Najrečji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily R the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. 'ON: C0BTLANDT 2876. NO. 173. — ŠTEV. 173. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 37l879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. HEUNISOV PREDLOG DELO AMERIKE *lgijski ministrski predsednik Theunis je predložil od Amerike inšpiriran načrt, da se konča mrtvilo glede reparacijskega vprašanja. — Pet izvedencev naj določi sankcije za slučaj, če bi Nemčija ne zadostila obveznostim ter zavaruje nalagalce denarja.—Tri po glavitne točke. — Bankirji naj pristanejo v kompro mis. — Poroča John BalderSton. London, Anglija, 23. julija. — Medzavezniška repara-ijska konferenca — kot sem izvedel včeraj zvečer iz za-lesljivcga ameriškega vira, — se je razvila v boj, da se a vanje interese, ne Francije ali Nemčije, temveč majli-lih ameriških nalagalcev. denarja, katere se bo pozvalo, laj kupujejo nemške bonde po $500, če bo Dawesov načrt prejet in uveljavljen. Anglo-ameriški bankirji so sklenili, da ne bodo pri-oročili malim nadagalcem posojila, ki bi ne bilo varno, ajti ti mali nalagalci bi morali trpeti izgubo, če bi Nem-ija ne plačevala. Vsled tega imajo bankirji še vedno >remoč nad ministrskim predsednikom Herriotom ter raneosko delegacija. Velika ogorčenost Franeozov je j^oslediea dejstva, da o mnenja, da je bil poskusni dogovor na temelju memo-a uda Owen Younga kanceliran vsled prizadevanj An-ležev in Amerikancev in da bi imele katerekoli nadaljne onees\je za posledico strmoglavi jen je Herriota v Parizu. Ves dan so se bankirji in diplomat je borili, da najde-! jo kompromisno formulo, ki bi zadovoljila tako Francoze kot bankirje. Konference so trajale preko polnoči, ko je belgijski ministrski predsednik Theunis razpravljal z Mr. Youngom o kompromisnem načrtu. Domneva se, da je bil ta kompromis predlog ilišpiriran od Amerikancev. Ves prepir se vrti krog treh točk, ki so naslednje. Primerna varnost posojila ni vsebovana v prvem pod-logovoru komiteja, pravijo bankirji, ker bi lahko Francija, Belgija in Italija, ki bi glasovale skupaj v reparacijski komisiji, preglasile Ameriko in Anglijo ter lahko avtori-virale sankcije proti Nemčiji, posebno ker je Franciji Te NEW YORK, THURSDAY, JULY, 24, 1924. — ČETRTEK, 24. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. LETNIK XXXIT. SKOK V DALJAVO !«..L!illll]IM, BRAZILSKE VSUJE BD KMALU KONEC Tri tisoč ljudi je baje izgubilo življenje v mestu Sao Paulo. Civilisti so močno trpeli v bojih med vstaši in zveni-mi četami. — 200,000 ljudi je zapustilo domove. — Zvezne sile, ki oblegajo glavno mesto, so dobile ojače-nja. — Avijatiki nadaljujejo s svojim rekognoscira-njem. — Rio de Janeiro prenapolnjen. "0£RMOOO 4. UNOIAWOQD. N. V. Ameriškemu Naravoslovnemu Muzeju v New Yorku bodo v kratkem prizadali novo poslopje, ki bo bo posvečeno pokojnemu predsedniku Roosevelt u. V poslopju bodo razstavljene nagaeene živali. katere je ustrelil Roosevelt na svoji afriški ekspediciji.* ' * č OČE BO PRVI PRIČAL PROTI MORILCEMA Oče umorjenega dečka prva priča proti Loebu in Leopoldu. Okrajni pravdnik Crowe pravi, da bo trajala obravnava dva tedna. Chicago, 111., 23. julija. — Pr-vedno reservirana pravica ločene akcije. Bankirji zavra-1™ t _____1_ , , . J , . - _ Rieharda Loeba m Nathana Leo- POSKUS LINČANJA V MOUND CITY, ILL. Ljudska drhal skuša linčati tri črnce. Zavzela je z naskokom dve ječi in šerif je moral spraviti črnce v kaznilnico. Mound City, 111.. 