v vozu je vprašal nekdo s hripavim glasom: »Pri vas so najbrže zelo ostro nastopili, da se z vsemi šti# rimi upiraš kolhosu?« — »Pa še kako pritiskajo, toda nas ne bodo zlepa ostrašili, nismo plašljivci. Jaz in moj sin sva imela konja in kravo, pa so naju uvrstili med »serednjake« (sred# nje kmete) in sva spadala med tiste, ki so morali sovjetu največ plačevati. Zdaj sem premoženje razdelil: sin je dobil konja, meni sta ostala krava in žena. Zdaj smo pravi gladeži in ho# čemo, naj nas še država krmi.« — Hripavi glas je zbadljivo zaklical: »Ti si pač lisjak!« — Zagoreli kmet si je pogladil brke in potihoma rekel: »Že lahko postaneš zvit. Da bi se za »bed# n jake« (najrevnejše kočarje) mučil, ni moja stvar. Če J e kdo »bednjak«, ima pri oblastnikih veliko besedo, toda po
mojem mnenju je pravcati lenuh.« — »Kolhos bo. vse prisilil k delu!« ugo* varja nekdo. — Vsi so se obrnili h kmetu, ki je to rekel, in več glasov je sililo vanj : »Kaj boš s kolhosom! Ni* kar se ne repenči! Požvižgaj, pa bo ži* to zorelo!« — Zagoreli kmet je rekel: »Zlodja se bodo brigali za delo. Kos munisti so si prihranili mesta pri upravi, da bodo nam bedakom kos
mandirali.«-----»Da, tako je, res je,«
zasumi po vozu. Pogovor se vije nas prej, brez konca. Za šipami blestijo njive, ozki pasovi gozda, na gričih se pasejo črede; na obzorju visi vijolis čast oblak prahu: to je črnozemljata žitnica Rusije. Vlak žvižga, bližamo se domači postaji.
Ženska fronta.
Ženske so v vasi velika moč. Kmet ne more zlomiti njih odpora. Žena čuva stara sporočila. Ona nosi težko breme življenja, ki je polno bede. Živ* ljenje žene se v naših krajih po revos luciji ni zboljšalo, preje poslabšalo. Ves dan ne pozna miru. Težko delo, suženjstvo, topost, to je ozračje, v katerem živi. Ves čas nisem našel na vasi žene na vodilnem mestu. O tem sem govoril v sovjetu, v komunistični sekciji, celo pisal sem izvršilnemu od* boru. V sosedni vasi so možje na zbo* rovanju sklenili, da vstopijo v kolhos. To je bil velik dogodek za vso okoli* co. Toda ženske so račun popolnoma prekrižale. V vsaki hiši se je vnel boj, žene so napadale može: »Zdaj ste vi gospodarji, pa hočete imeti kolhos, kjer boste hlapci! Pomisli na otroke! Takoj se odpovej, sicer zletiš iz hiše in brž si razdelimo premoženje!« Žene so se zbrale v gruče, vpile po vsej vasi in kregu ni bilo konca. Kmetje so pri* tekli v vaški sovjet in si razburjeno j cefrali brade, proseč: »Izbrišite nas, *
Kaj se sliši po
Iz papeškega letopisa.
Vesoljna katoliška cerkev ima po zadnjih podatkih 14 patriarhatov, 245 nadškofij, 57 opatij, 908 škofij in 331 apostolskih vikariatov v misijonih. Sv. stolica ima diplomatske zastopni* ke v 45 državah, pri Vatikanu pa je 29 tujih zastopnikov. Vseh katoličanov na svetu je 305 milijonov. To so šte* vilke iz zadnjega papeškega letopisa.
Nekoč v cesarskih časih ...
L. 1829. so v dunajskem dvornem gledališču igrali igro »Krojač in nje* gov sin«. Cesar Franc je rad hodil v gledališče in ko je bil on navzoč, je to že bil ukaz, da morajo iti igro gledat tudi vse višje glave. Pa prav do pičice spodobno in dostojanstveno' so se morali vsi vesti. Nad cesarsko ložo je imel svojo policijski ravnatelj gospod von Persa. Nekega večera pa ta go« spod ni vedel, da je spodaj v loži tudi cesar. Zato je mirno tri z veselimi Prijateljicami medene sladkorčke. Pa glej smolo! Gospodu ravnatelju Persi se zmuzne bonbonček iz rok in pade baš na cesarsko glavo v spodnji loži. Cesar, ves jezen nad to vnebovpijočo grdobijo, vstane in zapusti gledališče. Še isto noč da poklicati k sebi mini»
sicer nas bodo žene požrle.« In vse pregovarjanje naših sodrugov je bilo zaman.
Kmetje stavijo vprašanja.
Splošno mnenje je, da se je boljše* viška revolucija na vasi komaj sedaj začela. To je tudi res, če premislimo, da se je v prvih dvanajstih letih zem* lja le na novo razdelila, življenje pa je teklo po stari poti. Vas se je raz* klala v dva tabora, med katerima ni več pomirjen j a. Eni pravijo: »Pojdi* mo v kolhos!«, velika večina pa go* drnja: »Pustite v miru našo zemljo, vrag poberi komuniste in kolhos!« V naši vasi je vso noč trajalo zborova* nje, na katerem naj'bi se določila usta* novitev kolhosa. Prišli so vsi, celo ženske. Kmetje so vladne agronome obsuli z vprašanji: »Kako se obraču* nava delo?« — »Če imam dva pluga, se mi to posebej zaračuna?«? — »Bo država darovala stroje in semena?« — »Kaj bodo delali vdove, bolniki in po* habljenci v kolhosu?« —- »Če vstanem s solncem, moj sosed pa opoldne, po kom se bo ravnal kolhos?« — »Ali bo* do tudi komunisti delali ali bodo samo letali ob njivah s svinčnikom v roki?« — »Ali ne bo tako, da bomo mi garali, zajedavci pa ukazovali?« — »Ali ne bo kolhos kakor kasarna, v kateri bo* mo trpeli kot sužnji?« •— »Mnogo sli* Šimo o vladi pisačev, ali ne bo kolhos pospeševal uradniškega pisaštva?« — Ko so proti jutru prebrali seznam čla* nov na novo ustanovljenega kolhosa, so strasti vzplamtele. Najbolj vroči so vpili : »Glejte, kdo se je dal vpi* sati! Vsi, ki svoj živ dan niso delali! Komunisti se vpišejo na povelje, dru* gi pa na upanje, da jih bo država re* dila — tako pomagajo kmetu!«
Tako poroča vaški dopisnik komu* nističnega dnevnika »Pravde«.
svetu.
s tra pravde Sedlnitzkya in mu nar o* či, naj uvede strogo preiskavo, kdo meče bonbone na cesarsko visokost. Ko je ubogi gospod von Persa za to zvedel, se kot zvest cesarjev podanik ni mogel opravičiti in se je vrgel sko* zi okno na cesto, kjer je obležal mr* tev. S tem je opral žalitev. To resnič* no zgodbo je objavila še istega leta »Augsburger Allgemeine Zeitung« Zlate zaloge.
Proti koncu lanskega leta so bile vse zaloge zlata na svetu vredne 22.450 milijard lir. (Ena milijarda je tisoč mi* lijonov). Polovico vsega zlata ima v rokah Amerika. S tem zlatom pa mi* slimo zgolj na državne zaloge zlata, ki so shranjene v državnih bankah za kritje papirnatih bankovcev. Zlata, ki služi za nakite ali ki leži po za* kladnicah indijskih nabobov, pa ni mogoče preceniti.
Zemeljska čuda.
