Leto LXVIIf Poitnina plačana * gotovini V Ljubljani, v torek, dne 7. maja 1940 štev. 102 a Ctna 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Čekovni račun-. Ljubljana številka [0.050 in 10.3«« u inserate. U pra va: Kopitarieva ulica številka b. telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-03, 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in uoeva po praznika Sovjeishe sence nad jugovzhodom Ko je lansko leto nekaj dni po nepričakovani objavi nemško - sovjetskega sporazumu, podpisanega v Moskvi dne 25. avgusta, izbruhnila vojna med Nemčijo in Poljsko, nato pa še vojna med Nemčijo ter med zahodnima velesilama Anglijo in Francijo, je Italija izjavila, da njeno stališče ni stališče nevtralne države, marveč stališče v »vojni neudeležene državec, v čemer je, kakor so poudarili odgovorni italijanski državniki, bistvena razlika. Nekateri so se takrat spraševali, kateri so morali biti razlogi, ki so Italiji narekovali takšno zadržanje, ko je bilo pričakovati, da bo z vsemi svojimi silami stopila ob stran svoje zaveznice Nemčije. Izvedenci v političnih vprašanjih so navajali različne razloge, toda najbolj prepričevalen se je zdel vsem ta, du Itu-lija ni marala po tej krivulji priti do tesnega sodelovanja s Sovjetsko Rusijo, ker smatra, da fašistični snop in komunistični srp nistu združljiva, ne na polju ideologije, ne na jiolju stvarnih državno - političnih stremljen j. Italija je takrat v začetku vojne, k; se je pričela s senzacionalnim zavezništvom med Nemčija in Sovjetsko Rusijo, poudarila svoje nasprotje do komunizma in je po časopisju in na usta svojih vodij objavila, da ostane, kolikor se nje tiče, zvesta paktu proti Kominterni. In res, v vseh onih mesecih, odkar vojna traja, Italija ni storila ničesar, kar bi ji lahko očitali kot protinemško dejanje, a tirdi ni niti z najmanjšo^ kretnjo pokazala, da podpira stremljenja Sovjetske Rusije. Italija je ostala lojalna in zvesta svoji nemški zaveznici, a se za to ni niti za korak približala sovjetski zaveznici Nemčije. Vsi poskusi, ki jih je Nemčija napravila v smislu zbližanja med Italijo in Sovjetsko Rusijo, niso rodili prav nobenega uspeha, ne na italijanski, ne na sovjetski strani, kakor je to podčrtal v svojem zadnjem govoru sovjetski zunanji komisar Molotov, ki je precej surovo zaprl vrata za vsaka takšna prizadevanja. Položaj se do najnovejših dni ni v ničemer spremenil in je to nepremostljivo nasprotje med fašizmom in komunizmom, Italijo in Sovjetsko Rusijo, ostalo prav gotovo sveže kot pri podpisovanju pakta proti Kominterni, in ima naravnost odločujočo vlogo pri nadaljnjem razpletu položaja na sredozemskem prostoru, kamor spada tudi vsa južnovzhodna Evropa. Ne bomo šli predaleč o>d resnice, če bomo dejali, da bolj aktivno sodelovanje med Nemčijo in Italijo — ki je po nemški zmagi na Norveškem dozorelo že do morebitnega sodelovanja v vojni — preprečuje ali vsaj zadržuje nasprotje med Italijo in Sovjetsko Rusijo, ki se križa na balkanskem prostoru. Italijanski državniki izjavljajo in italijanski listi zadnje čase s poudarkom pišejo, da želi Italija na svojem srednjezemskem življenjskem prostoru živeti v svobodi. To svobodo da ji pa ovirajo zahodne velesile, ki držijo v rokah ključe do sredozemskih vrat. Italijanska politika, ki bi rad« odstranila stare obstoječe ovire za svoj razmah, ima brez dvoma pred očmi, da je treba z vsemi silami preprečiti, da ne nastopijo nove. In takšna nova ovira bi bila, ako bi se ob angleškem, ob francoskem pojavii na Sredozemskem morju, in sicer pri darda-nelskih vratih še kakšen sovjetski komunistični imperij, ln če italijanska politika danes zaradi svojega zavezništva z Nemčijo ne more z vso zavirajočo odločnostjo udarno nastopiti proti sovjetskim težnjam na Balkanu — težnjam, ki jim je cilj dostop na Egejsko morje bodisi skozi Turčijo, bodisi skozi Dardanele, bodisi skozi Bolgarijo — vsaj storiti ne sme ničesar, kar bi sovjetski prihod na Balkan priklicalo in pospešilo, lo pa tem manj. ker je Italiji prav tako, kakor vsem prizadetim južnovzhodnim narodom jasno, da bi Sovjetska Rusija ne prišla v svojstvu kakšne vseslovanske odreši-teljice, marveč kot nositeljica revolucije na obale Sredozemskega morja. Ko so se zadnje tedne prerekanja med velesilami, tako onimi, ki se meti seboj voju-jejo, kakor tudi tistimi, ki v vojni niso udeležene, sukale okrog, vprašanja,, kdo bo proti komu vzel južnovzhodno Evropo pod zaščito in kdo bo koga prehitel pri tem delu, se je obema taboroma dozdevalo, da stvar ne bo preveč težka. Italija in Nemčija sta na sestanku svojih voditeljev na Brennerju rekli, da je to mogoče storiti v dvoje brez sodelovanja Sovjetske Rusije, Anglija in Francija pa sta spoznali, da spričo nasprotja med Sovjetsko Rusijo in Turčijo na Moskvo ne moreta in ne smeta računati. Toda ko je začela sredozemska napetost nastajati, ko se je razvijala v vedno hujšo vročino in ko smo imeli že vtis, da je prišel čas za usodne rešitve, bodisi z ene strani, bodisi z druge, se je v diplomutičnih razgovorih med Nemčijo in Moskvo, a tudi v raznih objavah moskovskega radia, da ne govorimo o drugih znakih, pojavila podoba sovjetskega delničarja, ki je prijavil svoje npetite in svojo voljo, do hoče tudi biti prisoten pri balkanski pojedini. In ta prisotnost ni prijetna ne Italiji in ne Nemčiji, ne Angliji in ne Franciji, prav tako malo pa tudi balkanskim državam samim. Bolite je pojedino odpovedati, ktkor pa imeti pri mizi tako nezaželjenega gosta' In napetost se je zares polegla. Neki nizozemski list je zadnje dni zapisal, da je nasprotstvo med Italijo in Sovjetsko Rusijo preprečilo aktivno sodelovanje Italije in Nemčije v začetku vojne, n je prav tako nepremostljiva ovira za takšno sodelovanje tudi zdaj, ko se najavlja sredozemska kriza. Mislimo, da je ta list prišel resnici v zadnji politični napetosti še najbliže. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno vreme. Zemunska vremenska napoved: Postopna zjasnitev s severozahoda proti vzhodu, pretežno oblačno v južni polovici. Ponekod dež n plohe. Toplota bo padla, Sredozemske napetosti Vojskujoča se tabora dolžita drug drugega zlobnih namenov^ Angleži zanikajo, da so Grčiji poslali ultimat London, 6. majnika. t. Reuter: Angleški veleposlanik sir Percy Lorraine je odpotoval nazaj na svoje službeno mesto v Rimu. V diplomatskih krogih se zavedajo, da ga čakajo hudi dnevi, kajti italijanski tisk nadaljuje s svojimi napadi proti Angliji. Ob priliki nedavnega razgovora, ki ga je imel italijanski zunanji minister grof Ciano z angleškim odpravnikom poslov sirom Noel Char-lesom — ki je v odsotnosti veleposlanika vodil posle poslaništva je italijanski zunanji minister izrazil svoje začudenje nad angleškimi vojaškimi ukrepi v Sredozemlju in angleškega diplomata vprašal, kaj pomenijo. Grof Ciano je dejal, da je stališče italijanske vlade takšno, da angleški vojaški ukrepi nimajo nobenega opravičila. Toda po tem razgovoru je Anglija odredila nadaljnje ukrepe in so prišli novi oddelki angleškega brodovja v Sredozemlje. Večji del brodovja je sedaj zbran v Aleksandriji. To zbiranje angleškega brodovja je sprožilo nova diplomatska povpraševanja od strani italijanske vlade. V londonskih diplomatskih krogih menijo, da Anglija in Francija svojih ukrepov na Sredozemskem morju ne bosta preklicali, pa čeprav bi italijansko nerazpoloženje proti njima trajalo še dalje. Zagotovila Nemčije in Italije Jugoslaviji •■■HHBBHBBHBHHBBHBBHi V angleških diplomatskih krogih trdijo danes, da sta Italija in Nemčija dali Jugoslaviji zagotovila, da bi jugoslovansko ozemlje od njune strani ne bilo prizadeto, ako bi bili prisiljeni, da kje na Balkanu nastopita proti angleško-francoskim poskusom zavojevanja. Iz tega sklepajo v Londonu, da je trenutno nevarnost spopada na Sredozemlju odložena, vendar pa da je položaj takšen, da nalaga zaveznikom dolžnost, da ostanejo budno na straži. V istih diplomatskih krogih z zanimanjem zasledujejo stališče Sovjetske Rusije in menijo, da se nemški diplomaciji ni posrečilo doseči spravo med Italijo in Moskvo. Nasprotno. Nevarnost, da ne bi kakšne zmešnjave na Balkanu povzročile porast komunističnega imperializma, je pomirjevalno vplivala na vse tiste, ki so računali z možnostjo, da bi se sedaj po norveški vojni lahko postavilo na dnevni red vprašanje jugovzhodne Evrope. V tej zvezi v Londonu imenujejo s posebno pohvalo Turčijo, ki strogo izpolnjuje vse svoje obveznosti, ki ji jih nalaga trozveza z Anglijo in Francijo. Kai naj bi bila Anglia zahtevala od Grčiie Amsterdam, 6. majnika. t. Havas. Nizozemski listi ponatiskujejo poročila nemških listov, ki zatrjujejo, da je v zadnjih dneh Anglija poslala Grčiji nekatere zahteve. Nemški listi da podčrta-vajo, da je Chamberlain v svojem zadnjem govoru poudaril, da je dolžnost nevtralnih držav, da že sedaj prosijo zahodne velesile za pomoč, kajti, če bi prosile za pomoč še le takrat, ko bi bile napadene, bi bilo prepozno. V zvezi s tem je Anglija, tako poroča namreč »R o t e Erde« iz Dordtmucida, sporočila Grčiji, ki, kot je znano, vživa obljubo, da ji bosta Anglija in Francija v primeru napada takoj prišli na pomoč, naj svojim varuhom že sedaj omogoči, da ji bosta, kadar bo potrebno, lahko tudi izdatno pomagali. Angleške zahteve naj bi bile obsegale sledeče tri tečke: 1. Grčija naj izroči angleški vojaški upravi U svojih otokov, ki imajo zelo važno vojaško-strategično lego. 2. Grčija naj že sedaj izroči pod angleško nadzorstvo nekatere važnejša pristanišča, ki bi pozneje prišla v poštev kot oporišča za angle-ško-francosko brodovje. 3. Grška vlada naj se že sedaj izjavi, da bo vsako angleško pobudo v obrambo Grčije odobrila in jo podprla. Ker drugi nemški listi poročila »Rote Erde« ne ponatiskujejo, je malo verjetno, da bi odgovarjalo resnici in spada, tako menijo nizozemski listi, le v okvir »živčne vojne«. V Londonu zanikajo London, 6. majr.ika. Reuter. Vojno ministrstvo izjavlja, da so nemške trditve, da bodo angleške čete, ki so zapustile Norveško, uporabljene za zasedbo Grčije, izmišljene Prav tako spadajo med laži trditve, da so angleški častniki na Norveškem izjavljali, da bo vsaj večji del angleških čet na Norveškem odpeljan v Grčijo. Turčija ne zbira čet na bolgarsko - turški meji Sofija, 6. maja AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: V zvezi z govoricami, ki so se razširile v tujini glede zbiranja turških čet na grški meji — kar je povzročilo vznemirjenje v bolgarski prestolnici — je bolgarska telegrafska agencija pooblaščena izjaviti, da v Sofiji ničesar ne vedo o kakem takem zbiranju in so po tem takem vsa ugibanja v zvezi s takimi govo-cami neutemeljena. Ankara, 6. maja. AA. Anatolska agencija poroča'. Nekatere tuje agencije so objavile novico, da so se močne turške čete zbrale na grško-turški meji. Anatolska agencija je pooblaščena izjaviti, da so te novice neresnične. Poročila o zbiranju turških čet se najbolj odločno zanikajo. Grči[a - Italija Atene, 6. maja. A A. DNB: Predsednik vlade Metaxas je imel danes razgovor z italijanskim poslanikom. Nato je Metaxas izjavil, da se ni v razmerju med Grčijo in Italijo nič spremenilo. Egipt - pripravljen na vse Cairo, 6. majnika. t. Reuter: Ministrski predsednik je v svojstvu vojaškega guvernerja Egipta danes podpisal celo vrsto zelo strogih ukrepov, ki se tičejo varnosti Egipta in vojaške pripravljenosti države in ljudstva za primer napada. Na jx>dlagi teh odredb odslej nikomur ni dovoljeno potovati v Egipet ali ga zapustiti brez posebnega dovoljenja vojaške oblasti. Vse orožje je treba takoj prijaviti. Prav tako je treba prijaviti vojaškim oblastem vse blago, iz katerega se lahko izdelujejo razstrelilne snovi. Predvidene so izredno stroge kazni za one, ki se ne bi pokorili. Oblasti dobijo tudi pravico, da poljubno predpišejo hišne preiskave tudi po zasebnih stanovanjih. Posebno strogi predpisi pa veljajo za vse območje ob Sueškem prekopu, ki je ves zaseden od vojaštva. Po prekopu vozijo iskalci min. V puščavi so bili pripravljeni ogromni tanki, kainor sedaj spravljajo velike množine petroleja. Zelo obsežni vojaški predpisi so bili izdani ludi za egiptski Sudan, za obrečje Nila tja do abesinske meje. »Nemška zastava prevladuje na spodnjem toku Donave« Budimpešta, 6. majnika. t. MTI. »Pester Lloyd« objavlja članek svojega dopisnika v Brajli, kjer opisuje življenje na spodnjem delu Donave. Clan-kar jjravi, da »na vsem toku od Suline do Turn Severina prevladuje nemška zastava«. Obrežne države imajo, to se razume, pod svojim vodstvom in nadzorstvom pravico pilotiranja. Ves ostali mednarodni tovorni promet po Donavi pa je nemški. Nemčija ima po vseh podonavskih pristaniščih mnogo svojih zastopnikov in agentov, ki brez dvoma poleg svojega poslovnega dela opravljajo še neke vrste varnostno službo nad prometom. Francoske zastave na Donavi ni več. Francoska donavska paroplovna družba je svoje ladje spravila v Istanbul, kjer so bolj varne. Velika francoska firma za izvoz žita, *Dreyfuss in Cie«, je prav tako svoje ladjevje spravila v Sulino. kjer so bliže Istanbula. Angleži še imajo svoje ladje na Donavi, toda drže jih vse v pristanišču Macin Checet, kjer so brezposelne. Brajla je središče žitne trgovine. Odkar je izvoz rži, ječmena, ovsa in pšenice iz Romunije prepovedan, je trgovina omejena izključno na izvoz koruze. Toda Nemci koruze za enkrat ne kupujejo. Koruza gre večidel v Italijo. Nemci na-tovarjajo še pšenico, ki so jo nakupili pred prepovedjo izvoza, ter zrnje soje in seme sončnic. Na delu je sedem nemških podjetij, ki imajo tako Papež Pij XII o ^prelivanju bratske krvi narodov" Ob priliki kanonizacije svete Marije Eufrazije P e 1 1 e ti e r in svete Oemnie G a 1 g a n i v baziliki sv. Petra ju imel sv. oče papež Pij XII. govor, v katerem je potem, ko je poveličeval velike krščanske čednosti teh dveh svetnic, dejal na koncu z ozirom na sedanje razmere sledeče: »Kako zelo je oddaljena naša doba od svetega življenja teh dveh svetnic! Koliko je danes ljudi, ki ne iščejo ter se ne prizadevajo za večne vrednote. ampak le strastno hlepijo po golih zemskih dobrinah. Ni jim mar, da hi s pokoro in z vdanim prenašanjem vseh težav izbrisali grehe preteklosti in tako očišceiali svoja srca, ampak z rastočo po-željivostjo skušajo streči vsem svojim neurejenim strastem in pregrešnim željam, kakor da hi človek ne imel nobene nebeške domovine. Zaradi brezmejnega pohlepa po človeški slavi in po čim večji moči ter zaradi doslednega zavračanja božjih postav so duhovi čisto zaslepljeni in zalo vidimo, kako v socialnih odnošajih ljudi ne velja več po-Ktava ljuh»znj in pravičnosti, kako so pretrgane vezi. ki narode vežejo med seboj v skupnost in kako so padle ovire, ki jih stavila pohlepu pravičnost. Posledica vsega tega je, kakor veste, po- gubna vojna, ki že osem mesecev zahteva prelivanje bratske krvi narodov, ki jih toli ljubimo in ki je uničila že neizmerna bogastva ter že toliko dežel »pustošila z mečem in ognjem. Koliko državljanov, ki so bih prisiljeni zhežati. objokuje daljno domovino, koliko nedolžnih otrok je bilo orn-pnnih svojih staršev in koliko očetov in mater preliva solze nad svojimi otroki, ki jih je po-lirala smrt!< »Od tako strahotnih prizorov dvigamo svoje oči stran v višave in. medtem ko s slovesnim obredom častimo našega Zveličarjn. ki sc je vzdignil v nebo z željo, da bi sledili za njim, prosimo ohe svetnici da hi nam bili naklonjeni in da hi nam izprosili božjo milost, da z njuno pomočjo dosežemo višjo domovino, v katero moremo priti In po poti krščanskih čednosti. Naj hi pa od Boea dosegli tudi da bi se vse države in vsi narodi spomnili skupnosti svoje prirode in svojega skupnega Očeta in Stvarnika in vzpostavili med seboj edinost namesto ločitve v sovražni tekmi, da hi namesto sovraštva našli člnvečansko sloga ter hi svnia srca. Vi jih trirnin tinti spori. odprti glnso-vnn in nasvetom miru. Tako bndi!< rekoč ves promet v svojih rokah in nemški konzulat je skrajno zaposlen. Pristanišče Galac, ki je komaj pol ure oddaljeno, je namenjeno lesni trgovini. Blago, ki gre po Donavi navzgor, je namenjeno izključno samo Nemčiji. Trgovci v Galacu in Brajli se pritožujejo, da Francozi in Angleži nič ne kupujejo. Pomorski promet je torej klavern. Le nekaj lesa še gre v Sirijo, Egipet in Palestino, kamor redno vozita po dve romunski tovorni ladji, po dve egiptski in še dve drugi, ki imata razvito panamsko zastavo, a nihče ne ve, kateri državi pripadata. Pomorska trgovina z Italijo je še dosti živa. Posebno lesa gre mnogo v to deželo, toda ne za izdelovanje papirja, marveč za nitrocelulozo. V kolikor se tiče vlačilcev in petrolejskih ladij, so Nemci sedaj mnogo bolj preskrbljeni z njimi kakor jeseni. Nemci ne potrebujejo nobenih inozemskih vlačilcev več. Imajo svojih zadosti. Francoski in nemški listi različno razlagalo sredozemsko napetost Pariz, 6. maja. A A. Havas. Listi pišejo mnogo o Sredozemskem morju. »O r J r e< pravi: 1\a Sredozemskem morju ni nič novega. Pozorni opazovalci poudarjajo, da pisanja italijanskega tiska, kakor ludi stališča italijanskega radia ne spremljajo pomembne pomorske in vojaške priprave. »O e v r e« meni, da bo Italija prej, preden se bo končno odločila, začela z veliko časopisno borbo, v kateri bo postavila svoje zahteve. S tem bo hotela pripraviti javno mnenje na vojno. »Jour« opozarja, da je pred 25 leli Italija stopila v vojno na strani zaveznikov. Italija mora vedeli, preden se odloči, da bo našla zaveznike na drugi obali Hubikona morebiti nekoliko užaloščene, vendar pa odločene in pripravljene, da odgovore. Berlin, 0. maja. Reuter. Nemški listi objavljajo spet dolga poročila o namerah Anglije in Francije, da razširita vojno tudi na še preostala nevtralna ozemlja. Listi dodajajo, da se Nemčija tega ne boji, nasprotno. »N a r h t a u s g a b e« pravi, da bi vrhovno vojno poveljstvo v Nemčiji niti ne bilo nezadovoljno. ako bi Anglija in Francija spet sprožili napad na kakšno nevtralno področje, kajti to bi bit nov dokaz za nasilstva zahodnih velesil, na drugi strani pa bi Nemčiji dal priložnost, da še na bolj udaren način pokaže silo svoje armade. Papeški nuncij obišče zasedeno Polisko Vatikan, 6 maja. b. Po razpravah, ki so trajale nekaj mesecev, je nemška državna oblast dovolila papeževemu nune.ju v Berlinu Orsenigu, da odpotuje n« Poljsko, ki jo je Nemčija zasedla, da sn pouči o postopanju nemških oMasti s katoličani na Poljskem Mogočen shod naše stranke v Mariboru Cvetkovič in dr. Korošec v Nilu V nedeljo zjutraj se je pripeljal v Niš predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Kmalu nato se je odpeljal v Niško Banjo, kjer se je sešel s predsednikom senata dr. Korošcem, ki se že deset dni mudi v Niški Banji, kjer se zdravi. Pred; sednik vlade je na svojem domu obedoval skupaj z dr. Korošcem, nakar sta oba politika popoldne odšla po Niški Banji na sprehod, kjer sta se sama med seboj pomenkovala. Zvečer so ju obiskali pevci srbskega akademskega pevskega zbora »Obilic«, ki so se pripeljali v Niš, da bi tam imeli svoj koncert. Pevci so v hotelu pred predsednikom vlade in dr. Korošcem zapeli v pozdrav pesem »Hej trubaču-. Koncentracija ni primerna Ljubljansko »Jutro« se v imenu JNS že cele tedne trudi, da bi nc vemo koga prepričalo, kako potrebna bi bila koncentracija vseh strank. Nedeljsko »Jutro« to zahtevo znova zagovarja z zunanje političnega stališča. Povedano je žc bilo, da |c koncentracija mogoča zaradi notranjih vprašan) ce so vse stranke v načelnih zadevah iste misli. JNb pa je od vsega začetka glede sporazuma in ureditve države, ki sta glavni vprašanji notranje politike, drugih misli. Zatorej ni niti govora, da bi katerakoli stranka mogla z njo v koncentracijo. Glede zunanje politike pa je zadeva taka, kakor piše zadnja številka belgrajske Samouprave: »Iz prakse vemo, da se koncentracije delajo le v trenutkih, ko je država v nevarnosti. Zato je docela razumljivo, da bi sestava take vlade povzročila veliko nervoznost in skrb v našem narodu, ki bi zaradi tega opravičeno nvslili, da stojimo pred velikimi dogodki, najprej seveda pred vojnimi dogodki. Zdaj delati take poteze bi politično ne bilo primerno. Zato je docela razumljivo, da se misel o koncentraciji ne sprejme kar tja v cn dan.« Nato pa list naglaša, da bi bila koncen: tracija iz ozirov notranje politike mogoča le, če bi vse stranke, ki bi prišle v poštev sprejele idejo o dalinii preureditvi države in državnega življenja, kakor jo zastopata JRZ in HSS. Ti dve stranki pa sta dovolj močni, da sprejmeta odgovornost za dogodke notranje politike — Tako Samouprava, ki je s tem odgovorila tudi zaljubljenim člankom ljubljanskega Jutra, katero bi rado JNS spravilo v vlado, to se pravi spravilo v vlado nekaj političnih generalov brez armade Bsseda komunistični mladini Belgrajski Trgovinski Glasnik je, kakor smo že namignili, tisti list, ki se je precej močno zavzemal za zvezo s Sovjeti. Zato je zelo zanimivo, kako ta list zdaj svari belgrajsko, od komunistične propagande zapeljano mladino, naj ne gre predaleč. V svojem uvodniku, namenjenemu mladini, piše z ozi-rom na trgovinska pogajanja s Sovjetijo med drug™ takole: »Ali ta mladina ne razume, da ne more biti namen Sovjetov, ko se pogaja z Jugoslovijo, da ji delajo notranje težave? Ta mladina naj bi vsaj toliko vedela, da bi boljševizacija bila najprimernejši odgovor za napad na Jugoslavijo in Balkan. In tudi to bi lahko vedela, da ponekod že pišejo, kako sta Balkan in Jugoslavija minirana po ruski, boljševiški propagandi. Psihološko se pripravlja skok za napad! Po teh opombah bi prosili našo mladino, naj si poprej vsekdar dobro ogleda ozadje vsake akcije, ki jo ji kdo predlaga. Le tako ne naseda pustolovcem, ki hodijo med njo z zanosi tirni idejami, a z zelo umazanimi nameni. Io nikdar naj nikari ne pozabi, da je mnogo laže raztresati kakor pa zbirati, da sc velike napake starejših ne popravljajo s še večjimi napakami mlajših, da je takrat, ko je izve-jana ljubezen do domovine, že odprta pot tujemu suženjstvu! Mladina, težko je biti tujcu suženj! In Previdnost naj tebe mladina reši, da nc bi tega iz svoje skušnje nikdar ne zvedela!« — Ko bi bili belgrajski javni delavci vsa ta leta tako nastopali, bi dnnes ne bilo treba pisariti takih člankov srbski mladini. Socialistično delavstvo za brambo države Socialistični vodja dr. Zivko Topalovič je v svojih »Radničluh novinah« napisal članek, kjer govori, kako je stališče jugoslovanskih socialistov v sedanjem položaju. Govori o zgodovini južnih Slovanov, ki so nekdaj padli v suženjstvo, ko so izgubili svoje države, nakar pravi: »Tudi dandanes veliki osvajalci gazijo... Napad ni izključen. Mogli pa bi ga preprečiti, ko bi se majhni narodi zedinili. Glavno pa je, kar je danes jedro vsake notranje in zunanje politike, da je vsak narod v svojih množicah na jasnem: ali hoče imeti svojo državno svobodo in neodvisnost ter ali je brezkompromisno odločen, svojo državo braniti pred osvajalcem. To aktivno voljo po svobodi je seveda treba pametno uravnati. Predvsem pa je treba, da je ta volja živa. Kar se nas jugoslovanskih socialistov tiče, v tem vprašanju nismo dvoumni. Hočemo, da se država pripravlja za obrambo ter da se brani z vso odločnostjo. Ta volja ni in ne more biti oslabljena po naši kritiki notranjepolitičnega in socialnega reda v državi. Prepričani smo namreč, da osvajalec v vsakem slučaju prinese neprimerno večje hudo, ki se zoper njega ni več mogoče bojevati z nikakimi normalnimi političnimi sredstvi. Razplet razmer pa je zdaj tak, če bi se naš narod ne branil, da bi zapadel v svoji celoti v suženjstvo. Ali smemo upogniti svojo glavo pred tujcem, ki bi zagospodaril nad našo državo in nad vsem narodom? Na to vprašanje je le en odgovor: Branili bomo državo!