23. julija. — Pn eeli seriji napadov, tekom ka terih je bilo njih življenji' ogroženo od ljudske množini«, so dau^s ne kaznilnice v Menard. Ti trije črnci, ki trdijo, da s«, doma iz Memphis«, Te-nn. so bih aretirani danes zjutraj kot nsum Ijeni v zvezi z umorom Dafsv ! "Wilson, stare osemnajst let iz čajo medzavezniško obljubo, da bodo sadovi takih sankcij polda mlajgega> radi umora štiri- trije črnei varno za zidovi držav posvečeni posojilu, kajti izkušnje v Ruhru so pokazale f najstletnega Roberta Franksa, bo primanjkljaj, ne pa prebitka, in slično bi se zgodilo tudi Jakob Franks, oče tlečka. katere-sankcijami. |pa sta Qba obtožena odvedla ter V svojih konferencah v Hyde Park hotelu s Thomas umorila. Laniontom je rekel Herriot po polnoči, da bodo morali T,) .ie objavil državni pravdnik Francozi prekiniti pogajanja ter se vrniti v Pariz če ne Crowe konferenci, katero je| bodo bankirji pristali V kompromis. ' I imel s svojimi pomočniki in ki .jVilla Ruljre. V Menard jih je od. "Če bi bili prisiljeni izbirati med posojilom za Nem- skoro noi\ f ' ^^ J ^Ču ^ čijo v znesku dvestotih milijonov dolarjev ter opuščen jem . Sllko?;,ta T " ~ pravic na temelju versaillske mirovne pogodbe, bi se f " ,z " zastavnic? Francozi držali slednjih, ker nudijo te pravice edino varstvo proti bodoči nemški invaziji," je rekel Herriot. [Sevalnem stolu pred obema moril-Zgodaj danes zjutraj, na sestanku "big fiver" je po-eema sina, a pred zaslišanjem bo slanik Kellogg predložil kompromisno formulo, na temelju1 okrajni pravdnik obrazložil stra-katere naj bi se prepustilo deklaracijo glede nezadostitve tesu° državnega pravdniStra. obevznosti od strani Nemčije takezvanemu Transfer komi-i — Mo-ie uvodno ugotovilo bo se ...v^-.* je rnia ječa v 3e razvil iz lastniKa zastavnrce v!Mo,md* in P^-neje v Mound City milijonarja ter si pridobil priimek ; obkoljena od preteče ljudske mno-"Po.šteni Jake", bo sedel na pri- tej, kot je določen v Dawesovem načrtu. Ta načrt pa je bil vzel° nekako dve uri- — Je rekel-opuščen takoj l^di številnih ugovorov. — Nat0 bcm poklical prvo pričo Bolj resen napor, da se uveljavi dogovor, je bil prvi kompromisni predlog Theunisa. Več ur so razpravljali o tem predlogu m bankirji so se medtem posvetovali z an- nie{rovih pamoC.nikov, ki so izvr gleskini finančnim ministrom Suowdenom. šili avtopsijo. Pričakuje se. da se Uogovora pa ip bilo mogoče skleniti, ker je Herriot bo porabilo s temi pričami celi ugovarjal temu, da bi reparacijska komisija delegirala svo-'dan. je polnomoči, kot določeno v kompromisnem načrtu Theu-| — zaslišanje, v kolikor je nisa. prizadeta državna stran, bo tra- jalo dva tedna ali mojroče tri. — ziee. Radi teh demonstracij je poslal governer Small kompanijo milice, da pomaga okrajnim oblastim pri vzdržanju reda. Zločin, v zvezi s katerim so bili prijeti črnci, se je pripetil \ Villa Ridge. Dva črnca sta se ogla sila na domu Wilsona pozno \ pondeljek zvečer ter izjavila, da v ki se je imel, se vrši v glavnem med Francijo, ki noče v ničemur popustiti ter angleškimi in ameriškimi