Jure Gašparič KNEZ EULENBURG NA LJUBLJANSKEM DVORU1 Afera nesojenega ljubljanskega župana Antona Peska Nedeljsko jutro, štiriindvajsetega aprila 1921, za gospoda Antona Peska iz Ljubljane gotovo ni moglo biti prijetno. Tega dne je ob jutranji kavi v dnevniku Jutro prebral članek z naslovnice, ki njemu, načelniku finančne institucije, imenova- ne Jugoslovanski kreditni zavod (JKZ), očita »brezvestno gospodarstvo z zaupanim denar- jem«1 . Bojda so že nekaj dni krožile po mestu podobne govorice, resnice željni Jutrovi časni- karji pa so se na pobudo svojih »čitateljev« in in- teresentov odločili zadevo natančneje ogledati. Ugotovili so sledeče: »Jugoslovanski kreditni za- vod služi kot privatna banka gospodu Pesku za njegove špekulacije in podjetja ter kot vzdrže- valni zavod za narodno-socijalno stranko.«0 Posloval naj bi nesolidno in v nasprotju z uve- ljavljeno bančno prakso; le ena desetina terjatev zavoda naj bi bila ustrezno zavarovana. Časnik Jutro je tudi trdil, da je gospod Pesek sam naj- večji dolžnik JKZ-ja, dolgoval naj bi mu 4.456.000 kron. Od tega je menda namenil več kot milijon kron svojemu časopisu Jugoslavija za pokritje deficitov, za potrebe svoje tiskarne pa si je sposodil več kot dva milijona kron. Prav tako naj bi 600.000 kron dolgovalo JKZ-ju njego- Knez Etileiiburgje bil zaupnik nemškega cesarja Vilje- ma. Hudo je škodoval nemškemu dvoru, saj so mu sod- no dokazali nemoralne zveze. Jugoslavija, 30. 8. 1921, s. 2. Jutro. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko (dalje-Jutro), 24. 4 1921, s. 1. Jutro, 24. 4. 1921, s. 1. vo spekulativno podjetje, ki se je domnevno uk- varjalo s premogovništvom. In še najbolj osup- ljiva vest; za popravilo lastne hiše si je namenil neomejen kredit ter do sedaj iz tega naslova čr- pal 300.000 kron. Nadalje naj bi kot visoki funk- cionar Narodno socialistične stranke (NSS) sled- nji za potrebe volitev v konstituanto posodil 380.000 kron. Jamstva za vse navedene zneske so bila ali delna ali pa jih sploh ni bilo. Skupno z milijonom, ki so ga dolgovali njegovi prijatelji iz vodstva zavoda, so se »grehi« gospoda Peska približali meji šestih milijonov kron. Ostali čla- ni4 zavoda so imeli izposojenih le 800.000 kron!5 Avgust Tosti, bančni strokovnjak in ravnatelj velike banke - Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v obravnavanem obdobju, je podal ja- sno pravilo o kreditni politiki hranilnic v prvi Ju- goslaviji. »Pri vseh posojilnih poslih velja tedaj JKZ je bil ustanovljen po zadružnem zakonu kol kredit- na zadruga, torej je servisiral samo svoje člane. Kdor je hotel pri zadrugi posojilo, seje moral vanjo včlaniti in prispevati delež v kapital zavoda. Ustanovitev kreditne zadruge je bila tako poceni in elegantna rešitev, s po- močjo katere je bilo mogoče ustanoviti banko, a se hkrati izogniti napornemu zbiranju potrebnega delniš- kega kapitala za bančno d. d. Namen zadrug je bil zato seveda drugačen kot so bili cilji bank, stremečih k dobič- ku. Zadruge so oskrbovale slovenski živelj s poceni de- narjem na temelju vzajemnosti in pri tem odigrale iz- jemno vlogo. Prim.. Žarko Lazarevič-Jože Prinčič, Zgo- dovina slovenskega bančništva, Združenje bank Slove- nije, Ljubljana 2000, s. 26-30 in 149-1.54. Jutro, 24. 4. 1921, s. 1. 60 ZGODOVINA ZA VSE načelo, daje treba predvsem paziti na varnost naložb.«*' Podobno kot hranilnice tudi kreditne zadruge niso imele lastne glavnice. Za vložena sredstva so jamčila le z rezervnimi skladi in svo- jo kreditno politiko, ki je temeljila na popolni varnosti poslovanja. Če so torej bili očitki časni- ka Jutro resnični, je gospod Pesek kršil osnovna načela poslovne politike denarnega zavoda. Ju- trovci so odigrali častno vlogo, saj so s svojo ob- javo preprečili, da bi potencialni novi vlagatelji investirali v zavod s tako dvomljivim portfeljem in posledično morda izgubili svoje prihranke. Še isti popoldan (24. aprila) je Anton Pesek na obtožbe reagiral. Po mestu je dal nabiti letake, kjer je naznanjal: » 'Jutro 'jepriobčilo danes nag. Peska in Jugoslovanski kreditni zavod nesra- men napad, kije od konca do kraja zlagan. Jutri izide posebna izdaja Jugoslavije', ki bo razkrinkala ta ostudni volilni manever banko- kratovJDS.«1 Časnik Jugoslavija, sicer v lasti napadanega gospoda Peska, je naslednji dan res postregel z obširnimi pojasnili o domnevnih nepravilno- stih, hkrati pa ni skoparil z obtožbami na račun Jutra. Preletimo še njihovo plat cele zgodbe. Po- sebno ponedeljkovo Jugoslavijo je na prvi strani začenjal članek o domnevnem sistematičnem napadu, ki se je zadnje dni vršil na JKZ. Premiš- ljeno lansirane govorice bi naj omajale zaupanje v zavod, vlagatelji bi pričeli dvigovati svoje vlo- ge ter tako spravili izplačevalca (JKZ) v likvid- nostne težave. In čeprav so vlagatelji res mno- žično prihajali po svoje vloge ter dvignili skupaj preko dva milijona kron, zavod ni zašel v težave, »...ker stoji Jugosl. kreditni zavod' na bolj trd- nih nogah kot pa marsikatera banka.«* Ko se torej ta načrt ni posrečil, je novi udarec pripravi- lo Jutro z objavo svojega članka. »In zakaj so ho- teli to doseči? Jutro 'piše samo, daje g. Pesek ste- ber Nar. soci/, stranke. Iti ta steber so hoteli omajati ali celo podreti, da bi se zrušila stran- ka, ki jim že rase čez glavo.«9 »Vsi na bojišče, vsi na volišče, da stremo pohlepnemu lažiliberalne- mu zmaju glavo.«10 Izvajalci protipeskovske kampanje so seveda bili znani; dovolj zgovorno je že dejstvo, da je napade vršil časnik Jutro, ki je veljal za glasilo mladinov liberalne Jugoslovanske demokratske stranke 0DS). Tudi motiv je bil jasen - v torek, 26. aprila 1921, so se odvijale občinske volitve", na katerih so liberalni misli naklonjeni volivci nihali med JDS in NSS. Prav zato je, domneva Ju- goslavija, bil Jutrov članek objavljen v nedeljo pred torkovimi volitvami, saj ob ponedeljkih Ju- goslavija ni izhajala in zato ne bi bilo priložnosti za demantiranje Jutrovih vesti. Kajti, kakor je bi- lo poudarjeno že prejšnji dan na letaku, nič od tega, kar trdi Jutro, naj ne bi bilo res. Pa tudi če bi bilo, to ne bi bilo strašno, saj se je cenilo premo- ženje gospoda Peska na 15 do 20 milijonov kron, ne vštevši dnevnika Jugoslavija. V članku je pojasnjen tudi globlji motiv, zaradi katerega se JDS krčevito oprijema ljubljanskega magistra- ta, kjer je imela v tedanjem trenutku absolutno večino. Finančna ustanova ljubljanske občine - Mestna hranilnica ljubljanska, je imela preko 200 milijonov kron vlog. Večino teh sredstev pa je imela plasiranih (prav tako v nasprotju z obi- čajno poslovno prakso hranilnic) pri dveh ko- mercialnih bankah, Ljubljanski kreditni banki in Jadranski banki, ki ju je upravlja jedeesarska »bankokratska klika«. Sporna pri tem je pred- vsem obrestna mera, saj je znašala borih 3,5%.12 Sklep je jasen: JDS je na račun svojih pozicij v ljubljanski občini oskrbovala »svoje« banke s po- ceni kapitalom. In prav to bomo preprečili, je pozivala Jugoslavija, če bomo šli na volitve in porazili »lažiliberalce«.13 Pri svojem pisanju se je Jutro sklicevalo na uradno revizijo JKZ-ja, ki jo je opravil zadružni revizor Miško Reicher. Rezultati le-te bi naj bili 6 Avgust Tosti, Denarni zavodi v Sloveniji po prvi svetov- ni vojni, Bančni vestnih, Ljubljana 1989, s. 75- 7 Jutro, 25. 4. 1921, s. 1. H Jugoslavija, 25 4. 1921, s. 1 9 Jugoslavija, 25. 4. 1921, s. 1. 10 Jugoslavija, 25. 4. 1921, s. 1. 