« Dr. Kulenovič zadovoljen Kakor smo poročali, je minister za gozdove in rudnike te dni popotoval po Bosni in Hercegovini, kjer je kot voditelj bosanskih muslimanov imel velika zborovanja. Zdaj se je vrnil v Sarajevo, kjer je časnikarjem dal tole izjavo: »S svojim popotovanjem sem docela zadovoljen. Ne bil bi si mogel želeti boljšega stanja, kakršnega sem našel. Zadovoljen sem toliko bolj, ker se zborovanj in konferenc niso udeleževali le muslimani, temveč tudi pravoslavni in katoličani. Potem pa bi z veliko zadovoljnostjo rad še prav posebno naglasil, da prav nikjer in na nobenem zborovanju, ki jih je bilo vseh skupaj kakih 60, ni bilo niti najmanjšega incidenta. Sprejemi so bili nad vse prisrčni, čeprav že 20 let hodim po shodih in zborovanjih, še nikdar nisem bil deležen lepšega sprejema.« — Kakor znano, je minister dr. Kulenovič povsod naglašal zahtevo po samoupravi Bosne in Hercegovine kot celote. Maribor, 5. maja. V soboto ob 4 popoldne se je z ljubljanskim brzovlakom pripeljal v Maribor gradbeni minister g. dr. Miha Krek. Točno ob pol 8 zvečer je gosp. minister prišel v dvorano Zadružne gospodarske banke, kjer je bil sklican občni zbor mariborske mestne organizacije JRZ. Odborniki in zaupniki mariborske mestne organizacije JRZ so do zadnjega kotička napolnili dvorano Zadružne gosp. banke, tako da je bilo v njej prostora premalo in so udeleženci stali še po vseh vežah, stopnicah in ob vhodu v hišo, kjerkoli so sploh mogli slišati govornika. Takoj ob vstopu je vsa dvorana viharno pozdravila g. ministra dr. Kreka. Družina pod vodstvom dr. Korošca Predsednik g. Franjo Žebot je začel občni zbor z nagovorom: ;>Gotovo ste vi vsi veseli, da se nas je danes v teh prostorih zbralo tako izredno veliko število in to brez kake kričeče reklame. V tej veliki udeležbi na občnem zboru mestne organizacije JRZ za mesto Maribor vidimo, da je moč naše stranke in moc našega voditelja dr. Korošca (živel dr. Korošec!) v Mariboru neokrnjena, večja, kakor si je marsikdo od nas mislil in mnogo večja, kakor o njej računajo naši nasprotniki. Ko otvarjam ta veličastni zbor naših zvestih mož in fantov, vas vse prijateljski pozdravljam! V naši dvorani vidimo danes zastopane vse ustanove. Od uradnika in penzionista do delavca, obrtnika, in-dustrijca in trgovca. Mi smo prava slovenska družina. Nas ne združuje hrepenenje po oblasti ali diktaturi ali preganjanju onih, ki niso z nami. Ne! Mi smo drušina pod vodstvom velikega našega vdi-telja dr. Antona Korošca. Kakor ohranja že stoletja naš mali slovenski rod lepo družinsko življenje, tako ohranja naš slovenski narod edinost. Sloga in skupen nastop vseh poštenih Slovencev v močni, enotni, neskrhani politični ljudski organizaciji je naše najmočnejše sredstvo v narodno-politični borbi. Na to našo organizacijo smo ponosni. V Mariboru smo šli pod prejšnjo Slovensko ljudsko stranko od zmage do zmage. Iz majhne stranke smo zrasli v mogočno grupo, ki je zasedla magistrat, ko je zmagala pri občinskih volitvah. Moč našo stranke in veličina števila naših zvestih mož in fantov iz vseh stanov nam bo tudi pri prihodnjih volitvah ohranila vodstvo mestne občine, ker Mariborčani vedo ceniti pošteno delo naših mož, kamorkoli jih ljudska volja postavi. Hvaležnost in zavednost naše severne meje Danes nas je obiskal prvi sotrudnik našega voditelja dr. Korošca minister dr. Miha Krek. (Navdušeni pozdravi: živel, živel, dobrodošel!) Mi smo njegovega obiska vsi veseli, ker vemo, da nam bo podal v svojem govoru zanimivo poročilo. Veseli smo pa njega še posebej kot obmejni Slovenci, ker je z obiskom člana kraljevske vlade naša vlada pokazala, da se zanima za naš slovenski Maribor in za naše obmejne slovenske kraje. Gospodu ministru bomo danes predložili glavne naše zahteve in temeljne želje obmejnega slovenskega ljudstva ter ga najiskreneje pozdravljam v imenu vseh vas in v imenu celokupnega prebivalstva našega Maribora. Gospod minister! Kličem Ti v imenu celega slovenskega Maribora: Dobrodošel!« Nato je pozdravil še druge udeležence ter kratko poročal o delovanju JRZ v Mariboru, nakar je občni zbor soglasno in z navdušenjem izvolil za prihodnje leto nov strankin odbor za mesto Maribor. Novemu odboru predseduje zopet dosedanji predsednik g. Franjo Zebot, mestni podžupan, tajnik pa je višji kontrolor drž. žel. g. Josip F e r k. Dr. KoroSe«; predsednik senata, Belgrad. Okoli poldrugi tisoč Vaših zvestih mož in fantov iz Marihora, zbranih na veličastnem občnem zboru mestne JRZ, Vam kličemo iskreno zahvalo za Vašo uspešno dvajsetletno borbo za samoupravno Slovenijo. Maribor Vam ostane zvest in Vain pošilja navdušene pozdrave. Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade, Belgrad. Mariborski Slovenci, zbrani na veličastnem zboru JRZ v Mariboru, Vam pošiljajo z naše severne meje tople pozdrave in pričakujejo vsi eno-dnšno. da se čimprej uzakoni in oživotvori banovina Slovenija. Na stotine zvestih pristašev JRZ Vam tudi kliče zahvalo za veliko zgodovinsko delo kraljevske vlade za ohranitev miru. Nato je imel minister dr. Krek daljši progra-matični govor o naši zunanji in notranji politiki. Njegov govor o notranji politiki bomo zaradi nje- i novim gove važnosti priobčili jutri 1 Krek. Seja slovenskih senatorjev in bivših poslancev V soboto, dne 4 maja 1940 dopoldne od 10 do 13 ao imeli v LJubljani sestanek senatorji in hivši poslanci JRZ iz Slovenije Na sestanku sta poročala g. minister dr. Krek in tajnik banovinskega odbora stranke, g. senator in minister v p. dr. Kulovec Franc. Debate k poročilu o političnem položaju so se udeležili skoro vsi navzoči. Posebno obširno je govoril g. senator Smodej. Po izčrpni debati so ugotovili, da vlada popolna strnjenost in soglasnost med vsemi organizacijami naSe stranke ter popolno za-upnje v njeno vodstvo. Napravili so več sklepov glede propagandnega in organizacijskega dela stranke v bodoči pomladni in poletni sezonL Ponovili so zahtevo, da se čim prej ustanovi banovina Slo-venija. Seji ie predsedoval bivji podpredsednik narodne skupščine g. senator Alojzij Mihelčjč, po prihodu belgrajskega vlaka pa podpredsednik banovinskega odbora stranke, g. minister dr. Miha Med sfarokafoličani popoln razkol V nedeljo je bil v Zagrebu, kakor povzemamo iz zagrebških »Novosti«, velik shod zagrebških starokatolikov, ki so vsi nasprotniki starokatoli-škega škofa dr. Kaludjere. Zborovanje je začel Vladimir Šarič, uradnik Prve hrvatske štedionice, ki je v uvodu povedal, »da je danes iz starokatoliške cerkve nastala trgovska hiša ter da je starokatoliška cerkev padla na navadno sekto, ker je utrechtska unija izključila škofa Kaludjero iz te unije«. Očital je Kaludjeri, da ne pušča svobodne besede, da je metal iz cerkve vernike, ki so mu bili nasprotni, ter je z njimi ravnal kakor z lopovi. Govornik je zahteval anketo, da se preišče delovanje Kaludjere in njegovih privržencev, zlasti pa naj se preiščejo poneverbe, ki so se dogajale. Za njim je govoril svečenik Marko Lončarič, ki je tožil, da je starokatoliška cerkev v popolnem razsulu, da so iz cerkvene blagajne jemali sto- tisoče dinarjev in da škof ni znal napraviti reda. »Koga pa naj reformiramo, če ne znamo reformirati niti svoje najbližje okolice?« Nato je govoril: »Niso v nevarnosti le starokatoličani, le mi moški, temveč so v nevarnosti tudi naše žene in otroci. Ti bodo izgubili svojo zakonsko zaščito, žene bodo ožigosane kot priležnice, naši otroci pa bodo nezakonski otroci.« Govorilo je še več govornikov, nakar se je oglasila opozicija, ki je držala z dr. Kaludjero. Nastal je hud pretep, v katerem se je na prvem mestu za Kaludjero borila mlada gospodična s svojim dežnikom, ki ga je razbijala na glavah Kalu-djerovih sovražnikov. Red je morala napraviti policija. Potem pa so prebrali nekake resolucije na vlado, ki naj Kaludjero odstavi ter revidira njegovo delovanje. Pozdravne brzojavke Občni zbor je z navdušenjem sprejel predlog, da se pošljejo siedeči brzojavni pozdravi: Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle Belgrad. Na velikem zboru mestne organizacije Jugoslovanske radikalne zajednice za mesto Maribor se obmejni Slovenci s hvaležnostjo spominjamo Vašega Visočanstva, ki nam s svojo državniško modrostjo ohranja mir ter vodi k samoupravni notranji ureditvi naše države. Nad 1500 zbranih, Vam zvesto vdan,h Slovencev kliče Bog živi Nj. Vel. kralja Petra II., Vaše Visočanstvo kneza namestnika Pavla in ves vzvišeni kraljevski dom. Gozdarska fakulteta v Sarajevu Sarajevo, 6. maja. m. Po večdnevnem agitacij-skem potovanju po Bosni in Hercegovini je minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič v uredništvu svojega tednika »Narodna pravda« sprejel časnikarje ter jim ob tej priliki potrdil vesti o ustanovitvi gozdarske faUultete v Sarajevu. Po izjavi ministra dr. Kulenoviča je to že rešeno vprašanje ter so uredbo o ustanovitvi gozdarske fakultete podpisali že vsi člani vlade. Anglikanski škofje v Belgradu Belgrad, 6. maja. m. Kakor smo že poročali, se še mudijo v Belgradu anglikanski škofje Held-man, dr. Baxton, Parsons, propagatorji za zbližanje anglikanske, srbske, romunske in bolgarske pravoslavne cerkve. Tekom včerajšnjega dne so obiskali v Sremskih Karlovcih srbskega patriarha Gavrila. Danes dopoldne pa so anglikanski škofje odpotovali na Oplenac, kjer so prisostvovali pravoslavni službi božji in položili venec na grobove Vožda Karadjorjeviča, kralja Petra in kralja Aleksandra. Škofje so se popoldne vrnili v Belgrad. Nove občinske uprave Belgrad, 6. maja. m. Z odlokom notranjega ministra je izmenjana dosedanja občinska uprava v Pančevu. Na mesto dosedanjega predsednika je bil imenovan dr. Milan Zako. Istočasno s spremembo predsednika občine je notranji minister izmenjal tudi celokupni občinski odbor. Zagreb, 6. maja. b. Ban banovine Hrvaške dr. Šubašič je imenoval novi mestni svet v Vinkovcih. Srbski učitelji na Hrvatskem Zagreb, 6. maja. b. Včeraj so se sešli srbski učitelji v banovini Hrvatski, ki so sklenili, da bodo sodelovali s svojimi tovariši Hrvati v zvezi hrvatskega učiteljskega društva in da bodo zastavili vse svoje moči v dobro učiteljstva, šole in naroda. Odvetniški pripravniki Belgrad, 6. maja. m. Na kongresu odvetniških pripravnikov, ki se je včeraj začel in se danes na- Br. Krnjevič zoper srbsko opozicijo Njegov članek v belgrajski »Pravdi«: »Hrvati in demokracija Srbov« Belgrad, 6. maja. m. Premeščeni sta učiteljici: Arnšek Josipina iz Slavonske Požele v Slovensko Bistrico, Senegačnik Barbara iz Nove cernve v Šmartno v Rožni dolini. V sobotni belgrajski Pravdi je napisal glavni tajnik HSS dr. Jurai Krnjevič članek pod gore-njim naslovom, ki je v krogih srbske opozicije vzbudil veliko nevoljo. Dr. Krnjevič v tem članku odgovarja srbski opoziciji na očitek, češ da so Hrvati z načinom, kako so napravili sporazum, zelo škodovali demokraciji Srhov. Hrvati bi bili po mnenju srbijanskih strank morali skleniti sporazum z njimi ter nato z, njimi sestaviti vlado. Dr. Krnjevič pravi, da je tako mišljenje docela napačno, ker ni dovolj vzeti v roke samo zastavo, okrašeno z demokratskimi gesli, in se z njo spraviti na oblast. Demokracija se ne more izvesti z diktatom oblasti, temveč predpostavlja zavedno in svobodno sodelovanje širokih ljudskih množic v javnem življenju. Srbijanska opozicionalna skupina, ki se razglaša za pravo demokracijo, dela ravno narobe. To niso narodna gibanja, temveč skupine posameznikov, ki imajo željo s pomočjo oblasti postati narodni voditelji. Odkar obstoji Jugoslavija, je za srbske politike vedno bilo glavno vprašanje, kdo bo na vladi ob volitvah. Dr. Krnjevič potem omenja vse volitve od leta 19'20 naprej. Pravi, da niti radikali niti demokrati pred diktaturo niso bili niti približno tako močni med ljudstvom, kakršna je bila njihova moč v parlamentu. Po Krnjevičevem mnenju sta bili obe stranki kolosa na glinastih nogah, ki sla se pod svojim bremenom sesula in razpadla, brž ko se ju je dotaknil šestojanuarski režim. Šestojanuarski režim je bil po zatrjevanju dr. Krnjeviča mogoč samo zato, ker je pomenil za Srbijo zdravljenje njenega političnega življenja. Zato so pa ugovori tistih, ki so imeli veliko besedo v srbijanskih strankah pred uvedbo tega režima, brez podlage in pravega pomena, kajti mnogi od njih nimajo glavno besede v srbskih strankah, ter je vprašanje, zakaj ti krogi tudi danes največji del svoje energije porabljajo za to. da bi se dokopali do oblasti in da bi po njej postali politično močni. Ali ni žalostno za srbsko demokracijo, da celo Ljuba Davidovi? ni mogel ob zadnjih volitvah v opoziciji zbrati na svoje iine več kakor po par tisoč glasov. Dr. Krnjevič Grola, Trifunoviča, Via-jiča in drugih sploh ne mara omenjati. Svetuje jim naj napravijo red v svojem gibanju, ki naj nje in njihove tovariše privede v skupščino v velikem številu, ne da bi poprej sodelovali v vladi. Šele tedaj bodo po dr. Krnjevičevem mnenju mogli začeti z resnim delom za demokratizacijo svoje domovine. »Tega naj se zaveda belgrajska gospoda, ki ovir za demokracijo Srbije ni videla v sebi in svojih domačih razmerah, temveč v ravnanju Hrvatov.« Konferenca SDK v Belgradu Belgrad, 6. maja. m. Z jutranjim vlakom se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček. Z njim je dopotoval tudi finančni minister dr. Šutej. Tekom dopoldneva so imeli v podpredsedništvu vlade konferenco vsi ministri Kmečko-demokratske koalicije. Navzočni so bili podpredsednik vlade dr. Maček, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budi savljevič, finančni minister dr. Šutej, minister brez portfelja dr. Bariša Smoljan. Na seji so razpravljali o vseh perečih vprašanjih, ki so v zvezi s predstoječimi občinskimi volitvami. Radikalna stranka in Vojvodina Dne 5. t. m. je v Novem Sadu narodna radikalna stranka, pristaši glavnega odbora, imela zborovanje, na katerem je govoril vseuč. profesor dr. Mirko Kosič. Sklenili so dolge resolucije, med katerimi tudi naglašajo, naj se končna ureditev države izvede na podlagi sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, da pa morajo pri tej končni ureditvi Jugoslavije ostati Vojvodina, to je Bačka, Banat, Baranja in Srem sestavni del srbskega narodnega področja, ker so te dežele že dolga stoletja zvezane s srbMvom. Vendar naj se v smislu programa radikalne stranke za te kraje, ki bodo prišli v okvir srbskih dežel, določijo široke na- j rodne samouprave. daljuje, je bila sprejeta resolucija, v kateri odvetniški pripravniki zahtevajo med drugim znižanje pripravniške dobe od pet na dve leti in da se ukine predpisana enoletna volonterska služba na sodišču. Jurjevanje v Belgradu Belgrad, 6. maja. m. Kakor vsi kraji, je tudi prestolnica danes slovesno praznovala Jurjev dan. Vse delo v državnih in samoupravnih uradih je počivalo. Po stari navadi je članstvo skoraj vseh organizacij ter privatne družine že pred jutranjo zoro odšlo z vozovi, avtomobili, tramvaji, avtobusi v belgrajsko okolico: Košutnjak, Rakovico, Avalo in druge kraje. V zgodnjih jutranjih urah so odšle tudi posamezne vojaške enote. Jurjevanje je precej oviralo slabo deževno vreme, toda kljub temu je vladalo povsod veselo razpoloženje ter so množice ob pesmi in narodnih plesih preživele prve jutranje in predpoldanske ure v naravi. Shodi dr. Markoviča V nedeljo je pravosodni minister dr. Lazar Markovič imel zborovanje svojih pristašev v Le-skovcu v Srbiji. Med drugim je govoril o sporazumu ter dejal: »Že od zedinjenja dalje Srbi in Hrvati niso bili složni glede ureditve države. Namen jugoslovanske združitve pa je bil: svoboda, sreča in zadovoljnost vseh Jugoslovanov. Brez sreče in zadovoljnosti pa niti svoboda ne pomeni dosti. Do lanskega sporazuma pri nas ni bilo tako, kakor bi moralo biti. Pri Jirvatih ni bilo občutka, da imajo v svoji državi tudi oni pravico živeti srečno in zadovoljno. Sodili so, da hočejo v tej državi Srbi Hrvate napraviti za državljane tretje vrste, pri tem pa sami imeti vse koristi. Sporazum lanskega avgusta je odpravil ta občutek pri Hrvatih, ki je bil glavna ovira, da se naša država ni mogla urediti. Hrvatom je vrnjeno zaupanje v Srbe, doseženo je soglasje in Hrvati so docela vpreženi v državni organizem ter so sprejeli popolno odgovornost za vse državne narodne zadeve...« — Na koncu je minister govoril tudi o radikalih glavnega odbora, ki jim je očital, da ovirajo združitev radikalov. Toda radikali se bodo združili, če treba tudi brez teh gospodov. Poplave ob izlivu Donave Bukarešta, 6. maja. AA. DNB. Zaradi hudega deževja je spodnji tok Donave, ki je bil že doslej zelo visok, zelo narasel in poplavil vso okolico Galaca in mesto samo. Skoraj vse pristanišče je pod vodo. Voda je odnesla s seboj več vagonov, polnih lesa. Na Črnem morju divjajo hude nevihte. Drobne novice London, 6. maja. b. Po poročilih iz Moskve so se zaenkrat odgodila angleško-ruska trgovinska pogajanja. Ta poročila, ki izhajaja iz zasebnega vira, službeno niso potrjena. Tokio, 6. maja. b. Službena japonska agencija »Domei« poroča iz Sinkinga, da je neka sovjetska patrulja pred Mutamking prešla na mandžursko področje in oddala na japonsko obmejno stražo nekaj strelov. Ranjen je bil en japonski obmejni stražnik. Neka druga sovjetska patrulja, obstoječa iz šestih vojakov in nekaj policistov, ki je vdrla na mandžursko ozemlje nedaleč od Tungsenga, je bila odbita London, 6. maja. AA. Reuter. Lansburyjevo zdravstveno stanje je tudi danes nespremenjeno. Snočnji bulletin je pa ugotovil, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Berlin, 6. maja. AA. DNB. Hitlerjev namestnik Hess je danes sprejel bolgarsko skupino 15 bolgarskih profesorjev, ki so obiskali več nemških mest. Izjavil jim je, da ga veseli, da so bolgarski vzgojitelji obiskali Nemčijo prav zdaj, ko je v vojni, ker imajo možnost spoznati pravo razpoloženje nemškega naroda. Budimpešta, 6. maja. AA DNB. Italijanski prometni minister Host Venturi je zapustil Budimpešto, kjet je prebil tri dni. Na postajo je italijanskega ministra spremil trgovinski minister Varga. Haila, 6. maja. AA Havas. Po večdnevnem obisku v Palestini je angleški veliki rabin zapustil Haifo in se z letalom odpeljal v London. Haag, 6, maja. AA. DNB. To nedeljo bo kraljica slavila obletnico svojega vladanja. Kraljica Vi-ljemina vlada najdalje od vseh evropskih vladarjev. Vatikan, 6. maja, AA. Havas. Poljski primas kardinal Hlond je dal sv očetu novo poročilo o položaju cerkve, duhovščine in katoliškega prebivalstva na or.cm delu Poljske, ki je bil priključen k Nemčiji. Hude borbe za Narvik Nemčija hoče zaveznike pregnati iz sev. Norveške Zavezniki napadalo London, 6. maja. t. Reuter. Zavezniške žete so napadle nemške čete pri Narviku. Poučeni ljudje računajo, da je tamkaj 3000 do 4000 tisoč Nemcev obkoljenih. Nemci so se v pristanišču zelo utrdili. Zavezniki bodo imeli mnogo dela, ako bodo hoteli Nemce pregnati iz teh utrdb. Zavezniki bodo svojo nalogo izpolnili počasi in previdno. V glavnem jim gre za tem, da Nemce neprestano bom; bardirajo in da preprečijo, da bi Nemci dobivali okrepitve s pomočjo letal. V vsej pokrajini vladajo snežni viharji. London, 6. maja. AA. Reuter. Na fronti pri Narviku vlada zelo slabo vreme. Snežni vihar ovira sleherno akcijo zavezniškega topništva. Prav tako je delovanje na obeh straneh omejeno na minimum, čeprav prihajajo, kakor poročajo, nemški bombniki nemškim četam na pomoč. Zavezniško vojaštvo napada Narvik po natančnem načrtu. Sovražnik je zgradil več betonskih strojniških gnezd. Narvik je postal prometni vozel za mnogo norveških vojakov, ki se bore na jugu. Norveška vojska bo na severu reorganizirana. Mnogo nemških vojakov, ki so prispeli iz Namsosa in Andalsnesa, so tu izkrcali. Ti kraji so gorati in imajo zelo malo prometnih zvez, zato teren ni primeren za Naloga našega časa Čimbolj stavlja vojna na dnevni red gmotna vprašanja, tembolj so dragoceni glasovi z vseh strani, ki pozivajo človeštvo k izpreobrnjenju. V tem oziru so bili in so zlasti pomembni članki, ki smo jih brali predvsem v francoskem časopisja ob priliki smrti kardinala Verdiera. Naj zabeležimo samo članek znanega pisatelja Jacquesa Copeaua, ki je izšel v uglednem »Figaro«. Med drugim pravi: »Če smo zašli ▼ nerazpletljivo zmedo zaradi celih stoletij brez pokore, če smo se imenovali kristjane brez krščanske sloge, če smo se udajali znanosti brez duše, potem ne moremo upati na lahko zmago in pravi mir, ne da bi za svoje grehe dali zadoščenje v polni meri. Res je, da moramo vojno pojmovati tako, da gre za rešitev krščanske civilizacije in da je to naloga, ki jo nam nalaga, toda to še ni zadosti. Treba je, da zopet začnemo krščansko življenje, da v resnici uvidevamo, kako je človeku potrebno božje odrešenje in kako je vsak poklican, da dela za božje kraljestvo. Bog nam daj ljubi mir, toda on bo šele začetek našega dela. To delo ne bo smelo biti naperjeno samo v to, da zopet gradimo, kar je vojna porušila, da začnemo zopet živeti udobno življenje v lepših in svetlejših hišah, da dvignemo letalski promet in začnemo zopet graditi še veličastnejše in čarobnejše ladje, kakor so bile dosedanje, in tako dalje. Naloga, h kateri nas opominja sedanja vojna in katero stavlja bodočim rodovom, je ta, da sodobna duša ozdravi od preteklih krivd in grehov v obnovi krščanske vere in modrosti. Mir, ki bi bil zgolj zapisan v diplomatskih pogodbah, bi kmalu zopet izginil in vnovič odstopil svoje mesto še strašnejši vojni. Le tisti mir bo držal, ki bo zapisan v naša srca. Ko se bodo posušili podpisi državnikov, šele takrat se bo začelo pravo mirovno delo v obnovi našega duha.« mehanizirane oddelke. Zavezniški topovi so že na postojankah, medtem ko so sovražna letalska oporišča precej daleč od nemške fronte. 100 nemških letal pri Narviku Stockholm, 6. maja. t Havas. Iz verodostojnega vira prihaja novica, da je davi odletelo kakšnih 100 nemških letal, lovskih in bombnih, proti severni Norveški. Švedski listi, ki to novico objavljajo, menijo, da bodo Nemci bliskovito hitro napadli angleško-norveške posadke okrog Narvika in še to področje očistili od zavezniških čet. Položaj na Norveškem jc takšen, da imajo Nemci upravičeno upanje, da bi i bliskovitim nastopom pri Narviku uspeli. Švedski dopisniki vsi hvalijo obnašanje francoskih čet. ki da so pokazale, da so odlično izvež-bane in da jih navdaja duh junaštva. Francozi so le s težkim udarcem zapustili postojanke na srednjem Švedskem in samo želijo, da bi se mogli z nasprotnikom boriti. London, 6. maja. b. Poročila m južne Norveške potrjujejo, da so nemške čete, ki so prišle iz Trondhjema, dobile nalog, da v čim hitrejšem pohodu hite na pomoč nemškim četam, ki so obkoljene v Narviku. Nemške zračne sile so dobile nalog, da čim živahnejše sodelujejo. Angleške • zračne sile so v težkem položaju, ker pri Narviku nimajo letališča. Veliko število nemških podmornic je prodrlo v vode severne Norveške v svrho, da bi onemogočile angleškim in Irancoskim ladjam. Zlasti smučarski oddelki hitijo v hitrih pohodih skozi gorovje na sever v pomoč nemškim vojakom, ki 60 obkoljeni v Narviku in okrog Narvika. Po nekih poročilih Nemci prevažajo z letali vojake in vojni materijal na pomoč obkoljeni posadki v Narviku. Nemško vojno poročilo Berlin. 