bankirji, ki zahtevajo, kot že omenjno, jamstva, da bo posojilo varno, ker bi drugače ne mogli ponuditi bondov malim investorjem. DELAVSKA PROSTOST' Kot znano, je bilo započeto gibanje, da se dodene zvezni posta, vi amendment, ki bo prepovedoval delo otrok. Tvorniearji, ki iniajo zaposlene otroke v svojih smradljivih luknjah, se seveda bore proti t«nu in ta plemenita gospoda navaja povsem vrjetno zveneče vzroke, na katerih temelji njih opozicija. American Association of Flint and Lime Glass Manufacturers je pretekli teden na svoji konvenciji v Atlantic City povsem resno spre jela resolucijo, soglasno s katero se bo pozvalo državne zakonodaje. naj zavržejo amendment, in sicer raditega, ker bi taka postava odpravila sistean učencev in va= jeneev. Dečki m deklice v Ameriki bi se ne mogli več naučiti koristnega rokodelstva. Zvezna vlada bi prepovedala v slučajn, potrdi število držav, delo vsem dečkom in deklicam v starosti manj kot osemnajst let. To je seveda trapasto. V prvi vrsti je amendment le akt, ki omogoča sprejemanje postav za varstvo otrok. Kongresu daje polnomoč, da sprejme posta ve, ki bi onemogočile izkoriščevalcem zaposlenje o»trok v nežni starosti v delavnicah in temnih, smradljivih luknjah za majhen denar. Dal bi kongresu polnomoč, da regulira delo otrok. Kongres gotovo ne bo sprejel postave, ki bi prepovedovala otrokom naučiti se kakega posla ali obrti, posebno ne vspričo dejstva, da je tako malo vajencev. GENERAL PAVLOV UTONIL ent potrebno utonil. Hong-Kong, Kitajsko. 23. julija. General Pavlov, ki je bil v službi dr. Sun Yat Sena, je pri kopanju države, ki bo Jakob Franks Naslednja priča bo coronerjev i ... , it l o • hočeta nakupiti več stvari v nje- zdravnik, Joseph Springer m ve dokazalo, da je pisalo resnico, d očim bo Grdina razkrinkan pred vso slovensko javnostjo kot mreak, k', se poslužuje laži v svoje osebne koristi. . Toliko za danes! Uredništvo. Washington, D. C., 23. julija. — Izgube med civilisti tekom bojev med zveznimi in ustaškimi silami v Sao Paulo, so dosegle število tri tisoč mrtvih in ranjenih, soglasno z oficijelnimi sporočili, ki so prišla semkaj. Približno dvesto tisoč civilnih prebivalcev je zapustilo mesto, da uidejo smrti ali poškodbam. Sporočila, katera je dobil danes državni department, kažejo, da ni med ubitimi in poškodovanimi nobenega a-merikanca. Ameriški trgovski komisar Connell in konzul Haeberle sta varna in zdrava. Soglasno s temi poročili so se završili najostrejši boji izza izbruha usta je v Sao Paulo v nedeljo ponoči, a ti boji niso materijalno izpremenili položaja niti na tej, niti na oni strani. Vstaške sile so dobro oborožene in opremljene ter štejejo najmanj deset tisoč mož. Dobava živil za mesto je baje primerna. Ameriški državljani v mestu so nastanjeni v okrajih, ki so baje najbolj primerno zavarovani. Zvezne sile, ki oblegajo Sao Paulo so dobile nadaljna ojačenja čet, katere so poslale zvezne oblasti z različnih točk. V neoficijelnem komunikeju, katerega je objavilo i brazilsko poslaništva včeraj zvečer, se glasi: I — Zvezne čete so danes precej napredovale in vsta- Tckom -skanja morilca malega ši so se temu napredovanju odločno upirali. Naši avijati- McDonneJla se je izvedelo za ki? nadaljujejo s svojim opazovanjem sovražnih pozicij nadaljm