Pisali smo že, da se je admiral Byrd, raziskovalec južnega tečaja, vrnil do* mov. Odkril je nove pokrajine, raz*-sežne 70.000 kvadratnih kilometrov (skoro ena četrtina Italije). Te dežele, pokrite z ledom in snegom, bo zahte* vala Severna Amerika zase. Da se za*
nje tako poteguje, vam bo brž jasno, če povemo, da so odkrili tam doli ob* sežne sklade — premoga. S to najdbo je vnovič potrjen nauk učenjakov, da so bili zemeljski tečaji nekoč ob rav* niku, kjer je danes najbolj vroče. Ker je torej bilo tedaj tam bujno rastlin* stvo, so se lahko razvili skladi premo* ga, ki nastanejo iz zasutih gozdov.
Gosposki vlomilci.
V	Parizu je policija aretirala tri go* sposke ljudi, ki so v zadnjih mesecih izvršili nešteto vlomov. S svojimi po* nočnimi obiski so osrečavali stanova* nja bogatih Parižanov in odnesli za več milijonov plena. Vodjo so areti* rali, ko je v družbi elegantne dame zapuščal znano nočno zabavišče. Po* licista je skušal podkupiti s sto tisoč franki. Pri preiskavi njegovega raz* košnega stanovanja je policija našla 330 tisoč frankov v denarju in 250 ti* soč v vrednostnih papirjih. Gosposki tat je imel na deželi tudi krasno vilo.
Četvorčki.
Takega družinskega blagoslova se ni nadejala gospa Guillardova v me* stu Bourg na Francoskem. Vsi štirje prav živahno brcajo.
Cesarjeva sestrična.
Po Nižjem Avstrijskem je zadnje čase hodila elegantno oblečena dama, ki se je izdajala za sestrično cesarja Viljema II. Nabirala je darove za ne* ko ubožnico. Dosti plemiških rodbin se je v jelo na limanice, dokler se ni iz* kazalo, da je cesarjeva sestrična v resnici Tereza Sagmeišter, po poklicu kuharica. Terezika, ki sedaj premiš* ljuje usodo cesarske žlahte v ječi, je hotela s prisleparjenim denarjem v Ameriko.
Politično prepričanje.
Ko je Francija 1. 1871. zgubila voj* no z Nemčijo in je nastopila zopet re* publika, so se oblastva trudila, da bi zabrisala sleherni spomin na prejšnje čase. Vsakega so podvrgli izpitu, da so zvedeli, kako misli o novi državni uredbi. Predsednik republike Gam* betta se je sam hotel prepričati, kak* šne politične barve so goslači državne opere v Parizu. Vpraša prvega gosla* ča: »Kakšne ideje ste zastopali pod cesarjem?« — »Sem s virai.« »In med vojno?« — »Sem s virai.« — »In zdaj pod republiko?« — »Bom s virai.«
Prebivalstvo zemlje.
Po zadnjih podatkih je 1. 1928. pre* bivalo na svetu 1936 milijonov ljudi. Na štirijaški kilometer je prišlo nekaj nad 13 oseb. Vsako leto se prebival* stvo sveta pomnoži za približno 15 milijonov. Leta 1900. je štelo prebi* valstvo zemlje okoli 1600 milijonov oseb. V tridesetih letih se je torej prebivalstvo kljub svetovni vojni dvignilo za prilično 350 milijonov. V Evropi prebiva približno % vseh lju* di. Največ (nad 1000 milijonov) jih je v Aziji.
Razsr jeni potniki.
V	Buenos Airesu kakor sploh v Ar* gentini so vlaki zelo netočni. Oni dan je spet čakalo na vlak večje število potnikov. Ko ni bilo vlaka od nikoder, se je jela polaščati množice nevolja. Zahtevali so nazaj denar. Ko ga niso dobili, so kratkomalo zažgali postajo.
Na ženitnim aretiran.
V Olomucu na Moravskem je bila
v	prvovrstnem hotelu ohcet. Nenado» ma se pojavi v dvorani! razburjena ženska in da ženinu, ki se je izdajal za veleindustrij ca Polednika, par krep» kih zaušnic. Nevesta je padla v neza» vest in pojedine je bilo konec. Pozne» je se je dognalo, da je bila razljučena ženska babica iz Prage, s katero je imel Polednik dolgoletno razmerje. Obljubljajoč ji poroko, ji je izvabil par sto tisoč čeških kron. Pred par dne»
vi	ji je brzojavil, da se je ponesrečil z avtomobilom in jo prosil 8000 kron. Ona pa je nekaj sumila in se odpeljan la v Olomuc, kjer je našla svojega že» nina na onceti z drugo. Polednika so zaprli.
Trg Mettili priiilta».
Goriški trg 26. marca.
Zelenjad: rdeči radič 80 do 100, ze» leni 30 do 50, motovilec 60 do 80, špi» nača 30 do 40, brokoli 25 do 30, zelena (šeina) 100 do 120 stotink za kg. Hmelj 8, lobodičje 20, redkvica 30 stotink za snopič.
Opomba: V inozemstvo gre prav malo zelenjadi, večina gre v Trst, ne» kaj tudi v Furlanijo. V splošnem bo vladalo mrtvilo, dokler ne pridejo špar gl ji in dobra solata.
Krompir 30 do 40.
Maslo 12 do 12.50, jajca od 35 do 40.
Tržaški trg.
25. marca.
Krompir: domač (ida) 35—40, hra» stovec 35, gališki 25, kamniški 35, ogr» ski 35, nov 1.50—1.70.
Zelenjad: rdeči radič 160—180, ze» leni 80. za kuhanje 80—100, cikorija 70, kislo zelje 125—130, motovilec 150, solata endivija 160, cvetača 40—80, brokoli 40—50, korenje 150, hren 400, ■špinača 150—160.
Jajca 35—45.
"SBBBn*oH6»rinn
POVRTNINA IN UMETNA GNOJILA.
Marsikateri vrtnar nima dovolj hlevskega gnoja in zato mora seči po umetnih gnojilih, da vrne zemlji re» silne snovi, ki jih ji je vzel s pridelki.
Znano je, da potrebujejo vse rastli» ne, torej tudi zelenjad, za svoj razvoj dušik, kalij in fosforovo kislino poleg nekaterih drugih snovi, katerih pa ie v zemlji navadno dovolj in jih ni tre» ha posebej dodajati.
1. Dušična gnojila.
Dušik pospešuje predvsem rast ze» ! lenih rastlinskih delov, to je listov, j Zato je na mestu kot gnojilo pred» vsem pri špinači, solati, zelju in pri vseh kapusnicah (ohrovt = vrzote, ) kapus, rožno zelje itd.) Najvažnejša I dušična umetna gnojila so čilski soli» j ter (nitrato soda), žveplenokisli amo» > nijak (solfato ammonivo) in apneni 1 nitrat (nitrato di calcio).
n) Čilski soliter je 15 do 16 odsto !
ten, to se pravi, da vsebuje v 100 kg 15 do 16 kg dušika. Potrosimo ga vedno po vrhu, raztopi ga najmanjša vlaga.
S čilskim solitrom gnojimo pred ali po dežju, da ne bi škodovala koreni» nicam preostra, premočna raztopina. Čilski soliter zelo hitro učinkuje. Če ga koreninice ne posrkajo, se izgubi v globine zemlje, zato ga pa trosimo večkrat, a v manjših količinah.
b)	Žveplenokisli amonijak je drob» na sol zelenkaste barve in vsebuje 20% ^dušika. Ne učinkuje tako hitro kot čilski soliter. Zemlja ga zadržuje, torej, se ne izgubi tako hitro v zemljo kot čilski soliter. Z amonijakom gno» j imo v jeseni, pozimi ali pa prav zgo» daj spomladi, da ima dovolj časa za razkrojitev.
c)	Za apneni nitrat velja isto kot za čilski soliter.
2.	Kalijeva gnojila.
vsebujejo kalij, ki je ravmotako kot dušik potreben vsaki rastlini. Kalij vpliva na razvoj listov, stebel, pose» bej pa še na razvoj gomoljev. Kalij zelo ugodno vpliva tudi na zdravje rastlin.