6. maja. t Havas. Nemško vojno poročilo se glasi: Na odseku pri Narviku včeraj ni bilo večjih bojev. Sovražnik dovaža večje množine topništva. Naša letala so z bombami zadela angleško vojno ladjo in jo poškodovala. Prav tako so naša letala bombardirala vojaško taborišče pri Narviku in z bombami pognala v zrak skladišče za municijo. Nemške čete so včeraj začele korakati od Gronga dalje proti severu. V srednji in južni Norveški so pomirjevalna dela v glavnem končana. Trdnjava Hegra se je včeraj predala nemškim četam. Poškodovali smo dve veliki angleški vodni letali, ki sta ležali ob severni norveški obali. Dve nemški letali sta v Skagerraku ujeli neko angleško poškodovano podmornico in jo pripeljali v nemško pristanišče. Poveljnik podmornice in eden podčastnik sta bila ujeta. Pri Teechillingu sta bili sestreljeni dve angleški letali. Na zahodni fronti ni nič novega. Nemci bodo zasedli vso Norveško Berlin, 6. maja. t MTI. Berlinski tisk izraža zaupanje, da bo Norveška kot vojno pozorišče v kratkem izginila. Nemški listi naglašajo, da dejstvo, da imajo Angleži in Francozi svoje čete še v Narviku na severnem Norveškem, nima nobene vloge, ker da je severna Norveška neoblju-dena in ker bo švedska železna ruda prihajala po suhi poti, vendar pa bo nemška oborožena sila mnenja, da zahteva njena čast, da Norveško popolnoma očisti od zaveznikov. Nemčija bo v kratkem storila potrebne ukrepe, da prežene raveznike tudi iz Narvika. Norveška bo potem postala v e -liko vojno oporišče Nemčije za napade proti Angliji. Nemški listi končno naglašajo, da je tudi blokada Nemčije z atlantske strani prebita, kajti Nemčija ima na razpolago vso morsko pot ob norveški obali. Švedska ni več v nevarnosti, da bi kdo kršil njeno nevtralnost. Med Nemčijo in Sovjetsko Ru- Mali hrvatski pevci »Amruševa« so zapeli ljubljanski mladini Ljubljana, 6. maja. Stiki med bratskima narodoma, slovenskim in hrvatskim, ki so že skozi deset- in desetletja živahni v vseh pogledih, se v zadnjem času še posebno množe in dokazujejo tisto, kar si vsi najbolj želimo, namreč iskreno, globoko in trajno bratsko vzajemnost med dve-ma najbolj sorodnima narodoma, ki jima je božja previdnost namenila v družbi še tretjega brata življenje pod streho skupne narodne države. Še bolj kot politični so za takšno vzajemnost važni kulturni in družabni stiki, kajti brez slednjih tudi politični stiki ne morejo biti iskreni in trajni. In gotovo je pomembno, da je vodja hrvatskega naroda dr. Maček svetoval deškemu pevskemu in tamburaškemu zboru »Amruševoc, naj si za prvo svojo turnejo izbere bratsko Slovenijo in naj ji prinese hrvatsko mladinsko pesem. Amruševo se naziva deško vzgajališče zagrebške mestne občine, ki leži kakih 25 km od Zagreba proti Karlovcu pod Okičko goro, v bližini dr. Mačkovega posestva v Kupincu. Posestvo je poklonil zagrebški občini pokojni zagrebški župan dr. Milan Amruš in po njein nosi vzgajališče tudi svoje ime. V zavod sprejemajo dečke od 3. do 14. leta. večinoma takšne, ki so brez staršev, nezakonske ali takšne, za katere starši ne morejo ali nočejo skrbeti. V vzgajališču je osnovna šola in ko jo gojenci dovrše, pomagajo pri gospodarstvu in pri gospodinjstvu ter se pripravljajo za življenje. Med šolskimi počitnicami prihaja poleg tega v vzgajališče na počitnice še okrog 200 revnih zagrebških otrok, da se telesno okrepe. Zavod vodi že 17 let ravnatelj Ivan Mallus. Dečki imajo svoj pevski in tamburaški zbor, ki obstoja že deset let. V Ljubljano so mladi hrvatski pevci in tamburaši, io4 po številu, prispeli v nedeljo Db pol dveh popoldne. Na kolodvoru so jih tprejeli zastopniki naših oblasti in kulturnih »stanov ter zastopniki hrvatskega kulturnega društva »Napretlak« pod vodstvom predsednika f. Ilarazima Kranja, ki je prevzelo organiza-lacijo turneje po Sloveniji. Ko so se odpočili, so se s tramvaji peljali nekoliko po mestu, nato pa v št. Vid, kjer so dali ondotni dvorani Pro-ivetnega društva svoj prvi koncert na slovenskih tleh. Dvorana je bila nabito polna in koncertu so prisostvovali med drugimi šent- viški dekan Zabret, župan Hladnik, nčiteljstvo itd. Po koncertu je g. dekan povabil male pevce na malico, kjer je bilo izmenjanih več prisrčnih zdravic. Zvečer so se mali pevci pripeljali spet v Ljubljano, kjer so prespali, danes pa so si dopoldne ogledali mesto. Popoldne ob petih so dali prvi koncert v veliki unionski dvorani za mladino ljubljanskih šol. Prostorno dvorano je ljubljanska šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva napolnila do zadnjega kotička. Ko so prikorakali na oder simpatični dečki v enotnih oblekcah z liškimi kapicami na glavi, so jih ljubljanski tovariši sprejeli s silnim navdušenjem, ki se kar ni hotelo poleči. Pred koncertom sta pozdravila ljubljansko mladino dva dečka, Slovenec, ki je po rodu iz Vevč, pa ga je čudna pot življenja zanesla v Amruševo, ter Hrvat. Nato so mladi pevci pod vodstvom svojega dirigenta g. Štefanca Pavla pričeli peti pesem za pesmijo s svojega sporeda, ki je bil razdeljen v tri dele. Podali so nam večinoma hrvatsko mladinsko in narodno pe; sem. V prvem delti je bila no sporedu tudi pesem »Seljački život«, ki jo je spesnil in uglasbil dr. Vladko Maček, ko je bil za časa diktature zaprt v Sremski Mitrovici. V drugem delu so drobni pevci zapeli tudi koroško narodno »Gor čez izaroc. Pesem za pesmijo je vzbujala med ljubljansko mladino viharje navdušenja in reči je treba, da mladi hrvatski pevci najbrž niso imeli mnogokrat tako iskreno hvaležnega poslušalstva kakor danes popoldne v unionski dvorani. V tretjem delu je nastopil tamburaški zbor, ki je izvajal z občudovanja vredno virtuoznostjo precej težke skladbe. Za zaključek so pevci ob spremlievanju tambu-rašev zapeli koračnico hrvatskih konjenikov »Seljačke Zaščite« in slovensko himno »Naprej zastave Slave«. Viharno navdušenje ljubljanske mladine pa se kar ni hotelo poleči. Ko je bil oficielni del koncerta končan, se je mladina zgrnila okrog odra in — hočeš nočeš — so morali tamburaši še dodajati pesem za pesmijo. Pevci pa so se med tem pomešali med ljubljansko mladino, se prisrčno pozdravljali in se pogovarjali o svojih perečih stvareh. Koncert je krasno uspel in ljubljanska mladina je prav gotovo globoko hvaležna bratskim pevcem, ki so ji pripravili tako lepo po--poldne. Zvečer bodo imeli pevci in tamburaši koncert za odraslo občinstvo sijo so bili nedavno daljši diplomatični posveti in sta obe velesili prišli do zaključka, da je najlioljše, če Švedska ostane popolnoma izven vojnih dogajanj. Skandinavsko področje je s tem. tako naglašajo berlinski listi, popolnoma odmaknjeno an-gleško-francoskemu vplivu in stoji pod neposrednim nadzorstvom Nemčije ln Sovjetske Rusije. Angleška podmornica ujeta Berlin. 6. maja. Reuter. Nemška admiraliteta obširno pojasnjuje omembo angleške podmornice v nemškem vojnem poročilu. Nemška izvid-niška letala so pri otoku Vinga izven švedskih voda opazila angleško podmornieo, ki je izobesila belo zastavo. Letala so sedla na morje in s podmornice prevzela poveljnika in enega častnika. Na to so se dvignila in priklicala iskalce min. ki so se približala ter podmornico, ki je bila poškodovana. odpeljali v nemško pristanišče. Poveljnik podmornice je povedal, da je podmornica zadela na mino, se potopila na morsko dno. a potem proti vsakemu pričakovanju vzplavala spet na površino. Angleški rušilec potopljen London. 6. maja. AA. Reuter. Uradno poročajo, da se je angleški rušilec »Afridi« potopil pri odhodu iz Namsosa. To je 11 angleški rušilec, ki je bil v tej vojni potopljen. Dve letali, ki sta povzročili to nesrečo, sla bili potopljeni. »Alfridi« je bil zgrajen leta 1037. Imel je 1870 ton, 8 topov 12 cm kalibra, 4 protiletalske 4 cm topove in 8 protiletalskih strojnih pušk ter 4 torpedne cevi. Francoski rušilec potopljen Paril. 6. maja. t. Havas. Admiraliteta poroča, da so nemška letala pretekli petek potopila francoski rušilec »B i s o n«, ko je spremljeval vojaški transport. Minska polja okrog švedske Stockholm. 6. maja. t. Reuter. Večje število nemških trgovinskih ladij in nekaj švedskih tovornih parnikov je prišlo nepričakovano v sredino plavajočega minskega polja. Ena nemška in dve švedski ladji so potopljene. Ostale ladje so se srečno rešile iz nevarnosti. Angleži zanikajo potopitev kakšne bojne ladje London, 6. maja. b. Službeno najodločnejše zanikajo nemško poročilo, da bi b izkazu fiodružnice Split 83.8 milij. din, Bosna in Hercegovina 94.3 in Črna gora 85.4 milij. din. Tako izvajanje jx>slovnega ]>oročila Drž. hijx>-tekarne banke, iz katerih je jasno razvidno, da je Slovenija dobila od banke znatno manj kot je vložila vanjo. Bolj zapleteno pa je vprašanje z banovino Hrvatsko. Pregled kaže, da je večino presežka dobila podružnica Split, kamor pa spadajo tudi kraji, kjer je pretežna večina Srbov in kamor je gotovo banka plasirala več sredstev kot v druge kraje. Sicer pa je stvar Hrvatov, da o tem pridejo na čisto z upravo banke. Nam se sama razdelitev sredstev na centralna in lokalna sredstva ne zdi dobra, kajti koristno bi bilo tudi pri ostalih jx>stavkah izvesti decentra-listično razdelitev. Predvsem se nam zdi potrebno jx>udariti, da je bila glavni koristnik obstoječe razdelitve sredstev banke država s svojimi ministrstvi in ustanovami. Tu je presežek prav znaten in največji del teh državnih sredstev je šel za investicije v krajih izven Slovenije, ker smo teh sredstev bili veliko premalo deležni. Vse velike državne investicije so šle v največji meri mimo nas in nikdar nismo dobili onega našega deleža, ki bi nam pripadal. Zaradi tega je naravno Drž. hipotekama kot glavni izvor sredstev za ta financiranja dala za nas veliko premalo. Ni sicer to njena stvar, ker je ona bila samo splošne gospodarske in finančne politike, vendar bi lahko izvedla tudi razčlenitev sredstev v tej smeri, kar bi nam dalo pravilno sliko in s tem tudi pravo opor za presojanje tako važnih vprašanj, ki nujno čakajo pravilne postavitve, oz. odgovora in rešitve. Končno naj govorimo še o enem argumentu iz poročila, kjer pravi, da so bila lokalna sredstva porabljena za zavarovanje blagajniške službe, ker je imela banka na koncu leta gotovine v blagajni 416 milij. din. Stroške in žrtve za vzdrževanje likvidnosti banke naj ne nosijo samo nekatere pokrajine, ampak država kot celota, saj je ona največji koristnik kredita Drž. hipotekarne banke in ima ravno za to, ker odvzema največ likvidnih sredstev, skrbeti v največji meri za likvidnost banke. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. res. S. br. 9M74/35. Pogajanja z Nemčijo V torek, dne 7. t. m. se sestane v Belgradu ju-goslovansko-nemški gospodarski odbor. Nemško delegacijo vodi g. dr. Landfried, dočim je na čelu naše delegacije pomočnik ministra zunanjih zadev g. dr. Milivoj Pilja, ki je te dni ozdravil po daljši bolezni. Iz Belgrada poročajo, da na tem sestanku ne bo govora o tečaju klirinške marke, ki bo torej ostal ncizpremenjen. Pač pa bo odbor razpravljal o povečanju cen nekaterih nemških proizvodv, ki ni v sorazmerju s povečanjem cen naših izvoznih, posebno kmetijskih proizvodov. Drugače pa na sestanku ne bo toliko razprav o novih zadevah, ampak predvsem o izvedbi lanskega oktoberskega sporazuma, ki je bil sklenjen kot I znano za leto dni, odn. o nadaljnem poteku naše gospodarske izmenjave v dobi od oktobra 1940 do decembra 1940. Pa tudi drugače se na pomladnem sestanku ne pretresajo novi problemi razen onih, katerih kršitev je potrebna za izvedbo jesenskega sporazuma. Odtegnitev starih kovancev prometu Bančni in valutni oddelek ministrstva financ je izdal jiojasnilo, j>o katerem veljajo stari kovanci po 20 din do I. maja, do 1. novembra pa se lahko še zamenjajo pri blagajnah Narodne banke in drž. finančnih ustanovah. Stari kovanci po 20 din so nehali veljati 20. aprila, naknadno pa se tudi še lnhko zamenjajo do 20. oktobra 1940 pri navedenih ustanovah. Pri tem je razumeti blagajne Narodne banke, da to velja tudi za vse podružnice, pod izrazom državne finančne ustanove pa je razumeti vse državne ustanove pri katerih se sprejemajo vplačila odnosno izvršujejo izplačilu kot n. pr. Glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica, vse pošte itd. Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje dne 30. aprila naslednje bilančne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. ^"Aktiva: zlato v blagajnah 2.035.2 (+ 1.3), zlato v inozemstvu 33.36 (+ 5.0), skupna podlaga 2.06S.57 (+6.3), devize izven podlage 869.9 (— 60.27), kovani denar 364.17 ( 54.1), eskont bonov državne obrambe 2.361.0 (+ 41.0), razna aktiva 2.155.34 (+ 0.6). Pasiva: bankovci v obtoku 10.764.4 (+ 234.8), drž. terjatve 46.55 (—51.3), žirovni računi 739.45 (—94.3), razni računi 901.37 (— 14^.4), skupno obveznosti po vidu 1.777.4 (— 294.06), obveznosti z rokom 100.0, razna pasiva 362.3 (—.10.5). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 12 541.8 (—59.25), skupna jiodlaga po stvarni vrednosti 3.309.7 (+ 10.1), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.256.3 (+ 2.1) milij. din, skupno kritje 26.38 )v prejšnjem izkazu 26.18)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 25.96 (25.82)/». Izkaz kaže nadaljnje povišanje našega zlatega zaklada, dočim se je devizni zaklad zmanjšal, kar je v zvezi z zmanjšanjem raznih računov banke na pasivni strani. Posojila zasebnemu gospodarstvu so se zmanjšala, dočim je prejšnji izkaz izkazoval še povečanje. V zvezi s tem je tudi zmanjšanje naložb na zirovnih računih. , , Tako obtok bankovcev in kovancev sta se skupno*znatno povečala, prvi za 234.8, drugi za 54.1, torej skupno za 2S8.9 milij. din. Ker so se obveznosti banke zmanjšale v večji meri kot se je povečal obtok bankovcev in ker je narastel tudi zlati zaklad, se je odstotek kritja izboljšal. Dovoljena zvišanja cen Kr. banska uprava je odobrila tvrdki A. Sen-čar in sin v Ptuju, da sme prodajati bučno 0 1 j e po 22 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki F. C. S c h w a b v Ptuju, da sme prodajati 6 v i n j s k o mast tvrdke Predovič, Vrbovec po 21 din 1 kg pri prodaji na debelo. — Mesarskim podjetjem iz Hrastnika zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati meso prvovrstnih volov in te lic, ki se kot takšno žigosa v klavnici za 1 kg po 14 din, sprednji del, oziroma po 16 din zadnji del, drugo telečje mC6o po največ 14 din s priklado, ostalo goveje meso pa največ 12 din: svinjsko meso po 14 din oziroma po 16 din, slanino s kožo pa 18 din in brez kože po 20 din in domačo 6vinj6ko mast po 22 din. — Zener Josipu, Tratnik Alojziju, mesar-jeu iz Rajhenburga, Šerbec Ivanu, mesarju iz D o v š k o ter Kužaiik Henriku, mesarju iz Vidma, da 6mejo prodajati goveje me6o prve vrste po 12 din prednji del s priklado, oziroma 14 din zadnji del, teletino po 12 din oziroma po 14 din s priklado in brez te po 16 din za 1 kg, svinjsko meso po 14 din oziroma 16 din s priklado, brez te po 18 din za 1 kg, slanino domačo po 18 din, slanino brez kože po 20 din in svinjsko mast po 22 din za 1 kg. Obrezovanje hmelja in postavljanje hmeljevk Pri ugodnejšem vremenu so končno pričela pomladanska dela v hmeljskih nasadih v polnem obsegu in zelo lepo napredujejo. Obrezovanje je končano. Pri toplem vremenu in po zadnjem izdatnem deževju je pričel hmelj v Savinjski dolini dobro poganjati. Mladi poganjki 60 večinoma zdravi. V hmeljiščih se postavljajo hmeljevke, po potrebi tudi že gnoje dodatno z raznimi gnojili. Čas za postavljanje hmeljevk je precej dolg, saj traja nekaj tednov, namreč od tedaj, ko 6e hmelj poobreže, pa do tedaj, ko je treba izbrane poganjke napeljati. Praktično hmelj rabi opore šele tedaj, ko se prične ovijati, in to je po obrezovanju najmanj tri, pa tudi do pet tednov ali pa še več, kakor pač služi vreme. Na lahki peščeni zemlji vreme ne bo dosti nagajalo, saj tu lahko postavljamo hmeljevke V6ak čas, če le ne dežuje. Na bolj težki ali manj propustni zemlji pa smo že bolj odvisni od vremena: po dežju bo treba s postavljanjem hmeljevk počakati, da se zemlja vsaj za 6ilo osuši, ker bi jo sicer preveč razhodih in steptali. Seveda moramo biti previdni tudi tedaj, ko 6e prične hmelj ovijati, ker je takrat nevarnost, da poškodujemo mlade poganjke. Hmeljevk ne smemo postaviti preblizu kore-nike, štora, temveč v vrsti vsaj v dolžini kakih 40 cm proč; izbrane poganjke položimo najprej v tej dolžini vodoravno po zemlji in jih šele potem napeljemo, ne pa nategnemo ter privežemo na hmeljevke. Dolgoletne izkušnje namreč uče, da na ta način dosežemo obilnejši in boljši pridelek. Hmeljarji priporočajo tudi, da skušajo podaljšati trajanje hmeljevk z obžiganjem. Kdor ima hmeljevke, naj jih nekaj obžge in sicer na debelem kencu do poldrugega metra visoko, enako število sličnih pa naj pusti neobžganih. V nekaj letih 6e bomo na ta način prepričali, za koliko se trajanje hmeljevk s tem podaljša. Pri Hmeljarski zadrugi v Celiu lahko dobe hme-11»'V mešano umetno gnojilo KAS za polno spomla- dansko gnojenj« hmelja. To gnojilo je že prispelo. V zadružni pisarni v Celju dobe hmeljarji potrebno nakaznico, s katero lahko prevzamejo naročeno gnojilo v skladišču. Prav tako dobe hmeljarji v Zadružnem skladišču v 2alcu vreče, v katerih so dobavili Zadrugi svoj hmelj. Dobe jih sicer le ob torkih in petkih. Brez obračunskega listka vreč ne izdajajo. Apno dobe hmeljarji najccneje pri Gospodarski zadrugi na Frankolovem. Frankolsko apno je priznano prvovretno. Hmeljarji se lahko obrnejo na omenjeno Zadrugo naravnost. Zadruga dostavlja apno in apoeni prah tudi na dom. Gospodarski položaj jugovzhodnih držav Pred nedavnim je znani madžarski gospodarski strokovnjak g. dr. Štefan Varga objavil v reviji »Jugovzhodni ekonomist« razpiavo o agrarnih škarjav v jugovzhodni Evropi. Agrarne škarje so v nesorazmerju cen kmetijskih in industrijskih proizvodov in so dobile naziv od tega, da so v gotovih letih bolj padale cene kmetijskih proizvodov kot cene proizvodov, katere mora kmet kupovati, torej predvsem industrijske proizvode, oz. je nastopil v dobi dviganja cen večji dvig cen industrijskih izdelkov kot pa je bil dvig cen kmetijskih pridelkov. Sedanja vojna je po mnenju g. Varge pokazala zopetno odpiranje škarij v škodo kmetijskim pridelkom in v korist industrijskim proizvodom. Poleg drugih vzrokov bo to povzročilo nadaljne padanje življenjske ravni. Med drugim navaja g. Varga med vzroki za to še izpremembe v zunanji trgovini. Zaradi teh izprememb se zvišuje klirinški saldo v terjatvah do Nemčije, ker do-tične države ne dobe takojšnje in neposredne protivrednosti. Nujno potrebna uvedba nadoniest nih snovi ima za posledico, da da določena mno žina dela manjši donos kot prej (če ne bi bilo tako, potem bi nadomestne snovi enkrat za vselej nadomestile snovi, na katerih mesto so stopile). Uvozni pogoji za jugovzhodne države so se izpremenili. Prej so te države izvažale proti plačilu v gotovini ali na kratkoročne kredite, dolgoročni krediti so nastopili le redkokdaj. Uvoz pa je bil plačevan v daljših rokih. Z vojno pa je vsa zunanja trgovina prešla na plačilo v gotovini in tako so v začetku narasli zneski, katere so morale plačevati za uvoz jugovzhodne države. Zato so morale priskočiti na pomoč narodne banke, zato se je moral povečati izvozni presežek. Tudi razvoj cen na svetovnih trgih je neugoden za jugovzhodne države. Cene važnih surovin, katere morajo uvažati, so bolj narasle kot cene njih izvoznih proizvodov. Narasle so tudi tovor-nine in zavarovalnine. Tako dobivajo jugovzhodne države vedno manj blaga za izvoženo blago, kar bo naravno dovedlo do zmanjšanja življenjske ravni. Realni dohodki v mestih in sploh delavstva so le delno narasli. Imenske plače so ostale marsikje neizpremenjene, toda cene so narasle, zato so realni dohodki manjši. V prav posebni meri velja to za uradništvo, kateremu se v jugovzhodnih državah, razen na Madžarskem, prejemki niso zvišali. Tako bodo velik del poslabšanja življenjske ravni morali nositi ravno oni, ki so jim nominalni prejemki ostali neizpremenjeni. Toda tudi podjetništvo bo imelo škodo. Cene surovin so narasle, marsikje tudi mezde, kontrola cen pa onemogočuje prevalitev teh bremen na konzum. Tudi davčno breme industrije ozir. podjetništva sploh se je izredno povečalo. Tako tudi v tem sektorju narodnega gospodarstva ravan ne ,bo narasla, ampak prej padla. Zanimiv je račun, ki ga daje gosp. Varga za Madžarsko. Ce ima kmetijstvo dohodkov na Madžarskem 1000 milj. pengo, potem porabi od tega za nakup industrijskih proizvodov 700 milij. pengo. 80 milij. gre za dolgove, 120 milij. za davke in 100 milij. za pošto, brzojav, železnico, šolnine, električno luč, liste, gledališče, kino itd. Ti izdatki ostanejo tudi v primeru zvišanja cen industrijskih izdelkov neizpremenjeni. Ce se torej cene industrijskih izdelkov na splošno zvišajo za 15%, potem stanejo industrijski predmeti, ki so stali prej 700 milij., tedaj 805 milij. pengo. Ce vzamemo v račun, da se zvišajo prejemki kmetijstva za 105 milij. pengo, potem še ne nastopi poslabšanje položaja kmetijstva. Da se razmere v kmetijstvu poslašajo, morajo cene kmetijskih pridelkov narasti v premajhni meri, tako da ne krijejo povečanja cen industrijskih proizvodov. K temu pa se vedno bolj približujemo. Kajti nastopile so izpremembe tudi drugod, zlasti v zvišanju neposrednih davkov. Ce nastopi zvišanje davkov v vedno večji meri, potem je treba za davke dajati vedno večji del narodnega dohodka. Tako pride do tega, da pada življenjska raven vseh družabnih slojev, ki si razdele narodni dohodek ali socialni proizvod. Položaj danskega gospodarstva Iz "dunajskega tednika »Siidosteeho« posnemamo o položaju danskega gospodarstva naslednje: Nemški in danski gospodarski uradi stoje v stolnem stiku po obojestranskih vladnih od borih ter nemškim poslaništvom. Sodelovanje je povzročilo že razne ukrepe. Tako j>oročaio iz Kodanja. da je treba za izdelovanje blaga 'iž surovin, ki so postale redkejše (bela pločevina, surov gumi in kakao) posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva. — Zaenkrat bo zmanjšana proizvodnja stvari, ki se dajo pogrešati, n. pr. igrač, nepotrebnih embalaž itd Po 15. maju bo trgovina s krmili postavljena pod državno kontrolo. Tako z nemške kot z danske strani je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se že od začetka onemogoči razprodaja Danske. Tako dobiio nemški vojaki samo jx>k>vico njih plač v kronah, druga polovica se jim vpiše v dobro v Nemčiji. Na splošno so njih nakupi omejeni na najmanjšo mero. Pojavov negotovosti skoraj nikjer ni opaziti. Samo dvig cen, ki ie nastopil že pred zasedbo Danske, ni mogel biti ustavljen. Psihološko je zanimivo, da predlasa go-sjiodarski list »Finanztidendec enotno vzhodno-morsko valuto, ker so prišle skandinavske in baltske države v območje gospodarskega velikega prostora, v katerem naravno vodi lahko samo Nemčija. * Sklicanje tarifnega odbora. Ker je glavno železniško ravnateljstvo že sestavilo predlog za povečanje blagovne železniške tarife, je minister za promet sklical tarifni odbor za 16. t. m. ob 0 dopoldne, na katerem bo odlior lahko zavzel svoje stališče glede predlaganega zvišanja blagovne ta-rife. Razpis službe. Štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do 20. maja lastnoročno pisane ponudbe za sprejem mojstra-vodovodnega instalaterja za ribniški garnizion. Licitacije. Dne 9. maja bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo zgradbe za dvorsko stražo na Bledu. — Dne 11. maja bo v intendan-turi štaba HrnvsVp divizijske oblasti pismena licitacija za dobavo 8.000 kg petroleja. Dva nemška vojaka na Norveškem pobirata orožje pobeglih norveških vojakov. Borze Denar Ameriški dolar 55.