naad na nekega dru- ter SQ ^ ve~ sHk Operacije, organizirane za od- gega dečka. Postal je žrtev per- i . , „ . . . verzneža ločilni napad na vstase, napredujejo povoljno. V uradu Emergency Fleet Corporation se je ugotovilo, da se ladije Shipping Boarda izogibajo Santosa radi težkoč pri razkladanju tovora. Vsled tega je pristanišče Rio de Janeiro prenapolnjeno. Santos, Brazilija, 23. julija. — Zadnja poročila naznanjajo, da so se začeli vstaši v Sao Paulo pogajati z brazilsko vlado glede sklenitve kratkega premirja. Kot zastopnik vstašev nastopa f>redsednik tujezem-ske trgovske zbornice v Sao Paulo. Brazilski predsednik Bertiardes, vztraja na stališču, da mora vse vstaše zadeti zaslužena kazen. POLICIJA JE RAZPELA VSE SVOJE MREŽE fteiAKI, NAROČAJTE BE HA *GLA8 NARODA*. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V Milton Ware, star tri in trideset leh, ki je 'priznal' v Newarku, da je umoril osem let starega McDonnella, je bil izločen kot osumljenec, iu policija je včeraj posvetila vso pozornost poročilu o napadu na nekega drugega sedem let starega dečka v upanju, da bo identifikacija napadalca napravila konec lovu na morilca. Nova sled se je pojavila, ko je okrijjni pravdnik Faeh izvedel, da je Edward Bungay, kojega dom ni daleč od doma McDonnellovih, v zdravniški oskrbi radi sličnega napada, ki jc bil izvršen par dni pred umorom malega McDonnell a. Mrs. Albert McDonnell, mat* umorjenega dečka, je sama spra^ vila oblasti na sled. ko je poslala okrajnemu pravdniku anonimno pismo, katero je dobila. Pismo st> jc glasilo; — Najdite moža. ki je napadel lmtlega Buganv in našli boste mr»-ža, j;i je umoril vašega sina. Žive nekje na Cortlandt St. Detektivi so našli nato dečka v postelji, v oskrbi dr. Chapma-na. ki j<* izjavil, da je postal deček žrtev "enega najbolj peklenskih napadov, ki si jih moremo misliti". Iz povesti, katero je povedal deček, so spoznali detektivi, da je bil na pade i^. ko se je kopal v Willowl)rook Creek, nedaleč od mesta, kjer so našli truplo malega Francis McDonnella. Opis dečka glede zunanjosti napadalca odgovarja opisu moža, ki je sledil Franeisu v gozd. Ware, ki je bil aretiran \ Newarku, ko se je nahajal \ spremstvu nekega majhnega dečka. je bil izročen newarskim oblastim, potem ko so se oblasti na Staten Islandu prepričale, da n'i on umoril McDonnella in da je lagal, ko je podal svoje "prizna-nje . Detektiva Graham in Decker sta včeraj iskala nekega moža s Staten Islanda. ki je bil pred kratkim izpuščen iz Sing Singa radi dobrega vedenja. Leta 1916 je bil obsojen na 20-letno ječo, ker je napadel v Charlton gozdu neko deklico. Deklica je bila zadavljena na isti način kot McDonnell. Ko ga ho policija Jiašla. ga bo zaslišala, kje se je mndil ob času umora McDonnella. BIVŠI KRONPRINC KAZNOVAN Z GLOBO. Oe!s, Nemčija, 23. julija. — Zveza šleskih mlinarjev je naložila bivšemu nemškemu princu dvajset zlatih mark kazni, ker ni hotel ob določenem Času postati njen član. Ivronprinc ima namreč mlin, ki producira vsak dan 30,000 funtov moke. IRSKI VODITELJ OPROŠČEN. London, Anglija, 23. julija. — Farmerski predsednik Gaelic Le-gue v Londonu, Art O'Brien, ki je bil prejšnje leto zastran zarote obsojen na dve leti ječe. je bil včeraj oproščen. ŠTEVILNI UMORI V CHICAGTT Chicago, 111., 