Za gnojenje pride v poštev pred» vsem, 40% kalijeva soh ki deluje pre» cej hitro. Podkopljemo jo v jeseni, v zimskem času ali zgodaj spomladi. Zemlja obdrži kalij razmeroma do» bro, to se pravi, da se ne zgubi v glo» bočine zemlje.
Izvrstno kalijevo gnojilo je lesni < pepeli, posebno od bukovih drv. V pre» ! mogovem pepelu ni nič kalija, pa se < vendar prileže za težko ilovnato zem» ! Ijo kot rahljajoče sredstvo.
3.	Fosforna gnojila.
Znani fosforovi gnojili sta Thoma» j sova žlindra in superfosfat. Žlindro ' pridobivajo v tvornicah železa, super» fosfat pa meljejo iz žganega kamnja, katerega so v francoski Afriki cela go» : rovja.	;
v Če smo v jeseni prekopali vrt, je ; žlindra zelo priporočljivo gnojilo, a trositi jo moramo že jeseni. Učinkuje dobro, ker vsebuje poleg 16 do 20% fosforove kisline tudi 45 do 55% apna. Učinek žlindre se pozna skozi par let. ,
Za pomladno gnojenje zelenjadi je : važen le superfosfat, ki vsebuje 14 ali pa 17% fosforove kisline. Superfosfat deluje precej hitro.
Fosforjev učinek na zelenjad je po» doben kalijevemu.
<■
Gnojila za posamezno povrtnino.
Povrtnino, to so rastline, katere go» jimo v vrtovih, delimo v zelenjad, v gomoljnice in slednjič v stročnice. K zelenjadi prištevamo kapusnice, špi» nače, solate, radiče itd.; k gomoljni» eam spada krompir, korenje, pesa. repa, redkev, koleraba itd., k stročni» cam pa fižol, grah, bob, soja itd.
Vsa ta povrtnina ne potrebuje po» sameznih redilnih snovi v enaki meri, zato je treba pri gnojenju paziti, da so posamezne redilne snovi podane v zadostni meri. Ni pravega uspeha, če je ene snovi premalo, škoda pa je dajati preveč, ker umetna gnojila sta» ne jo. Zato se držimo sledečih navodil.
Za vsakih 100 m2 vrta za zelenjavo napravimo mešanico iz 5 kg superfos»
fata, 2.5 kg kalijeve soli in 2.5 kg žve» plenokislega amoni jak a. Za gomolj» niče vzamemo 5 kg superfostata, 3.5 kg kalijeve soli in poldrugi kg žveple» nokislega amonijaka. Za stročnice vzamemo 7 kg superfosfata in 3 kg ka» lijeve soli.
Omenjena gnojila premešamo in da jih enakomernejše raztrosimo, jim dodamo še zemlje ali pepela. Paziti moramo, da pridejo ta gnojila v zem» Ijo vsaj eden do dva tedna preden sadimo ali sejemo, da se v tem času gnojila že kolikor toliko razlezejo med zemljo.
Če nam katera zelenjad slabo raste, ali nima prave zelene barve, potem ji pomagamo s čilskim solitrom, katere» ga moramo trositi po zemlji in ne po listih.
Umetna gnojila uničujejo razne škodljivce: polže, gliste itd.
Pri trošenju umetnih gnojil mora» mo paziti, da nimamo ranjenih rok in da nam drobci umetnih gnojil ne pridejo v oči.
Franc Ferlan.
Vino v zadnjih 18 letih.
Po podatkih osrednjega statistič» nega urada v Rimu so bile v Italiji sle» deče srednje cene za vino (1 hi v li» ra h):
“	26	1921.	L	201
30	1922.	L	201
23	1923.	L	160
36	1924.	L	99
28	1925.	L	119
29	1926.	L	173
104	1927.	L	190
186	1928.	L	172
1912.	L
1913.	L
1914.	L
1915.	L
1916.	L
1917.
1918.
1919.
L
L
L
Dobra krava.
Na preizkuševališču v mestu Čire» moni imajo kravo frizijske pasme (znana dobra mlekarica na Nizozem» skem), ki je dala v 5 letih 28.163 kg mleka, torej v srednjem na leto 5632 kg. V letu 1929. je pa dala kar 8037 kg mleka. Poleg tega je imela vsako leto eno tele. Za vsakih 100 kg mleka je požrla v lanskem letu 106 kg krme, in sicer aU sena, 2/a močnih krmil (oljna» te tropine itd.).
VAŽNA PREOSNOVA UŽITNINE.
Dne 23. marca je izšel v izredni iz» daji uradnega lista (Gazzetta Ufficia» le) kr. odlok od 20. marca 1930., št. 141. Imenovani odlok ukinja vse užitnin» ske zapore in užitnino na celo vrsto predmetov. Od prvega aprila 1930. dalje bodo smele občine pobirati užitnino le od nastopnih predmetov : 1. vina in drugih alkoholnih pijač; 2. piva; 3. mineralnih, namiznih vod in sodavic; 4. mesa; 5. plina za razsvet» ljavo in kuhanje; 6. elektrike za ku» hanje in razsvetljavo in 7. od stavbe» nega gradiva.
Kaj je užitninska zapora, je p oseb» no našim kmetom in kmeticam dobro znano.
Ko si prinesel ali pripeljal kaj bla» ga v Trst ali v Gorico, so te čakali na raznih vhodih v mesto občinski da» carji in odšteti si jim moral užitnino za jajca, drva. maslo, sadje in razno drugo blago. Potem so te šele pustili z blagom v mesto. Pravico do užit»
niške zapore so imela le večja mesta v državi. Bilo jih je vseh skupaj 195. Imenovala so se zaprta mesta, dočim so se manjše občine imenovale od* prte. Užitnina zaprtih mest je zna* šala po odbitku vseh troskov eno mi* lij ardo in 200 milij onov lir, dočim je znašala čista užitnina vseh odprtih občin le 380 milijonov. Prebivalstvo zaprtih občin pa je tvorilo komaj eno petino vsega prebivalstva. To stanje je bilo v levar narodnemu gospodar* stvu. Od 1. aprila dalje ne bo glede užitnine med občinami nobene razli* ke več. Užitninska zapora je ukinje* na in občine bodo smele po 1. aprilu pobirati užitnino le od zgoraj nave* denih predmetov.
Kako boš odslej plačeval užitnino od vina in žganja?
Ako prodaš ali pa daruješ vino ali žganje v svoji občini neposredno kon* sumentu, moraš plačati, preden izro* čiš blago, užitnino na užitninskem ura* du. Ako prodaš vino (žganje) v svoji občini vinskemu trgovcu, ti ni treba plačati užitnine, pač pa ti mora vinski trgovec preskrbeti pri užitninskem uradu spremljevalno listino (bolletta di accompagnamento), preden mu blago oddaš. Le s spremljevalno listi* no smeš dovažati vino (žganje) v skladišče vinskega trgovca.
Ako pa prodaš vino (žganje) v svo*1 ji občini krčmarju, mora oa plačati užitnino in si mora preskrbeti pri užitninskem uradu potrdilo, da jo je plačal (bolletta di pagamento).
Ko pa prodaš ali daruješ vino (žga* nje) v drugo občino, je treba plačati užitnino le občini, v kateri se blago použije. Zato morata konsument in krčmar, ki hočeta nakupiti vino v tu* ji občini in ga pripeljati v svojo, na* kup prijaviti užitninskemu uradu in plačati užitnino; vinski trgovec pa si mora preskrbeti pri užitninskem ura* du že zgoraj omenjeno spremljevalno listino.
Dovoljen pa je prenos dveh litrov vina, piva, mineralne vode ali sodavi* ce in enega litra žganja iz ene občine v drugo, ne da bi bilo treba plačati užitnine.