— Dne 6. maja 1940. Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 10.131.060 din. Belgrajska borza danes ni poslovala. Ljubljana — uradni London 1 funt....... Pariz 100 frankov < . . ■ ■ « Newyork 100 dolarjev ■ . » . Ženeva 100 frankov . . . . . Amsterdam 100 goldinarjev . » Bruselj 100 belg . . . . , . Ljubljana — svobodno London 1 funt ..ti... Pariz 100 frankov Newyork 100 dolarjev . . . . Ženeva 100 frankov . . » » » Amsterdam 100 gold...... Bruselj 100 belg ...... Ljubljana — zasebni Berlin 1 marka ....... tečaji: 153.30— 156.50 86.60— 88.90 4425.00—4485.00 995.00—1005.00 2348.50—2386.50 743.00— 755.00 tržišče: 189.41— 192.61 107.06— 109.36 5480.00—5520.00 1228.18-1238.18 2900.55-2938.55 917.65— 929.65 kliring: 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 29.65— 30.35 Curih. Belgrad 10, Pariz 8.77, London 15.48, Newyork 446.00, Bruselj 74.90, Milan 22.50, Madrid 44.00, Amsterdam 236.75, Berlin 178.62, Stockholm 106.00, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37. Helsingfors 8.50, Buenos-Aires 102.00. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 429—431 v Zagrebu 431 blago Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar, agr. 50—52, vojna škoda promptna 429 do 431, begi. obvez. 76 blago, dalm. agr. 65—66, Bler. pos 100 blago, 7% Bler. posojilo 90 bi., 1% pos. DHB 101 denar, 7% stab. pos. 95 blago. Delnice: NB 8000 blago, Trboveljska 240—245. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. jx>«. 96 denar, vojna škoda promptna 431 blago, begi. obveznice 75 blago, dalm. agr. 66 blago, 4% severni agrarji 51 blago, 8% Bler. pos. 96—98, 7% Bler. pos. 90.50 blago, 7% pos. DHB 101 denar. — Delnice: NB 8000 blago, Priv. agr. banka 181 denar, Trboveljska 240—245 (245), Gutmann 50—55 (55), Sladk. tov. Osijek 206 denar, Isis 32 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 denar. Žitni trg Novosadska borza danes ni ]x>slovala. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 1. maja t. 1. Voli I. vrste 7.50 do 8 din, II. vrste 7.750, III. vrste 6.50—7; telice I. vrste 7.50—8, II. vrste 7—7.50, III. vrste 6.50 do 7; krave I. vrste 6—6.50, II. vrste 5—5.50, III. vrste 5 din; teleta I. vrste 8—9, II. vrste 7—8; prašiči domači špeharji 10—11, prašiči sreniski špeharji 12—13, prašiči pršutarji 9.50—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14 din, zadnji del 16, II. vrste prednji del 10, zadnji 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10 din; svinjina 16—22, slanina 18—20, svinjska mast 21—22, čisti med 20—22, goveje surove kože 12—14, telečje surove kože 20, svinjske surove kože 5—10 din za 1 kg. — Pšenica 2.70—2.80, ječmen 2.35—2.70, rž 2.30—2.60, oves 2.30—2.65, koruza 2.30-2.60, fižol 5-7. krompir 2—2.25, seno 1.05—1.30, slama 0.50, jabolka I. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 5 din, hruške suhe I. vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 5 din, pšenična moka 4.75—5, koruzna 3, ajdova 5—5.50, ržena 4 din za 1 kg. — Trda drva 140 din 1 kub. meter, jajca 0.80—1 komad, mleko 2.25—2.50 za liter, čajno maslo 32—40 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 12 do 14 din, finejše sortirano vino 16—20 din liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor levi breg dne 2. maja t. 1. Voli I. vrste 7 din. II. vrste 6, III. vrste 5; telice I. vrste 5.50, H. vrste 5. III. vrste 4 din; krave I. vrste 5 din, 11. vrste 4.50, III. vrste 4 din; teleta I. vrste 7, II. vrste 6.50; prašiči špeharji 12 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 14—18 din, II. vrsto 12—14, III. vrste 11—12; svinjina 18 din, slanina 18. svinjska mast 21, čisti med 20, goveje surove kože 18 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 185, rž 170, oves 175, koruza 165, fižol 700. krompir 200. seno 210. slama 90, jabolka I. vrste 800, II. vrste 650, III. 450. pšenična moka 400, koruzna moka 250, ajdova 450 za 100 kg. — Trda drva 135 za kub. meter, jajca 1 din za komad, mleko 2.50 za liter, surovo maslo 36 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din za liter, finejše sortirano pri vinogradnikih 7 din liter. Razpis licitacije Krajevni šolski odbor Sv. Andraž pri Velenju razpisuje prevzem in izvršitev del pri adaptaciji ljudske šole v Sv. Andražu. Prva javna pismena licitacija za oddajo del bo dne 24. maja 1940 ob 11 v šolskem poslopju. Podrobne informacije se dobe med uradnimi urami istotam. Kraj. šol. odbor v Sv. Andražu pri Velenja, dne 3, maja 1940. pri glavobolu Tfeggg* BAVER Ogl. reg. pod 8. B. 1318 od 15. XII. 1838 Veličasten v Soboti kmečko - delavski tabor 15.000 kmetov in delavcev Minister dr. Krek izjavlja: Nobene nevarnosti ni za mir! t *<* Sobota, 5. maja. V Murski Soboti, v središču najbolj plodnega tn najlepše obdelanega področja slovenske zemlje, je bil i danes praznik slovenskega kmeta. Kmečka zveza je skupaj z Zvezo poljedelskih delavcev v Prekmurju priredila ta tabor, ki se je kljub slabemu vremenu razvil v veličastno manifestacijo kmečke misli in kmečke zavesti. Vsem, ki so bili priče današnjih dogodkov, bodo ostali v spominu prizori, ki so se danes vrstili pred njimi; saj gotovo nihče ni pričakoval, da se bo v takšnih prilikah zbralo toliko ljudi, da se bo ves pester in lep spored prireditve izvršil z vso točnostjo do zadnje točke. Kdor je videl dolge kolone mogočnega sprevoda, ki se je skoraj celo uro vrstil po mestnih ulicah, kdor je opazoval te neštete vrste kmečke mladine, kmečkih mož in žena, ki so ne meneč se za curljajoč dež, za blato na cesti krepko in samozavestno korakali v sprevodu ponosnega obraza in veselega pogleda, ta je dobil spoštovanje pred slovenskim kmetom, ki je pokazal danes, da hoče ostati gospodar svoje slovenske zemlje. Kmečka zveza, ki je strnila vse te silne kmečke vrste v enotno organizacijo, je res lahko ponosna na svoje delo. V nekaj letih je postavila na noge mogočno strnjeno armado, ki je danes podala viden dokaz svoje organiziranosti in discipline. Poleg kmečke zveze pa je podala ta dokaz tudi Zveza poljedelskih delavcev v Prekmurju, ki ima v svojih vrstah organiziranih 13.000 malih prekmurskih kmečkih ljudi, katerim daje rodna gruda premalo ža življenje ter si morajo iskati vsako leto kruha na tuji zemlji kot sezonski delavci. 1^.000 ljudi na taboru Organizatorji kmečkodelavskega tabora v Murski Soboti so bili pripravljeni na mogočen obisk te prireditve. Ko pa je ves teden deževalo in se tudi za današnji dan ni obetalo nič boljše vreme, so bili prepričani, da bo obisk zaradi tega trpel. Temvečje je bilo danes zjutraj veselo presenečenje, ko so se jele zgrinjati v Mursko Soboto od vseh strani, po železniških progah in vseh cestah ogromne množice. Mesto jih je sprejemalo v slavnostni obleki. S sleherne hiše vihrajoča zastava, vse v zelenju in dobrem razpoloženju. Prvi so prihajali okoličani, katerih so bile polne ceste. Ogromno ljudi je pripeljal hodoški vlak. Prav tako pa je bil mogočen obisk iz sosednje Prlekije s prvim jutranjim vlakom. Na soboških ulicah so se pojavili številni avtobusi, s katerimi so dono-tovale v Prekmurje skupine obiskovalcev iz Gorenjskega, iz Slovenskih goric. Kmetje iz mariborske okolice, Savinjske doline, Dravske doline in iz skoraj vseh okrajev iz kranjske strani so se pa pripeljali z dopoldanskim vlakom ob 9., ki je bil tako dolg, da je lokomotiva jedva zmogla to pezo ter je prispel vlak z znatno zakasnitvijo. Vse te množice so preplavile mesto, ki je bilo živahno, kakor ogromno mravljišče. Računa se. da je prišlo na današnji tabor svojih 15.000 ljudi. Sprejem ministra dr. Kreka Poseben povdarek je dobil današnji kmečko-delavski tal>or z navzočnostjo ministra za zgradbe dr. Kreka. G. minister se je pripeljal z dopoldanskim vlakom ob 9. Na kolodvoru ga je sprejelo predsedstvo Kmečke zveze in Zveze poljedelskih delavcev, predstavniki lokalnih oblasti in javnega življenja ter ogromna množica ljudi in mladine v narodnih nošah. Po prisrčnem pozdravu, pri katerem je mladina izročila ministru šopke cvetja, se je dr. Krek podal s svojim spremstvom s kolodvora v mesto med pisanim špalir-jein, ki so ga tvorile narodne noše, mladina in kmetje do soboške cerkve. Tu se je vršila nato službo božja, ki jo je opravil zastopnik lavantin-skega vladike stolni kanonik dr. Ostre. Slavnostni sprevod ki se je vršil po maši, je povedel nato množice iz mesta na zborovališče. Sprevod se je začel pri župnijski cerkvi ter se je razvijal po Aleksandrovi ulici mimo Glavnega trga proti igrišču SK Mure. Na Glavnem trgu je bila postavljena tribuna, s katere je gledal sprevod minister dr. Krek s svojim spremstvom. Na čelu sprevoda je jahal belca kmet v prekmurski noši z vihrajočo državno za- stavo v roki. Vodil je četo konjenikov v narodnih nošah, za njimi pa je šla mladina v narodnih nošah. Dolga je bila ta vrsta, okrog 150 narodnih noš je korakalo v sprevodu. Slavnostna fanfara je sledila potem, za njo pa zastava Kmečke zveze, ki jo je spremljalo 0 praporov krajevnih in 6 praporov mladinskih organizacij Kmečkih zvez. Za prapori pa je šel glavni odbor Kmečke zveze ter vodstvo Zveze poljedelskih delavcev. Potem pa so se zvrstile ogromne množice, razdeljene na skupine po svojih krajevnih in okrajnih organizacijah. Vmes med skupinami je bilo razvrščenih 8 godb. Najprej so korakali člani Zveze poljedelskih delavcev, razdeljeni v svoje krajevne skupine. Vsaka skupina je imela na čeiu državno zastavo in napis svoje podružnice. Bile so zastopane skoraj vse občine murskosoboškega in dolnjelendavskega okraja, dokaz, kako vzorno je izpeljana organizacija te zveze. Potem so sledile močne skupine krajevnih organizacij Kmečke zveze iz raznih krajev Prekmurja, Prlekije, Slovenskih goric. Dravske, Savinjske doline, z Gorenjskega in Dolenjskega. Sprevod se je vil med gostim špalirjein več tisoč gledalcev. Ves čas med sprevodom je močno deževalo, cesta je bila vsa blatna, toda to kmetov in delavcev ni motilo. Dobra volja je bila med njimi, veseli in navdušeni vzkliki so odmevali, posebno živahno pa so pozdravljali vsi ministra dr. Kreka. Tri četrt ure je trajal sprevod ter je bilo med tem čelo že zdavnaj na zborovališču, ko so se še pomikale vrste manifestantov po mestnih ulicah. Stadion SK Mure je oddaljen svojih 20 minut od središča mesta ter leži na robu mogočnega parka nekdanjih soboških graščakov. Stadion je za takšna zborovanja kakor nalašč. Na stadionu se je končaval sprevod, tu so se potem zgrinjale vse množice ter ga kljub prostranosti docela zasedle. Nenavaden je bil pogled s tribune na zborovališče. Ves ogromen prostor je bil kar prekrit z dežniki, pod vsakim pa se je stiskalo 5—6 ljudi ter iskalo zavetja pred dežjem, ki je neprestano lil. Sredi stadiona je bil postavljen velik zvočnik, tako da se je beseda govornikov razločno slišala po vsem prostoru. Govorniški oder je bil na sta-dionski tribuni, na kateri so zavzeli prostore tudi častrfi gostje današnjega tabora. Bili so tu zastop-kr. vlade minister za zgradbe dr. Miha Krek, zastopnik bana dr. Natlačena okrajni glavar dr. Bra-tina, zastopnik lavantinskega škofa stolni kanonik in ravnatelj bogoslovia dr. Ostre, zastopstvo vojske graničarski kapetan Božovič, orožniški kapetan Mi-losavljevič, poveljnik mesta poručnik Relič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, zastopnik Županske zveze murskosoboški župan Hartner, bivši minister Snoj, banski svetnik Klekl, predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, šef socialnega oddelka banske uprave dr. Karlin, šef kmetijskega oddelka inž. Muri, šef borze dela Vončina, senatorja Mihelčič in Brodar, predsednica ženske kmetske zveze gospa Brodarjeva, okrajni načelnik iz Dolnje Lendave dr. Gabrijan, drž. pravdnik dr. Juhart, ravnatelj gimnazije v Murski Soboti inž. Zobec, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu inž. Mikuž, bivši poslanci Bajlec, industrijec Benko, Štrcin, Umnik, Špindler, tajnik banovinske JRZ Casar, tišinski dekan Krantz, murskosoboški župnik Vojkovič, gimnazijski katehet Soštarec. šolski nadzornik Antauer, šef Higienskega zavoda dr. Pečan, vodst.'o Kmetske zveze s tajnikom Fincem ter voditeljem mladinske kmetske zveze Pušem na čelu, predstavniki Zveze poljedelskih delavcev, Viničarske zveze in ZAKŠa. Na tribuni je bila na častnem mestu zastava Kmetske zveze, pod njo pa so se zvrstili prapori krajevnih in mladinskih organizacij. Tabor Zborovanje se je začelo s himno kmetske zveze, ki so jo zborovalci peli. Nato je predsednik KZ senator Brodar pozdravil častne goste tabora. Zborovalci so posebno pozdravili zastopnika vlade ministra dr. Kreka ter prirejali potem navdušene ovacije naši vojski. Val navdušenja je izzvala nato brzoiavka našega voditelja dr. Korošca, kateremu so zborovalci oduševljeno vzklikali. Pismene pozdrave so poslali taboru še senator dr. Kulovec, rektor univerze dr. Slavič, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik, predsednik Rafaelove družbe Zakrajšek, izseljenski komisar Fink. Predsednik Brodar je predlagal potem, da se odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. princu Pavlu, predsedniku vlade Cvetkoviču. predsedniku senata dr. Korošcu, kmetijskemu ministru dr. čubriloviču, ministru za socialno politiko dr. Budisavljeviču in banu dr. Na-tlačenu. S posebnim navdušenjem so pozdravili zborovalci brzojavki predsedniku senata dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu, ki je zlasti med Prekmurci zaradi svoje velike skrbi za Slovensko Krajino silno priljubljen. Sledil je nato daljši govor senatorja Brodarja, v katerem je razvijal program Kmetske zveze: v enotni organizaciji borba za enakopravnost z drugimi stanovi, za soodločanje v vodstvu vseh poslov. tako da si bodo kmet je z lastnimi silami oblikovali svojo usodo ter si rezali kos kruha, do katerega imajo pravico. Slovenski kmet jamči, da bo naša domovina prestala vsakršno preizkušnjo v narodnostnem, gospodarskem in kulturnem pogledu in nikdar se ne bo izneveril izročilom svojih prednikov, ostal bo zvest sin svojega naroda, zvest svoji veri in svojemu slovenskemu jeziku. Zborovanje Kmetske zveze skupaj z Zvezo poljedelskih delavcev ima globok pomen. Oba, kmeta in poljskega delavca veže in druži ista miselnost, ista ljubezen do zemlje. Oba sta priklenjena na grudo in ne bodo ju mogli razkleniti tisti, ki hočejo ustvariti razredni boj med stanovi. Minister dr. Krek govori Besedo je nato povzel minister dr. Krek. S silnim navdušenjem so gu zborovalci pozdravili, ga neštetokrat z odobravanjem prekinjali ter mu posebno viharno pritrjevali tedaj, ko je govoril o pripravljenosti slovenskega kmeta, da 1h> branil z vsemi silami svojo jugoslovansko domovino. V začetku govora je pozdravil zbrane tisoče in tisoče prekmurskega kmečkega ljudstva v imenu vlade in v imenu našega voditelja dr. A. Korošca. Minister je v začetku poudarjal, da mora vlada danes skrbeti, da ohrani našemu narodu mir na znotraj in na zunaj. Nihče ni pričakoval pred dvajsetimi leti, da bo svet spet zajela vojna, ki je strašna za vse ljudstvo. Ce pogledamo velesile, ki si v današnji vojni stoje nasproti, moramo ugotoviti, da je že danes že več ko pol sveta v vojni. Ena kakor druga vojskujoča se stranka se mora boriti za svoj obstanek. Ta boj je strašen, brezobziren in brez sočutja, ki nikomur ne prizanaša. Namesto človekoljubja imamo danes že drugo leto samo sovraštvo. V takem času jc ležko voditi politiko, ki zahteva veliko modrosti in previdnosti. Ohraniti mir našemu narodu je želja tudi kmečkega ljudstva. Naša država je v osmih mesecih vojne ohranila nevtralnost. Ne dajte se begati z raznimi novicami in letaki, naj pridejo od kjerkoli. Naj ne bo danes nihče v zmoti, kajti Jugoslavija bo varovala svoje meje pred vsakim na- padom, ki bi prišel od koderkoli. Teh osem mesecev smo mi porabili tudi za drugo delo. Mnogo smo žrtvovali za utrditev naših meja in za oborožitev naše ponosu« in hrabre vojske. Zato smo danes lahko popolnoma mirni. Vsako presenečenje je danes pri nas nemogoče. Naj se nihče ne vara' Poleg orožja je pri nas enoten duh in velika ljubezen med Srbi, tlrvali in Slovenci za skupno in močno Jugoslavijo. Danes in tudi v bližnji bodočnosti ni nobene nevarnosti za naš mir. Zalo bodimo mirni in se posvetimo z vsemi močmi našemu gospodarstvu. Ko je omenil naše notranjepolitično stanje, je naglašal, da so naše notranje razmere od lani močno napredovale v smislu programa, ki je bil in bo naš politični evangelij. Ta program, ki so ga nekateri označevali za protidržaven in separatističen, je bil v lanskem hudem letu rešilna bilka Jugoslavije. Ta program je samoupravna ureditev države, ki se mora raztegniti tudi na Slovenijo in ostale kraje Jugoslavije. Ta program ne more škodovati Jugoslaviji, temveč lahko samo koristi. Z. besedami: »Naj Bog da srečo Slovenski Krajini, Sloveniji in mir Jugoslaviji!" je minister dr. Krek zaključil svoj govor. Okrajni načelnik dr. Bratina je izrekel zatem pozdrave g bana dr. Natlačena. Predsednik mladinske Kmečke zveze Puš je imel pomemben govor, v katerem je poudarjal važnost, dn se slovenska kmečka mladina organizira v kmečki zvezi. S posebnim poudarkom je opozarjal, da potrebuje slovenski kmet ;e več zemlje, ki ne sme več prehajati v mrtve roke. Najti se mora zemlja tudi za prekinilrske sezonske delavce, da ne bodo Ito.lili v tujijio zapravljat zdravja na tujo zemljo. Premalo imamo zemlje, da bi se smel kdo igrati z njo, preveč jo imamo radi. da bi jo gledali v mrzlih rokah, ki jo bodo liludno zapustile ob prvi ne-vurnosti. Med kmečko ljudstvo prihajajo sedaj proroki, ki ščuvajo delavca proti kmetu, kočarja proti posestniku ter netijo razredni boj. Naša ljudska fronta pa je naša Kmečka /veza, tu smo vsi enotni in ne lw>mo dopustili, da bi kdo na račun kmečke razcepljenosti vlekel dobiček. Profesor Potokar je pozdravil udeležence tabora v imenu Slovenske Krajine. V pesniško izbranih besedah jim je opisal lepote te najmlajše hčerke Slovenije, ki nima dovolj zemlje zu pridne roke svojih sinov ter jih mora pošiljati vsako leto v tisočih v tujino, da «i s krvavimi žulji služijo kruh. V vsem tein svojem težkem življenju pa upa Prekmurec, da bo dobil svoj košček zemlje, da IkmIo njegovi otroci obdelovali svojo lastno grudo. V imenu prekmurskih kmetov je govoril posestnik Lebar iz dolnjelendavkeca okraja. Naslikal je težave in borbe prekmurskega kmeta, prenaseljenost Slovenske Krajine. V imenu kmečkega ljudstva v Prekmurju je izjavil slovesno, da obstoji za nas samo ena država — naša Jugoslavija, ki jo skupni dom vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom Znhtc\a-mo pa, da dobimo Slovenci v državi enako pravico, kakor jo imajo Hrvati in Srbi, da si naše domače zadeve sami in po svoje urejamo! Bivši poslanec murskosoboškega okraja Bajlec je go\oril potem o potrebi slo\cnske avtonomije. Posebno pozornost domačinov je izzval nato predsednik Zve/.e poljedelskih delavcev in šef Bor/e dela v Soboti Kerec, ki je govoril v prekmurščini ter je poljedelskim delavcem obljubil, da se bo tudi letos |x>skrbelo, da ImmIo dobili v tujini zaslužek. S tem je bila vrsta govornikov izčrpana. Slavnost se je zaključila s Petančičevo igro »Slovenskega kmeta povest«, ki so jo izvajali številni igralci pod vodstvom izvrstnega režiserja prof. Potokarja. Tisoči navzočih so požrtvovalno ostali do konca prireditve, ki se je zaključila ob pol 3 popoldne. Občni zbor Rdečega križa Preteklo nedeljo je bil v Belgradu 52. redni letni občni zbor RK ob prav veliki in častni udeležbi. Navzočni so bili med drugimi: odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. general Barjaktarovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Budisavljevič, zastopniki raznih ministrstev in drugih. V imenu predsednice društva RK, Nj. kr. Vis. kneginje Olge, je občni zbor vodil prvi podpredsednik, vseuč prof. dr. fvan Gjaja. Najprej je prebral pismo, ki ga je poslala predsednica RK Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Pismo se glasi: »Zelo mi je žal, da sem zadržana, da bi se udeležila glavnega občnega zbora RK. Ko sem lansko jesen prevzela dolžnost predsednice RK, sem občutila resnično veselje, ko mi je bila dana možnost, da aktivno sodelujem v naši največji narodno-dohrotvorni ustanovi. Uresničena mi jc bila davna želja, da osebno sodelujem pri deiti RK, ker sem vedno čutila spoštovanje in naklonjenost dn plemenitih ciljev te velike človekoljubne ustanove. Naše društvo RK ima pa pred seboj zelo >elike in težke naloge v teh resnih ča- sih. Potrebno jc, da si v polni meri prizadevamo, da se plemeniti cilji društva čim popolneje in pravilneje uresničijo. Z zaupanjem verujem, da bodo člani RK oh teh prilikah storili svojo dolžnost dostojno in častno, kakor so jo vršili njihov i predniki. Ž iskrenim zaupanjem v uspeh njih dela pozdravljam vse zastopnike in sodelavce društva RK, zbrane iz vse države v svojem domu. kakor tudi vse navzoče prijatelje te velike naše narodne ustanove. Izvolite, g. prvi podpredsednik, sprejeti zagotovilo mojega osebnega spoštovanja, Kneginja Olga.