11 Gre za prve občinske volitve v Ljubljani po koncu sve- tovne vojne. Vasilij Melik, Politična slika Ravniharjeve- ga časa, v: Vladimir Ravnikar, Mojega življenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravnikarja, ur. J. Cvirn - V. Me- lik - D. Nečak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakulte- te - zbirka Historia, Ljubljana 1997 (dalje: Ravnikar, Mojega življenja pot...), s. 14. 12 Hranilnica je obrestovala vloge (lastno pasivo) po 3,0%. Zaslužek pri posojanju denarja je bil torej mini- malen. Obe omenjeni banki sta posojali denar po obrestni meri, ki je znašala med 10,0% in 18,0%. Jugo- slavija, 25. 4. 1921, s. 1. H Jugoslavija, 25 4. 1921, s. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 t«te II., *tev. 227 V ÚnWJenl, nedelje dne 2B. septembru »21 e»om*m#*n* aH»». 80 par ' 2 • •••» M 4 *»••. • ••«•..1•• Baiato, M , auUo^i.ln, JUTRO -•^••.. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UrwMttvot »tLtU 00a* »M»* UprmvnlitYoi Te-tan« MiMta.palLUi«n4t »H¿UHt, Peskova afera pred sodiščem; «^••^ Porazne izpovedi prii — Razsodba danes Včeraj ob 10. dopoldne M j« piiiel» pred píüjeiift cju-ijnjm icoiititfu ¡•••••• liuiinikom) • • a tot M, U fr> Je v]o£U g-oap. An toa IWt IJUÄÜ. Util »JilgOj-UMA» in Pimi •• /«Litva Narodno - KcUslna itrinLe Y bjubjjfiri, proti guep. Ivanu KJetnaiîi- •Ui, naduoitetju » ••••. Babctrat toi • Je, kikor ••••, oui raz^avur v nekt jtajski kavarni, M >o poetai («- LoUCe ukoivane Peekove alero. Dr- um •••••, kitari j» tmnl* bsJ ta- krat retiti vpriSw)» potrditve foin. ••*•* SA IjttblJaiMfcrfa 111••1, j» Ir- radila, dl ••- oclUJo ¡roup. Petku tílkl marsileitl delikti. PoJuijlTiakï nuna t- nlk coup, Hriba* Je uto ftárodil poiz- vedbe, BI podlagi tutoru je oiin.-'tm i)í»tfM¡Ui •'.' prrdlnia, lij •« 1»'.1" •liter gxep. •«1• odkloni, kir te je 'udi zgodilo. Upad Je Mio, A» • tadava, tpriri dítkretoo • •••-la, ••••, Pwku te Jn niswtovalo, buljil ladoroljl s od- i-^•• mlnletrttra In namestnik f. Hribar ma Je dobrohotno ••••••••, At taJbolJ**, s ko ce umiki »• ratilje. Gotp. Peaek pu» Je proglJtQ i po- močjo trojega Uit* fa kïertkaliiffji ¿taopbkt • politlfarfl» inuBealka. \ Metra svoje it ••••• Je lai íaaü» b*M>do, d» je flu te Mdoiteti. Naat*- l ü je tilo pffpnieTiJoo, da • ill /wit bot prvi molj« NB3, dr urbaf. pi»L D««., Brandaer ta druid. 2 njim nod to prtrf-••• Ja-rn* «bode po > wj LJubljani Io po debli ter odítaü 4••••••1•••, da to aemorsInJ h •* imítMd, ••• • potlulubJo proti Pe- vka I* cetodalb obrekovanj • mtriff. VrtfU M Jo kampanji prod dome» brstom, * kiieri J« rnn, Peeek • bre* "•staimi laïmi In UtreUml ter i sa- t hauet giolmkiJial trlM — tponüajv "lo • ¿ëk I00JD00 krm ta ti smeri- binîkeg* Joiela Puka — •••• tt- l'HJatl j-TBoal * enoto. •*••% rađa •.•••» •••••••• JjwkulaeJJui hi al •''tda. da Jíh Je hûo msopk, kl M T«r> i-li. da Jt •••* eedolien, Kjejori po- ••• podpcrolkí — klbrlkalfll pa • »Irrb^ir, da • • med tiillrei, Id nt« >•••*11 -verjeti, da • • ••|•|•• pokra- Jhvkï la ¿•••* npnra ipuléali v brriTrslae «¿«••••••• btrl/t», pri- il-Ma Pe»ko vsaj MbvktM podpori «um, da • Jlos wpertra, da so dpmo- krati cgibno afer« pri-rlftklt na dio. In ?*• M mno^ •••••, d« Jo nnono f itpnv« H«n! «đbeJt coap. Few. am! • («i, da Ju Ml rwp, ••••• kanteo iTlaona U>Otl goap. •••••••, kl J« i^oU ITOJI volji Kr-ui ••••••• ••. lût, t« celo tula Jamo moralo p». tibnbne »fer», JA •1•• udori do I nočnega •••••••. VßeraJ • je TTfiU •••• ptuhkla *'•••*• ratpriT«. v kafari Je r»p. •••• (ormalci oMûilfdJ, toda dejae- •\l tàtcUntu, •• ••••* bo Me Jutri i^'Dfana (o uto • dioee TxJrflmo ía- ' 'juCnr boMde. RoSl pa araemo, da • » -'Ifïans pfiíe lsrriCale pvaina 1••- iva. Rjiprin J) •» li oiiror u • :vro morajo Liju» le le btfça rulrv- - •••••• • naiem •••&••• le prt- W'ïso ••••• «-Hbliia Ispcrvod] prii * ••. •••• • •• branil s trdltrami, ' jtrrlh niti «• ni morel dokitalL ^udnlk je moral Umuti akoraj •• i'.Vf o v« price, ker nobona al Well •-.valiti poettìmb ••1 PratlJIo» • >.*••, tñk • «error ptrvma* — dve Mill rrotetkl T mtifiol • , kl Jo Ja (K/Jala danalflja rupnva o molu, Id jo uotíl all wCelnlk tretje pre«ollce ."[•-••••••••• <••1*•• fa kl • pred * vetara ponaEi. dl Je prrl voditelj 'rant'- «••••••••• tMèmjLi. ¡ ftnuj, M. »otetnVa. (lev ) Drltml kaocalar di. Schaber la r«f«iir»I dinH liulfeJpovedal,d«lebbkoprliO,ÍTO\il!(jmorn!ra ••••••••• •••• ••- *•|"',••« ^" ^^" VeU * ••••••. daljo vMüilllíkeía »rolewrja rtom. Kl •••• alti a|«f»v lulopolz al- ! •^•" vfteijtalem «rtarta s mrtitrom dr. StrtttU U LJubtlue in le par drufîkblj ••• •* (••• * <«rror In peno».» Obtolmec (.KlemioOt Io ••••-• do- Po atsllltnla i.V»pclIi« It «••••• ob bi runico, kl •• le lodiilk dojoMlL IX. odrod« «novml odmor. Prlîdo » le ii.Usavënle prlî, kt oo omrdlle InkrlnilDJrufl obdollltvo (.Xl»-t POPOLDANSKA RAZPRAVA. mencia, katerih delui« • edrtïil» » ¡ R1I?rava i* )o nid^jmU ob K. N«1- biiedak; .Hntenbdri, Culeaharf m Ijn- B„, ,e •• •|•• lill* •••• lapoved, dt t« aa |i le adelo. da ta koce slotebBitL Pesek M bmrao oto- virjil 1er stvadef tvojee* urednika ••- kbu kol prtoo, da al at» s.S. «Iti dreta Brice saioverjal, sal Irpovedo tas) Biod- na, O. Pakta pa I« moral potrdit!, da i. S. od Peska mo prtdlozeM lilive • bo- tai podplistl, ker It bila krtva. Mod rat- pravo o teta Petkovih potkaslk J« pililo 4a biralb naitopov med etfovcrelkl TrtUa priča, R- Is St. Vida, I« Itietsko tspevedal obtilHao 1er potrdil Petkovo fitrnleala, PC3XOV ••• ZA 1H.0Q9 K. Cekor tata», f« Petek Uno tran, da •lo demokrati tkalall podkupiti prttt» to opttovs&o le • *Jufoaiavt> napisal lan- tâittcao Miwrlja » ¡«ki ta IOaoOC K. U ta la Isroüt teki s. T. v Imenu -demo- krsttklli roditeljev» Mktma s-V. • Zs- trebu, di JnrpJ prtio proti Puku. £e dva dni pred ran raro Ja Peskov Bet IzIirO. di » Ji JarS v relikcH «Jisoslavijo. toipod, ki SUD iati ped •••*•• Izpove- dal), da H D» le ris ponojalo 1•••0 K ta podknTovaaJ« prti. Petek te dottinoti torpedi pripeli«) tndl v Ptuj. Dotaba, i katera |e kotel raiitrcUU Neider** | ¿v dokai resnica, pa Je eksplodirala —proti fileni. ••••• prtca je teki tel uradnik Varira tli Ker ita Ptirk lo ajefov n- tovornik tekom tttlllevaula KUmenClía- vQi prlC opetoviao Damlgavala, da so prie* podknplleoe C). Je sodnik initial I Vavpotlca, ae kot prlto Ia tudi aa pod prlieco, temveč le v ••••••••. VprlUl ia |e, aH nt Jo kal nano e lera, da • bila katera od do aedil ititi- tanin Kleraenclcevlh pni, aH p« od tlitb, ki Hh KtemenElč ae navaja, v kakem ko«, kretaotn sluCalu podlmpllssa, in •• Je VtrpotliTi mina kaka oielnoit, M • opravičevala inm, VsvpolI2 )« nato od- lovoril, U na • •• takega um in is Ufê M mots ttdUL P»í pt }« uiavD, da le svoleCasao prlicl k r|emo s, T. to ms rvktl. da bt se dais mord« dobiti todl kalte juirodđ, i« M se ttvédaia kaka po- drobnost. Privi, da le T. menda tovori! • lOJKÙ • tn da r» pomete on (VavpC' tli) ieri loríííveí, te • itê taki dobiti sa au sawo K M U • lasu» tremolo. Qkd« prte. kl se navajajo v doku retnt- «e. ps da ca aoloA •• M V#, Vavpotlitva lil »vi ]« vzbudila tensa- dlo, kar Ja i »I« ptiHđ cela pravljfca o iiku. a Petka le o£)vídr.o albo popi rilo J02E PESEK NE PRIDE. Vavpctlcevs Izpoved Jo oCIvdna t »(ti ntfrUt to* «d rti », ii eperlrs i ' Upovedsl, kako a* Je proti nJemu cesa- la) C Peeok sekod v Zldiaev OMita. Soproia f.Pttks «a) H bila potrdil*, de g. Pesek afkdar ni i vrtce 1 trea«- Cevsl prt uClUlitt S. v Zetahk. Irjivfi« Jo. da fe to aerttoteCe. Poevana, da s* preclsso Izjasni, Je po dolca« obotavlja- nju kotlino rtili, da K it tpomioja Ia da prtnoClvaBli pri S, ne more likliucltl. a Petek ae le pozlvlial na nätalja & Iz 2eUL ki da bo potrdil, da nI i piICo & nudar pri a)en pruo&tviL a S. |o •1 pri prlctvs&Ju v nJvtCJl sadml. «o- vorU * prilog Peska, • siert pa sa Je potegnil i MITO, da te it eporntnt*. »URNÏ PKIZORt Prtii p^doeinlj L M tspovsdoi a %. Peski skrajno obteSIao. urartott dra- stične slucale, a Pesek le we tfdirmt. M talil s m res, nt rta, protMl aa uprt- lesi t, L. M, da Je nlaiov to vri Bok Itd. Opetovano Je prillo do burnih aailopcv med Peiktm m •) t inviai saitopeTkom is eni ter prida, tožencem In zagovoraJU n orai) alrsaL K» Je {.Petek pride) Irri- tati. -To te husparlJi, mslEevelo st bo vtat», ga |e sodnik estro ukorfl ttr pr> tokolarl6ao vrtdrlal ruiaUernm pravico •, ••••• ksaeoako aaaladovatL Sodnik J« bkorll tudi ••••• t- •••••••, kvr Je Ubo uttra samit Pttkor uatop. IZ MLADIH LET. Prt&t «EltaU V. K. bveredaK kako H •••• kot «lak v Maribor« prtiel k alt- an •• stinovsaj«, ter skala! ••••• st- dostttJ svoji Dearavot pobotnoat) 1er mo drnio Jubo, ko Je odieL natii pa •• delal dooarja... T« pričo poskusa Po- uk tvirta, d« ta ze&MDjoj« • dražim. PTIIS odloíoe vttrtl* ari svoji Izpovedi ter pove Petki ebdollnev v obras. ODKLONJENE P«lCt Pnek |e predložil celo vrsto ptM, U •al • povedaK da • vedo nldeur t Bktovlk iigoJnllb. Te trldentnl savia- devtliil poalrat Je sodaflt obretutpe» s aklepem, ¿t • prie« M itililljo, ker ( Ptttk si vedel alCeur konkrttata Be- vesti. • tonar • u) Irpevedale. PESKOV UPRAVITEU. Zasiaait te MI le eerevHal] Patbveca Gita, t.D.Cebbt, kl nel • potrdn. da • prKa •. Peaks sovralcn, ker mu al bolet tiikatl •••• knjlte, • •••• It araral priušti, da ais • two nt »• saino. dr. bcniirm. Odsek |e Mtl nltjov« po- ročila na znanla in ••••|•1 rsaoJadJa, s katiro daje vladi iploíao nnotilaatllo, da rt« tpor s Miđlandio v avMrlJtkira smtoln. ma Iznooo caikega poaredavaB]a. Prtpl- idie te to vCerellnJemu aJlunato tnUate, U |t • tzroCen niidiarikeiR« zastopniku v Pari«. Ultimai te mova ribadii upa- nje, da dobi AvitrH* vao Zapadno Mad- i iriso brea Irtv* Sopionla, kl |o predvi- deva ctiU posredovalat uredloc Vkllub lenu se sntatis, da bo miniíler dr. Beciï nadaljeval tvojo posredovalito V političnih krosih te opala, da aUep akcijo. V torek te dr. BeneS In Schober ¿munjeia odteka co Vbobuii Blkaklkl vnovie Kllancta •• Ccsko*av4trl|»kt mn1 •••••••• odleClter, tUM da ni iprei»* ' —»i,— Madžarski odgovor na ulti- mai Pariz, ii tepoaiibrs. Kakor javlja- jo UstS, j« osdimka riada ••• , pa- slazAki kocípwsici noto, kjer •• rdi, ia aprtCo sedanjih rumor &e mere prediti Zapadne Ogrska. OdatopUer M prtr«dla povirniAt, da • a* Ifad£ar- Ik* racdeUli * r*K •>•••••••&••• Da at oprarla pred deseto, ukvta msdltnks vlad* o¿pc*I])i.t^' kombi- je, obttojuoa U tnh entnntrjh dele;«- tor • komliaia, U nij • oitta¡i)n AvsthJ!. KofcJfllj* M Imela uradno iu>- lofo, najti nor* ••••••• m <1o£*v»r. Streli v madžarskem parla- mcniu ATENTAT NA pose RAKOVSKOTA: »•ifiilta, 14. septeeabn. Med daaaa-1 »adtaeeeta, M. eepierabta. Oír.) Po ajo soja urod» skapiet&e je, ke • se i odmera, povarobtaega ntod atestau na gbrav&avtit tnterptlaelja, netnaa, florek ) peak súkavtketa, e« Je «Ja topet aa- l trttj* galerije petkrat uetreUl r dre- đsljerala. Med govorom poaL Rakevtla- raoe, p« k Mtl al allogar sad.il. toa ga, ki Je vebofMUn« lapadtl vlado ** od kragvl ae Je tank tratto ttdrfa i lUatt njena politike v Zapadni aUdlar Wvttta predsednika potlaaski tbornlot ikl, Je prillo do ponovnih banih arbo zHetua Rakortkef a r ktop. et)t te Ja I rev to tuœuHor, U*o d* Jo SMTSI pred- areUtdla, Pri staUlaoja &a bvatarí J* Itedaik •^ dvakrat pnkmlU. Zaonlea ¡•povedal storile«, da ma Je late Ibis- ' Jt aapoaled irrefflU lodlUt •• yoalaa- k!m Oeorf KVrar, da baa 40 let In da ¡ oa, koaproiaitlraae r broiaíftem tkan- je •• PrtJi aadporoCdk. Katedl Je rtle ; dala, la tklealU, aaj •• vrte ••&••• • M Kito aoraudWa aVrrtka. Vprteaa,, iiprtujen] Barlnjl 20. okteti*. tskej je U ttoTlL J« odrmili Cer kooijo , Seja Je blk aato vikljaoma la pted- twpôdje tope« laiMl ••••. Pri udalj- j tednik poetlaHen, da *kliS* pdkodeV ojea taatUaaja > ođgorarjal preoe] sat- plemeni» potom. dina. ••••••• te aretirali Posmrtrlce •• kraljem Petrom Beograd " »tpUntra. •••.) Duci ab 10. dopddJ» ae je rriD, r aaborol eerkrt porodom «dnevne P«efirtW« Iračani panato« U pokoj dui« kršita Peli* OavobodlteUa. fereianùtU »o pri- tostvoTtJl- aatjtkcfa Dimitrije, niski MUrijtA ••••••, lldovskl TladOA Jemun, BeskoslorslH rranwlaviii ej4- tkop Pavlu, si dror dromi mariai polk omu. DaœfauiiTvii. dalje mlnlatr- ski prtdceđnfic •••• s >-lado, predsed- nik ikupHlae dr. Rib«, dJjilomaUkl zbor, ajenerallioU. admlralitet«, nlr-Ua ••••••••••••• praronlarneei tve- eoDStra, ki Je polctili krs/fci raaee t Danilom: Vellkema kralju Petru L - NACRTT ZA •••&• ZAKON Beograd, BI. Saptanibra. Zakaa e dr- Itvnlk «rad&lklk teeUvlJa pteebea od. bor, ki Je tone) predvctralSnlem svoto Pi- vo tejo. Odbora to •• prtdloliri *••* naSni: Prrl •••• predrldera u drlaras nad- nlke tlatem, po katerem • atadrJU ar- komatlcao napredoval!, draft prodrldarm popalio avebodo r tiapreflorinju ta rar radi v rarred, tretji pa jo fioluka stH- a> pol ated obema prvim*. Ts takoBikl naCrt je tiulalalo etotraln« idnrleeje državnik aunelccoetr. Odbot Je aontovil: 1.) •• morajo artnma kcnïtdu, kt Jo je popolda* U i«J>edl il rvi>j<^a ita- uovinju. Polcf iniênovanib s* Ji lrkr. tal H futlijSTuld rojak, katerega Je ' . j,. ,, ' ___'_ ,' Ì. U4 >V »V UU »IIIU T UEII|(ai| fJtJïI'» ••• n'lltlj» 10 •1|1| 11•1•••, MU M a> tneaiji!. Ko •• ••••••, kivttCïfï ,„di ••••• oktobra. Polotil • ajana naroda« gospodantro rseri>. • ••* t* Z. IÍÜÍS^ *^Üi ?*!•• torej prtsc70 v rednem ««danili Govornik it ]• •••.• vsem. kl •• si OTVOetTÎV ORAIKBCA SEJMA. Orada«, U. HpUakta. Ob aavioénejlT ivescoga prtdNdslka dr. Damlieaa, vat aUabtror la pedkanotlarja dr. BrtWti ga je Ml ••••• v tejai dreraol delelnega zbora slavama Diverjan, xntkl veliki teawuj. Po ntg-ovorOi predsednik» tlln- iptnneila, lupana MaoblUf.la h •••• ga glaverl» dr, lUetelna Je poviel ••••• twrni pred*einlk dr. HainTich la orvet- ìjfT-.ù ampodanko. elaìoeo tu politicn« raJno*¿ velikega ••• ja, >l dvlft tamo- nijbolje na kratko morsko pĐtcviBj<,|«vnt m kaZn, .It to Avtuijd doltvtn potem pa It nekoliko v alpska krale. ' nirod In da Í0I.1U ••• nt sujo, am- Kralj se fe nt odloČil. Račnntti pa te. i pak t. prcjtodnik j» dejal, da Inlflvno dolpCafl, CfJitJe 1 r avtomebillb o^utljtii at rteeurille. VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE porazni; revizijsko poročilo vsebuje vse prej na- štete nepravilnosti.u Jugoslavija je odgovarjala, da je gospod Reicher prišel vohunit za JDS ter da je njegovo revizijsko poročilo sporno. Zoper slednjega so vložili protest, kjer g. Reicherju oči- tajo vrsto nepravilnosti v postopku revidira- nja.15 V naslednjih dneh ni nobena stran predlo- žila kakega novega argumenta. Razvnemal se je tedaj že povolilni boj. Jutro je poudarjalo Pesko- vo »gospodarsko in moralično agonijo« in udar- jalo po NSS16, Jugoslavija pa je še naprej opletala z domnevno neresničnim revizijskim poroči- lom JKZ-ja.17 Pozornost pa pritegne ne nepo- membna malenkost, da Jugoslavija dejansko nikjer ni izpodbijala zgoraj omenjenih zne- skov18, vse pripombe so bile procesne narave. Morda je še najbolj na mestu komentar Jutru te- daj še bližnjega Slovenskega naroda, ki pravi: "G Pesek, bankar NSS, je danes v svojem glasilu po- natisnil protest, ki gaje baje poslal sodišču proti reviziji njegovega denarnega zavoda. Da bi bi- la slika popolna, pa bi bilo mnogo, mnogo umestneße, ako big. Pesek predvsem ponatisnil revizijsko poročilo samo, ki jo ima v rokah.