Kar smo rekli o vinu (žganju), velja tudi o vseh pijačah, ki so podvržene
užitnini.	i
Obveznosti malih trgovcev in krčmarjev.
Do 31. marca 1930. morajo mali tr* j govci in krčmarji prijaviti pristojne* j mu užitninskemu uradu blago, ki ga j imajo še v zalogi. O tem se lahko po* j učijo na občinskem uradu. Prihodnjič ! razložimo še druge določbe važnega \ odloka in priobčimo tudi novo užit* ! ninsko tarifo.	|
j
postave. |
Pod orožje.
Dne 23. aprila bodo pozvani pod ‘ orožje naborniki: 1. ki so se rodili v i mesecih juniju, juliju, avgustu in s ep* ' ternbru 1909.; 2. naborniki prejšnjih
letnikov, ki so bili potrjeni skupno z letnikom 1910. in 3. naborniki, ki so se rodili v januarju 1910.; v vseh teh treh slučajih bodo naborniki morali odslužiti navadno vojaško dobo.
Nadalje pojdejo dne 23. aprila 1930. k vojakom naborniki, ki so se rodili v mesecih juniju, juliju, avgustu, sep* ternbru, oktobru, novembru in decem* ru 1909., naborniki iz prejšnjih letni* kov, ki so bili potrjeni skupno z letni* kom 1910. in naborniki, ki so se ro* dili januarja 1910., čeprav imajo pra* vico do skrajšane vojaške službe.
Omeniti je treba, da je ministrstvo dovolilo za enkrat skrajšano vojaško službo le nabornikom, ki se nahajajo v nastopnih razmerah:
1.	prvorojenec družine z 10 ali več otroci in družine z 12 ali več otroci, od katerih mora biti najmanj še šest ne* preskrbljenih;
2.	prvorojenec med sirotami, ki ni* majo ne očeta ne matere;
3.	prvorojenec matere vdove;
4.	edini sin živega očeta, ki ima eno ali več neporočenih hčera ali hčera vdov, ako ni očetu predpisan v dav* enem seznamu večji letni dohodek ko 18.000 lir.
23. aprila 1930. bodo morali nasto* piti vojaško službo tudi naborniki, ki so bili potrjeni z letnikom 1908., 1909. in naborniki iz prejšnjih let, ki so bili potrjeni z letnikom 1910. (tako zvani capilista) ter naborniki, ki so se rodili v mesecu januarju 1910., kateri bi imeli pravico do najkrajše vojaške službe (ferma minima), a jim ta ni bila dovoljena samo radi tega, ker niso z dobrim uspehom dovršili predvojaš* kih vaj.
Ti naborniki bodo morali služiti šest mesecev.
Lahko se na oprostijo popolnoma vojaške službe, če dokončajo z dobrim uspehom p--edvojaške vaje. Če hočejo biti prosti vojaške službe, naj ti na* borniki čimprej napravijo prošnjo na poveljstvo vojaškega okrožja (Co= mando del Distretto militare), da od*
loži vpoklic do spomladi 1931. ali naj* pozneje (ako so bili potrjeni z letni* kom 1909. in 1910.) do spomladi 1932., da zamorejo med tem časom obisko* vati predvojaške tečaje.
Povišane kolkovine.
Glede kolkovin velja zakon z dne 30. decembra 1. 1923. Temu zakonu je priložen seznam različnih listin in vlog, ki morajo biti kolkovane s pred* pisanim kolkom ali pa spisane na kol* kovanem papirju (carta bollata). V seznamu je točno določeno, kakšen kolek mora nositi posamezna listina.
PREKLIC.
Podpisana Josipina Iskra, preklicujem žalji* ve besede, ki sem jih pisala bratu Francu v Skedenj pri Trstu.
Žabice, dne 21. marca 1930.
Josipina Iskra.
5*0SRBITE PRILIKO!
S. LEVI, Trieste, sia S. Lazzaro I.
PAR PRIMEROV:
madapolam »Sole« po L 1.80 m, platno »Madonna« po L 2.20 m,
»jajčna kožica« (pelle uovo), fino po L 2.50 m, domače platno, vis. 80-cm po L 2.80 m, dovlas, vis. 80 cm po L 3.— m,
»schirting Sposa« najfinejši za balo po L 3.30 m, platno, laneno, vis. 100 cm, po L 5.50 m, platno »famiglia«, vis. 150 cm po L 4.20 m, dovlas, vis. 150 cm po L 4.50 m, dovlas težak, vis. 150 cm po L 5.20 m, pravo češko platno, vis. 150 cm od L 10 naprej, brisače, platnene, na meter po 2.70, 2.90, 3.40 in 3.90,
brisače od 1.90 naprej,
prilika: volena musola v vseh barvah po L 8.80. popeiin za srajce v vseh vzorcih po L 3.80, panama za srajce od L 2.90 naprej, svila za obleke po L 2.50, ribs, svilen, v vseh barvah po L. 7.50, nogavice moške, ženske in za otroke po kon* kurenčnih cenah.
PAZITE NA ŠTEVILKO!

in g.
Rav-
ZAHVALA aawarowainÌGÌ w. niku v C; orici, Mi a Balzelli«! št« 2
za dobro cenjeno in takoj izplačano požarno odškodnino.
luke Klajr&ščtei!*.,
Ježevec (Grgar)
É
ÉIÉlllSÉ
lì
Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da se je naša blaga soproga in mamica
TEREZIJA BEmmO, roj. Pintar* stara 49. let.
dne 11. tek. meseca ob 23. uri, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti,
v čedadski bolnišnici preselila v boljše življenje. Pogreb se je vršil dne 14. t. m. iz hiše žalosti na domače pokopališče. Najtopleje se zahvaljujemo g. zdravniku Marangoniju iz Kobarida, g. prof. Dr. Cardiniju, preč. g. patru in č. usmiljenim sestram v bolnišnici za požrlvovalnost, ko so blagi pokojnici lajšali trpljenje, preč. g. duhovnikom iz Kreda in Borjane, pevcem in pevkam iz Starega sela, sorodnikom in končno vsem, ki so nepozabno pokojnico spremljali na zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Staro selo, dne 15. marca 1930.
Žalujoči: soprog Jožef, sin Jožef,hčere Ato, Marije, por. Skofir, zet AlitCB Skočir, vnuka Zsnnko Iranka tei ostali sorofiiukt.

Višina teh kolkov se je sedaj s kr. odlokom s zakonom od 17. marca t. 1. spremenila takole:
1. S 1. aprilom 1. 1930. se dosedanje
kolkoviine
L	—.50	povišajo	na	1.—	L
L	L—	povišajo	na	2.—	L
L	2.—	povišajo	na	3.—	L
L	3.—	povišajo	na	5.—	L
L	3.10	povišajo	na	5.10	L
L	4,—	povišajo	na	7.—	L
L	6.—	povišajo	na	10.—	L
L	10.—	povišajo	na	15.—	L
L	12.—	povišajo	na	21.—	L
L	18.—	povišajo	na	27.—	L
L	20.—	povišajo	na	35.—	L
L	40.—	povišajo	na	60.—	L
Če si recimo do sedaj delal prošnjo na kolkovanem papirju za 2 liri, boš od 1. aprila naprej rabil takega za 3 lire. Kdor je delal pri notarju pogon* bo na kolkovanem papirju za 3 lire, bo od 1. aprila naprej potreboval 5 lirski papir. Za kazenski list si rabil kolkovani papir za 6 lir, sedaj bo stal 10 lir. Trgovska kopirna knjiga s 400 listi je morala biti kolkovana z 2 lira* ma, vsakih 100 nadaljnih listov s 50 vinarji; od sedaj naprej bo kolkovana za prve 400 liste s kolkom 3 lir, za vsa* kih nadaljnih 100 listov z eno liro.
Kolkovine na javne oglase, na dr* žavne in deželne zadolžnice (obligaci* je) in na sodnijske listine, ki se tičejo vabil na obravnave, preložitve razprav in razsodb, se ne povišajo.