23. julija. — Meseca junija je bil v tukajšnem mestu vsak dan izvršen kak umor. Izza 1. januarja, pa do danes je bilo v Chicagu izvršenih 177 umorov. Posebna komisija, ki preiskuje umore, je izdala poročilo, v ka-rem je najpomembnejši naslednji odstavek: V nobeni deželi na svetu, razen v Italiji, ni toliko morilnih tendenc kot v Združenih državah. Veliko morilcev pobegne. Polovica jih je spoznana krivim. Pravična kazen pa zadene le majhen od- DENARNA IZPLAČILA :y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so nait osns slsd»6tž JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din, = $62.50 Prt ■afcaiffth, U snatej« nanj kot cm tM IS centov rs poštnino In druge stroik«. *»ypo«U« na zadnje poŠte in iiplatnje Tcftnl Mmd ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJI: 200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25 300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50 Prt naročilih, Id znmftajo manj kot SM Ur —»■■■■ tit poockej po IS ta poštnino in drage stroške. BupoHlja na tadnje pošto in isplainje M tiji in Zadra. Em paillJatTe. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO LIR dovoljujemo po mogočnost! Se poseben dopust, ▼rednost Dinarjem In Lirast sedaj ni stolna, menja se vefknd in upi iakovano; iz toga razloga nam nI mogote podati natančne ceno vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM C&SU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Slede izplačil v amer. dolarjih ^lejto poseben oglas v tom lista. •U p« v Trota, Opn- am Je poslati najbolje po fkm Tock Bank Draft. B3 Cortlandt ML Oorttondt How York, T. GLAS NARODA (ILOVKNI DAILY? Owned an« Published by fBorenio Publishing Company FRANK tAKIEK, PrMtdWlt (A Corporation) LOUIS BEN EDI K. Troaouror Placo of BuiImm of the Corporetlon and Addreeeea of Above Off I cere: C Cortlendt «tr—t. Borough of Manhattan, New Yortc City. N. V. a L A 8 NARODA" (Voice of the Peopie) leeued Every Dey Except Sunday and MoMdeya. Za Za Mo velja tlet In Kenadg «... leta »i i ■ 11 Amsriko »Za New York u oolo leto ... .K<.. bt.OC [ Za pol leta v.-. .............. ....... . »3.001 Za inozemCtve za cele lete .nr.... lUM'Za pol leta ............ Qubacrtptlon Yearly M-00 Advortleement on Agreement _**Oleo Narode** lahaja vaakl dan lzvzemil nedelj In prmmUcoV._ Doplal, bree podpisa. In ooebnoatl ee ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli po-KUatl po Money Order. Pri epreraembl kraja naročnikov, prosimo, da ae nam _tndl prejšnji blvallgCa naana nI. da hitreje najdemo naalomlka._ M Q L A 8 NARODA** ■ CerUandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. V. Telephone: Cortlendt 9X1% ___ PRED VOLITVAMI Slavni ruski jrisatelj Turgenjev je bil napisal to-le zgodbo:— K dniuai-ju je prišel belorok človek, in dninar ga je lialirulil: — "Temu prihajaš k liani? Kaj bi rad? Ti nisi naš. Po-beri se!" Beloroki je odvrnil:—"Da, jaz sem vaš." Dninar: "Kako si naš? Poglej moje roke. Vidi kako so črne in zamazane. Po gnoju in smoli zaudajajo. Ti imaš pa bele roke. Počeni diše?" Dninar dulia. "Zdi se mi, da ti diši roka po železu." Beloroki: "Da, uganil si. Šest let sem nosil želez je na rokah." Dninar: "Zakaj pa?" Beloroki: "Ker sem se brigal za vaš dobrobit... ker sem skušal vas, nevedneže, osvoboditi in