«14 V obeh časnikih so priobčili svoje videnje problematike tudi gospodarski strokovnjaki. Pri Jutru so svarili pred nemobilno naloženimi sredstvi JKZ-ja, kar je posledično povzročilo lik- vidnostne težave. Da je gospod Pesek lahko še naprej brez težav izplačeval vloge, je moral na- mreč najeti dva bančna kredita ter zanju zastavi- ti svoje nepremično premoženje. Njegov denar- ni zavod se je prelevil v popolnoma pasivnega bančnega dolžnika.20 Jugoslavijin komentator pa je, nasprotno, prikazoval, kako imajo celo najsolidnejši zavodi za izplačila na voljo le eno do dve desetini pri njih naloženih sredstev. Teo- 14 Jutro, 24 4. 1921, s. 1; 25. 4. 1921, s 1. ñ Jugoslavija, 25. 4. 1921, s. J. 'ñ Jutro, 26. 4. 1921, s. 1. 17 Jugoslavija, 26. 4. 1921, s. 1. IH Jugoslavija je v enem izmed odgovorov na Jutrovo pisa- nje omenila, da naj bi g. Pesek dolgoval »le« 1. 200 000 kron, pa Se ta dolg naj bi bil skoraj v celoti povrnjen. Jugoslavija, jO 4. 1921, s. 1 Meseca julija, ko se je odvi- jal II. redni občni zborJKZja, paje načelstvo zavoda v dnevniku Jugoslavija navajalo, da so res imeli člani na- čelstva odobrene kredite, ki pa so bili ustrezno zavaro- vani, le gospod revizor se naj ne bi potrudil in zahteval dokazil o jamstvu.'Hkrati so ves čas poudarjali, kako je zavod uspešno prestal naval vlagateljev, vendar nikjer niso zanikali Jutrovega podatka, daje to storil s pomoč- jo velikih bančnih kreditov, za katere je nato plačeval obresti. Jugoslavija, 2. 7. 1921, s. 2. ; Jugoslavija, 3- 7. 1921, s. 2. 19 Slovenski narod, 26. 4. 1921, s. 2-3- 20 Jutro, 29. 4. 1921, s. 3- retično je bilo z naskoki vlagateljev mogoče uni- čiti prav vsak denarni zavod.21 Temu strokovnja- ku »iz bančnih krogov« lahko očitamo najmanj to, da je pri zagotavljanju likvidnosti denarne ustanove ključnega pomen celoten bančni port- felj, torej tudi ostalih osem ali devet desetin sred- stev. Če so le-ta mobilna in če se pri neki vsoti ročnost posojil pokriva z ročnostjo vlog, je za- vod likviden in ga navali vlagateljev ne morejo destabilizirati. Dan po volitvah, 27. aprila 1921, so objavili ča- sniki rezultate. JDS je ostala v Ljubljani relativno najmočnejša stranka, osvojila je 36,53% glasov (18 mandatov v občinskem svetu od 48). Tretjeu- vrščena NSS Antona Peska je dobila 17,24% gla- sov (8 mandatov).22 Liberalni kandidat za župa- na dr. Karel Triller bi tako potreboval za izvolitev v občinskem svetu še 7 glasov. A namesto tega so se združile vse ostale stranke z levega in de- snega političnega pola (od katolikov do sociali- stov) ter uspele s svojim kandidatom.23 Novi ljubljanski župan je postal gospod Anton Pesek, podžupan pa dr. Ljudevit Peric (socialni demo- krat)! Volilna aritmetika se je torej glasila: (SLS+NSS+JSDS+komunistiXJDS+SKS).24 Kdo je gospod Anton Pesek? Mož, ki je v Ljubljani resno ogrožal liberalno prevlado, se je rodil 3- junija 1879 v Dražencih pri Hajdini poleg Ptuja. V Mariboru je končal učiteljišče in nato služboval kot učitelj v Narap- ljah v Halozah in v Št. Rupertu pri Velikovcu, na šoli Družbe sv. Cirila in Metoda. 15. septembra 1902 se je oženil zjosipino Urbančič iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki mu je rodila šest otrok - štiri dečke in dve deklici.25 Za časa učiteljevanja se je poskušal kot pedagoški pisec in spisal raz- pravo o izvenšolskem delu učiteljstva Na delo med ljudstvo! (1907) ter vzgojno ljudsko igro Slepa ljubezen (1908).26 Že v Narapljah je začutil svojo podjetniško žilico, saj je tam pričel razvija- 21 Jugoslavija, 29. 4. 1921, s. 2. 22 Jutro, 27. 4. 1921, s. 1. 2i Vasilij Melik, Politična slika Ravniharjevcga časa, v: Ravnikar, Mojega življenja pot..., s. 14-15. 24 Ravnikar, Mojega življenja pot..., s. 153- Ravnikar na- pačno navaja, da so bili mandati komunističnih čla- nov občinskega sveta že tedaj razveljavljeni. Stranka samostojnih kmetov je imela le en mandat. Ju- tro, 27. 4. 1921, s. 2. 25 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Domovinski odde- lek, Pesek Anton - zglaševalna pola 24680. 26 Slovenski biografski leksikon, II. knjiga, Zadružna gos- podarska banka, Ljubljana 1933 (dalje: SBL/II), s. 313- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 Ptuj, 2d. septembra. Dann ob pol 10. je sodnik Hudnii razfflaaU Bcktbo v procesu Pesek contra KeemenCič. Navzoči • •• Anton Pe- sek, dr. A. Brumen v lastopetvn drja, KreČa ter obtožence J. KlomcncuS & svojim braniteljem d-jam. Fermevccm, Sodba ne glasi: Ivan Klcmcnčič Je kriv, da le v Ptcju 1.) Loncem Junija t.l. v eostilr.l Zupanči- čevi • besedami: «••• pa bo držalo, da je von Hintenburg» dolili zasebnega ob- tuZitelja znr.ltljlvih lastnosti, brez naved- be določenih dogodkov. In s tem zaseb- nega obtoîitclfa zasmehoval, dal]c, da le dne 13. VIII. v gostilni Zc- panCičevi z besedami: da le «vse res, tvoja ljubica ne bo potrjen za inpana», zasebnega ob toil tel ¡a IzroCll lavnemu za- smehovanlu; 2.) pri Isti prtjlkl z besedami, «da le Sesula nekoč sedel •• Peskovlh kolenih», dolili zasebnega obt o zitella nenraynega delanja, ki bt ga utegnilo v očeh ljudi ponižati. S tem le zakrivil ad 1.) prestopek zo- per varnost Casti po Cl. 491. k. z. In ad Z.) prestopek po Cl. 488. k. z. in se obsodi po Cl. 496, 466. In 261. na 2000 K de- narne globe, v slučaju neizterljivosti pa. na 10 dni zapora. Po Členu ••9. k. prj r. Ima povrniti stroške, ki se tičejo nie rove obsodbe. Nasprotno se pa obtoženec po Cl. 259., Štev. 3 OPROSTI od obtožbe, da le v Ptulu 1.) v kavarni «Evropa» v prvi polovi- ci meseca Junija t.l. napram prüf ••••- cu Ramsaku z besedami: «Kaj boš to govoril, vi Imate Eulenburuovca v Uubliaol za Su- paria» zasebnega obtožltelja •••• navedbe do- ločnih dogodkov na • ••••• kraju ID vpri- čo več ljudi dol/.il zaničliivili lastnosti. in 2.) da Je dne 13. VIH. t.l. v Zupan- čičevi gostilni z besedami, «da le Seguía nekoč poljubovjl • zasebnim obtožlte- liem« slednjega dolili določncca nenravneca delanja, ki bi ga utegnilo v očeh ljudi ponižati ter da M •1 a tem zakrivil ad 1.) pre- stopek po Čl. 491. in ad 2.) prestopek po Cl. 4S8. k. z. Zasebn'- obtož.itell mora trpeti po Čle- nu 390. k. pr. r. stroSkc, k) so zvezani s to oprostitvijo. Nato le sodnik na kratko ustmeno spo- ročil svoje razióse, zalea) le Fri Sel do preprlčanla, kakor Je razsodil. Sodnik pravi: PESEK EULENBURGOVEC V NAGNJENJIH IN DEJANJIH. Očitanje CTilcnburcnvstva le očitanje homoseksualnih delanj. Za takSeu pre* stopek |e bilo v zmislu zakona dokazati nalroan) dve takär.l dclanli toiitellevi. Ta dokaz se le obtožencu v polni me- ri posrečil. Sodiičc le smMraln za odloCPnl irpo- vedbi nrič Plcrcta Iti Sesule, ki sta* po- trdili: di lima le ttietml obtoiitcli priznaval STO)« homo seksualno oagnenje 1• di le homoseksualno udejstvoval, odnosno skaSal udelstvovatL Izpovedbe prič Flerett ta Strale so st Se podprte z Izpovedb&ml pris Rozbaudi, Klenovska In Lovrenca. Proti lipoveđbt prlte Rozbttd ofcto- atell Pesek sploh nt uiovarial. ter le sodlSče moralo inutratt Izpovecmo te priče za resnično. Kar se tiče Izpovedbe Drli Loneca ta Klenovska, ti dre lzpovedbl ne • prUU Se dalle v poStev, ker ]e dokaz resnice zc po zgora) Imenovanih dveh prtčab do- prlneSen; vendar sta pa tradì ti d.ve priči Izpovedali zelo značilno, ker potrjujeta, da so le tudi slasom teh' dreti Izpo- vedb zasebni obtoiitcli udeistvo- ' val homoseksualno all pa le sknSal ttdelstvovatl nt sUten način kakor sta potrdila priti Fiere ta Se zula. Olede Izpovedbe price Correct le zlasti značilno. da le ti priti 2e pred približno 15 leti pripovedoval nek) dogodek napram avoll leni, ki le bila tudi zisUSau kot prida, popolnoma enako, kakor slika