2. S 1. julijem t. 1. se zviša tudi ko* lek na menice. Do takrat velja lestvi* ca, katero smo priobčili v 6. štev. le* tošnjega »Novega lista«. Novo pri* občimo pravočasno v listu.
POJASNILO SINDIKATOV.
Radi dopisa »Glas briških kolonov« iz Števerjana, ki je izšel 6. marca v »Novem listu«, nam je zveza fašistov* skih sindikatov za poljedelstvo posla* la popravek, ki ga priobčujemo, da se sliši tudi druga plat zvona:
Ni prav nič res, — pravi zveza sin* dikatov — da zapadejo pogodbe, skle* njene po vojni z gospodarji, in sicer že radi tega ne. ker so te pogodbe za* sebne pogodbe, ki so jih sklenili po* samezni interesiranci pred 10 leti, ko niso še obstajale sindikalne fašistov* skc organizacije. Pogodbe so bile 1927. nadomeščene s kolektivnimi pogod* bami. sklenjenimi med organizacijami delodajalcev in delojemalcev, in sicer :
1.	S Splošnim kapitolatom o obdelo* vanju zemlje na polovico (mezzadria), ki se tiče zakupnikov goriške pokra* jine in ki zapade 10. nov. 1932., dočim traja posamezna pogodba, ki je pod* rejena kapitolatu, le eno leto. (Ta ko* lektivna pogodba se ne tiče briških kolonov. Uredništvo.).
2.	S Splošnim kapitolatom o ob de* lovamju zemlje v mešanem najemu, ki se tiče kolonov najemnikov iz goriške pokrajine in zapade 10. XI. 1936., a se da na zahtevo vsaka 3 leta revidirati.
Vsak poljedelski delavec, ki spada v gornji dve kategoriji, bi bil lahko zahteval, da se posamezna pogodba uniči in uveljavi kapitolat, kar je ve*
Likvidacijski odbor
Triiiste-obrlči zadruge » Borili,
reg. zadr. z neom. jam. v likvidaciji, sklicuje dne 6. aprila 1930. ob deseti v urad* nih prostorih Goriške ljudske posojilnice v , Gorici, via Carducci 7,
REDNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo likvidacijskega odbora,
2.	poročilo nadzorstva,
3.	potrjen j e letnih računov,
4.	razdelitev čistega dobička,
5.	dopolnilne volitve nadzorstva,
6.	slučajnosti.
Računi so članom na vpogled med uradnimi urami v uradu zadruge.
Posebni predlogi, o . katerih želijo zadružni* ki, da se na občnem zboru razpravlja, se mo* rajo naznaniti likvidacijskemu odboru naj* manj pet dni pred občnim zborom. — V slu* čaju nesklepčnosti občnega zbora se skliče 14 dni pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število zastopanih deležev.
Gorica, 20. marca 1930.
LIKVIDACIJSKI ODBOR.
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal razprodajalcem, pooblaščenim za raz*, prodajo tujih cigaret, v razprodajo nove cigarete, izdelane na otoku Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se Rodi in Samsoun, stanejo po 30 in 36 stotink ena.
V teh cigaretah je najfinejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, v njem je malo nikotina. Cigarete so v lepih škatlah, so z zlatim ustnikom ali brez njega.
Krojačem, šiviljam, neimljam!
Mesečni in 14*dnevni tečaji. Poučuje se tudi italijanski in južnoamerikanski sistem. Poset* nikom preskrbimo dovoljenje za bivanje in službe v Jugoslaviji. Pouk tudi po pošti. Kroj* no učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, odlikovan v Italiji za krojnega pro* fesorja. Učna potrdila v Italiji veljajo.
» L’ U N I O N «
Zavarovalna družba, ustanovljena 1. 1828. v Parizu, išče podzastopnike za Kras, Istro in reško pokrajino. Pogoji so zelo ugodni. Po* nudbe pošljite na glavno zastopstvo v Trstu, via Trenta Ottobre 17.
er. e. OMEOOMIG
as at aroSrasvje bolesemi
sprejema vsak dan od SO. - 12. in od 3. - 4. ure.
y GORICI Viale XXIV' Magg- (prej Via
j uunsui, Tre Re) štev_ 9 v pritiičju.
BWV---------•••••V-T
VELIKE DOHODE
SPOMLADANSKEGA BLAGA je dobila tvrdka
8LL’ EC0H0M18 FBM1BL18RE
Trst - Piazza Ponterosso N. 5
Madapolam ......................od	L	1.90	dalje,
platno »Madonna« . . . . od L 2.50 dalje, platno za rjuhe, 150 cm vis. . od L 4.50 dalje, jajčno platno (priložnost) . . od L 2.80 dalje,
cefir za srajce.................od	L	1.70	dalje,
kreton, velika izbera . . . od L 3.50 dalje, perkal, dvojna višina . . . . od L 3.90 dalje,
oxford, težek...................od	L	3.20	dalje,
musola, voln., v vseh barvah od L 10.80 dalje, bati st, barvan, za perilo . . od L 2.80 dalje,
rigadin ........................od	L	2.50	dalje,
brisače, platnene, na meter po od L 2.90 dalje, volnina za obleke...............od	L	12.50	dalje.
Bogata izbera nogavic, maj, gobastih brisač, robcev, platnenih rjuh v vseh višinah, čipk, ročnih del itd., itd.
Vse cene brez odbitka, ker so itak najnižje v Trstu.
Dr. VOGRIČ LOJZE
je otvoril
lastno pravno pisarno
-V TOLMINU,
v hiši g. Kate rine Gabršček-ove.
TOLMIN.
PreisBleušeaii
zobni zdravnik ROBERT BERKU
SPREJEMA kot do slej
vsako nedeljo Fj cSrJsj Serjtsam v Toiminuj ostale dni pa ■w	Corso Verdi 36.
Vellico labe«-o»
popolo© io olcosite le sto.) e, dobro blago»
nespremenìji v e barve, dobre io ni^itee cene,
na j dete Ee piti tardici
ALLE GRANDI FABBRICHE1
TRST
CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ST. 79-35
TRIESTE
V skladiščih imamo bogato in raznovrstno zalogo ÌZ$0t0Ylj6H$h ofeìck ìli površnikov za može, mladeniče in otroke.
Imamo tudi domače in tuje blago za morebitna naročila po meri, ki jih izvršimo v krojačmcl 5. razreda.
UT jamčimo za popolnost v vsakem kroju, če r.e, vrnemo denar,
čina tudi s posredovanjem organiza; i cije storila. (Goriški koloni tega do* ; slej niso v celoti naredili. Ured.). Ko j so se odnošaji z gospodarjem v smislu j kapitolata uredili, je imel vsak kolon j priliko, da se obme na svoj sindikat, ako se gospodar ni držal pogodbe. To« da zgodilo se je še več: leta 1928. sta en sindikalni zastopnik kolonov in en sindikalni zastopnik gospodarjev spo; razumno pregledala in proučila upo; rabo kolektivne pogodbe, šla v ta na; men na vsa briška kolonska posestva, ter dodala pogodbi sami in1 v vsakem posameznem slučaju tista dopolnilna določila, ki jih je zahtevala korist ko; ionov.
Zveza sindikatov proučuje in nad; žira sicer stalno oba imenovana kapi; tolata, da ugotovi, ali odgovarjata po; trebam prizadetih poljskih delavcev. Za eno izmed teh dveh kolektivnih pogodb, in sicer za tisto, ki se tiče kolonov, je Zveza sindikatov zahte; vala na podlagi 4. člena kapitolata sa; mega že revizijo. (To nas veseli. Ur.). Ta sklep je bil objavljen 8. februarja t. 1. v vseh časnikih naše pokrajine. (Mi ga nismo dobili. Ur.).