« Sledila so poročila upravnega odbora o upravnem in blagajniškem poslovanju, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen za II. podpredsednika sedanji predsednik banovinskega odbora RK v Ljubljani dr. Viljem Krejči, dr. Fet-tich. ki je zastopal banovinski odbor dravske banovine, pa je postal avtomatično član glavnega odbora. Prihodnji občni zbor bo drugo leto v Skoplju. Jubilejna razstava Magoličevih slik V nedeljo ob 11 dopoldne se je v Jakopičevem paviljonu zbralo lepo število odličnikov in prijateljev slikarske umetnosti k otvoritvi razstave slik Srečka Magoliča, ki jo je priredil mestni socialni urad v korist mestnim revežem; vsa vstopnina in pa 20% izkupička za prodane slike je namenjenih za ljubljanske reveže. Med navzočimi smo opazili mestnega župana g. dr. Adlešiča t gospo soprogo, brigadnega generala g. Kuka-vičiča kot zastopnika divizijskega poveljnika, zastopnika bana referenta g. Široka, višjega svetnika g. dr. Janžekoviča za poštno direkcijo, glavnega urednika »Slovenca« g. dr. Ahčina, načelnika mestnega socialnega urada dr. Kodreta. šela drž. pravobranilstva g. dr. Vidmarja, banskega inšpektorja za srednje šole in mestnega svetnika g. profesorja Silva Kranjca, ravnatelja Vzajemne zavarovalnice in mestnega svetnika g. Sušnika. upravnika Narodne galerije g. Zormana, blagajnika g. Pretnarja, piedsednika organizacije tiskarnarjev v Sloveniji g. Hrovatina, tiskarnarja g. Galeta. ki je brezplačno dobavil res okusna vabila in kataloge za razstavo, iudustriaica g. Medica, pod- predsednika Združenja trgovcev g. Verbiča in še številne druge. Govor župana t!r, Adlešiča Ljubljanski župan g. dr. Adlešič je nagovoril navzočne odličnike in 80-letnega jubilanta gospoda Srečka Magoiiča s temi besedami: Spoštovana gospoda! Mestna občina je sicer sama dolžna podpirati vsa kulturna prizadevanja, vendar je pa Ljubljana vedno tudi iz lastnega nagiba rada podpirala zlasti našo likovno umetnost in umetnike. Na današnji razstavi se pa umetnostna prizadevanja združujejo s človekoljubjem, da nam ta ratzstava dela še posebno veselje. Spoštovani gospod jubilant! Ko ste mi povedali svoj namen, da svojo 80 letnico želite ob-hujati z dobrimi deli za naše reveže, sem bil globoko ganjen. S svojim sklepom ste gotovo v najlepši luči pokazali svoje plemenito srce in tudi najboljše lastnosti Ljubljančana. Zato je mestna občina smatrala zu svojo častno dolžnost, da priredi razstavo Vaših de!, pa tudi s posebnim veseljem, saj vlada v Vaših umet-ninuh Genius loci v tako jasni in izraziti obliki, da ga živo čutimo ob vsakem koraku. Duša Ljubljane nam diha iz slik in utrip ljubljanskega srca čutimo iz dobrega namena razstave. Ona nam kaže prav sončno ljubezen Ljubljančana do rodnega mesta — v njej pa tudi kakor v zrcalu vidimo vse značilnosti pravega Ljubljančana. Po vseli slikah vidimo samo mikavno in vabljivo Ljubljano ter njeno idilično okolico. Ljubljanski ssdravi optimizem jo vidi vedno vedro iu od sonca pozlačeno ter kopajočo se v spreminjajočih barvah zarje. Nad Magoličevo Ljubljano ne buče viharji, je ne podirajo potresi, še povodnji na Barju so idilična jezera, n Ljubljanica, Gradaščica, in Išca samo spokojno šumljajoče napajajo naše trate in gaje ter vabijo k počitku, oddihu in razvedrilu zadovoljno prebivalstvo. Magolieeva Ljubljana je srečna in se veselo smehlja, kakor se pravi ljubljanski optimist smehlja tudi v najhujših dneh svojega življenja ter z zaupanjem vase zmaguje tudi najtežje nesreče. Ko si bomo ogledovali slike te vedre in idilične Ljubljane, nikdar obupujoče in vedno se smehljajoče, se bomo spomnili tudi našega jubilanta srečnega Srečka, ki skrbi za dobro voljo in smeh v Ljubljani in na deželi že dolgih 60 let! Že »Brencelj« je objavljal Magoličeve šaljive spi=c in že pred 55 leti je naš jubilant začel tudi sam urejati »škrata«. Za n j i in je pisal in urejal tri letnike šaljivega »Rogača«, sam ga je tudi stavil in tiskal, sam ga je ilustriral in sam delal kli.šeje zanj ter / njimi Slovencem dal prve slovenske klišeje. Tudi »Brus« je pomagal vrteti, smejal sC je s »Pavliho«, ostril je »Ježu« bodice, plašil Ljubljančane z >Golj'fivo kačo« ter s svojim »Palčkom« pričaral marsikatero veselo uro Že nad pol stoletja je slovenski humoristični tisk povezan z našim jubilantom, ki je ohranil potomcem po-dol>o sodobnega, veselega, šaljivega in dobrodušnega Ljubljančana, Tu dobrodušni humor ni nikdar žaljiv, nikdar zloben in nikdar škodljiv. Ljubljanski humor ne rani, temveč celi rune s smehom! Spoštovana gospoda! Srečen je človek, ki zna napore siuditi z iepoto — srečno je mesto, ki z vedrim optimizmom skrbi za bodočnost — močan je narod, ki s pesmijo in smehom koraka v boje. Gospod jubilant, od Vas se že tu na razstavi lahko učimo gledati vse z lepe struni, da bi bila tudi nam gladkejša pot skozi življenje. Sprehajajte se še dolgo zdravi |>o tako sončni in idilično srečni Ljubljani, kakršno ste nam naslikali! Vaše življenje je bilo posvečeno delu, zato še dolgo vživajte najslajše plodove, ki Vam jih zori sladka zavest, da ste storili mnogo več kot svojo dolžnost, ln kakor sedaj delite plodove svojega vedrega duha in dobrega srca z manj srečnimi in s podpore potrebnimi, tako dobrohotno naj na Vašo mirno in zadovoljno starost posije tudi toplo sonce hvaležnosti! Ponavljam čestitke k Vašemu častitljivemu jubileju in proglašam razstuvo, porojeno iz ljubezni do rodne Ljubljane — razstavo, ki z dobrim zgledom spodbuja k ljubezni do bližnjogi, za odprto. Po govoru g. župana je jubilantu čestital g. general Kukavičič, nato pa po vrsti vsi drugi navzoči odličniki, nakar so si vsi skupaj ogledali razstavo. Srečko Magolič je razstavil 120 slik, ki so deloma iz prejšnjih časov, deloma pa njegova najnovejša dela. Razstava napravlja na obiskovalca vtis in slike splošno ugajajo. Po končanem ogledu so vsi mojstru Magoliču čestitali k lepo uspeli razstavi. Prepričani smo, da si bo ljubljansko občinstvo v velikem številu ogledalo razstavo, ki je odprta vsak dan od 8—19, in s tem pripomoglo, da bo tudi plemeniti namen razstave dosežen v visoki meri. Premožnejši ljubitelji slikarske umetnosti pa si bodo gotovo izbrali in odkupili lepe slike za okras svojih domov Srečko Magolič ie novice Koledar Torek) dne 7. maja: Stanislav, škof, mučencc; Dujam, škof. Mlaj ob 13.07. Herschel napoveduje veliko dežja: Sreda, dne 8. maja; Prikazanje Mihaela nadangela. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je v 85. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala gospodična Ivana Petro v č i č. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj je sveti večna luč! Žalujočim naše iaireno sožaljel f Na Pnhovi je umrl v soboto, 4. t. m. Pučnik Anton, p. d. Strantl, star 77 let. Bil je dolga leta župan občine Grušovje in cerkveni ključar. Naj počiva v mirul Osebne novice = Odlikovanje župnika Ivana Šašlja. Včeraj popoldne je ban dr. Marko Natlačen na banski upravi izročil visoko odlikovanje — red sv. Save III. stopnje — zaslužnemu slovenskemu pisatelju, zlatoma-šniku in župniku v pokoju g. Ivanu Šašlju. G. ban je imel ob tej priliki kratek nagovor, v katerem je čestital odlikovancu. — Spremembo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Galufu Arturju, krojaču v Špitaliču pri Slov. Konjicah, in sicer v Galič z veljavo zanj in niegovo družino. Iz šolske službe. Na meščansko šolo v Slov. Konjicah je bil za učitelja petja in glasbe premeščen Danijel Grum. = Razrešena sla službe rez. časlnika peh. podporočnika Johan Bah in Ludvik Sunaher. = Izpit sta napravila za čin akt. 6trojnega kap. II. razr. strojni poročnik Ivan Velner in za čin akt. strojnega podporočnika mornariški narednik Peter Klavčič. joc, Miroslava Klemenčič, Zora Hafner in Cilka Mežan (vsi pri pošt i Ljubljana I); Frančiška Sav-kovič, Kristina l.oos, Romana Pajtler in Mihaela Kraut (vse pri pošti Maribor I); Josiplna 1'lstor (pri pošti Maribor III); Franci Fridl in Hedvika Pečar (pri pošti Celje); Anka Repe (pr ipošti D. M. v Polju); Ana Tušar (pošta Ziri); Jožica Což (pošla Mojstrana); Frančiška Žagar (pošta Ribnica nn Dolen.i-kem); Alojziju Pežani (pošta Žužemberk); Josipina Ferjandič (pošta Trbovlje 11); Frančiška llladnik (pošta Rogaševci); Angela Jandl (pošta Slatina Radenci); Alojzij Lubič (pošta Bled II); Marija Kromar (pošta Tržič); Silvester Lipovšek (pošta Zidani most); Karolina Šega (pošta Velike Lašče); Nikolaj Puhan (pošta Murska Sooota). Za arhivarje VIII. skupine: Kristina Roznož-nik, Ivana Pristov in Edo Vujčič (vsi pri poštni direkciji v Ljubljani). Birmanska darila birmo najlepša birmanska darila: zlatnino, ure vseh vrst, srebrnino in ves nakit po najnižjih cenah pri A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Solidna postrežba, največja izbiral po nizkih cenah pri J.VIIHAR, urar LJUBLJANA, Sv. Petra (.36. Napredovanje prš pošli Za kontrolorje VII. skupine so napredovali: Ivan Pučelj, Ervin Vilhar (oba pri poštni direkciji v Ljubljani), Mihaela Bregant pri pošti Bled 1. Za višje prometnike VII. skupine: Frančiška Žemljic, Robert Cigler (oba pri poštni direkciji v Ljubljani), Jožef Hauptinan, Matko Kucler. Ludvik Parkelj (vsi pri pošti Ljubljana II), Alojzija Krišen pri pošti Gornja Radgona. Za višjega tehnika Vil. skupine: Josip Pun-tar pri XXV. t. tehnični sekciji v Ljubljani Za glavnega arhivarja VII. skupine: Marija Kernic pri poštni direkciji v Ljubljani. Za PTT uradnika VIII. skupine: Milena Fi-šer pri pošt i Ljubljana II. Za tehničnega uradnika VIII. skupine: inž. Rajko Leske, pri poštni delavnici v Ljubljani. Za prometnike VIII. skupine: Vladislava Mi-kuž (pri poštni direkciji v Ljubljani), F.rna Korenini, Ida Jelovšek, Marta Sušuik, Ljudmila Ba- — Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani je v zadnjem času prejela sledeče darove: Kino »Union« 100 din, Kranjska industrijska družba 500 din, dr Žvokelj Dominik 50 din, dr. Natlačen Maifco 500 din, Čeč Karel 250 din, Remcc Bogomil 50 di.n, neimenovani 1000 din, družina Pajk 100 din — mesto venca, občina Kranjska gora 100 din, občina Šmartno pri Kranju 100 din, občina Bled 100 din, občina Križe 50 din, občina Velike Lašče 100 din. Vsem dobrotnikom naj velja naš iskreni: Bog plačaj. — Konferenca Rotary klubov v Zagrebu. V soboto in nedeljo so se zbrali v /igrebu zastopniki in člani jugoslovanskih Rotary klubov na svojo 8. di-striktno konferenco. Jugoslovanski Rotary klubi tvorijo 77. distrikt rotarske organizacije ter štejejo v 34 klubih po vsej državi nad 8C0 članov. Distrikt-no fsontcrenco, ki je zborovala v dvorani Delavske zbornice, je vodil dosedanji guverner jugoslovanskega distrikta g. inž. Radovan Alaupovič iz Zagreba. V soboto je predaval na konferenci tudi predsednik ljubljanskega kluba g. Jos. Ljubic o vlogi rotarstva v javnem življenju, nato pa g. dr. Jožo Poduje o pomenu trgovinske mornarice za našo državo. V nedeljo je bila svečana seja, kateri so prisostvovali tudi zastopniki bolgarskih, madžarskih in švicarskih klubov. Za novega guvernerja jugoslovanskih Ro-tary klubov je bil izvoljen g. dr. Viktor Ružič, bivši minister in ban, ki je imel to funkcijo že v letu 1935-1936. — Prejeli smo. Tvrdka Sever & Co na Gospo-svetski cesti v Ljubljani išče trgovske pomočnike. Ker je delavstvo navedenega podjetja od lastnika izprto, prosi prizadeto delavstvo trgovske pomočnike, da ne gredo k zgoraj navedeni firmi v stužbo, ker bi stem škodovali interesu delavstva. — Obratni zaupniki tvrdke Sever. Tovarna Lutz, Ljubljana VII. — Redni letni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v torek 7. maja ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. — Dvomesečen tečaj v Slov. Konjicah. V Slov. Konjicah je bil prirejen poseben tečaj za obrambo prebivalstva pred napadi iz zraka, za katerega je vladalo med tržkiimi in okoliškimi občani veliko zanimanje. Udeležba je bila tolikšna, da je moralo biti vsako predavanje dvakrat. Vsakokrat skoro je bila velika dvorana Društvenega doma polna. Devet predavateljev jc podrobno obdelalo vso s.nov o letalskih napadih, o rušilnih in zažigalnih bembah, o bojnih strupih, o obrambi pred njimi in pomoči prizadetim. Predavatelji so pokazali poslušalcem plinske maske in njih uporabo. Zadnji predavatelj je pokazal tudi plin klor, učinek zažigalne Uspešno delo socialne ustanove slovenskih zasebnih nameščencev Ena najbolj pomembnih slovenskih socialnih ustanov, Trgovsko bolniško in podporno društvo slovenskih zasebnih nameščencev, je v nedeljo dopoldne v mestni posvetovalnici pregledala svoje delo v preteklem letu. Navzočni so bili skoraj vsi delegati iz vseh predelov Slovenije. Zborovalce je toplo pozdravil predsednik g. Erle Gombač ter podal svoje poslovno poročilo, iz katerega posnemamo: Za uspešen razvoj tako imenovanega višjega zavarovanja je predvsem važno, da članstvo od leta do leta stalno narašča. Tako je v preteklem letu število članov pri višjem zavarovanju doseglo že 5789, dočim je bilo zakonitega zavarovanja pri Bolniški blagajni deležnih 10.469 članov. Od članov višjega zavarovanja pade na Ljubljano 2850 članov, na Maribor 707. na Jesenice 305, na Celje 303 in na Kranj 235 članov. Ostali pa se porazdele na druge kraje v Sloveniji. Prispevki, ki so bili z začetkom preteklega leta zvišani od 30 na 35 dinarjev mesečno, so vrgli v preteklem poslovnem letu 2.318.000 din. Med bolezenskimi dajatvami in podporami, ki jih plačuje društvo, zavzemajo prvo mesto izdatki za zdravljenje in oskrbo članov in njih svojcev v Šlajmarjevent domu. Tako se je v pretekli poslovni dobi zdravilo v šlajmerjevem domu skupno 939 članov in svojcev, ki so prebili v domu 7966 oskrbnih dni. Za oskrbo in zdravljenje v javnih bolnišnicah in klinikah je društvo plačalo 346 tisoč dinarjev, in to za 735 članov in svojcev z 9000 oskrbnimi dnevi. V celoti je torej društvo nosilo stroške za zdravljenje 1474 članov in pa svojcev s 1(3.970 oskrbnimi dnevi v preteklem letu ter je zato plačalo nad 900.000 din. Na raznih podporah je društvo izplačalo 120.000 dinarjev, na posmrtninah pa 48.000 din. Šlajnter-jev dom je bil v minuli poslovni dobi zelo dobro zaseden, saj je imel povprečno nad 25 bolnikov na dan. Zasebnikov pu se je zdravilo tudi 102. Pred razširitvijo doma so opravljali zdravniško službo v sanatoriju šef zdravnik dr. Kramarič, < I r. fvbohin kot hišni zdravnik, dr. Švajger za očesne, nosne in vratne bolezni, dr. Finkova za ginekološke primere, dr. Merčun za notranje bolezni, z razširitvijo pa sta bila nastavljena še dva hišna zdravnika dr. Mermoija in dr. Mal ter rentgenolog dr. Cirman. Za nego bolnikov je pred razširitvijo skr- belo 19 usmiljenk iz družbe sv. Vincencija Pavel-skega, sedaj pa jih deluje že 30. Razširitev doma je bila srečno izpeljana in je bil z njo ustvarjen nujno polrebni porodniški oddelek. Da je bilo mogoča izpeljati graditev tako hitro, gre glavna zasluga Pokojninskemu zavodu, ki je dovolil posojilo sedem milijonov dinarjev, s čimer je bilo mogoče razširiti sanatorij tako, da bo imel v celoti kar okrog 100 postelj. Uprava je posvetila veliko pozornost tudi vprašanju ureditve svojega sanatorija v Mariboru in je zlasti prišel v poštev predlog, naj društvo kupi sanatorij primarija dr. Cerniča z desetimi posteljami. S preureditvijo bi se dal ta sanatorij povečati tako, da bi zadoščal potrebam mariborskih članov. Društvo je tudi že zaprosilo za posojilo pri Pokojninskem zavodu, vendar ni na prošnjo še prejelo odgovora, zaradi česar vprašanje mariborskega sanatorija še ni odločeno. Društvo se je nadalje potegovalo za čimprejšnjo teritorialno porazdelitev delokroga med zasebnimi blagajnami v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Zal. vsa prizadevanja za razdelitev doslej niso uspela in bo društvo še naprej nadaljevalo to borbo. V notranjem delu je uprava društva imela obilo dela na sejah ter je dolžna posebno zahvalo vsem sodelavcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k napredku vsega zavarovanja zasebnega nameščenstva. Poročilo so delegati z odobravanjem vzeli na znanje in prav tako tudi računski zaključek. V imenu nadzorstva je nato g. Lojze Hartman predlagal razrešnieo odboru, ki je bila soglasno sprejela. Med slučajnostmi je bil prečilan samostojni predlog zasebnih nameščencev z Jesenic, v katerem le-ti prosijo, naj TBPD nakloni Bratovski skladniei, pri kateri so zavarovani, primerno po-tneč, da bo mogla pošiljati pri njej zavarovane nameščence na zdravljenje v toplice in zdravilišča. Inž. Knez pa je v imenu mariborskih nameščencev prečital resolucijo, ki poudarja, da je zdaj, ko je bil v Ljubljani dograjen najmodernejši sanatorij v Sloveniji Slajniarjev dom, prva skrb TBPD. naj tudi v Mariboru poskrbi za podobno zdravstveno ustanovo. Resolucijo so delegati z odobravanjem sprejeli, nakar je predsednik zaključil zborovanje, vsi delegati pa so se podali k blagoslovitvi razširjenega Člajmerjevega doma. bombe v malem in končno malo eksplozijo. Uspeh tečaja je bil velik, ker je vsako predavanje slišalo 200 do 450 ljudi. — Letošnji protituberkulozni teden bo od 19. do 25. maja t. 1. pod geslom: »Noben jetični brez bolniške postelje«. — Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, slaba prebava, glavobol radi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno Franz-Jo-sef-ovo grenko vodo — polna čaša na prazen želodec. Franz-Josef-ova grenka voda deluje blago. — Ogl. reg. S. br. 15.485—35. MOŠKO PERILO PO MERI ALOJZIJ 1'UT'UATO PltEJ JOS. KUNC A Co. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA — Pod voz je padla. Posestniška hči Smole Jožica z Iga 50, je včeraj peljala iz gozda precej visoko naložen voz drv. Med vožnjo so 6e konji spla-sili in dekle je padlo pod voz tako nesrečno, da je šlo kolo čez nogo. Dekletova desna noga je v mečih povsem zdrobljena. Reševalni avto je prepeljal dekle v ljubljansko bolnišnico. Nesreča je tem bolj žalostna, ker 6e je dekle nameravalo v kratkem poročiti. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Pošljite takoj 150 din upravi »Božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 za binkoštno romanje Trsat—Rab — najprijetnejši izlet po morjul — Slcpec utonil v naraslem potoku. Orožniški postaji v Slovenski Bistrici je v soboto proti večeru delavec Ferdinand Kobula prijavil, da je v močno narasli Ložnici našel nepoznanega utopljenca. Na kraj najdbe je takoj odšla žandarmerijska patrola, kateri se je posrečilo utopljenca potegniti na breg. Na podlagi listin, ki so jih našli pri utopljencu, so ugotovili, da gre za 521etnega oslepelega berača Alojzija Laha, ki je nazadnje 6tanoval v Cigoncih, rodom je pa iz Čadrama pri Konjicah. Ker je bil Lah popolnoma slep, ga je na njegovih poteh vedno spremljala njegova mačeha, 651etna Marija Lah. Ker to žensko že nekaj dni pogrešajo in ker je orožniška patrola ugotovila, da sta bila oba Alojzij in Marija Lah zvečer 3. maja precej vinjena, sumijo, da sta oba iz neprevidnosti padla v 6trugo narasle Ložnice, in v njej našla žalostno smrt. Preiskali so sicer vso strugo v bližini, vendar se ni posrečilo najti kake sledove za staro slepčevo vodnico. Truplo Alojzija Laha so prepeljali v mrtvašnico farnega pokopališča v Slov. Bistrici, kjer bo pokopan. a birmo nudi veliko izbiro vsakovrstnih švicarskih ur in zlatnine ALOJZ FMS, Uubljasia Židovska ulica 3 _ _ Najdeno truplo novorojenčka. V nedeljo, 5. maja t. 1. popoldne so otroci iz vasi Brinje, obč. Dol pri Ljubljani na levem bregu reke Save pod vasjo našli truplo novorojenčka moškega spola. Trupelce je bilo vrženo v Savo ali Ljubljanico nekje nad Ljubljano ali v neposredni bližini Ljubljane. Kdor bi mogel dati kake podatke o krivcu, naj to sporoči takoj orožniški postaji v Dolu ori Ljubljani ali upravi policije v Ljubljani. Poromaite h Gospe zdrsvfa v Ponikvah Na binkoštno nedeljo bo v ronikvah prvikrat lepa slovesnost. Apostolstvo bolnikov bo priredilo romanje bolehnih ljudi, kakor tudi zdravih, ki hočejo od Gospe zdravja izprositi zdravja za druge. Prva in edina cerkev, ki je posvečena v Sloveniji Gospe zdravja, je v Ponikvah. Ta cerkvica je tudi sedež Apostolstva bolnikov, ki ima že blizu 0000 članov iz. vseli krajev, kjer bivajo Slovenci. Na binkoštno nedeljo (12. maja) bo prvo romanje h Gospe zdravja v Ponikve. Spored bo tale: Zjutraj ta dan spovedovanje, ob 8 prva sveta maša s pridigo, ob 9 blagoslov nove slike, svela maša s pridigo Po sv. maši zborovanje v parku pri kapelici lurške Matere božje. Spored: Pozdrav, poročilo o Apostolslvu bolnikov, govor 3 bolnikih in misijonih ter o skrbstvu za bolniku. Popoldne ob 3 v cerkvi govor: bolezen, najdražji zaklad; nato litanije Matere božje in sklep. Iz Ljubljane gre vlak ob 5.15. Zadnji trije vagoni gredo proti Kočevju. V Dobrepoljah je treba izstopiti, kjer bodo čakali vozovi za tiste, ki se prijavijo. Avto bo šel iz Ljubljane po prihodu gorenjskega vlaka izpred gl. kolodvora ob 7.80. Toda avto bo vozil le tedaj, če se jih priglasi vsaj 20 oseb pr?d soboto, t. j. do petka zjutraj, kar bomo v sobotnem »Slovencu« javili. Vlak vozi iz Dobrepolj ob pol 2 in ob 7 zvečer. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena se bo izvenoerkveni sestanek vršil v dvorani Zdravstvenega doma. p4> dh&atfi * V Skadcrskem jezeru utonili trije bratje. Hoteli so se pripeljati čez jezero. Ko so stopili v čoln, je bilo jezero čisto mirno. Nenadoma pa je začel pihati močan veter in vsi napori bratov, da bi pripluli do obrežja, so bili zastonj. Čoln se je prevrnil in vsi trije so utonili, * Konj padel v vodnjak, pa ostal nepoškodovan. V vasi Prnjavorju je padel konj, ki je bil brez nadzorstva, v širok in 25 metrov globok vodnjak, pa je ostal nepoškodovan. Z vrvjo ki so si jo izposodili v bližnjem zvoniku, so kmetje potegnili konja iz vodnjaka. * 124.000 dinarjev pozabil v tramvaju, V Belgradu je neki zavarovalni uradnik pozabil v tramvaju svojo aktovko, v kateri je bilo 124 bankovcev po tisoč dinarjev. Kaj je uradnika zmotilo, da je na aktovko in denar čisto pozabil, seveda ne vemo. K sreči pa je dragocena aktovko našel pošten mož. Tramvajski sprevodnik Lazar Krajnalič, ki mora s svojo skromno plačo preživljati šestčlansko družino, n» niti trenutek mislil na to, da bi najdeni denar pridržal za 6e. Iz papirjev, ki 6o bili v aktovki, je kmalu ugotovil ime in naslov izgubitelja. Ko je bil v službi izmenjan, se jc takoj podal na pot, da izroči najdem denar pravemu lastniku. Presrečni urad-uradnik mu je dal nagrado 1000 dinarjev, poleg tega pa bo prejel pošteni sprevodnik še nagrado od mestne občine. * Strašna smrt pod vlakom. Na železniški postaji v Petrovgradu je delavec Sveto Maksič z drugimi delavci metal pesek iz vagona. Nenadoma pa je v ta vagen zavozil tovorni vlak. Makšič jc pri trku zgubil ravnotežje in padel pod kolesa vlaka, ki so ga popolnoma razmcsaril«. * Dva razbojnika obsojena na smrt. V noči med 24, in 25, novembiooi preteklega leta sta v Ljubljana, 7. maja Gledališče Drama: Torek, 7. maja: »Danes bomo tiči«. Red B Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Sreda, 8. maja: »Hamlet«. Red Sreda. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. —• Četrtič, 9. maja: »Danes bomo tiči«. Red Četrtek. Operat Torek, 7. maja: Zaprto. — Sreda, 8. maja: »Adriana Lecouvreur«, Red A. — Četrtek, 9. maja: »Modra roža«. Opereta. Red B. Radio Ljubljana Torek, 7. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11 šolska ura; Pokrajinska oddaja z Jesenic, izvaja ljudska šola, vodi Leo Pi-brovec. šol. uprav. — 12 Za boljšo voljo (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14 Poročila. — 18 Operetni napevi (plošče). — 18.40 Dušeslovne prvine našega gospodarstva (g. dr. Fr, Veber. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 19.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20 A. Dvorak: Rusalka, fantazija po operi (vel. simf. ork., plošče). — 20.20 Rezervirano. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Giegova ura (radijski orkester). Drugi programi Torek, 7. maja: Belgrad: 20.40 Čejkovskega skladbe — Zagreb: 20 Konc. prenos — Bratislava: 19.30 Čajkovskega večer — Praga: 20.15 Glasbena drama — Sofija; 19.50 Čajkovskega večer — Bero-miinster: 2140 Ork. konc. — Budimpešta: 19.50 Vojaška godba — Bukarešta: 20 Simfonični konc. — Stockhohn-Horby: 21.25 Puccinijeva opera »Bo-heme« — Trst-Milan: 17.15 Violina — 20.30 Puccinijeva opera »Turadot« — Rim-Bari: 20.30 Ork. konc. — Florenca: 21 Lahka gl. — Sottens: 20.30 Veseloigra. Predavanja »S poti po Norveški« je naslov predavanju, ki ga priredi Prirodoslovno društvo v Ljubljani v predavalnica mineraloškega instituta na univerzi danes ob 18.15 Predaval bo gospod akad. slikar Božidar Jakac. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Tujskoprometna zveza v Ljubljani priredi v sredo, dne 8. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani predavanje fotografa g. Cveto Šviglja pod naslovom: »Pesem slovenskih planin«. G. Švigelj bo predvajal nekaj črnobelih in barvnih filmov'-s planinskega in kajakaškega življenja, potem pa 100 diapozitivov v naravnih barvah iz Julijskih alp. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayre, Sv. Petra cesta 78. Osjeku Bogdan Radivojevič in Djuro Miiller vdrla v stanovanje trgovca s kožami Arona Khona. Najprej sta naletela na služkinjo, ki 6ta jo zvezala in j: ukazala, naj molči. Miiller je bil oborožen s sekiro, Radijovič pa s puško. Služkinja je bila tako prestrašena, da si ni upala spregovoriti niti besedice. Nato sta razbojnika odšla v spalnico, kjer je spal Khon s svojo ženo Cecilijo Prebudila sta ju in zahtevala ednar. Khon 6e je začel upirat: razbojnikoma, ki 6ta pa njega in njegovo ženo s sekiro in puško tako obdelala, da 6ta bila takoj mrtva. Nato sta razbojnika odprla omare in odnesla 9000 dinarjev. Po zločinu sta odšla proti Vcnkovcem, kjer sta si razdelila olen in odšla vsak svojo pot. Čez par dni so orožniki oba aretirali. Te dni sta se zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Osjeku. V glavnem sta priznala svoj zločin. Zaslišanih je bilo 12 prič, nakar je sodišče razglasilo sodbo, s katero sta bila oba obsojena na smrt na vešalih. Zagovornika sta vložila priziv zaradi preostre kazni. * Krvav dogodek na nogometnem igrišču. Na igrišču SK »Elektro-Bosne« v Jajcu je bil izvršen zločin, pri katerem bi kmalu izgubil svoje življenje nogometaš Mirko Kučera iz Jajca. Športni klub »Elektro-Bosna« ie priredil prvi pomladanski trening. Igro je opazovalo več fantov, med njimi tudi Josip Lepner. ki jc ves čas motil igralce. Igralci 60 ga podili z igrišča, pa jih ni ubogal, kar je sicer mirnega igralca Kučero razjezilo. Stekel je proti Lepnerju, da ča prežene z igrišča Lepner pa je potegnil svoj nož in zabodel Kučero v želodec. Kučero 6o takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Operacija se je posrečila in zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju. Lcpnerja so izročili sodišču. * Šest roparjev pognal v beg. Okolico Petrinje zadnji čas strahuje neka roparska tolpa. Te dni zvečer 6ta bila med vasema Vojnič in Vojišnik izvršena kar zaporedoma dva roparska napada. Kmeta Nikolo Bukva je napadlo šest zakrinkanih roparjev, ki so mu vzeli vse, kar je imel vrednega pri sebi in celo suknjič. Kmalu nato je prišel po isti poti kmet Gjuro Novakovič. Tudi njega so roparji napadli, vendar pa se je spustil v boj 7. roparji. Čeprav je med bojem dobil hude poškodbe, 6e mu je končno le posrečilo pognati v beg vseh šest roparjev. Zaradi te roparske tolpe je oblast podvojila orožniške postaje. * Zaradi tatvine sodnih aktov aretiran. Veliko pozornost ie zbudila v Kruševcu aretacija odvetnika Branka Dimitrijeviča, iti mu očitajo, da je kradel sodne akte. Boljši ovd /až/e dela in več/a sposobnost z pravilna pomerienimi očali od * Na grobu žene ubil taščo. Na vaškem pokopališču v Čaljcvici pri Prištini je kmet Stojan Galič na grobu svoje nedavno umrle žene napadel svojo taščo in ji z gorjačo razbil glavo. Galič je sovražil staro ženo, ker jo je dolžil, da je njegova rajna žena zaradi nje malo pred svojo smrtjo za pustila njega. Morilca so zaprli. Anekdota Sodna razprava je končana. Predsednik senata razglaša sodbo: »... in zato se obtoženi obsoja zaradi tatvine zlate ure in drugih predmetov na dve leli ječe.« »Strela!« zakliče obsojeni. »Ujema se!« »In kaj se ujema?« Pa to! Na zlati uri je bilo vrezano; Jamči se za dve leti!« f Ljubiteljem resnične umetnine — ljudem najfinejšega okusa Danes ob Iti., 19. in li. uri v pretresljivem, edinstvenem, neposabnem filmu ^ 11 Vsem materam in onun, ki se klanjajo s spoštovanjem W f _ najslovitejšo predstavnico m • • najčistejši, najnožrtvovalnejši materinski ljubezni. •• EfTIO GiaiflBtiCO naj višje umetnosti in kulture Vsem tem kličemot ne pozabite, ne pozabite, oglede si: V KINU UNIONU tel. 22-21 JEANNE DORE i UUBIJ4N4 Razširjeni Slajmarjev dom blagoslovljen V nedeljo dopoldne je bila v lepi veži Šlaj-marjevega doma prisrčna slovesnost, ki je pomenila za TBPD pomemben praznik in nagrado za naporno delo zadnjih let. Ob navzočnosti številnih odličnih predstavnikov je bil blagoslovljen sodobni prizidek sanatorija. V veži so se zbrali zastopnik bana, načelnik socialnega oddelka banske uprave g. Kosi, ljubljanskega župana je zastopal mestni svetnik, primarij dr. Meršol, ki je hkrati zastopal zdravniško zbornico, divizijskega poveljnika sanitetni podpolkovnik Rankovič, ljubljanskega škofa generalni vikar in stolni prošt g. Nadrah, Akademijo znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Iladži, rektorja univerze univ. prof. dr. ldstrešje in odnesel od tam še precej dober otroški voziček, ki je vreden kakšnih 400 din. — Poleg tu naštetih je bilo zadnje dni v Ljubljani še več drugih tatvin. Tržič APZ — V Tržiču bo koncertiral Akademski pevski zbor iz Ljubljane v soboto, 11. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. APZ bo nastopil iz istim programom kakor v Kranju in na Vrhniki. Opozarjamo občinstvo, naj si že zdaj takoj preskrbi vstopnice, kajti zanimanje za gostovanje APZ v našem kraju in okolici je veliko. Celjske novice c Hud Iioj za prvenstvo Slovenske šahovske zveze v Celju. Celjski šahovski klub je odigral v nedeljo pojiolilne v veliki vrtni dvorani hotela Evrope povratno tekmo s šahovskim klubom »Vidmar« iz Maribora, prvakom mariborskega okrožja. Zaradi izrednih razmer je nastopil CŠK tako pri prvi tekmi dno '28. aprila v Marilioru, kakor tudi pri drimi v Celju z močno okrnjeno postavo. Tekma je bila vsestransko napeta. Posebno napeto je i>ostalo pri zadnji partiji, ki bo odločala. V prerekanje so posegli prevneti in vroči kihici, da je reditelj Pešič moral zastaviti vso svojo avtoriteto in komaj napravil mir. Partija med Nosanoiu in Fajsom se bo dala v oceno Slovenski šahovski zvezi in od te ocene je odvisna zmaga Celjanov ali Mariborčanov. Posamezni končni rezultati so sledeči: Poljanec—Gerželj 1:0, Cijan— Kukovec 0:1, Modic proti Lukež st. 1:0, inž. Sa-jovic—Marvin 0:1, Diehl—Kuster 0:1. Grnšer— Certalič 0:1, inž. Pipuž— Lukež ml. 1:0. partija Fajs—Nosati prekinjena in poslana v oceno. c 7.0(1« eksportnih Morava in Zeta cigaret jo zaplenila finančna oblast v neki celjski gostilni. c Medkliihske tekme v slalomu priredi Zinisko-š|>ortni odsek SPD v Celju 13. mnia nn Okrešlju. Proga meri 800 m z višinsko razliko 250 in. Start 1m> ob 10 dopoldne. Prijave sprejema podružnu.a SPD v Celju do 10. maja proti prijavnim 5 din, naknadne prijave pa se bodo sprejemale v Fri-šaufoveni domu nn Okrešlju proti dvojni prijavil ini do ponedeljka ob 9 dopoldne, ko bo žrebanje startnih številk. c Šoferski izpiti za knndidate bodo zn območje predstojništva mestne policije in okraja Laško v ponedeljek, 20. maja, nn predstojništvu mestne policijo v Celju. Interesenti naj čimprej vložijo prošnje. c Požar v Prešernovi ulici. V nedeljo okrog 8 zvečer je vajenec mesarja Urbana Albina kuril v prekajevalnici na dvorišču pri gostilni »Angeli« v Prešernovi ulici. Fant je ogenj tako zakuril, da se je začela topiti slanina ter je mast kapljala na ogenj. Kmalu se je mast vnela in nastal je ogenj, ki je uničil nad 100 kg slanine in mesa. Poklicali so gasilce, ki so brž prihiteli in ogenj pogasili. MARIBOR Vinska razstava v Svečini Svečina, 6. maja 1940. Vinarska podružnica za Svečino in okolico je včeraj priredila zelo lepo uspelo vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Vinogradniki iz sve-činskega vinskega okoliša so razstavili okoli 130 sort zelo dobrega in najfinejšega vina. V tem okolišu so vinogradniki, ki slovijo s svojimi pridelki daleč po Sloveniji in tudi izven mej naše ožje domovine. Razstavljena so bila vina, ki jih najdeš malo kje. Sortirani muškatelci, renski rizlingi, traminci, rulandci, šiponi, burgundci, modra francinja in druge fine vinske sorte so take kakovosti, da segajo po vinih v teh krajih ne samo mariborski gostilničarji, ampak v Svečino prihajajo že več let vinski trgovci in gostilničarji iz Ljubljane in Gorenjske ter drugih delov Slovenije po vino. Cele vagone vina proda po en vinogradnik. Da so naši vinogradniki dosegli take presenetljive uspehe, gre zasluga strokovni izobrazbi teh vinogradnikov. Vsak kinetski oče da svojega sina v kako vinarsko ali kmetijsko šolo in potem gre ta strokovna vinogradniška naobrazba od roda do roda, od kmeta na kočarja in viničarja. Tukajšnji vinogradniki polagajo izredno veliko važnost na izbiro vinskih sort. Ker so jiosamezne vinogradne lege izborne in ker je kletarstvo v teh krajih moderno, je vino v svečinskih okoliših doseglo tako lepe cene in tako lep sloves. Vreme je sicer kazilo prireditev, vendar pa je ista lepo uspela. 2e na predvečer, to je v soboto 4. maja se je s svojimi prijatelji pripeljal v Svečino gradbeni minister g. dr. Krek, kateremu Samo še danes izvrstna in zabavna filmska komedija s Heinz Riihmannom v glavni vlogi: Sina sem Kot dopolnilo kulturno poučen film o plezanju na tirolske planine. Sodobna plezalna tehnika, ki bo zanimala slehernega plezalca. KINO SLO©A, telefon 27-30 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri i Guverner Ob 16., 19. in 21. uri po gled. komadu WILLY BIRGEL Film predstavlja eno najlepših »ZASTAVA" BRIGrlTTE H0RNEY del letošnje nemške produkcije Režija: TURŽ^NSKl KINO MATICA lel. 21-24 I l Samarijankc-gasilkc! Gasilska župa Ljub-ljana-mesto priredi danes nižji samarijanski tečaj za samarijanke-gasilke. Pričetek tečaja ob 19.30 v šentjakobski šoli v Ljubljani. Prostovoljna gasilska četa Ljiibljana-Moste vljudno prosi in vabi ženske v starosti od 18. do 40. leta iz okoliša bivše občine Moste, da se tega tečaja udeleže. Prijave sprejema na svojem domu predsednik čete iz Most, Zaloška cesta št. 78, in na tečaju v šentjakobski šoli v Ljubljani. 1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto priredi v sredo, dne 8. t. m., ob 16. uri (4 popoldne) na vrtu odbornika g. Frana Zeleni-ka v Mencingerjevi ulici št. 37 (Kolezija) praktični pouk o temi: »Kako si olajšam delo na vrtu z modernim orodjem«. Lastnik vrta bo sam predvajal razno moderno VVolfovo pa tudi domače vrtno orodje. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni. 1 Po cvetenju sadnega drevja treba opraviti poletno škropljenje, da se zatro bolezni in škodljivci v naših vrtovih in sadovnjakih. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto bo izvajala škropljenje prvenstveno in po znižanih cenah svojim članom, ki naj se prijavijo po dopisnici takoj, najkasneje pa do 11. t. m. pri odborniku g. Teodorju Drenigu, Cesta v Rožno dolino št. 36, tel. 23-55. Podružnica posoja članom tudi škropilnice kakor za zimsko škropljenje. 1 Ogenj v Mostah. Včeraj dopoldne ob 8.53 so iz pisarne tovarne »Saturmis« v Mostah telefonič-no obvestili ljubljansko poklicno gasilsko postajo, da gori v tovarni katrana poleg »Satumusa«. Gasilci so takoj odhiteli na lice mesta z motorko, vendar ni bilo zanje več dosti opravka, ker so domači delavci in njegovi tovariši iz »Saturnusa« v glavnem že odstranili nevarnost. Tovarna katrana in karbo-Icja je last Mestne plinarne. Z nekega kotla, v katerem se je kuhal katran, je odletel zamašek, nakar se je razbeljena 6nov razlila po lesenem odru, ki je začel goreti. Ogenj je dosegel že tudi strešne dele. Škode je za dober tisočak. Ko je bilo že vse opravljeno, so prihiteli s svojim avtomobilom še gasilci iz Štepanje vasi, za katere pa žal ni biio več priložnosti, da bi se izkazali. so gojenke tukajšnje gospodinjske šole priredile lep sprejem. V nedeljo, dne 5. maja je bila oficielna otvoritev razstave in sejma. Predsednik vinarske podružnice svečinski podžupan Paskolo je pozdravil navzoče goste, predvsem zastopnika g. bana g. načelnika kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornika, mariborskega podžupana Žebota, ravnatelja kmetijske šole pri Sv. Juriju inž. Laha, predsednika okrajnega kmetijskega odbora in bivšega oblastnega odbornika Zupaniča, vse župane in duhovnike, obiskovalce iz Maribora in domačine. Razstavo je v imenu g. bana s primernim nagovorom odprl g. inž. Podgornik. Pozdravne besede sta še izrekla mariborski podžupan in načelnik okr. cestnega odbora Žebot in predsednik okr. krnet, odbora in bivši oblastni odbornik Zupanič. Razstava se je vršila v novourejeni gospodarski dvorani oziroma skladišču ogromnega kletar-skega jx>slopja banovinskega veleposestva. Že v prvih dopoldanskih urah so prišli številni kupci za vino. Razstava ni bila samo zabava in jsoduk, ampak je tudi praktično v vsakem oziru uspela. 2e dopoldan je pripeljalo veliko število avtobusov, avtomobilov in drugih vozil številne goste in kupce iz vseh krajev Slovenije. Popoldne pa je bil obisk kar ogromen. Strokovna organizacija gostilničarjev v Mariboru je povabila svoje člane iz cele Slovenije ki so se vabilu v velikem številu odzvali. Posebno veliko zanimanje je pokazala za to razstavo Ljubljana in naša Gorenjska. Iz hrvaške so se pripeljali gojenci kmetijske šole v Kri-ževcih. Izlet v Svečino so napravili absolventi kmetijskih šol ter mnogi drugi gospodarski strokovnjaki. Zanimivo je, da je bilo skoro polovico vin, ki so bila razstavljena, že pred razstavo prodanih. V nedeljo pa je bilo sklenjenih toliko kupčij, kakor še menda na nobeni vinski razstavi. Vinotržci in gostilničarji iz Maribora, Ljubljane, Gorenjske, Dravske doline in celo iz Hrvatske, so pokupili ta dan velike količine vina. Cene so tudi razmeroma zelo lepe. Navadno vino se je prodajalo od din 5.50 naprej, sortirana fina vina pa so dosegla tudi ceno din 9. Nekatera vina pa so prekoračila celo to ceno. Vinska razstava in sejem v Svečini sta v vsakem oziru imenitno uspela. Svečinskim in okoliškim vinogradnikom ter njih organizatorjem k uspehu čestitamo! * m III. Umetnostni teden v Mariboru. Umetniški klub v Mariboru priredi od 11 do 18. t. m. svoj sedaj že tradicionalni Umetnostni teden, ki naj manifestira našo kulturno tvornost na sever-novzhodnem slovenskem ozemlju Teden se bo pričel v soboto ob 20 z otvoritvijo najnovejših del likovnih umetnikov, nadaljeval pa s koncertom, recitacijskim večerom hrvatskih književnikov in krstno predstavo nove Golouhove komedije »Krisalida«. Poseben poudarek bo dal tednu nastop hrvatskih književnikov 15. t. m. zvečer v Narodnem gledališču. Nastopili bodo: Vladimir Nazor, Dobriša Cesarič, Ilija Jakovljevič, Dragu-I tin Tijadinovič, Tin Ujevič, Ivo Kozarčanin, Ivan Goran Kovačič, Novak Simič in Olinko Delorko. m Priprave za sprejem hrvatskih književnikov. Dne 15. t. m. pridejo v Maribor hrvatski književniki, ki bodo v okviru III. Umetnostnega tedna v Mariboru priredili literarni večer. Ker pridejo v Maribor najpomembnejši hrvatski književniki, jih mora Maribor lepo sprejeti. Zaradi priprav za sprejem in zaridi organizacije njihovega bivanja v Mariboru se bo v sredo, dne 8. maja ob 18 vršil v Aljaževi sobi hotela Orel sestanek mariborskih kulturnih in nacionalnih društev. Vsa društva, ki so dobila vabila, naj se sestanka po svojem zastopniku gotovo udeležijo. m Sadja bo letos malo. Sadjarski strokovnjaki so mnenja, da bo na Štajerskem letos sadje zelo slabo obrodilo. Veliko je škodoval mraz. Cvetje je sicer letos lepo nastavilo, vendar mu je sedanje deževno in hladno vreme močno škodovalo. Mnogo škode je napravila tudi megla, ki je pred dnevi pokrivala severni del Slovenije. Cvetje je začelo rjaveti in odpadati. m Na binkoštni ponedeljek na Remšnik in k Pankraciju. Obmejni zaščitnik sv. Pankracij ima svoj stalni god na dan 12. maja. Ker pa je tega dne letos praznik sv. Duha, Pankracijev god odpade. Bo pa zato na binkoštni ponedeljek pri Pankraciju dvojna služba božja in to od desete ure naprej. Zato vabimo mariborske izletnike, da ta dan prihitijo k Pankraciju. m Birmanske ure in zlatnino preden kupite, si oglejte pri urarju Bizjak, Gosposka ulica 16. m Smrt zavednega moža. Po kratki in hudi bolezni je izdihnil svojo blago dušo g. Filip Ko-bal, vlakovodja v pokoju. Pogreb plemenitega pokojnika bo v sredo, 8, maja, ob 16.30 iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče. Naj v miru počival Užaloščeni soprogi in sinu-kapetanu letalcu naše toplo sočutjel m Dva požara. V Hočah so zanetili otroci pri igranju požar v drvarnici posestnika Alojzija Vernika. Zakurili so si ogenj, pa je pri tem začela goreti vsa drvarnica in nato še svinjaki. Posrečilo pa se je ogenj pravočasno omejiti ter znaša škoda samo 5500 din. V Orehovi vasi je zgorela mizarska delavnica Rudolfa Ivana ter znaša škoda 15.000 din. m Mrtvega otroka, zavitega v staro vrečo, so našli v Šmartnem v tamošnji cerkvi pod klopjo. Ni se moglo ugotoviti, katera mati bi bila truplo otroka ostavila tam. m Iz drugega nadstropja je skočila na dvorišče hiše Aleksandrova cesta 14 mlada 26 letna artistinja Heda Arnuš iz Osijeka. Obležala je nezavestna ter so jo reševalci zapeljali v bolnišmeo. m Zaradi uboja pred sodniki. Včeraj je pred sodniki malega senata stal 26 letni delavec Anton Gustinčič iz Košakov. Gustinčič je bil s svojimi tovariši 8. decembra lanskega leta v gostilni Vo-grinc v Kamnici, kjer se je ob istem času nahajal tudi Ivan Sedih. Ta ]e bil vinjen in se je v takem stanju Gustinčiču obesil okrog vratu, kar je dalo povod, da sta se skregala. Da bi končali prepir so gostje vinjenega Sediha spravili t gostilne na cesto, kjer je začel močno kričati in preklinjati. Gustinčiča je to ujezilo, šel na cesto, tam pobral kamen in z njim nekajkrat udaril Sediha po glavi, ki je dobil take poškodbe, da je na njihovih posledicah zadnjega decembra v bolnišnici umrl. Gustinčič je pri razpravi krivdo priznal, vendar se je izgovarjal, da je Sediha s kamnom udaril po glavi zato,, ker je ta držal v roki nož. Gustinčiča so obsodili na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za tri leta, GledafISCe Torek, 7. maja ob 20: »Ana Christie«. Red C. Sreda, 8. maja: Zaprto. KULTURNI OBZORNIK Pred koncertom Lovšetovih Znana slovenska operna in koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova bo priredila v družbi svojega sina dr. Sama in liierke Majde ter njenega moia g. Čedomila Dugana koncert v Frančiškanski dvorani dne 10. t. m. Ker bo to vsekakor zanimiv koncert, sem se napotil na stanovanje g. profesorja Lovšeta, da izvem kaj več o nastopajočih, kakor tudi o značaju koncerta. U. prof. Lovše me je prijazno sprejel, ker je gospa Pavla prav tedaj imela učno uro z eno svojih učenk, ki pri njej — mojstrici — iščejo izpopolnila v pevski umetnosti. Ko je nato zaključila uro in je prišel še sin g. dr. Samo od svojega profesorja Toneta Ravnika, sem bil v družini nastopajočih umetnikov in pogovor se je prijateljsko razvijal, ne da bi človek stavljal vprašanja in beležil odgovore. In tako današnji intervju tudi ne more imeti navadne oblike oficielnih intervjujev, ter bo baS rezultat pomen-ka, ki je neprisiljeno tekel in se razvijal zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Oa. Pavla Lovšetova s hčerko go. Majdo. ^ Gospo Pavlo Lovšetovo, ljubljanskega »slavč-ka«, pač poznamo dobro vsi, ki smo jo imeli priliko poslušati pred leti na koncertih in v gledališču, od časa do časa pa tudi v ljubljanski radijski postaji. Po svoji turneji v Ameriki, kamor je ponesla slovensko narodno pesem, pa je osebno poznana tudi zamejskim Slovencem, ter je tako s svojo lepo pesmijo združila Slovence vseh kontinentov. Predstavljati jo slovenski javnosti bi bilo odveč in nepotrebno, zanimalo bo morebiti le koga, zakaj že tako dolgo — sedem let — ni nastopila s samostojnim koncertom, ko vendar spada med najboljše koncertne pevke. »Hotela sem se umakniti mlajšim močem, ki pa kljub temu le redko nastopajo; saj je v tem času, ko nisem nastopala, le malo pevk nastopilo s samostojnim koncertom. Ko sem zadnjikrat nastopila, sem nastopila že skupaj z hčerko Majdo, ki ji je bilo takrat šele 16 let. Z njo sem nastopila tudi pred nekaj leti v Zagrebu. Tedaj je tudi kritika ugotovila, da pri nas od časa pevke Lehmanove ni nastopila še nobena pevka obenem s hčerko; tudi v svetovni zgodovmi pevk je malo takih primerov.« In potem je šel pogovor sam po sebi o gospe hčerki Majdi, zdaj poročeni s profesorjem zagrebškega konservatorija in akademije prof. Cedomilom Duganom, ki bo na tem koncertu nastopil s samostojnim koncertnim delom, deloma pa bo spremljal svojo ženo. Gospa Majda je končala učiteljišče, pa tudi Glasbeno Akademijo v Zagrebu ter je že nastopila svoj čas službo ljudskošolske učiteljice v Velikem Trnju nad Krškim, čeprav je tedaj že imela akademijo (petje in pedagogiko). Letos je bila že imenovana za suplentko na ljubljansko glasbeno šolo, pa je bila takoj nato postavljena »savski banovini na razpolago«, kjer zdaj čaka, da bi se mogla uve- ljavljati v tem, za kar je študirala in se pripravljala. Ze kot 10 letna deklica je nastopila z materjo na koncertih kot koloraturka, samostojne koncerte pa je priredila že v Zagrebu, kjer je tudi nastopila kot koloraturka v operah Romeo in Julija (paž) in Ples v maskah (paž). V Ljubljani je v operi še nismo videli. Nasprotno pa je Zagreb vse drugače skrbel za razvoj in razmah glasbenega talenta, kakor ga je pokazal njen mož prof. Cedomil Dugan, sin znanega »hrvatskega Bach a < Kranja Dugana, pravega člana hrvatske Akademije in virtuoza na orglah in skladatelja. Kakor je oče že pred štiridesetimi leti sodeloval v Krekovih Novih akordih v Ljubljani in s tem vzdrževal kulturne zveze s Slovenci, tako je te njegov sin še bolj razvil ter sedaj prvič nastopa v Ljubljani obenem s svojo ženo Slovenko. Prof. Č. Dugan, ki se privatno bavi tudi z medicino, je bil pravo »čudežno dete«, saj je že z devetimi leti priredil samostojni koncert. Ko je potem študiral orgle in klavir na akademiji, je kot najboljši učenec dobil Klaičevo nagrado tei ga je senat takoj po absolutoriju sprejel med učiteljske moči kot profesorja za klavir na srednji in orgle na visoki glasbeni akademiji. V obvladanju orgel velja že skoraj za večjega mojstra kot oče. Od tedaj je priredil že nešteto koncertov. Tudi je že 14 let regens chori v stolnici, kjer je prevzel mesto po svojem očetu, ki še živi. Tudi njegov brat inž. Franjo je bil velik komponist ter bo Cedomil igral nekaj njegovih stvari na tem koncertu. Škoda, da je umrl pred štirimi leti v 34. letu, kajti obetal je biti prvovrsten klavirski komponist. Tako je tudi družina Duganova glasbeno nadarjena kakor Lovšetova. Kajti sin gospe Pavle dr. Samo Lovše, ki je sicer jurist, po uradnem naslovu pa »pogodbeni delavec pri direkciji državnih železnic«, se mnogo bavi s klavirjem ter spada med najboljše učence prof. Toneta Ravnika. On bo zdaj prvikrat nastopil na večjem koncertu kot spremljevalec svoje mame. Tako bo ta koncert izredno zanimiv že po tej strani kot nastop dveh izredno glasbenih družin, slovenske in hrvatske, kar bo v današnjih časih oživljenih stikov gotovo še posebej vabljivo. Kar se tiče sporeda, je pripovedovala gospa Pavla Lovšetova: »Spored bo obsegal dva dela: v prvem bo na sporedu klasični koncertni mednarodni program, in sicer v nekakšni razvojni historični vrsti. Začela bom s prvo svetovno koncertno točko iz leta 1615 Faleonierija »Camzone amorosa«, nato nadaljevala s klasičnim Durantejevim »Danza« (1682) ter prešla v romantiko preko Mozarta in Schu-manna; nato bom pela Griega, Novaka in Paladil-heja, hčerka pa Handla in Bellinija. V drugem delu pa bodo slovenski in hrvatski komponisti. Hčerka bo pela novejše slovenske in hrvatske komponiste, tako Šivica, Dobroniča in Širolo, jaz pa slovenske komponiste svojega časa: Kreka in Pavčiča. Poudarjam pa, da bo v celoti to povsem nov spored, še nikdar ne izvajan v Ljubljani, razen Pavčičevih pesmi, ki jih pojem ob tej priliki za njegovo sedemdesetletnico, toda ne v tej obliki, kakor so obelodanjene v knjižni izdaji, temveč kakor mi jih je svoj čas podaril v rokopisu in jih komponiral za moj glas. Mislim, da bo tudi to zanimivost. Moj zet pa bo samostojno izvajal skladbe svojega pokojnega brata ter spremljal mojo hčerko, dočim bo mene spremljal moj sin.