priča ta dotodek pred sodlSCem na danainlem zaslišanju. Kakor torej receno, le moral smatrati sodnik' za *doka< zano. da le zasebni obtožltelj za- res zagrešil euienburgovstvo. In da lo bil tore] upravičen tožencev oiitek ad 1.), da Imajo v LJubljani eulcnbursovca. Ad 2.) le oprostitev Istotako upraviče- na, ker |e po lzpovedbl priče Se tule do- kazano, da ca le zasebni obtozttell v sve- leni homoseksualnem nagnenju pollu- boval. ObtoJenca pa le bilo obsoditi v točkih 1.) In 2.), navedenih v tenorju razsodbe. In sicer zito: Ad 1.) ker se smatra očitek .Hlntert- burc> kot zasmehovanje In v tem slcčaju dokaz resnice nI dopusten; ad •.) pa. ker se glede očitka, da le S. sedel Pesku na kolenih, dokaz nI po- sredi. Sodnik le dalle utemeljeval, zakal Je odklonil zaslISanle crii!, kl Uh le predla- cal Pesek o svojem sploSnem obnaSanlu: dokazovanje, da le obnaSanle zasebnega obtožltelja drugače neoporečno, nI v no- beni zvezi z očitkom eulenhurgovstva In z delanji, ki so po pričah dokazana. Kar se tiče ugovora zasebneza obtoit- tclja glede neverodostolnostt prič tn zla- sti dede splošne trdlltve, da sq priče DOdkuoHene. iz\a}- sodnik v svojih razlogih: Zasebni obtožite!) Jo le pavSalno sumničil, da so priče podkupljene. Zasebni obtoii- telj le IzpoCctka skuSal trditi, dt so pri- če v te| pravdi podkupljene, končno Je pa moral obtožite» sam priznati, da ne more dede •••••••• sittčaja danaíiillh Izpovcdb navesti prav ničesar. ti koncept šolske hranilnice, ki ga je nato izpo- polnil na drugem delovnem mestu v Št. Ruper- tu.27 Marca 1911 se je preselil v Ljubljano, na uli- co Marije Terezije, kjer je nato začel svojo pot v 'velikem' podjetništvu. Že takoj je kupil ter prev- zel pod lastno uredniško taktirko Ilustrovani tednik, leta 1915 je kupil Zadružno tiskarno v 27 Peskova šolska hranilnica v Št. Rupertujc ena najbolje popisanih takih hranilnic pri nas. Andrej Vovko, Anton Pesek (Pomembni slovenski pedagogi), Pionir 1986, št. 6 (dalje: Vovko, Anton Pesek...), s. 27. Krškem, leta 1917 pa Hribarjevo (Zvezno) tiskar- no v Ljubljani. Ustanovil je tudi lastno založbo. Ob mnogih izdajah velja izpostaviti predvsem dnevnik Jugoslavija, propagatola idej NSS.2H Iz- med Peskovih podjetij je za nas na tem mestu najzanimivejša njegova 'banka' - JKZ. Le-ta je bi- la ustanovljena kot zadruga na podlagi zadruž- ne pogodbe z dne 2. 6. 1919. Predsednik načels- tva je bil od vsega začetka (pa vse do afere) gos- pod Anton Pesek. Posojilo zavoda je po zadruž- ni pogodbi lahko pridobil le član zadruge, za to pa je moral vplačati opravilni delež v znesku 200 kron.29 Za poslovanje zavoda je sicer jamčil z desetkratnim zneskom slednjega, kar pa še zmeraj ne zanika že zgoraj nakazanega dejstva, da je bila ustanovitev zadruge najcenejši način, s pomočjo katerega si je lahko skupina posamez- nikov omislila lastno banko. Šestega junija 1921, ko je bančna afera že izgubila nekaj elana, je gospod Pesek odstopil kot predsedujoči načels- tva zavoda.30 Na podlagi povedanega lahko kljub vsemu re- čemo, da je zgodba gospoda Peska zgodba o us- pehu; učitelj je postal velik podjetnik in pomem- ben lokalni politik. Vendar je obogatel v relativ- no kratkem času in tudi zato se Slovenski narod sprašuje: »...Saj smo ga poznali in njegove raz- mere pred vojno. Bilje menda res proletarec. V treh ali štirih letih nakopičiti 20 milijonov K, g. Pesek, to ne gre normalnim potom. Ne vemo, v koliko so utemeljeni vzkliki, ki so ga pozdravili / .../iz vrst komunistov, »verižnik, paprika, špeh!« /.../, a to leži na jeziku spričo omenjenega.«01 Peskova stranka NSS je kljub ostrim sporom z JDS sodila v liberalni tabor. Ustanovljena je bila leta 1919 po češkem zgledu, svoje člane, simpati- zerje in volivce pa je novačila predvsem iz malo- meščanskega sloja (nižji uradniki, mali obrtni- ki,...), kateremu je bil meščanski liberalizem pre- daleč, pri socialdemokraciji pa ga je motil njen internacionalizem. Strankin program sledi češ- kemu vzoru.32 Ključna razlika med obema libe- 2H SBL/II, s. 313- Dnevnik je pričel izhajati 1918. Narodno- socialistične ideje je širil že pred ustanovitvijo stranke NSS, ustanovljene 1919. 2'J ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, Zadruž- ni vpisnik, zvezek VI, št. vpisa: 457/1, datum: 21. 6. 1919, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, r.z.zo. z. 3° Ibidem. 31 Slovenski narod, 26. 4. 1921, s. 3. •i2 Fran Erjavec, Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, poli- tični, kulturni, gospodarski in socialni pregled, Jugoslo- vanska knjigarna, Ljubljana 1923 (šesti zvezek Znans- tvene knjižnice), s. 99. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE ralnima poloma (JDS in NSS) je bilo stališče do nacionalnega vprašanja. Prav na tem mestu je namreč NSS odstopala od uveljavljenega unita- ristično-centralističnega liberalnega koncepta terse raje zavzemala za avtonomistično-federali- stično smer. To sta več kot nazorno pokazala strankina predstavnika v konstituanti A. Brand- ner in I. Deržič, ki sta glasovala proti sprejetju vidovdanske ustave.33 Tako strankino stališče omogoča tudi delno razumevanje volilne arit- metike, ki je gospoda Peska pripeljala do župan- skega stolčka v Ljubljani. Nacionalno stališče NSS se je v veliki meri pokrivalo z avtonomiz- mom SLS. NSS je kot avtonomistična opcija vztrajala le do sredine leta 1924, ko pride do pre- loma v njenem dojemanju nacionalnega vpraša- nja.3"* Strankinih presenetljivih liberalno-avtono- mističnih stališč ne zasledimo več.35 »Voditelji NSS. pa dobro vedo, da gospodars- tvo v Jugoslovanskem kreditnem zavodu ni največje zlo, ki ga je zakrivil gosp. Pesek. Na dnevnem reduje še druga afera, o kateri iz na- cijonalne discipline ne moremo pisati... M « «latrai, Slu» «rioUta, .. M X rnUfm (M ml. t X ml «f M4l do 10 •« JUTRO mulinili—••. •• «WftSTì. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. ••£•5£-• ••••••• 17. septembri. Ve4 mewcov J« NS£, ili pcimpriT, •• boíemo trti I» bolj objektivni: ou Ulk«, kl jo rodi !o uvija, nlU* ne- čuveno gonjo proli đ. lavi Od dne do Sne to io vratni napadi proti driaval • ari. Na ibodEb In teetanklb, v Sali- la govorih je NSS napadala • upravo, da je podkupljena, koruptu In da > uvedla irOiv^dJeko tajno po- stopanju ton« nedolíno Induje (Anti-- oa Pcika), da urJíl N53. Ko Je po- italo po Petkovi b.olltrl nedvomno, da Poiofc ne bo potrjen, je ttvEcla, od nttaul NSS gonja, ki Je ilnveotkl avol I« ni videl Ta gonji, j« •• mednem proti drf**nlai uradom. Glavarja v Ptnjii 1• dri*?n* utluïbyico, kl io di- rektno ali Indirektno 1••11 nctreto, da •• Imel, po«! s i Fe*kon), «o proglasili kot podkupljene anit«, price kot krtvo- prtoclnlke. Driavo to TU£IU T blato nek dan trajïe. Nikdar nlno ne Nemei ne botjSctUii lako pisali o nail rlrîav. nf upravi, kakor ti ilocm«.I. Pu dni pred obrarruivo v Piuju jo načolttro SSS sklicalo thode po LjvLljanl, kl • pro-laudi ••••• kot ninírmlka la ivri- ntka, drtamc o/aJi pa kot gne*Ja ko- rupcije In •••••••••••. Dmobrtte, Je *-u dniïba okoli N?S (no Is PeeríO (•Mollila najgrSih d»jsnj." Zdaj pa ¡e pitie! •••. IVi-k J> Jo;tì- fitíran Kaj eedaj? Individui, ••» polastili »Mrtva NS3, rúo bill dolco v itttkl, S*eloqui so Pelili, aij » malo nmilnio ra vo-jal In tam »Ma u •iranico, k« afen^ •» da • • litoCaano tiuUa *lada kllka m I taa Patkaro KiNi|)od>tvo iwî ntv nulno-tocliloo stranko, Anton Paaak • Je ipr*a protWS rten> suvetom itijlb prlJattljET. da ••] se lafiaiao ••••• r •••;*. £el da NË£ bras njega In njero- Tcgi liita ni nW la da so •• ramo odio- bini molje uranke tudi naterblso ob- vouri, ••••• Jo