Iz gornjega sledi, da je »Novi list« zamenjal kolektivne z zasebnimi po; godbami, ki bi ne smele več obstajati, in posplošuje en posamezen slučaj na vsa Brda, ko govori o enem gospo; darju, ki »ukaže podpisati kolektivno pogodbo, katera ni za nas briške ko; Ione.«
Ponavljamo, da obstajata v pokra; j ini dve kolektivni pogodbi za poljske delavce, tako da ima vsaka kategorija svojo, ki se pa da po potrebi revidira; ti (popraviti). Položaj prizadetih, tudi kolonov, ni torej s kolek, pogodbo po; stal nikakor nepopravljiv in ni brez izhoda, kakor misli dopisnik, ko piše: »Če tako pogodbo podpišemo, ne bo; mo mogli preživljati svojih družin. Če je ne podpišemo, smo v nevarnosti, da moramo zapustiti zemljo .. « (Tu; di mi smo mnenja, da se položaj ko; Ionov da zboljšati. Zato se tudi kolo; ni obračajo za pomoč na svoj sindi; kat. Ur.).
Kar se tiče barak, kjer koloni že 10 let zmrzujejo in umirajo, ugotavlja; mo, da, so te res obžalovanja vredne razmere samo na posestvu baronice Tacco v Števerjanu. Ni treba, da bi omenili »Novemu listu«, zakaj ni bilo doslej mogoče pomagati prizadetim kolonom. Izjavljamo samo, da se sin; dikalne organizacije ne morejo baviti s to zadevo. (To je res! Pristojna so druga oblastva. ur.)
K sklepu poudarjamo še, da je do; pis »Glas briških kolonov« po različ; nih znakih interesiran glas kakega agi; tatorja, ki deluje najraje v števerjan; skem okraju. Eden izmed teh, neki Franc Terpin, ki se je izdajal po kri; vem tudi za naščga zastopnika, je bil že naznanjen radi nadaljnih ukrepov prefekturi.
(K temu izjavlja uredništvo »Nove; ga lista«, da Franc Terpin ni napisal omenjenega dopisa. Gospod Franc Terpin ni v naš list napisal še nikoli ene same vrstice. To izjavljamo radi resnice in poštenja.)
4 -mi dni:
w spasifBp ©etptekj petek ina s©ls@t@ traja isradfsraa razprodaja
IOQÀYIC
JUgr* ps Burnsa snih eesiah
BILI
~P«
Gbpsb 0. E- HI št. 15
TRST
teo 0.1 IH št. IB
:Proclatfa so vodno 'jbolfšo Mago
po vedno niSjlti oosia.li. 3,.,
S ®
S @
ČEV&JARMICA
Trampuš & KofeelJ*
wìes fastello 30
vam nudi za praznike bogato izbere obuvala; le domač izdelek iz lastne delavnice.
Obiščite nas!	Oglejte si noše lične izdelke v izložbi.
Nlaslce cerse?	Trpeano Glagol
® S
® © ® m

FlIMAM
priporoča svojim odjemalcem in ugl. občinstvu iz okolice, da si pred nakupom raznega blaga za l/eiikOIiOČiie praznike, ogleda njegovo veliko izb ero raznih športnih srajc od najfinejših do najcenejše vrste, moških in ženskih nogavic, ovratnic, maje, dežnikov itd.
Mago solidno,	Cene sami. žarne.
iiprašanji in odpori.
Vprašanja pišite kratko in jasno bres nepotrebnih uvodov, ki nam kras dejo čas. Na vprašanja brez podpisa ne odgovarjamo, četudi so priložene znamke. Kdor vpraša nekaj, kar zas nima le njega in ne splošnosti, mora, čeprav je naročnik, priložiti znamko za pismen odgovor.
Vprašanje št. 220: Imam 60 m dolgo in 20 m široko njivo, na kateri mislim saditi krompir. Koliko umetnega gnojila naj vzamem in kate= ro je najboljše? — Odgovor: Čitajte članek v 8. številki!
Vprašanje št. 221:	Imam nekolkovano po«
hotnico za 5000 lir. S kakšnim kolkom naj jo kolkujem? — Odgovor: Z dvelirskim. V osta« lem čitajte koledar Gor. Moh. družbe, kjer so kolkovine pojasnjene.
Vprašanje št. 222:	Kaj je umetna valilnica
za jajca? — Odgovor: To je posebna priprav va, podobna omari, kamor se vložijo jajca, ki se nato s pomočjo majhne peči na plin, clek« triko ali špirit enakomerno grejejo. Peč nado« mesca naravno toploto kokoši.
Vprašanje št. 223: Ali so za mlečno živino boljše oljnate tropine ali koruzna moka? — Odgovor:	Orehove tropine (to so najnavad«
nejše oljnate) vsebujejo v 100 delih 48 odstot« kov beljakovin, 7.3 odstotkov tolšče, 24.5 od« stotkov oglikovih vodanov, 5 odstotkov vlak« nine, 5.2 odstotkov rudninskih snovi (pepela) in 10 odst. vode. Koruzna moka (nepresejana) vsebuje navadno 10.2 odst. beljakovin, 4 odst. tolšče, 66.7 odst. oglikovih vodanov, 5.5 odst. vlaknine, 1.8 odst. pepela in 12.8 odst vode. Ker so za mlečno," nosečo in mlado živino naj« bolj potrebne beljakovine in tolšče, so za te živali orehove tropine več vredne kot koruzna moka. Za pitanje (debelenje) živali pa je bolj« ša moka, kajti debelenje pospešujejo pred« vsem oglikovi vodani.
Vprašanje št. 224: Kupil sem posestvo. Po« godbo smo sicer napravili pri notarju, a vknji« žen še nisem in tudi davki še hodijo na prej« šnjega gospodarja. Ali je potrebno, da sc vknjižim? Kam naj s'e obrnem, da bodo prišli davki naravnost meni? — Odgovor: Bolje je, da ste vknjiženi. Pojdite k notarju, da uredi, kar je treba/Z vpisno listino pojdite nato na davkarijo, da vam prepišejo davke.
Vprašanje št. 225: Krmil bi rad krave s kislim zeljem, pomešanim med rezanico. Ali bo škodilo brejim kravam? — Odgovor:	Ne
bo škodilo, če živali polagoma privadite na kislo zelje. Ne smete pa dajati hkrati velike količine.
Vprašanje št. 226: Ali smem posekati bukov gozd in ga prečistiti za senožet? — Odgovor: Le z dovoljenjem gozdnega urada, oziroma zastopnika gozdne milice.
Vprašanje št. 227: Imam smreke in hraste v senožeti, kjer mi delajo škodo. Ali jih smem posekati in prodati? — Odgovor:	Velja isto
kot pri številki 226.
Vprašanje št. 228: V kakšni starosti preneha nesti dobra jajčarica? — Odgovor: Dobra ko« koš znese v svojem življenju okob 600 jajec, in sicer skoraj vse v prvih štirih letih. Zato se ne izplača držati nad 3 leta stare kokoši. Saj ne poplačajo več svoje hrane!
Vprašanje št. 229: Koliko dni smejo biti jajčka za valjenje stara? — Odgovor: Jajca ohranijo svojo kalivost 3 tedne, lahko pa jo zgube tudi že prej, če jih pravilno ne hraniš, to je, če so enkrat na toplem, potem na mr« zlem zraku. Jajca morajo biti v prostoru, kjer je enakomerna toplota.
Posnemalniki
Avtorizirana civilna
inženlrslca pisarna
,m£AP ii H ' | à. ing. GafeeršiR Oskar,
po sledečih cenah:
OOL, za 40 litrov na uro . . 340 lir, OL, za 65 litrov na uro . . . 410 lir, 1L, za 120 litrov na uro . . . 510 lir itd. do 750 litrov na uro.
lQ=LETNO JAMSTVO — PLAČILNE OLAJŠAVE
Moji posnenalniU se Mio cenejši kakor dragi, ker m držita inšpeluor-lev, potnikov m drugih meietarje?.