« Pogovor je tekel še naprej in naprej, gledali smo ocene zagrebških kritikov, ki niso štedili s pohvalami ne pianistu ne solo pevki, ko pa sem zaprosil gospo Pavlo za fotografije vseh sodelujočih članov družine, mi je v svoji skromnosti priznala, da take fotografije nima. In tako smo prikrajšali svoje bralce za zanimivo podobo, ki pa jo bodo lahko videli vsi v naravi, ki se bodo v petek udeležili tega zanimivega koncerta. td !estroy: Danes bomo tiči (Premiera 3. maja 1940.) Pomen, ki ga ima ta ali oni avtor v določeni dobi in okolju, nikakor ni vedno odločilen za njegovo poznejšo veljavo. To resnico občutimo tudi ob Nestroyevih veseloigrah, zlasti ob tistih, ki jim je burkasta zgodba sama sebi namen. Eno izmed takih del je tudi burka »Danes bomo tiči«, ki smo jo te dni ponovno gledali v našem gledališču. Te pustolovščine dveh trgovčičev bi danes najbrž ne bile preveč zanimive niti v primeru, če bi gledali v njih pravega Nestroya, oblikovalca dunajskih tipov iz prve polovice minulega stoletja. Z vsemi tistimi lastnostmi, ki so ga svoj čas napravile tako popularnega. K tem lastnostim spadata predvsem okolje in jezik, ki se med seboj dopolnjujeta in ki označujeta ter hkrati pojasnjujeta nastopajoče osebe. Brž ko pa se tako delo presadi, kakor v našem primeru, v drugačne razmere, ne le izgubi mnoge svoje poteze, ampak prav lahko postane sploh nemogoče. Usodna zmota bi bila, če bi kdo mislil, da je takale »ponašitev« nekaj podobnega, kakor so klasične Linhartove priredbe tujih predlog. Veseloigra »Danes bomo tiči« nas zaradi tega ne more zanimati niti kot podoba nekega okolja in dobe niti po svojih literarnih in dramatskih značilnostih. Pravega humorja je v tem delu bore malo in vsa burkasta anekdota spominja na plehko pojmovanje tako imenovanega ljudskega gledališča. Upira pa se nam tudi zaradi »slovenskega žargona«, o katerem menda mislijo nekateri, da obstoja v grobem pačenju knjižnega jezika. To so v prvi vrsti vzroki, da delo gledalca ne zadovolji kljub temu, da utegnejo režiser in igralci nuditi voč, kakor pa imajo opore v samem besedilu. Zato tudi ne vidimo pametnega razloga, da je ta igra ravno sedaj prišla znova na spored. Če je treba delo prišteti med tako imenovane blagajniške vabe, bi bila izbira primernejša in tudi bolj opravičljiva v času, ko gledamo na take stvari pri-zanesljiveje. Če pa je bil namen uprizoritve ta, da nastopi g. Zvonimir Rogoz tudi v komični vlogi, bi si ga pa želeli videti vendarle v izrazitejšem in tudi resnejšem delu. Ne verjamemo sicer, da bi si bil sam izbral za tak namen ravno to burko. To sklepamo že po tem, da smo celo njegov improvizirani ekskurz v občinstvo (1. slika) občutili nekam prisiljeno. Pa tudi sicer njegov nastop v tem delu, dasi je bil vseskozi comme il faut, ni pokazal nič tako izrednega, da bi si upali po njem jf.imerjati različne sposobnosti njegovega talenta. Njemu kakor ostalim igralcem gre kajpada zasluga, da so praznoto, ki ji manjka resnično komičnih zapletljajev in besedne krepkosti, vendarle napolnili z odrsko plastiko. Kolikor se spominjamo, je bila letošnja predstava v igralskem pogledu boljša od poslednje. Poleg g. Rogoza, ki je tudi to pot predstavljal trgovskega pomočnika Bobka, so j'e prav dobro uveljavila ga. Vida Juvanova kot Maliček. Močan surkasU gcudar«ik je da! g. Kralj podobi hlapca Melhijorja. Izviren in v govoru izrazit je bil hlapec Zmikavec g. Presetnika. Kot preizkušen bidermajerski par sta se zopet izkazala g. Drenovec (Mirko Drugovič) in gdč. Levarjeva (Minka). Izrazite tipe so postavili nadalje gg. Lipah kot trgovec Plaveč, Skrbinšek kot krojaški mojster, Bratina kot izvošček, Vertin kot natakar in Jerman kot grabež. Izmed ostalih ženskih vlog sta bili Jera (ga. Rakarjeva) in modistka (ga, M. Danilova) močnejši v osebni karakteristiki, medtem ko sta bili vdova Jelovškova (ga. Gaberjelčič) in gospodična Cvetkova (ga. M. Boltarjeva) predvsem tipični časovni podobi Temu namenu je dobro ustrezalo tudi prizorišče, ki je bilo prav lepo in smiselno prirejeno, prav kakor je bila celotna predstava v režiji g. Osipa Šesta skrbno pripravljena. Sprašujemo se le, ali je taka povprečna stvar vredna tolikega truda? France Vodnik. do tega, da prikaže različne iilozolake smeri v reševanju vprašanja, ki zadeva odnos med našo zavestjo in stvarnostjo. V prvi vrsti je treba vedeti za dve popolnoma nasprotni smeri: za empirizem in trans-cendentalizem. Bistvo empirizma je, da ne priznava dvojnosti med zavestjo in stvarnostjo. Klasično je to izrazil Berkeley: esse est percipi. Ali z vsemi argumenti ne mo-e empirizem zanikati dejstva doživljajske naperjenosti. V tem dejstvu je pa ravno utemeljena druga smer, ki izhaja iz dvojnosti med zavestjo in stvarnostjo in ki jo moremo imenovati zaradi splošne psihološke in 6poznavno-teoretične usmerjenosti do tega problema transcendentalizem. Njegova klasična zastopnika sta Kant in H u s s e r 1. Stvarnosti same po tem nauku sploh ne moremo spoznati, spoznamo lahko le pojave. Sodobni transcendentalizem ima idejne osnove v delu Franca Brentana in to zlasti v njegovem znova poudarjenem pojmu naperjenosti. Vendar sta Meinong in Husserl razvila posebno pojmovanje internacionalnosti, katerega bistvo ni več v razmerju med realnim subjektom in fizično stvarnostjo kakor pri Brentanu, temveč v brezčasnem odnosu med »vsebino« in »predmetom«. In temu predmetu ni lastna eksistenca. To velja v prvi vrsti za Meinonga. Dosledno izvajanje Mei-nongovega in Husserlovega izhodišča bi nikdar ne pripeljalo do kakršne koli moderne ontologije, ki naj bi bila več ko goli sestav fenomenov. Sicer najdemo že v okviru ienomenoloških šol poskuse, da bi pritegnili v fenomenološke analize tudi stvar- nost (Heiddeger, Scheler, Jaspers), ali vedeti je treba, da ni to še nič več ko fenomenologija. Novo poglavje v problematiki stvarnosti in našega odnosa do nje pa pomeni brez dvoma Ve-b r o v a filozofija. S stvarnim svetom sem v neprestanem dinamičnem stiku. Opazovanj e je ravno primer takega dojemanja stvarnega, ki je vključeno v človekovo življenjsko dinamiko. Opazujem vedno samo kaj stvarnega, dinamičnega. Opazovanje je sicer vedno tudi predočevanje, ali hkrati je še nekaj bistveno več, V opazovanju mi je dana neposredno še stvarnost, ob katero zadenem. Prav z zadevalno stranjo opazovanja pa prodremo v strukturo stvarnega, ki je fenomenološko sploh ne moremo doseči Saj so mi prav z zadevanjem dana štiri območja stvarnega sveta: fizično, biološko, psihično in duhovno. Razlika med temi štirimi območji je utemeljena v posebnosti dinamike, ki je vsakemu območju lastna. — S tem so dani novi vidiki spoznavni teoriji (realizem) in odprta je pot znanstveno pojmovani metafiziki. Prav posebno pa je važno ontologija našega opazovanja za pojmovanje človeka, ker zahteva priznanje duhovne in duševne strani enako kakor priznanje biološke in fizične. Izključen je vsak svetovnonazorski relativizem in pozitivizem v izkustveno danem, to spoznanje je dokončno in obvezuje. * Izšel je slovaški prevod slovenske povesti *Ka-plan Čedrmac«r, ki jo je slovensko spisal Pavle Sedmak in je dobila svoj čas banovinsko nagrado. O prevodu, ki ga je preskrbel naš prijatelj Kolo-man Geraldini, in lepi izdaji prihodnjič. ŠPORT Hermesova dirka okrog šmarne gore Ljubljana, 5. maja. Danes je kolesarska sekcija Hermesa priredila, kot vsako leto, svojo dirko okrog Šmarne gore. Vreme je bilo kot nalašč, kajti po deževju so bile ceste izprane in lepe. Proga, ki so jo morali tekmovalci prevoziti, je vodila iz Gor. Gameljnov mimo Šmartna, Ska-ručne, Repenj, Hraš, Smlednika, Vikrč, Tacna in Šmartna nazaj na izhodišče. V vsej dolžini je merila 46 km. Tekmovalci so bili razdeljeni na tri razrede in sicer: turistični vozači, juniorji in se-niorji. Posebnost današnje dirke je bila v tem, da so imeli juniorji 4 minute naskoka pred seniorji. Naloga seniorjev je bila, da svoje mlajše kolege pre-hite. To se jim pa v današnji dirki ni posrečilo. Prireditelj je računal pri tem na dobre rezultate, tako pri prvih kakor pri drugih tekmovalcih. Tu se prireditelj ni uračunal. Dosegel je svoj zaželje-ni cilj: rezultati so bili zelo dobri in povprečen čas 32.5 km na uro laskav. Med odhodom in prihodom juniorjev ln seniorjev 60 nastopili kolesarji-turisti (na 4 km dolgi progi) kar s svojimi kolesi, ki jih uporabljajo v petek in svetek. Tako so mnogoštevilni gledalci na cilju in startu imeli ves čas dirke obilo zanimivih dogodkov. Današnje dirke okoli Šmarne gore se je skupno udeležilo v juniorski in seniorski skupini 23 dirkačev. V juniorski skupini so tvorili v današnji tekmi razred zase: Zupan, Korenin in Berlič, ki so se že pri Smledniku odtrgali od ostalih in vozili precej pred njimi. — Med seniorji pa sta imela precejšnjo smolo Peternelj, ki je imel defekt na kolesu (zamudil je pri tem 3 dragocene minute) in Pokupec, kateremu želodec ni bil nekaj v redu. Vendar pa sta oba do konca vozila, seveda ne z uspehom, ki bi ga sicer gotovo dosegla. Tehnični rezultati so bili naslednji! 7F5! Handicap dirka (23 tekmovalcev): 1. Berlič Lado (Edinstvo) 1:26.23 ; 2. Korenin Fr. (Ed.) 1:26.24; 3. Zupan J. (Ed.) 1:26.32; 4. Set-nikar Fr. (Ed.) 1:28.15; 5 Klemenčič Iv. (Ljubljanica) 1:30.00. Nato pa slede tekmovalci v sledečem redu: Bizilj, Mrak, Vetrih, Pokupec (to je bil prvi senior kljub zaostanku, ki ga je imel na progi. Torej se je kar dobro držal. Seveda če bi bilo pri njem med vožnjo vse v redu, bi gotovo prehitel malo več, če ne vse juniorje), Peternelj, Grabnar, Golob, Podmiljščak, Rozman in Gartnar. V turistični skupini; 1. Jakše Rajko. 2. Sušnik J. 3. Nahtigal Iv. 4, Sajovic Fr. 5. Raker Fr. Po končanem tekmovanju so bili razglašeni rezultati in razdeljena darila med zmagovalce v gostilni Magister. V imenu Slovenske kolesarske zveze je zbrane tekmovalce nagovoril njen predsednik g. podpolkovnik Jaklič, V iskrenih besedah se je vsem zahvalil za tako veliko udeležbo, in je poudaril, da je današnja tekma zopet dokaz velikega napredka slovenskega kolesarstva. Pohvalil je posebno mlajše tekmovalce in pribil, da sko-rO' prav nič ne zaostajajo za svojimi starejšimi kolegi. Organizacija tekem je bila prav dobra, saj se ni primerila nobena nesreča, kljub nedisciplini gledalcev okrog cilja. Dirke so v vsakem pogledu dobro uspele. K vzornemu redu na progi so v veliki meri pripomogli naši vrli orožniki, ki se jim vodstvo dirke najlepše zahvaljuje. Pregled z zelenega polja -7T Mrakova izjava o »Karadjordju« (Pred današnjo recitacijo v Delavski zbornici.) »Če sem se odločil za javno branje svoje tragedije «Karadjordje», to zaradi tega, ker so v dobi velikega vodje tudi osrečevale velike in mogočne države male narode z blagodejnimi protektorati. Čuden in zmeden je čas, v katerem živimo, zbegani smo, da ne vemo, kako in kam. Kje je veliki in neupogljivi mož, ki nam je s svojim življenjem enkrat za vselej začrtal, kako nam je živeti, kako misliti in čustvovati v času kot je današnji? To je Karadjordje. Moja drama je nastala pred leti in to brez dvoma v slutnji časa, v katerem živimo. Pripominjam, da tragedija nikakor ni biografskega značaja, ampak sem se oklenil le osnovne fabule in osnovnega spoznanja o Karadjordjevem življenju. Je to borba dveh svetov. Na eni strani je realno-politični diplomat Miloš Obrenovič, proti kateremu se bori neuklonljivi vstaš in idealistični zanesenjak Karadjordje. Zgodovina sama je več ko dovolj opravičila in potrdila Karadjordjev heroični odpor proti življenju. Nam pa je to in takšno življenje norma in merilo vsega tistega, kar daje življenju ceno in vrednost.« Predavanja v filozofskem društvu Pred dnevi je predaval v Filozofskem društvu g. dr. Herman L e š a n c o problemu Stvarnost in zavest. Gospod predavatelj je iz vrste Vebrove najmlajše filozofske generacije. Predavanje je bilo znanstveno temeljito, urejeno zelo pregledno in dokazovalo je veliko mero strokovne izobrazbe in pa prave osebne filozofske ustvarjalnosti, Gospodu j-redavateli-.i iUe » tflavseis V Sloveniji! Ljubljana: Bratstvo : Reka 2 : 1. Hermes : Jadran 2 : 0. Svoboda : Disk 3 : 2. Ljubljana ! Slavija (Var.) 3 i 1: II. razred: Korotan : Grafika 3 : 1. Moste : Mladika 6 i 2. Slavija : Adrija 7 : 1. juniorji: Jadran : Svoboda 1 : 0. Ljubljana : Slavijza 2 : 0. Hermes : Moste 4 : 1. Kranj: Kranj : Mars 5 : 2. Maribor: Železničar : ČSK 4 : 0. Celje: Olimp : Celje 2 : 0. Litija: Litija : Svoboda (Zag.) 4 i 1. Po državi: Zagreb: BSK : Gradjanski 3 : 2. Belgrad: Slavija (Sar.) : Jugoslavija 1 : 0. Split: Hajduk : Hašk 5 : 1, V inozemstvu: Milano: Italija : Nemčija 3 : 2. Po svetu V Topčideru v Belgradu je bilo to nedeljo tekmovanje v teku čez drn in strn med Belgradom in Sofijo. To je bil revanžni tek, ki so ga Bolgari priredili že pred enim mesecem in na katerega so povabili tudi belgrajske tekače. Vreme je bilo deževno in zato tudi ljudi ni bilo bogvekaj. Proga je bila dolga 6500 metrov. Rezultati pa so bili takile: 1. Bonev (Sofija) 20:29.2; 2. Fischbach (Belgrad) ; 3. Rohm (Belgrad); 4. Pavlovič in 5. Načev (Sofija). Po skupni oceni za moštva je Belgrad zasedel prvo mesto s 30 točkami, a Sofija s 25 točkami drugo mesto. Bolgarom so priredili Belgrajčani lep sprejem. Peteroboj Haška — zmagovalec Klinar (Planina). Prvo letošnje tekmovanje je pokvarilo slabo vreme. Zemlja je bila zelo razmočena in zato tudi slabi uspehi. Organizacija tekem je bila slaba. Boja sta se udeležila tudi balkanski prvak v de-seteroboju Klinar in Vlahovič iz Splita poleg domačih tekmovalcev. Rečemo lahko, da sla le imenovana zadovoljila in pokazala prilično kondicijo, dočim so prišli ostali na start docela nepripravljeni. Razpis se nam zdi, da je bil preuranjen. Sploh je bilo na današnjem tekmovanju težko oceniti sposobnosti posameznikov, ker tega tekališče ni dopuščalo. Med poedinci so zasedli prva mesta Klinar, član ljubljanske Planine, z 2.502 točkami, Ferkovič (Hašk) z 2073 točkami, Vlahovič (Hajduk) z 2024 točkami, slede pa še Piši, Kovačevič in drugi. Naš Klinar je v vseh disciplinah pred-njačil in je bil siguren zmagovalec današnjega mitinga. ^ Naši mušketirji v Budimpešti. Ze zadnji četrtek bi se moral pričeti veliki mednarodni turnir, ki pa je bil zaradi velikega deževja odgoden za jTite.o4ait d_ap_. Prve igre so pričel« fole v petek, I čeprav so bila igrišča še dosti slaba. Na tem turnirju igrajo tudi Punčec, Mitič, Pallada ter Flo-rijanova. Igre niso na posebni višini. Naši tekmovalci zaporedno dobivajo igre z ne prevelikim trudom. Dosedanji rezultati: Punčec : Katon 6:3, 6:4; Pallada : Tornayi 6:0, 6:2; Pallada : Frigesz 4:6, 6:2; Mitič : Peto 6:0, 6:2; v doublu Mitič-Gabori : Bolgar-Katon 6:2, 7:5; par Pallada-Punčec je brez boja dobil math proti Banyo-Nadanyi. Florijanova pa je premagala madžasko igralko Medvedki s 6:4, 7:5. Naši »asi« gredo od zmage do zmage in večajo ugled jugoslovanskega tenisa. * Američan Gregori Pajs je zrušil ameriški rekord na 3000 metrov s časom 8:18.19, drugi je bil Valter Mil in šele tretji Finec Taisto Maeki. Stari rekord je že od leta 1925 držal Pavao Nurmi s časom 8:26, 14. * V madžarskem nogometnem prvenstvu po zadnji nedelji vodi Hungarija. Za njo slede: Ujpest, Ferenzvaroš, Kispest, Seget, Elektromoš itd. * Nov svetovni prvak v boksu. V Louisvillu je bil boks malh za naslov svetovnega prvaka v petelin kategoriji. — Sami Angun je premagal v 15 rundah Deveja. Šele po ogorčeni borbi se mu je posrečilo ugnati svojega nasprotnika v kozji rog. * V nedeljo, 12. maja bodo nastopili sledeči pari za državno prvenstvo: BSK : Jugoslavija, Hašk : Slavija, Hajduk ; Gradjanski. * Plavalci sušaške Viktorije, ki so vsako zimo trenirali v bazenu na Reki so to zimo mirovali. Vzrok temu je bila ostra zima in pomanjkanje premoga, ki je potreben za ogrevanje vode v bazenu. Vendar pa so kljub temu nekateri Viktorijaši pridno trenirali, to predvsem oni, ki študirajo v Zagrebu, in to kot gostje haškovih plavalcev v bazenu Terapije. Pariški športni dnevnik »L'auto« piše, da je von Halt, predsednik nemške atletske zveze in podpredsednik nemškega olimpijskega odbora, padel v nemilost. Von Halt je bil v pravem pomenu besede vodja nemške atletike in predvsem njegova zasluga je, da je nemška atletika v zadnjih letih toliko napredovala. Ker je bil po svojem političnem prepričanju vnet antikomumst, je zaradi nove orientacije Nemčije, nastale z nemško-rusko pogodbo, bil prisiljen da se iz političnega življenja odstrani v svojo ožjo domovino Bavarsko in da se obenem odreče svojemu nadaljnjemu športnemu življenju, kar mu je bilo seveda neljubo. Vesti športnih zvez, klubov in društev Album planinskih slik bo izdalo Slovensko planinsko društvo. Prednarotba traja še ves maj. Planinci in ljubitelji lepe planinske fotografije, naročite nemudoma album v pi.sarpi SPD, Ljub-, liana, Aleksandrova oesla 4-1. Vet H. T. s Kolonije - ozadje sedanje vojno Med elavninii vzroki sedanje velikanske svetovne zmede so seveda tudi kolonije. Zelo zanimivo in potrebno je zatorej malo pregledati današnje stanje kolonij, dominjonov, kondom i njonov, mandatov in protektoratov raznih evropskih držav po vsem svetovnem kontinentu. I. Angleški ali britski imperiji: prebivalcev na km* km! 5,575.260 9,899.100 8,512.840 69.216 10,284.650 Skupaj brei polarnih pokrajin 34,341.066 km8 s 478.152.880 prebivalci. V ta ogromni obseg spadajo sledeče pokrajine in sicer: V Aziji: km« Azija Afrika Astralija z Ocean. Evropa Amerika 390,587.800 60,696.100 9,720.780 3,238.400 13,909.800 70 6.1 1.1 47 1.4 I prebivalcev na km' Kipar 9.284 347.959 37 Indija 4,318.950 339,181.150 79 Aden 24.800 152.000 6.1 Cejlon 65.608 5,312.548 81 Birma 604.511 14,667.146 24 Brit. Malaja 137.720 4,982.315 36 Honkong 1.012 849.751 840 Sev. Borneo 80.561 270.223 3.4 Saravak 108.800 600.000 6 Protektorat Palestina in Transjordanija 68.300 1,715.320 25 V Afriki: km« prebivalcev na km« Kenija 582.374 3,040.850 5.3 Uganda 244.000 3,553.534 14.6 Zanzibar 2.642 235.428 89 Sv. Mavricij 2.96 402.897 192 Njasa zemlja 96.795 1,603.454 16.6 Sv. Helena in otoki 326 4.316 13 Sejželski otok 404 27.444 68 Brit. Somalija 176.000 344.700 2 J. afr. unija (dom.) 1,223.854 9,588.665 7.8 Južna Rodezija 389.380 1,303.755 3.4 Severna Rodezija 745.760 1,378.000 1.9 Nigerija 967.000 20,190.771 20.9 Siera leone 80.400 1,672.057 21 Gambija 10.706 199.520 19 Zlata obala 203.600 2,869.750 14 Sudan (brit.-egipt kondom.) 2,505.800 5,697.348 2.3 Mandati (bivše nemške kolonije): km« prebivalcev na km« Tanganjika 949.450 5,063.660 5.4 Juž.