mod navsollul do jeko oatxQ) prizorov, predao •• je •. Juvana poanEllo Peak« dokasatl, da w Irive » Bjeeove itrael nefiojrlbne, ker bo «wr ogorSecje Bíilh krop)* pri»t*itv KS3 otlneil» erlo voililvo. KonStto J« •• 4oi«i#o aledad apen* nœ< Anton Peeatt Utatí tvoj obetarJtl «mdat tn halept formino tiiA h «a- telatra etnika. Kat ftvaadja, da ri •- kraal v «• •••••^••••• nflv, eJ prtdrtl Peaak Ml v bodaft lakljufine vodma «Jnieslevljt». Zaakaraaa ste • UO*MW pri nadalje ueolkhtJara udelatia a ••>1< elrenlk •••• NS9. Ta4 M M mnoS ••••••• ••••••••, «a U • smaka Ptafca JavM odrekla all ga cete bUJaU*. Na podlagi t«f a đoforora Je Amo« P*. •ek le takem ••••••••« ••••! «etav* ka •• ivo] •••••) mandat as Je alane. no Jarfl ivtj tntoa Iz ukaWva NS3, *t+ nuljujat ft • nm, dt na — pspodankl o\1rl Mrektjejo aalk Is •••••••. poli, tlbeia itvUaflk. VII eknpaj Je tereda le slab aaaever Ekk« ai •••• • up> reS ¿lUti m vid- nem •••» In fa Je, navid««H aadoatlvK Javni ••••• poaUvilA — u, kili**, od- koder bo v bodoíe nadtljanl tvoje dalo. Doffovor • Ja cbwétì. HoeoJ •• Ja ••- Ifla eels naSeletvi XSS, na kateri • J« viri» Potkovi «•••••••» «tMaUrne na (lunja. Klika boa vileđ instauaa a g> Petkom MMttve U nadaJ> tak» trdne r nktb, da • •• adía «Un al «pal •• •••• rstSU«njf Ulottat tien. ••*•••• oeUvka •• obonwkf Mandai |e bua «e popoiđM Urofe«« pokra|atkJ upravi. Rot BjagoT roeledalk prida v ob- ubiti odoor drtaval •••••••• g. Sul Zorko. j POZIVI 1 *GoMK*vatskl Zvon» otwurjt. da le -O- oktob«r 11. obletnic« nesrečnega Koroikege ••••••••. PoitvtU «i rarođst, Ixobraie- vafata • kulturi« drttitre, da •• prìmtnn ocčifi tn • društvenimi prtredUraial vxbsde spomin ne oteo ligubUeno KoroSko. «Goepoereiskl Zvon«. Te dnl ïiipo^ls «OotrotveliVI Zvon* aa vio iIovcaBko Irrioet, etano 1• dm- Itva poilv, da ni| » prìrnernlml priredi» vami stade v tvojih krosih »ponila na butkl 10. okMbcr, ko uno Irritili Ko- rolko. Uverjeni smo, đa u ta poxlv re bo pretrl, •••••• ds «i bo tlavßa obletnica po vidi naSih voClib Is minISlb krsllti, bi iker tako. do t« bo rokaxalo, da ciao Wie pftxae buedc Ml ••••• na bomo nikoli OQitMl 1• nikoli upustili!... Po- sebno kulturna droEtva na) H sa ta daa sil ob tem fosn priredila primer« tote- re • predavan]), Iframt, Uvbnl tUkamt, petlem In deklamadUmL KJaj a] draft* is moio£c, naj te tblralo »rhpevkl ti Loroiki beiunce. Tt dan nal nam vrtmdt ipomlna ne iule bole In — •*, poraz. KoioSke rana Ce nI saceljefla In ne more bili, ker le preflvo dotika natela narodne ta ideaa. Zasekala ne le v naje tort to v caio dido In ml ne ••••••• porabiti, da 1« bila v nil lirai« a krivica stolen) in la- vltt orrib, kl akuU Crei dan, stntsaa y nalo stodovrno. Veoio, dt sa pomast* Iklovatl, a trios le zbirati tli« sa na- da lini bel- Kal te godi na ••••••••, Je naito. Traba le pomçCI lludem, kl trpe pod te-' ml razmerami. Zato smo prepričani, da* K bo slovtntka Javnost odcvali nosivu QotpoiveUkega Zvoni* m dn bo 1•. oktober doktsal, da na ••-••• nismo poiaWn. Podpisujfc državno posojilo V danainjflt fiaalb' > gotovo doU- noat vukega, JngoalovanaVtg» fateli- guta, ocenJÜ dejstvo, da • nahija« mo • borbi med taoeuinlom pređvoj- VtitliiKi« alla t« vin VMIIIIK «MI ••••!•• anKKtall mini (Ornasi •tvn. ••'•• prcfflol ut tiogti ,l«djtt hltrbuu raiTuju in J, kut ••••••••• fviponoSok Tiili vej [ašueuijo, obrt potrebno, da vlada priporoči njegovo potrdi- tev.«^ Po dobrem tednu čakanja na odziv iz Beogra- da je objavil Slovenec vest, da bo gospod Pesek potrjen za ljubljanskega župana. Navajal je, da JDS sicer vztrajno intrigira proti odobritvi, a us- pehov ne žanje. Tako bi naj šla sredi meseca v Beograd delegacija JDS dokazat Peskovo »avstri- jakanstvo«. Kot dokazno gradivo bi naj služili iz- vodi Tedenskih slik, publikacije, ki jo je Pesek izdajal med leti 1914-1918. A ko je »pristojno me- sto« naključno odprlo izvod Tedenskih slik, je naletelo na konfiscirano stran. Reakcija beograj- skih uradnikov bi se naj glasila: »...Pa šta čete vi- še? Dobar je patriota gospodin Pesak, vrlo do- bar! Sve konfiskovano/«46 Po mesecu dni čakanja je podal Slovenski na- rod drugo možno varianto razpleta Peskove zgodbe. Pesek naj ne bi bil potrjen, ker ni v dr- žavnem interesu, da bi zasedali odgovorna me- sta ljudje, ki računajo na podporo državi sovraž- nih elementov - komunistov.47 Avgusta pa je na- šel taisti časnik novi razlog, po katerem bi lahko sklepali na nepotrditev. Tokrat je šla zasluga Ju- goslaviji, ki je razglašala, da je v Ljubljani zmaga- la avtonomistična struja, kar zopet ni bilo po go- du Beogradu.48 Mimogrede je še časnik pooči- tal Pesku verižništvo, bogatenje na račun revnih in podobne reči. »...edinigonilni motiv Peskove- ga organizma je denar,..«^ Prvo uradno informacijo v zvezi s celotnim dogajanjem je priobčilo Jutro. Suho je navedlo, da notranji minister- na podlagi poročila gospo- da pokrajinskega namestnika50- Antona Peska ne bo predložil v potrditev kroni.51 Naslednji dan je bila tozadevna vest konkretnejša. Gospod Pesek bi bil potrjen, »...ako bi vlada vsled nekega nemilega dogodka v Ptuju ne bila zaznala za mučno zadevo, kise v nobenem oziru ne tiče po- litičnega delovanja gosp. Peska, temveč izključ- no njegove osebe.«52 Govorice o »pravih« vzrokih Peskove nepotrdi- tve so napolnile ljubljanske kavarne in gostilne. Po mestu so pričele krožiti že kmalu po izvolitvi novega župana in sklepati moremo, da gre za za- devo, o kateri zavoljo nacionalne discipline Ju- 45 Jutro, 9. 6. 1921, s. 1. 46 Slovenec, 17. 6. 1921, s. 3- 47 Slovenski narod, 5. 7. 1921, s. 2. 48 Slovenski narod, 6. 8. 1921, s. 3. 49 Slovenski narod, 7. 8. 1921, s. 2. 50 To funkcijo je opravljal Ivan Hribar. 51 Jutro, 4. 8. 1921, s. 1. 52 Jutro, 6. 8. 1921, s. 2. VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE tro ni moglo pisati. Tako je dotični Ivan Marinko v Perlesovi gostilni v Ljubljani razglašal, da Pe- sek ne bo potrjen zato, ker je za časa učiteljeva- nja na Štajerskem (v Narapljah) zlorabljal male deklice in bil suspendiran. Pesek je na obreko- vanje takoj reagiral, Marinka tožil in tožbo do- bil!53 Kritični ljubljanski um je tako izločil eno izmed možnih napak Peskove osebnosti. Deba- te ob omizjih pa so neumorno razpredale na- prej, vse do šestindvajsetega avgusta. Petindvajsetega avgusta zvečer se je namreč v Beogradu pod predsedstvom Nikole Pašiča vrši- la seja ministrskega sveta. Notranji minister Pri- bičevič je podal na njej poročilo o »Peskovi afe- ri«, kjer je poudaril, da je nedvomno dognano, da je gospod Pesek homoseksualen. To stališče so člani ministrskega sveta soglasno odobrili.54 Namigovanj o osebnostnih hibah gospoda Pe- ska je bilo tako konec. Pribičevič bi naj izrecno dejal, »...da so vzrok nepotrditve moralični de- fekti (podčrtal J.G.) gospoda Peska...«•• A stališ- če ministrskega sveta je seveda stališče izvršne veje oblasti. Dokazni postopek ni bil izveden, prav tako so domnevno ugledne osebnosti iz prosvetnega okolja, ki so Peska poznale in zo- per njega obremenilno pričale, ostale javnosti prikrite. Še več, osebe so ostale neznane tudi sa- memu gospodu Pesku. Vsa stvar ni dišala niti liberalnemu Slovenskemu narodu, ki se je posle- dično odločil za profesionalno držo. Afero Pe- sek bo preziral, saj je zgolj stvar dotičnega gos- poda in vlade.56 Inkriminirani gospod Pesek je naslednji dan po Jutrovi objavi v svoji Jugoslaviji natisnil izja- vo, kjer navaja zgoraj navedeno. Da ne ve, kdo ga obdolžuje in da sam tako ali tako ni zagrešil očitanih mu moralnih deliktov po drugem od- stavku 129. člena kazenskega zakonika57. Znova je seznanil bralstvo o zrežirani gonji zoper nje- ga. Tokrat je postregel z nenavadnim podatkom. K zagrebškemu železniškemu uradniku g. V. naj $i Slovenec, 6. 