PisnenMnihB 110 T ii prodaju po istih cenah trgonsc Hunih p ri Su. Luciji.
JUST UŠAJ,
SOBICA,
F®lazza della Vittoria 4.

Za obuvalo rabite SAMO
ŠlDOr COMPANY
_____________Ji,
TEST — fia S, Zaccaria štev.
Telefon N.ro 72-73.
Vellicai priložnost III
Velika zaloga volnenine visqke 150 cm, vredne 35 lir za meter se prodaja po L 16.50.
Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Thibei«, črn, fin, 90 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred« meti so prvovrstni, prodajamo jih po tovar« niških cenah.
IftARIJA ACCERBON1 - TRST
Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
V7ia Genova št. 21.
Napčja delrjniru bp in zlatnine s ! Trstu. Hupujs krono po nsjsišjiii cenah.
II. ìp* o v h
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, I. nadstropje.
h-
Čži$šš
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišča; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
I". Emil Eresie,
sin,
izdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dr. Broic Emil - oče,
žsgSra vrtilk, _____
sprejemata v O o r 1 c I, Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
—	• «S’"*.;.
je o troh daleč od vaSega nadzorstva In lahko oboli na glistah, ki so nevarne £r«r vesne zajedavke.
V	vsakem takem slučaju dajte vašim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARR1BÀ PROTI GLISTAM, ki takoj in gotovo
uniči vse gliste.
V	zelenih zavitkih po L. 1,— Prodaja se v vseh lekarnah-
k	'	_____

......... < •• til
ČOKOLADKI BGNBOJi Pijiiii {jLlJTAH
Vprašanje št. 230: Shranila bi rada za po« znejši čas večjo množino jajec. Kako to dose« žem? Koliko časa ostanejo zdrava in so dobra za razprodajo? — Odgovor: V trgovini so naj« bolj cenjena sveža jajca, ki niso nad teden stara. Shranjena jajca, četudi so zdrava in do« bra, nimajo nikdar take cene, ker niso tako okusna. Jajca pa shranite takole: namočite jih v močno slani vodi, osušite in potem shranite v otrobih. Dobra ostanejo 4 do 5 mesecev. Sko* zi pol leta in več časa pa jih ohranite, če de« nete na dno posode par prstov debelo plast drobnega peska, na vrh pa naložite jajca (spi« časti konec navzgor) ter vse skupaj zalijete z apnenim mlekom. Nad jajcami mora biti vsaj prst te apnene tekočine. Jajca konzervirajo tudi v ledenicah.
Vprašanje št. 231: Imam dva mlada prašiča, ki pridno zreta, a ne moreta stati na nogah. Kaj je to? — Odgovor:	Prašiča trpita na
mehkokostnosti. Drgajte jih po nogah! Prašiči naj se mnogo gibljejo na zraku, med krmo jim dajte dnevno 1 žličko klajnega apna.
Vprašanje št. 232: Mislil sem posekati ne« kaj lesa, pa mi je nekdo rekel, da ni prava lu« na in da bo zato les sčrvel. Ali je na tem kaj resnice? — Odgovor: Ni dobro sekati les, če je v soku. Zato se seče od avgusta do konca zime. Les je v soku ob pomladanski luni, ni pa v soku ob jesenski. V toliko prihaja v po« štev luna, ki je drugače pri stvari nedolžna.
Vprašanje št. 23.3:	Četudi ima moja krava
dovolj krme, žre cunje, kosti in mi je požrla celo več mladih zajcev. Kaj je to? — Odgo« v°r: To so znaki kostolomnice. Cita j te v knji« gi »Kako zdravimo živino« na strani 50. po« glavji »Lizanje« in »Kostolomnica«.
Vprašanje št. 234: Imam dva sina in hčer v Jugoslaviji, kjer so postali državljani. Ali ‘majo tudi ti pravico do deleža na mojem po« scstvu kakor sin, ki je doma in skrbi zame?
Odgovor: Vsi otroci imajo pravico do nuj« nega deleža (parte leggittima), in sicer brez °zira na njihovo državljanstvo.
Vprašanje št. 235: Kako je s starimi av« Arijskimi vojaškimi in begunskimi naknadni« mi podporami? Prošnjo smo vložili pravočas« n°- a glasu ni nobenega. — Odgovor: To so terjatve nasproti Avstriji. Kdaj in v kakšni meri bodo izplačane, je negotovo.
Vprašanje št. 236: Ali je dovoljeno kovati Konje brez podkovske šole? — Odgovor: Kdor hoče kovati konje, mora napraviti skušnjo Pred »Istituto per il promovimento delle indù« strie« (je poseben urad na prefekturi) Za to n»ora vložiti prošnjo na nekolkovanem papir« jo. priložiti učno spričevalo, dve sliki in 25 *r za pristojbino.
h Prašanje št. 237: Prodal sem prašiča, ko Se Ì® kupec prepričal, da je žival zdrava. Čez dni Pa pride in pravi, da bolijo prašiča e nogi, in me je pozval, naj vrnem denar Cr x žarnem nazaj prašiča. Kaj mi je storiti?
Odgovor : Čudno se nam zdi, da bi prašič cbolel v dveh dneh. Najbrž je bil prašič že Prej bolan in gre za skrito bolezen, katere ni ®ogel kupec takoj opaziti.. Zato ste po našem 0 žni vrniti kupnino in vzeti prašiča nazaj, ravda bi bila skoro gotovo brezuspešna.
prašanje št. 238: Moj mož je šel pred le« °m brez potnega lista v Francijo. Ali bi ga aznovali, če se vrne? — Odgovor: Ker je šel rancijo iskat dela, je bil njegov zločin po« Uosčen. Če se vrne, bo plačal le 200 do 280 r v nadomestilo za pristojbino, ki je ni plačal h8 POtm Iist- Kdor prekorači namreč mejo rez potnega lista, zagreši dva prestopka: po«
bnm-h,8/ in financiiskega; policijski je bil P miloščen, financijski ne.
&^bFA-w2X
V?"

Čemu uporabljate še vedno O L J A, ® ki bodo gotovo uničila Vaš stroj, če pa lahko dobite „ALFA“ OLJE, ki je pripravljeno izrecno za posnemal-
nike, pinje i. t. d. To olje pripravlja naj večja in na svetu najbolje organizirana tvrdka posnemalnikov
„ALFA LAVA L*.
Družba ALFA LA VAL - Milan.
vi» Farneii S
Nadzornik za Julijsko Krajino:
C O R R A DO B A N GORICA - VIA CAPRIN 25,
(nasproti sev. postajL)
®^B^B^SSSK%ž«8ggg8SS6SISmiE^i88BEiSe$5S
| Tvrdka Taod. Hribar « Harica f|
»	CORSO G. VERDI št. 32	g;
JU priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh $|ij vrst, posebno veliko izbere črnega sukna za čast. duhovščino in m platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. j Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo.
blago solidno.	cene zmerne. II
1 g
N
8
ZDRAVNIK
dr. Ireste; Adalberto,
starejši sin,
sprejema, vedno v svojem
•*Aj.vki>utiu,iorij n
v- eomci,
na Tratni)!» (Piazza Siitela) št. il/l
uad lekarno Cristofoletti.
1
S
A
*
«
1 TOLMIN ^
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izvežbun na klinikah naDurajuio: v Monakovcm (na Bavarskem?
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr j u Bussiju),
^ V gorici druge dneve v tednu (vie Dante 10). ^
Darila
© za poroke in krste g
dobite v zlatarni
I. BUBA,
Trst, SrajTSr* aB'
Zobni ;se$:tsaiOT<ife
ir. Robert Hlaost}
sprejemat
od 9. do 13. in od 18. do !9. vre
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-1!.