-zap. Afrika 835.113 359.144 0.4 Togo 33.775 297.714 8.7 Kamerun 882.266 797.312 9 V Ameriki: km« prebivalcev na km« Bermuda otok 49 27.789 563 Kanada (dom.) 9,569.510 10,376.786 1.08 Falkland-otoki 11.950 2.399 0.2 Brit. Gvijana 231.744 310.933 1.3 Brit. Honduras 21.535 51.347 2.3 Nova Funlandija 110.670 289.566 2.6 Labrador 306.800 4.716 0.01 Zap. Indija 32.394 2,123.749 6—438 V Avstraliji: km« A'v. zveza (dom.) 7,703.850 Novi Zeland (dom. z otoki) 329.131 Mandati (bivše enmške km1 Nova Gvineja 240.860 Zap. Sarnoa 2.934 Nauru 25 Polarne obl. 5,000.000 II. Francoska ima svoje date: V Aziji: 1 km« Frane. Indija 513 Kvančuvang 842 Saida 1.622 Indo-Kina 740.400 prebivalcev na km* 6,629.839 0.9 1,894.459 5.3--10.8 kolonije): prebivalcev na km! 478.686 2 54.733 18.7 3.097 12.4 748 — kolonije oziroma man- prebivalcev na km! 299.000 585 206.000 245 1.000 1.6 23,030.000 31 Mandati (bivša turška poses/t) km1 Sirija in Libanon 197.000 Aleksandretita 4.900 V Ameriki: Sv. Petra otok 240 Martinik 1.106 Gvadelup 1.780 Gvajana 90.000 prebivalcev na km2 3,130.054 16 176.800 44.2 4.175 146.712 306.810 37.000 17 223 172 0.4 V Oceaniji: Novi Hebridi Nova Kaledonija Ostali otoki III. Italija v Afriki: 12.000 18.653 3.998 poseduje: km« 785.000 221.000 702.000 1,773.952 Etiopijo Eritrejo Somalijo Libijo IV. Regijske kolonijo so: v Afriki: Belg. Kongo 2,336.892 Mandat: Ruanda-Umndi (bivša nem. kol.) 54.172 V. Nizozemska (Holandska) T Aziji: 43.000 3 59.217 3 43.608 11 prebivalcev na km« 5,300.000 6.8 1,000.000 4.5 1,300.000 1.9 830.524 0.4 11,000.000 4.7 3,500.000 ima: 65 Vzh. Indijo v Ameriki: Zap. Indijo VI. Španija v Afriki: špan. Maroko Špan. Saharo Špan. Gvinejo km« 1,904.346 141.695 ima kolonije 28.000 258.00 26.639 prebivalcev na km' 60,727.233 32 254.447 1.5 795.202 28 22.000 0.1 167.002 6 Mladinski koncert v Slovenskih Konjicah Včasih je dano človeku, da doživlja glasbeno umetnostno lepoto, katera se vkljub nemirnim tokom časa izliva iz hrepenečih src, ki ustvarjajo in dvigajo najglobljo bit človeške podobe in jo prikazujejo svetu. V temi in razdvojenosti današnjega časa je pač redko to veselje, v katerem človek išče in zazre žarke človekovega ustvarjajo-čega duha, ki dviga najmilejšo lepoto mladih src. Tako smo 2. maja na mladinskem koncertu v Slovenskih Konjicah imeli priliko doživljati pristno lepoto naših najmlajših pevčkov iz Loč in Vitanja pod vodstvom ge. B. ščekove in ge. A. Županove. Ne glede na program teli mladinskih pesmi in ne glede na njih glasbeno smer, to bo prinesel pozneje strokovni list, sta oba zbora imela dobro prednašanje, zlasti je ugajal kvartet dveh bratcev in dveh sestric iz Loč. Slednji se je odlikoval po čisti intonaciji in zlitosti nežnih glasov. Zbora sta pokazala jasno vokalizacijo in dobro deklamato-rično plat izvajanja. Posebno je na višku zbor iz Loč, ki je pokazal izredno prožnost v dinačnem in agogičnem gibanju. Pohvaliti je tudi intonačno čistoto in točnost v pravilnih nastavkih. Ljubki so bili mali pevčki. Doživeti, da te mlada srca popeljejo v svet umetnostnega doživljanja lepote, je res nekaj nebeškega. Želimo, da bi bili še mnogokrat deležni uživanja pravih glasbenih vrednot. Na Danskem se poljska dela mirno razvijajo. Grozna smrt matere in sina pod brzovlakom Slovenski dijaški mladini! V dnevih od 5. do 12. julija se bo zbrala v starodavnem slovenskem Ptuju zavedna slovenska katoliška dijaška mladina na svojem tradicionalnem počitniškem taboru Slovenske dijaške zveze. Fantovski dijaški tabor se bo pričel 5. julija zvečer in bo zaključen 8. julija zjutraj. Dekliški pa se bo pričel 9. julija z.večer in se bo končal 12. julija zjutraj. Letošnjega tabora se bodo prvič mogli udeležiti tudi nižješolci in nižješolke ter zastopniki meščanskih šol, ki bodo imeli istočasno svoja posebna zborovanja. Že danes pozivamo vse člane in članice SDZ, da prično z živahnimi pripravami za udeležbo. Stroški bodo zelo majhni. Vsa oskrba na taboru, t. j. hrana in stanovanje, bo stala predvidoma samo 20 din. Za četrtinsko vožnjo smo že zaprosili. Pričnite že sedaj v ta namen varčevati, da se boste mogli udeležiti te največje manifestacije slovenskega dijaštva. Prijavite se čimprej razrednemu županu, oziroma zavodovemu vodstvu! Ne odlašajte! Dne 10.. junija bodo prijave zaključene. Kdor se do tega dne ne bo prijavil in plačal prvega obroka, ki znaša 10 din, bo moral doplačati še 5 din. (Skupno torej 25 din.) Pripominjamo še, da za letošnji dijaški tabor ne bomo izdali posebnih tabornih izkaznic, ampak bodo namesto njih obvezne nove članske legitimacije SDZ. Torej naročite jih takoj, ako jih še nimate. Naš nastop mora biti čimbolj strumen in enoten, zato si takoj oskrbite tudi nove kroje SDZ. Naročajte jih pri centrali v Ljubljani. V Ptuju nas mora biti že lepa četa. Letošnja dijaška tabora v Ptuju, tako fantovski kakor tudi dekliški, morata presegati po udeležbi, urejenosti in udarnosti vse dosedanje. Program tabora bo izredno bogat in aktualen. Na sporedu bodo važna in zanimiva predavanja o problemih, ki zadevajo naš narod v tem velikem času, ko se Evropa odločuje za pravico pesti, ali pa za krščansko kulturo. Predvsem pa si bomo začrtali naloge, ki jih ima slovenska dijaška mladina, ko se pripravlja na novi čas v krščanski ureditvi družbe. Poleg tega bodo v prostem času krajši izleti v ptujsko okolico, kresovanje in druge družabne prireditve. Zato noben zaveden član in članica SDZ ne sme manjkati! Vsi na ta veliki počitniški zbor slovenske katoliške dijaške mladine v Ptuj I BOG — NAROD — DRŽAVA! SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA. Rezervni podčastniki so zborovali V nedeljo dopoldne ob 10 so se v dvorani inženirskega združenja zbrali člani ljubljanskega pododbora združenja rezervnih podoficirjev in podali obračun svojega dela. Zborovanje, kateremu so prisostvovali številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter sorodnih organizacij, se je razvilo v lepo domoljubno manifestacijo. Začetno besedo je spregovoril predsednik pododbora Janko Guček, ki je v izbranih besedah pozdravil zastopnika poveljnika dravske divizijske oblasti podpolkovnika Ahačiča, zastopnika poveljnika utrjevalnih del ka-petana Podpaca, zastopnika ljubljanskega župana višjega komisarja dr. Grošlja, zastopnika poveljnik topništva kapetana Josifoviča, zastopnike vseh ostalih višjih komand v Ljubljani ter delegate raznih domoljubnih organizacij. Predsednik je nato prečita! udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravni brzojavki ministru vojske in mornarice in Zvezi bolgarskih podčastnikov v Sofiji. Vse brzojavke so bile sprejete z burnim odobravanjem. V svojem poročilu je predsednik poudarjal velik napredek organizacije v preteklem letu, ki je še bolj razveseljiv zaradi tega, ker se je moral pododbor boriti z velikim denarnimi težkočami. Združenje rezervnih podoficirjev ni nobena politična organizacija, nego narodna organizacija bojevnikov, ki so pripravljeni vsak čas zastaviti svoje življenje za obrambo kralja in domovine. Rezervni podčastniki so v današnjih hudih časih, ko je naše edino upanje naša hrabra in dobro opremljena vojska, hrbtenica države in prav zaradi tega zaslužijo večjo podporo vse javnosti. Predsednik se je še toplo zahvalil poveljniku dravske divizijske oblasti, ki je z budno pozornostjo in vsestransko podporo spremljal delovanje organizacije. Nato so izrekli svoje pozdrave zastopniki razni hdrugih obrambnih in domoljubnih organizacij. V imenu rezervnih častnikov je pozdravil zboro-valce dr. Vrhunec, ki je imel nanje krasen bodrilni nagovor, v katerem jih je opozarjal na njihove posebne dolžnosti v sedanjem času. Njegove umestne besede so našle pri zborovalcih viharen odziv. Zborovalce sta pozdravila nato še zastopnika Legije koroških borcev in organizacije prostovoljcev. Tajniško poročilo g. Mihelčiča je prikazalo razgibano in požrtvovalno delo znotraj organizacije. Organizacija je stremela za tem, da bi v strokovnovojaškem pogledu dvignila pripravljenost svojih članov, obenem pa se je udejstvovala tudi v narodnostnem pogledu. Članstvo stalno narašča. Blagajniško poročilo g. Primšarja je razkrilo ne preveč rožnate finance organizacije, ki si zaenkrat ne more privoščiti niti svojega poslovnega prostora, temveč mora gostovati drugod. Na predlog člana nadzorstva g. Moharja je bila nato soglasno sprejela razrešnica staremu odboru, nakar so bile volitve, pri kterih je bil soglasno izvoljen z malimi spremembami stari odbor na čelu z agilnim predsednikom Jankom Gučkom. Za častnega člana ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih podoficirjev sta bila nato izvoljena poveljnik dravske divizijske oblasti div. general Dragoslav Stefanovič in poveljnik štaba za ufrjevalna dela div. general Lav Rupnik. Zborovalci so nato sprejeli še daljšo resolucijo, v kateri se zavzemajo za nekatere ugodnosti in pravice, nakar je bilo lepo domoljubno zborovanje zaključeno. Trbovlje Gospodična Antonija Warthol — 80-let-nica. Te dni je praznovala osemdesetletnico svojega življenja poštna adjunktinja v pok. gospodična Antonija Warthol. Polnih 42 let je zvesto služila državi, sedaj pa uživa svoj zasluženi pokoj pri svojih so-rodftikih Kolbernovih. Gospodični, ki je že dolga leta zvesta naročnica »Slovenca«, želimo skupno_ z njenimi svojci, da bi ji dobri Bog naklonil Se iepo vrsto zdravih in sončnih let. Slovenske Konjice R, U. R. v Slov. Konjicah. Kat. prosvetno društvo iz Celja je v dvorani Prosvetnega doma priredilo dramo R. U. R. (Rosumovi univerzalni roboti). Ta štiridejanka je precej po vojni šla zmagovito pot po skoro vsem svetu. Sredi divjanja nove vojne vihre nam je sedaj pokazala grozo drame, ko se izdelani človek-robot upre tistemu, ki ga je izdelal. Živi stroj iztrebi človeka. Igralci so vloge dobro odigrali. Režiser Kleč je igro izpeljal prav posrečeno. Celje, 6. maja. Danes deset minut pred 3 popoldne se je odigral pri železniškem mostu čez Savinjo v Laškem pretresljiv dogodek. Pod brzovlak, ki je pripeljal iz Zidanega mosta proti Laškemu, je skočila 30-letna brezposelna šivilja in mati dveh otrok Marija Doberšek, pristojna v občino Golobinje pri Ta hrana za kožo Z BIOCELOM SIGURNO ODPRAVLJA GUB E.'' ' <■ 1 eem dosegla z njo, da «em bila videti za 10 let mlajša. Kakor ml je povedal zdravnik, Je Blocel iznajdba nekega glasovitega dermatologa. Zdaj ga vsebuje V6aka tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo V6ak večer, a belo kremo Tokalon vsako jutro. S tem boste dosegli, da Vam bo bleda, ovenela polt zasijala v novi, mladostni živahnosti: napravila bo Vašo kožo Jasno, 6vežo, čvrsto in Jo bo oprostila vseh nedostatkov in gub.« Iz Julijske Krajine Iz idrijskega kota. V Zgornji Kanomlji v Re-pitu so trebili po senožetih in trebljenje sežigali. Petletna Rozalka Erjavec se je po neprevidnosti preveč približala ognju, tako da se ji je užgala obleka. Zaradi opeklin je po nekaj urah izdihnila v idrijski bolnišnici, kamor so jo bili v naglici prepeljali. — V Gornji Kanomlji je umrl 82 letni Franc Gnjezda, znan pod imenom »striček«. — N. p. v m.l Smrt. V ponedeljek, 29. aprila je umrl v Rožni dolini pri Gorici gostilničar Peter Batič, star nad 70 let. Bil je lastnik znane gostilne pri »Bajti«. Naj mu sveti večna luči Na sledi za (ritim premogom? Kakor znano, imamo v Idriji živo srebro. Geološka znanost je ugotovila, da so v okolišu živosrebrne rude vedno sledovi srebra, zlata, bakra in tudi premoga. To značilnost najdemo tudi tukaj. Pred sto in več leti so kopali za bakrom na Cerkljanskem pod Lab-nami in Ravnami. Srebro so iskali pred dobrim desetletjem v bližini Slapa ob Idriji. Dela so pa opustili, ker je bil odstotek rude prenizek. Pred nekaj dnevi so priobčili italijanski listi vest. ki pa za domačine ni nikaka novost, da leže pod Šebrelj-skim hribom, Oblakovim vrhom in Vojskem v dolini Tribuše zakladi črnega premoga. V Stopniku, kjer se odcepi od državne ceste po Idrijski dolini cesta v Šebrelje, vrtajo že več kot leto dni za premogom, toda brez posebnega uspeha. Najbrž primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Po časopisnih vesteh bo sedaj drugače, ker se je za zadevo začela zanimati državna oblast. Dobro bi bilo, če bi se iskanje obneslo in bi se odkrila ležišča črnega premoga, ki ga naše gospodarstvo tako krvavo potrebuje, pa tudi delavstvu bi ne bilo treba hoditi s trebuhom za kruhom. JEGL1CEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Trbovljah. Nesrečna mati je potegnila s seboj svojega 4 letnega sinčka Ivana, tako da je brzovlak mater in sinčka razkosal na dvoje. Ta strašen dogodek je videla neka kmetica na njivi, ki je takoj obvestila orožnike. Orožniki so našli pri nesreč-nici sliko njenega moža Franca Dobrška, na kateri je napisano: Franc Doberšek, žena in sin šla pod vlak. Pri njej so našli le 50 par. Pred tremi tedni je neznanokam izginil njen mož Franc, katerega je žena zaman iskala. Verjetno je šel iskat dela, V pomanjkanju in bedi je obupala in sklenila »to-riti ta grozni korak. Drugega otroka, kateremu je bilo komaj 8 let, je pustila v Laškem Trupli matere in otroka so prepeljali na farno pokopališče v Laškem. Ptuj Tat vina. Mizarskemu pomočniku Vodi Konradu k Rogoznice v Ptuju je bilo ukradeno v bližini policije kolo znamke »Waffenrad Steyer«, vredno 1200 din. Kolo ima tovarniško številko 1365-40 in evidenčno 185035-30. Cene so narastle. Zadnje dni «o poskočile cene masti od 21 na 24 din, olju od 18 na 22 din in moki od 4 na 5 din. Mesarji pa cen niso oziroma ne smejo dvigniti. Nočno službo ima do petka 10. t. m. lekarna »Pri zlatem jelenu« (Mr. ph. Behrbalk). Jesenice Vlncenijeva koierenca ima svoj redni letni občni zbor v sredo zvečer po šmamicah v cerkveni dvorani župnišča. Vabljeni. »Mladinska akademija« bo za Jesenice svojevrstna prireditev. Nastopijo vsi mladinski oddelki F. O. in D K. Na binkoštni ponedeljek zvečer bo res lepo v Krekovem domu. Dva nemška letalca se krepčata s črno kavo v letalu na povratnem poletu z Anglije. Mali oglasi ammmatmmmmmammmmmmmmmmmmmam V malih »Klanih t elja tuk« beseda I din: vaoJ«kl •Klani I dlu Debelo tiskane nardoviie hfiaerte m ratunujo 4voJno. NaJnian.fftl tneHek la nin'1 uiclaa 15 din. - Muli •Klani >e plačujejo takuj pri naročilu. • Pri »KlaHlh reklamnnra toafaja ne rakuna anoknlnnnka, ] mm vUoba oetltaa »rutica po I din - Za plamen* odgovore (lede oialib oglasov treba orllolltl luamko. \mmm\ Pekovskega vajenca modnega, sprejme Lavti-žar O., Kranjska gora. v Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Svetek, Koblarjeva ul. 7, Ljubljana. (v lhuium Hlapca vajenega konj In domačih del, takoj sprejmem. Vižlntin, Močnlkova 13. b Služkinjo Hlapca sprejme Franc Juvan — Spodnjo Gameljne 20. (b Snažilca pribora krepkega fanta, iščo hotel štrukcl. (b ki zna kuhati, sprejmem takoj. Horvat, Aleksandrova cesta 59, Maribor. Ali res še nimate srečke državne razredne loterije? Sporočite Čimprej svoj naslov na navadni dopisnici hiši sreče, bančni poslovalnici BEZJAK MARIBOR Gosposka ulica 25. Nabava i 000 častniških pelerin častniška zadruga v Beogradu potrebuje gornjo količino pelerin raznih velikosti. Ponudbena pogodba se bo sklepala v pisarni Zadruge dne 20. maja 1940. Tehnični pogoji se lahko dobe v blagovnem oddelku Zadruge. Varščina v gotovini se položi do 10.30 na dan pogodbe pri blagajni zadruge, in sicer: 5% za domače, 10% za tuje tvrdke. Pisarna Oficirske zadruge št. 1317 z dne 4. maja 1940. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD Hišo na Dolenjskem takoj kupim. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 6985. (p Hišo-vilo trlstanovanjsko, solidno zidano, v Zgornji šiškl-Dravlje - prodam. Letni dohodki 13.000 din. Informacije daje Društvo hiš-nlh posestnikov v Ljubljani. (p Sodna dražba stavbne parcele v Streli-Ski ulici bo na okrajnem sodišču v Ljubljani dno 9. maja ob 9 dopoldne v sobi St. 16. — Varščina 6370 din. Informacije pri odvetniku dr. KamuSiču, Tavčarjeva ulica 10. (p 4 S potrtim srcem naznanjamo, da nas je za vedno po dolgi " bolezni, previdenn s sv. zakramenti, zapustila naša preljuba soproga, mati, sestra, sestrična, nečakinja, gospa Mariia Žvagen soproga progovnega delavca državnih železnic v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v sredo 8. maja iz mrtvaške veže splošne državne bolnišnice v Štepanjo vas. Ljubljana, dne 6. maja 1940. Žalujoči soprog Peter Zvagea v imenu otrok in ostalega sorodstva f Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je po kratki in mučni bolezni, v 64. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal naš preljubi soprog in oče, gospod FILIP KOBAL vlakovodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 8. maja ob 16.30 iz mrtvašnice na Pohrežju na mostno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 9. maja ob 8.30 v baziliki Matere milosti Maribor-Zagreb, dne 6. maja 1940. Frančiška Kobal, soproga; Rudi, kapetan aviatičar, sin ter družini Kavčič in Benko ODDAJO: Enosobno stanovanje s pritiklinami, sončno ln parketirano, oddfim' 1. junija mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6804. (č ODDAJO: Lepo opremljeno sobo oddam poštenemu plačniku. Bolfenkova 28, Hova vas pri Mariboru. (s Dolg na Slovaškem Kdor je na Slovaškem dolžan, lahko plača pri nas. Mi gori zanj poravnamo. Vprašanja Upravi »Slov.« pod »Slovaška« 69S1. (a Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostno papirje kupuje ln plača najbolje ' BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Čitajte »Slovenca« Ta mmm Dotrpela je v 85. letu starosti naša nepozabna teta, gospodična Ivana Petrovčič Pogreh blage pokojnice bo v torek 7. maja ob treh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Dobrova, dne 6. maja 1940. Rodbini Suhadolc-Vidmajer (121) »Na, punčka U je rekel kralj in dal Ančki lep zlat klju-ček. »To je ključek tvojega svetišča, kjer si ti edina gospodarica. Jutri zjutraj te bo že gong zbudil. Dobro spanokaj!« (122) Pri svetlobi sveče 9e je oblekla v krasno spalno oblekco, ki je že bila pripravljena zanjo. Nežno je božala z ročicami mehko svilo. Potem se je razgledala nekoliko okoli sebe. Kako je bilo vse sijajno. Od veselja je začela plesati. Vsakovrstno sSato kupuje po najviSjib cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana VVolfova ulica it. S lZHlEJS!^ Cepljeno trsje prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo Zlher, Za-mošanl, Sv. Marjeta pri Moškanjclh. Zahtevajte povsod nas list! Pes bernardinec garantirano čiste pasme, zdrav, krasne oblike, dre-siran in zanesljiv čuvaj, l'/i leta star, poceni naprodaj. - Pojasnila daje šolski upravitelj na Dobrni pri Celju. (J Darila za birntance in birmanke kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki Izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta St. 13 Zahvala Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda Rajmunda Obervalderja tovarnarja smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, za kar izrekamo našo na.jglobokejšo zahvalo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami. D o mž a le , dne 6. maja 1940. Žalujoči ostali ITEkJ 2 951 Zahvala za izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki Izgubi naše nad vse ljubljene Jožice Lampreht Zahvalimo se g. zdravniku dr. Lojzetu Pirnatu, ki ji je zadnje tedne njene bolezni stal prijateljsko ob strani in ji lajšal neznosno trpljenje. Zahvalimo se č. gg. duhovnikom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno domačemu g. župniku za tolažljive besede ob grobu. Enaka zahvala g. šolskemu upravitelju iz Sv. Lovrenca za spremstvo z otroki pri pogrebu, daije domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinlie, vsem darovalcem vencev in cvetja, in vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste našo nepozabno Jožico spremili k večnemu počitku. Kumen-Puščava, dne 4. maja 1940. Žalujoča rodbina Lampreht. Poročnik Heim 2 Vohunska povesi iz časa svetovne vojne. Ileim je sam prišel ob pol 11, uri v koman-daturo Poklical je starega narednika, hišnega zaupnika, mu ukazal, naj osebno nese armij-skemu poveljniku obsežno zbirko in mu jo v lastne roke izroči. Zatem je poročnik prvikrat po petih dneh šel v svoj urad in v hipu zaspal. Hrupen Stroh-berger in komparsov prihod ga ni predramil. Obiskovalca sta se začudeno ozrla nanj. Nisi mogel spoznati spečega lleima. Bil je skrajno /delan; o tem je pričal temen kolobar okoli oči. Poteze na obrazu so imele nenavaden izraz, nekaj mirnega in bolestnega hkrati, kakor se to zgodi pri otrocih, ki jih premaga spanec, ne da bi odnehala njihova jeza, ki se kaže \ zobeh. Stroliberg ga jo prijel zn rame in ga zbudil. »No!« je rekel, ko je poročnik odpiral kr-mežljave oči. »Ste-li bolni?« ileim je nezavedno kakor konjenik, ki po padcu s konja pride k sebi, poiskal svoj koro-nač. Nenavadno utripanje mišic mu je skrrm-žilo čeljust. »A, končno sem vas pa le zasačil,« pravi Stroliberg, smejoč se. »Oprostite mi. Ze tri dni nisem spal. To je vse,« je momljal oficir. Hrupen prihod vojaškega poveljnika ga je popolnoma zdramil. Nicdestoff ni bil več bolim. Bil je celo veselo razpoložen in sicer tak«, (In mu je kot tedaj, ko se mu je Ileim prvič predstavil ob svojem prihodu v Saint-Quorentin, podal roko. »To je občudovanja vredno, nenavadno,« je vzkliknil in zamahnil s svežnjem papirja. »Pravkar sem bral vaša poročila. Pisana so izredno jasno. Vse ste napisali Nič nam ne očitate. Neverjetno! Le pet dni ste potrebovali za izvršitev ukaza, na katerega razjasnitev nam je general Zuschan- dal deset dni. Kako ste to napravili?« »Oh!« pravi Ileim skromno, »kar odkrito priznam, da sem le delno uspel. Aretaci ja petih upornih vojakov ni ravno velika stvar.« »Glej 110,« reče Stroliberg presenečeno, »vsaj jaz zvin j le prvič slišim to.« »Oprostite mi,« odvrne Ileim. »Kajti šele danes sem jih po celonočnem zaslišanju mogel pripraviti do tega, da so priznali svojo istovest-nost... Napravili so mi mnogo hudega,« je dostavil. škripajoč z zobmi. »Kako sie to izvedli?« »Vsak prebivalec mora imeti od naše vselitve sem izkaznico, ki mu jo naredi občina in žigosa komaivdatura Tako nam je bilo mogoče obenem ugotoviti številčno stanje prebivalstva toda v taki naglici, da se občinska uprava dobro zaveda, da je bilo mnogo prezrtih. Na drugi strani pa sem bil uverjen.. da je mnogim vojakom uspelo, da so si preskrbeli ponarejene listine. Končno začno v tem mestu od lakote mreti. Ko sem razmotrival ta dejstva, mi je prišlo na misel, da bo kaka skupina upornih vojakov s svojimi ponarejenimi izkaznicami skušal« doseči, da bi jih šteli med civiliste, če bi rekli: »Glavni cilj je, kako organizirati preživljanje Saint-Quorentinn po nevtralnih « V tn namen sem pisal na občinski urad, naj mi dobavi popolen in dokončen seznam prebivalcev glede na starost in spol. Odkril sem več novih imen. Pregledoval sem njihove listine tekom zadnjega mesečnega poziva moškega prebivalstva, to je predvčerajšnjim. Zelo sem se varal Pečati, karte, podpisi, vse je bilo ali e je vsaj zdelo pravilno: bodisi da smo pozabili vpisati imena, ko smo žigosali listine, bodisi da so že prej bile napačno napravljene na ko-mandaturi.« »In potem?« »Glede tega sem si bil na jasnem. Prišlo mi je na misel, da bi aretirali med novimi civilisti vse gluhoneme. Med njimi je bilo pet angleških vojakov.« »Vsi Angleži? Ne razumem,« pravi Kompars. »Nekoliko pomislite,« je dejal Ileim rezko. »Delali so se gluhoneme tako imenovani Francozi, ki niso govorili francosko.« »Tako pa že,« je dodal Kompars. »Oprostite.« »Kar se tiče delovan ja te slavne vohunske družbe,« pravi poveljnik ves očaran, »ste sijajno dokazali, da o tej tu ni ne duha ne duha.« »Stvar je bila lahka,« pravi Heim »Ko sem dognal obtoženčevo osebnost, sodnika Dupontn, in izvor romana, se je civilna ječa omeiila le na lopove, ki jih j»- sodnik obsodil. Prej je bila ječa za osumljence. Tam notri je neki Švicar, ki je bil nastanjen v Saint-Quorentinu. Obsojen je bil, ker je osleparil družine francoskih vojakov. Pošiljal jim je ponarejena pisma očeta, sina, brata iz ujetništva Iznajdljiv lopov. Slutil sem, da ni delal tega le iz maščevanja. ampak tudi iz sebične želje po tem. da bi prišel v našo službo. Hitro je prizna! svojo krivdo.« »Hudiča!« jp posegel vmes Kompars, »Ali ste mu v tem smislu stavili vprašanje?« »Ali mar vi ne bi bili tega storili?« pravi Ileim razdraženo. »Morda tudi. Mislil sem si da ste rekli temu lopovu: »To ste napisali, da bi zadobili prostost, mesečno plačo in neko gotovo moč. V vsakem primeru bi lahko navdušeno rekel le »da«.« »O moj dragi in pogumni tovariš, preveč ste občutljivi zn naše podrejene,« se je porogal Heim »Toda če dovolite, bom nadaljeval s jio-ročilom gospodu poveljniku.« Kompars je zardel, se razburil in molčal. »Ob tej priliki sem, gospod poveljnik, v —— —l—ll —H IIBIIMMIIH III HJJK ■, svojem poročilu strogo objektivnost opustil. To pa zato, da bi mogli bolje videti, kako si je neki nemški vohunski kandidat sam izmišljeval neverjetne zgodbe, da bi nam imel kaj povedati. Že od meseca avgusta 1914. je živel v tem mestu. Menda mu je življenjska potreba narekovala, da se izmika našim očem. Sklepal sem, da je to najboljši dokaz, da v Saint-Qtio-rentinu ni vohunstva, vsaj znatnega ne.« »Bravo! Čisto pravilno, občudovanja vredno sklepanje!« je vzkliknil poveljnik., To bo glavna točka mojega poročila. V našem mestu ni vohunov, naj reče vodstvo vojnih oddeikov, kar že hoče. Oh! Toda---« »Hm!« pravi Stroliberg. »Ali ni to nekoliko ...« »Molčite. Stroliberg, vi se na te stvari nič ne razumete,« ga je prekinil poveljnik »Treba je reči, da je mesto pometeno, očiščeno. Ah, že vem. Vi mislite na tiste dokumente. Da imamo vohuna v našem zidovju? Res je to. Toda mrtev je.« »Mrtev?« A. a, a. to je prav TTeimovo mojstrsko delo. Posrečilo se mu je dokazati, da je Stiefel krivec. Razložil vam bo vso zadevo.« »Moram priznati, da je to prav za prav Schmidtova zasluga,« pravi Ileim »Na mojo pobudo je začel razmišljati, da so te tabele, ponatisnjene v Franciji z napačnim datumom 9. maja. prekopirali tukaj 10. maja. Spomnil se je. da ste oni dan sklicali v vojaški urad vse |w>Iiciste, gospod polkovnik. Če je bil med njimi kdo sumljiv, ali ni bil to Stiefel? Zdelo se je nemogoče, da bi tu pred našimi očmi... I in vendar jo Schmidt še enkrat s podvojeno 1 pažn.jo preiskal prtljago, ki so jo bili našli pri j tolmaču. Našel je nrk optičen aparat. Že ne: ( štetokrat smo ga imeli v rokah, ne da bi kaj I sumili. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariš Izdajatelj: Inž, Jože Sodja Urednik: Viktor Cen!Si5