8. 1921, s. 4. ">4 Jutro, 26. 8. 1921, s. 1. 55 Jutro, 27. 8. 1921, s. 1. 56 Slovenski narod, 15. 9. 1921, s. 3- 57 Tedaj še zmeraj veljavni avstrijski kazenski zakonik iz leta 1852 v citiranem členu pravi: »Als Verbrechen wer- den auch nachstehende Arten der Unzucht bestraft: I. Unzucht wider die Natur, das ist /. .. / b) mit Personen desselben Geschlechtes (podčrtal J. G. ). « Allgemeines Reichs - Gesetz - und Regierungsblatt für das Kaisert- hum Ocsterreich, Jahrgang 1852, Wien 1852 - Strafge- setz über Verbrechen, Vergehen und Uebertretungen, 27. 5. 1852. bi prišel g. Tr. iz Ljubljane ter mu domnevno po- nudil ček za 100.000 kron, če bi obremenilno pričal proti g. Pesku.58 JDS očitno ni varčevala, kadar je šlo za eliminacijo političnih nasprotni- kov. Na nenavaden in naiven način so gospoda Pe- ska podprli v uredništvu Slovenca. Objavili so novico, da glavni akter pri celi zadevi sploh ni naš Anton Pesek, član načelstva JKZ-ja, temveč neki Josip Pesek, nekdanji učitelj klavirja in ple- sa v Gradcu. In ta je bil res leta 1907 v Gradcu obsojen zaradi moralnih deliktov.59 Kadar koli je v gostilni ali v demokratsko-libe- ralnem časopisju beseda nanesla na izvoljenega vendar nepotrjenega ljubljanskega župana, je bil le-ta izpostavljen javnemu pobijanju. Sam je večkrat pozval k odkriti konfrontaciji pred sod- no oblastjo, ki bi ga naj oprala očitane in zaen- krat nedokazane krivice. Priložnost je končno dočakal štiriindvajsetega septembra 1921 na Ptuju. Pri tamkajšnjem okrajnem sodišču se je odločil tožiti gospoda nadučitelja Ivana Kle- menčiča, osebo, za katero se je izvedelo, da je povzročila celotno Peskovo afero. V neki ptujski kavarni bi naj izpovedal o Peskovih moraličnih deliktih, kar je rezultiralo v njegovi nepotrditvi za župana. Bojda je tedaj pokrajinski namestnik Tavčar Pesku diskretno predlagal, da se naj umakne, vendar se je on, ob pomoči klerikalne- ga časopisja, naredil za političnega mučenika.60 Zagovarjal je svojo nedolžnost in kazal na jedee- sarsko zaroto. Na Ptuj je sicer prišel kot tožilec, a dejansko je igral vlogo branečega se obdolžen- ca. Za gospoda Peska obremenilne priče, ki so dokazovale Klemenčičev prav, so bile: šolski nadzornik P. F. s Ptuja, ki je izpovedal, »...kakoga je g. Pesek v hotelu »Pri belem volu« v Celju sku- šal pridobiti za homoseksualno občevanje.«61 ; učitelj Š., ki je pričal, da je gospod Pesek »...ope- tovano skušal na njem izvršiti homoseksualna dejanja na raznih krajih in na razne nači- ne.«62 ; učitelj V. K. iz Maribora, pri katerem je Pe- sek kot dijak stanoval. Tukaj naj bi »...skušalpo- noči zadostiti svoji nenravni pohotnosti...«63 Gospod Pesek se je seveda obtožbam primerno 58 Jugoslavija, 27. 8. 1921, s. 2. 59 Slovenec, 14. 9- 1921, s. 4. 60 Jutro, 25. 9. 1921, s. 1. 6t Jutro, 25 9. 1921, s. 1. 62 Jutro, 25 9. 1921, s. 1. V Jutro, 25. 9 1921, s. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 67 branil, tako da je razprava včasih dosegla meje žolčne debate. Vesoljna Slovenija je nestrpno pričakovala dramatično uro - dvanajsto uro pri- hodnjega dne, ko naj bi bila izrečena sodba. Iro- nično - oprostilna sodba bi pomenila za gospo- da Peska izjemno bremenilno sodbo. Prihod- njega dne se je razprava nadaljevala, tako da je bila sodba razglašena ob manj primerni uri, dan kasneje ob pol desetih zjutraj. Klemenčiču se je sodilo zaradi treh žalilnih de- janj. V kavarni Evropa na Ptuju naj bi dejal: »Kaj boš to govoril, vi imate Eulenburgovca v Ljublja- ni za župana.«, v neki drugi gostilni naj bi za- smehoval Peska z izrazom »Hintenburg« ter v ne- kem razgovoru dejal, da je Pesek sedel na kole- nih gospodu Š. Tedanja kazenska zakonodaja je za take primere predvidela t. i. dokaz resnice - tožena stranka se je lahko izognila kazni s tem, da je dokazala resničnost svojih navedb.64 V Pe- skovem primeru bi torej moralo sodišče verjeti izpovedim zgoraj navedenih prič in Klemenčič bi bil oproščen. Vendar izrečena sodba, kot na- lašč za potrebe dnevno-politične propagande in strankarskega boja, ni bila enoznačna ter pre- prosto pokazala na krivdo ali nedolžnost. Tako je Jugoslavija tolmačila izid procesa izjemno zmagoslavno in tozadevni članek naslovila z vr- stico »Mladoliberalna klika obsojena!«65 Jutro v propagandnem oziru ni zaostajalo, še več, že isti dan, ko je bila sodba izrečena, je izšla izredna izdaja časnika, kjer se je bohotil naslov: »Pesko- vo Eulenburgovstvo sodnijsko dokazano in ugotovljeno.«66 Ključ za razumevanje diametralno nasprotne- ga tolmačenja iste sodbe leži v dejstvu, da so gospodu Klemenčiču sodili za vsako domnev- no razžalitev posebej. V drugi in tretji točki ob- tožnice (zasmehovanje z izrazom »Hintenburg« ter omenjanje sedenja g. Peska na kolenih g. Š.) so ga spoznali za krivega, glede prve točke pa je sodišče izreklo oprostilno sodbo. Ta del besedi- la sodbe, kakor ga priobčujeta Jutro in Slovenski narod, se glasi: »Očitanje eulenburgovstvaje oči- 64 »Beruf sich der Schmähende bei der strafgerichtlichen Untersuchung zur Begründung seiner Schmähung auf entehrende Handlungen des Geschmähten, so hat er, um straflos zu werden, die Wahrheit seiner Angabe zu beweisen. Allgemeines Reichs - Gesetz - und Regie- rungsblatt für das Kaiserthum Oesterretch, Jahrgang 1852, Wien 1852 - Strafgesetz über Verbrechen, Verge- hen und Uebertretungen, 27. 5- 1852; 491. čl., 2. odst. 65 Jugoslavija, 27. 9. 1921, s. 1. 66 Jutro, 26. 9. 1921, s. 1. tanje homoseksualnih dejanj. /.../ Ta dokaz seje obtožencu v polni meri posrečil.«67 Jugoslavija je, razumljivo, poudarila obsodbo po prvi in drugi točki, oprostitev po tretji točki pa le mimo- grede omenila.68 Svoje poročanje je triumfalno zaključila: »Pesek je danes za javnost opran in amoralna klika (JDS - op. J. G.), ki se je hotela poslužiti amoralnega življenja svojih političnih oseb v svrho uboja istih, je stopila v grom tudi s svojo drugo nogo.«6''' Epilog Če se je z izrekom sodbe zaključila osebna drama gospoda Peska, je strankarski boj besnel še naprej. Očitno je kljub pisanju v časniku Ju- goslavija vodstvo NSS spregledalo, da jim nadalj- nje ohranjanje Antona Peska na vodilnih polo- žajih ne bi prinašalo pozitivnih političnih točk Dan po sodbi so se, menda v Peskovem stanova- nju naWolfovi, sestali funkcionarji NSS.70 Opol- dansko delovno kosilo se je končalo z grenko sladico, postreženo glavni zvezdi preteklih dni. Po strankinem posvetovanju je moral Pesek od- ložiti svoj občinski mandat in odstopiti iz na- čelstva stranke. Jutro je potezo komentiralo ne- prizanesljivo; sporno se mu je zdelo predvsem to, da bo Pesek še naprej urejal Jugoslavijo ter tako ohranjal odločilni vpliv v stranki. Nesrečni- ka so zgolj postavili za kulise, od koder bo še na- prej operiral.71 Naslednjega dne je sam gospod Pesek objavil, da izstopa iz političnega življenja. Bojda za strankin blagor.72 Ko se je potopila politična barka, je za seboj potegnila tudi lebdeči konvoj Peskove ekonomi- je. Zadnjega junija 1922 je Peskovo hišo na Wol- fovi ulici, tiskarno in dnevnik Jugoslavija kupila Jadranska banka. Očitkom, da se je v tem času Jugoslavija prelevila v »lajbžurnal« z minimalno naklado73, moremo mirno verjeti, saj je pod bankirsko taktirko kmalu prenehala izhajati. Pe- skova denarna ustanova - Jugoslovanski kredit- ni zavod je decembra 1926 prešla v likvidacijo.74 67 Jutro, 27. 9. 1921, s. 2. 68 Jugoslavija, 27. 9 1921, s. 2. 69 Jugoslavija, 27. 9. 1921, s. 2. 