Ob sredah la sobsteh oriiaira « P0ST0JMB
Josip RerSevanl^ dorico,
Pimsasai Cavour štev. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznauih tovaren ,,JMUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh
fltulAmfletlMTrih dol	« «v,	_. 2
'éÀ nadomestljivih delov imenovanih’predmetov.
0	Mehanična delavnica:
/	GORICA — Piazza Cavour štev. 5
Bencin „LAMP9“	Bencin „ LAMPO"
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne »Sandler & Grafi". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Teieion it. <!5. Brzojavke: KEftSEVAMI, GOKIZLA. CICLI
Valuta — tuji denar.
Dne 26. marca si dal ali dobil za
1 dolar		19.07
1 angl. funt		92.93
100 dinarjev		33.80
100 šilingov (avstr.)		269.25
100 češki kron		56.61
100 nemških mark		456
100 švic. frankov		370.—
100 franc, frankov		74.78
100 belga		266.20
Beneške obveznice 74.80; obveznice		
»Consolidato« 80.70.		
Loterijske številke		
dne 22. marca	1930.	
Bari	5 28	1	43 81
Florenca	38 43	47	74	4
Milan	32 41	26	69 84
Neapelj	18 55	73	72 24
Palermo	55 48	3	23 50
Rim	10 76	66	24 87
Turin	45 87	65	40 Ó6
Benetke	46	2	69	23 25
Semnji v prihodnjem tednu. Ponedeljek 31.mar ca: Ukve. Torek 1. aprila: Postojna. Sreda 2. aprila: Herpelje. Četrtek 3. aprila: Breginj.
Petek 4. aprila: Dutovlje. Sobota 5. aprila: Nabrežina.
Čibejem lekarna ..Minem",
TRST, PIAZZA S. FRANCESCO,
blizu nove sodnijske palače, izdeluje:
BIOGLOBIN, krvni liker za slabokrvne žen« ske in otroke;
ČISTILNI SOK ZA KRI, z jodom, najboljše pomladansko čistilno sredstvo za kri;
ČISTILNI ČAJ ZA KRI, čistilne kroglice za kri;
MENTHOSALYL, preizkušeno sredstvo proti revmatizmu, bolečinam v križu in plečih;
POLYENERGOL, krepčilno sredstvo proti oslabljenju živcev, pešanju, glavobolu in slabokrvnosti;
RINAPTOL proti izpadanju las;
KAMILČNI IZVLEČEK, ki podeli lasem zla« to«rumeno barvo;
CREMA »MINERVA« za olepšanje kože in obraza, ni mastna;
FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino.
Če naročite več blaga skupaj, po*
sijemo poštnine prosto.
ZBMAVKIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u Gorici,
Piazza yiTTOHIfl (na Trtniku)
(nasproti gostilne „Fiegl“.)
od 9. « 12. In 3. - 4.
Ob sredah po čeMI tiri na Inslnem domu s
Biljam v Brdih
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piezzutta štev. 38.
Siali oglasi
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 Uro, najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, oa katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je; Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel, 83—34.
ODDA se v najem dobro idoča go= stilna v bližini občinske palače. Letno se iztoči pribl. 170 hektolitrov vina. Pojasnila daje lastnik Maks Štucin, trgovec in gostilničar. — Cerkno.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprav* iz trdega lesa pr nsinižiih cenah. Ne ".«.mudite prilik*?
V najem oddam gospodarsko poslopje z obširnim zemljiščem poleg Trsta. — Naslov je pri tržaški podupravi.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. Alojz Leban, kotlarski moj« ster v Gorici, via Morelli 15.
Vajenca lz goriške okolice sprejmem v trgovino. — Naslov pove uprava.
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od» stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi. Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Prodam 50 panjev, konje, elektr. akumu« latorje, dinamo. — Tomaj 47.
Zlatnino in srebrnino. stor°. kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, noročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 33 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Šofer z državnim patentom išče službe. — Naslov pri upravi.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Želim se seznaniti zaradi ženitve z gospo« dom starim 35—50 let, ki ima nekaj gotovine. Sem sama in imam lastno trgovino. Samo res« ne ponudbe, če mogoče s sliko, katero vrnem, naj se pošljejo na upravo »Novega lista« pod geslom »Resnost«.
Najboljše belo in črno vino, žganje, iz» borne likerje, marsala in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v Gorici, via Ascoli 31, blizu Piazza de Arnicis (na Komu). Nasi. Dav. Bolaffio.
126 Žnideršičev!!! panjev prodam. Cena po dogovoru. Naslov je pri upravi.
Jajca za valenje (bele pasme »Leghom«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokoši znesejo pp 280 do 300 jajc letno.
Proda se posestvo Josipa Fona iz Trnove« ga pri Kobaridu štev. 37, obstoječe iz hiše, go« spodarskega poslopja, dvorišča, vrta, njiv, travnikov in gozdov; vse v najlepšem stanju. Njiv je 1 ha 26 a, travnikov 7 ha 72 a, gozda 20 a in vrta 252 m2. Voda je v hiši. Za ceno in pogoje so obrnite na lastnika.
Zavod sprejme hlapca, ki se razume
tudi v trtoreji. Več pove uprava lista.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» j stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal j via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
! Prodam hišo s sedmimi sobami, dvema ku«
| hinjama, dvema kletema, zalogo pri hiši, z elek«
! trično razsvetljavo, ob državni cesti Trst — Reka, primerno za kakršnokoli trgovino, pod ugodnimi pogoji. — Race, Herpelje«Kozina.
Krasne, nove orgle z 10 ped. registri prodam. Cena 16.500 lir. Ogleda si jih lahko vsakdo. Več pove tovarna Ivan Kacin, v Go« rici. Piazza N. Tommaseo 29.
j V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam j vsakovrstno stavbeno opeko, Samot opeko za j štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce» s mentne izdelke po najugodnejših cenah. —
! Žnideršič,
I______________________________________________
j Riheilberšba gospodarska zadruga nazna» i nja, da je o tvorila v Ajdovščini zalogo lastne» i ga vinskega pridelka.
| Proda se ah da v najem Žnideršičeva hiša j v Matenji vasi, z vsem gospodarskim poslop«
| jem, pripravna za vsako kupčijo in gostilno.
• Poleg hiše sta dva lepa, velika vrtova in eden j manjši. Pojasnila daje Fr. Dekleva, Slavina, p. j Prestranek.
1----------------------------------------------
j Proda se dober čevljarski šivalni stroj. —
\ Trgovina Šorli — Tolmin.
j Ker opustim obrt, prodam dobro ohra« j njen, malo rabljen čevljarski šivalni stroj; ce« na po dogovoru. — Ivan Žgur, Lozice 53, p. Št. Vid pri Vipavi.
Prodam malo rabljen motor Fordson in stiskalnico za seno ali slamo. Kupim mladega čuječega psička, majhne pasme. Naslov je pri upravi.
Mlad trgovec želi znanja z gospodično, ki ima veselje do trgovine in primerno gotovino. Resne ponudbe pošljite na upravo lista pod geslom »Tajno«.
Pouk v krojenju, šivanju, vezenju in izde» lovanju cvetlic se bo pričel 5. aprila. Trst, Donda, Lavatoio 5.
Prodam hišo s petimi sobami in majhnim zemljiščem v Gorici; lega je krasna, cena 22.000 lir. — Naslov pri upravi.
VOLČE.
I
j Občni zbor »Kmečke posojilnice« bo v ne« ; deljo dne 30. marca ob treh popoldne v žup» ! nišču. — Dnevni red: 1. poročila, 2. odobritev računa, 3. volitev načelstva in nadzorstva.
Načelstvo.
Zlatama - aipama.
G. STEINMEB - TRST
via O. Gallina 2.--Telef. St. 74-11
Izbera darov za
poroke, krste in godove.
Popravlja ter izboljšuje zlatnino ln srebrnino.