70 Jutro, 28. 9. 1921, s. 1. 71 Jutro, 28. 9. 1921, s. 1. 72 Jugoslavija, 28. 9. 1921, s. 1. 71 Jutro, 2. 7. 1922, s. 2. Uradno je Jugoslavijo kupilo Jugo- slovansko novinsko d. d. v Zagrebu, pogodbeno poveza- no z Jadransko banko. Jutro, 4. 7.1922, s. 1; Slovenec, 2. 7 1922, s. 3- 74 ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, Zadruž- ni vpisnik, zvezek VI, št. vpisa: 457/9, datum: 14. 12. VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE Na vseh področjih poraženi politik in podjetnik se je preselil v Beograd75. Umrl je v Ljubljani, ja- nuarja 1956.76 Spremljanje Peskove afere skozi politično ča- sopisje obravnavanega obdobja je bilo verjetno podobno fizični udeležbi na kakem strankar- skem shodu. Ostri in neposredni napadi, žive in plastične prispodobe... Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da sta se silno spopadli dve različici iste politične opcije - liberalne. O tovrstnem smislu se je povprašal sam glavni protagonist cele akci- je: »Čemu ta boj medJDS in NSS? čemu toliko strasti in jeze?/.../Aliso razlike res tako globoke, da se tak boj izplača?«71 A plemenito zveneča re- torična vprašanja so bila zapisana po zmagi na sodišču, ki je prinesla Peskov potop. Morda res gre za globoko premišljevanje o smislu boja s sorodno strujo, a zdi se, da je objava teh vrstic odsev političnega pragmatizma JDS. Navsezad- nje se je stranka tudi sama izjemno izpostavila in je kasneje, po aferi, potrebovala svoj spravni trenutek ter mirno prihodnost. Razburkano vre- nje znotraj nje je konec koncev kmalu rezultira- lo v razcepu na dva pola. Zusammenfassung Fürst Eulenburg am Laibacher Hof Die Affäre um den verhinderten Laibacher Bürgermeister Anton Pesek Am Dienstag, den 26. April 1921, fanden in Ljubljana Gemeindewahlen statt, bei denen die liberal orientierten Wähler zwischen der Jugo- slawischen demokratischen Partei JDS und der Nationalen sozialistischen Partei NSS schwank- ten. Der Wahlkampf zwischen diesen beiden Parteien erreichte zwei Tage vor den Wahlen seinen Höhepunkt. Am 24. April 1921 veröffent- lichte nämlich die Zeitung Jutro, die als Blatt des „jungen Flügels" der JDS galt, eine Notiz über 1926, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, • z. z o. z. v likvidaciji. Po Vladimir ju Ravnikarju je prav JKZ izvirni greh Antona Peska. Pesek naj ne bi bil potrjen za župana, ker je zavozil svoj denarni zavod. Ravni- kar, Mojega življenja pot. .., s. 153- 75 SBL/II, s. 313- 76 Vovko, Anton Pesek..., s. 27. Andrej Vovkopoda v svo- jem članku preveč enostransko oceno o Peskovem pro- cesu. Krivdo pripiše liberalcem, ki so varovali svojo ljub- ljansko trdnjavo ter »... sprožili proti Pesku celo sodne procese... « Na tem mestu bi bilo verjetno potrebno po- jasniti, daje sprožil sodni proces Pesek sam. 77 Jutro, 27. 9. 1921, s. 2 das vermeintlich falsche Wirtschaften mit den Mitteln der Einleger durch das Geldinstitut Ju- goslawische Kreditanstalt. Vorsitzender dieser Kreditanstalt war Anton Pesek aus Ljubljana, ein prominentes Mitglied der NSS und gleichzeitig Besitzer und Redakteur der Zeitung Jugoslavija, die nationale und sozialistische Ideen verfocht. Pesek ließ noch am selben Tag in ganz Ljubljana Plakate anbringen, in denen er alle Anschuldi- gungen der Zeitung Jutro schärfstens zurück- wies. Am folgenden Tag druckte er eine Sonder- nummer seiner Zeitung Jugoslavija mit ähnli- chem Inhalt. Beide Zeitungen, sowohl Jutro als auch Jugoslavija, stützten sich auf einen Revisionsbericht über die Jugoslawische Kredit- anstalt. Während aber Jutro konkrete Abschnitte aus dem Bericht zitierte, trat Jugoslavija nur pau- schal und generell gegen das Revisionsverfah- ren auf, focht aber die konkreten strittigen For- derungen, die gegenüber der Partei NSS und den Unternehmen des Herrn Pesek bestanden hätten, nirgends an. Das Wahlergebnis begünstigte demnach die JDS, die in Ljubljana mit 18 von 48 Mandaten stärkste Partei im Gemeinderat blieb. Peseks NSS errang mit acht Mandaten den dritten Platz. Als wahrscheinlichster zukünftiger Bürgermei- ster galt der Kandidat der JDS Dr. Karel Triller, der jedoch nicht genügend Stimmen sammeln konnte. Mit Unterstützung fast aller übrigen Par- teien von beiden Seiten des politischen Spek- trums wurde so überraschend Anton Pesek zum neuen Bürgermeister gewählt. Der Sieger der Bürgermeisterwahl, geboren in der Nähe von Ptuj in der Steiermark, war von Beruf Lehrer. Das erste Jahrzehnt des 20. Jahr- hunderts hatte er mit pädagogischer Tätigkeit in Haloze und in Kärnten verbracht. 1911 übersie- delte er nach Ljubljana, wo er zum Unternehmer wurde. Er kaufte das Blatt Ilustrovani tednik, später auch eine Druckerei in Krško und die Hribar-Druckerei in Laibach. Er gründete einen eigenen Verlag und nicht zuletzt auch eine eige- ne „Bank" - die Jugoslawische Kreditanstalt. Letztere aber wurde nicht als klassische Bank- aktiengesellschaft gegründet, sondern als Kre- ditgenossenschaft, also als Geldinstitution, die auf Selbsthilfe gründete und dem Service ihrer Mitglieder - Bauern und kleine Gewerbetreiben- de - gewidmet war. Es ist anzunehmen, daß Pesek durch die Gründung einer Genossenschaft auf elegante Art das Problem umging, das nötige Ak- tienkapital für eine Bankaktiengesellschaft zu VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 sammeln und gleichzeitig Mittel für seine Unter- nehmen und seine Partei bekam. Auch nach seinem Sieg bei der Bürgermeister- wahl konnte Pesek sein Amt noch nicht antre- ten, da er auf seine Bestätigung von „höchster Stelle" warten mußte. Im Königreich Jugoslawi- en wurden nämlich alle Bürgermeister vom Kö- nig bestätigt. Doch ließ die Bestätigung aus Bel- grad lange auf sich warten, so daß in den Laibacher Cafés verschiedene Gerüchte über die Gründe von Peseks Nicht-Eignung kreisten. Die Zeitung Jutro ließ durchblicken, daß es noch eine Affäre gäbe, „... über die wir aus Grün- den der nationalen Disziplin nicht schreiben können." Diese Affäre würde die „Person" Pesek betreffen. Das gespannte Warten der Öffentlich- keit wurde mit der Sitzung des Belgrader Mini- sterrats am 25. August 1921 beendet, in der In- nenminister Pribičević erklärte, Pesek werde nicht bestätigt, da er homosexuell sei. Beweise und Zeugen, die Pesek belasteten, wurden der Öffentlichkeit nicht bekannt gemacht. Pesek selbst betonte zu Recht, daß er keine Möglich- keit zur Verteidigung bzw. zur Konfrontation mit den Zeugen bekommen hatte. Eine solche Gelegenheit bekam er dann am 24. Septembei 1921 in Ptuj, als er sich entschloß, vor dem dortigen Bezirksgericht den Oberleh- rer Ivan Klemenčič zu klagen, der als Verursa- cher der Affäre Pesek bekannt geworden war. Pesek trat also im Prozeß als klagende Partei auf, tatsächlich aber spielte er die Rolle des sich ver- teidigenden Beschuldigten. Klemenčič wurde wegen drei Ehrenbeleidigungen der Prozeß ge- macht: er habe Pesek mit den Ausdrücken „Eulenburg" (Synonym für Homosexueller) und „Hintenburg" verhöhnt und erklärt, daß Pesek auf den Knien des Herrn Š. gesessen habe. Nach Absatz 2 Paragraph 491 des damali- gen Strafgesetzbuches mußte Klemenčič freige- sprochen werden, wenn er den Wahrheitsgehalt seiner Behauptungen beweisen konnte. Und dies gelang ihm tatsächlich hinsichtlich der Be- zeichnung „Eulenburg". Der besiegte Anton Pesek trat bereits am folgenden Tag von der Par- teiführung und aus dem Gemeinderat zurück. Schrittweise zog er sich auch aus dem öffentli- chen Leben zurück und verkaufte die Zeitung Jugoslavija, während die Jugoslawische Kredit- anstalt bald danach in Liquidation trat. VSE ZA ZGODOVINO