oprostiti, ker sem se protivil vašim zatiralcem, ker sem se puntal proti njim.. . Zato so me zaprli.. . " Dninar: "Zaprli so te?" Zastrau puntanja so te zaprli?" * * * Dvoje let je minilo. * * * " f Dninar se pogovarja s svojim tovarišem: "Poslušaj, Peter, ali se še spominjaš Belorokega, s katerim si pred dvemi leti govoril." "Da, zakaj vprašaš?" "Danes ga bodo obesili. Tako je povelje." "Ali se je zopet puntal?" "Da." "Kaj če bi dobila vrv, na kateri bo visel? Pravijo, da prinese taka vrv srečo." "Prav imaš. Bova pa poskusila, prijatelj." Peter Zgaga Dopisi. Iz Slovenije Tihotapka s saharinom. Na dolenjskem kolodvoru je bila prijeta zasebnica Marija Perov-šek. stanujoča na Rimski eosti. Kupovala je že dalja časa od železničarjev saharin, s katerim je kupčevala po Dolennjskem. To pot pa je imela smolo, kajti zalotil jo je detektiv, ji • zaplenil večjo količino saharina, njo pa od vedel na policijo. Železniška nesreča. Vlak je povozil 17-letnegra ključavničarja iz Krbulj pri Št. Lam. bertu, Leopolda Omahna. v trenutku. ko je liotel prestopiti železniški tir. Stroj mu je odtrgal levo nogo. — Težko ranjenega Omahna so prepeljali v Ijubljan sko bolnico. Velik ogenj v Kamniku. 7. julija ob pol 8. zjutraj je izbruhnil pri posestniku in usnjarju v Kamniku Ivanu Polaku požar, ki je upepelil drvarnice in shrambe za čreslo. Ni jasno, ali je na~ stal ogenj iz malomarnosti ali pa ga je morda kdo podnetil. Le iz- Foster je delavski kandidat, in Nepoznani, ki lior-e r^ni pridnosti in tor'nosti kam" ----__j_______- , ....... vniske požarne hrambe se je zaliva- Dananašnji je seveda drugače kot je bilo v Turgenje-vili easili. Današnji takozvani delavski voditelji so se izpameto-vali. Posebno v Ameriki. Beloroki so, toda njihove roke diše po vsem drugem kot po železju. Po parfumu zaudajajo. (Tako so že vsaj tisti povedali, ki so prišli s politično-pokojnim Etbinom v stik.) Moderna doba je vse omehčala. Samo delavski žulji so postali trsi in zaaitpaje v boljše ease se je nekoliko utrdilo. Voditelji pa izdaleka niso taki, kakoršnega je bil opisal Turgenjev. Voditelji so se pomehkužili. Skrb za lastni žep, je načelo njihovega delovanja. So izjeme, pa so redke, kot so demanti v južno-afriških poljih. Sedaj pred volitvami hoče biti vsak prijatelj delavstva. O Coolidgeu pravijo, da je delavski prijatelj, isto na-prtujejo tudi Davisu, in La Follette skuša biti izvoljen z delavskimi glasovi. s prohibieijo osrečiti našo domovino, bo tudi lovil delavske glasove. Uradno priznani delavski "voditelj" Gompers se še ni odločil, komui bo ponudil glasove svoje delavske armade. Dober kup jih noče dati. Zaenkrat tehta in precenjuje ponudbe. Iz njegovih fraz se pa da točno izluščiti vprašanje: —: Kdo da več, da bo prišel na krmilo in zanaprej izrabljali mojo armado tako kot soj o drugi dosedaj*?" Delavec je zbegan. Iz najmanj desetih strani mu ponujajo dobrote, pa ne ve, po kateri bi segel, da bi ne bil ukanjen in da bi res dobroto dobiL ' Brez dvoma bi storil najboljše, če "bi vseh deset zavrnil in si začel ustvarjati svojo lastno, kajti on sam najbolj ve, česa mu je treba in kaj je cilj njegovih želja. Pojmi ameriškega delavstva se čistijo in se bodo izči-stili popolnoma. Težko, da bi dadanašnji kdo tako zavrnil Belorokega kot ga je zavrnil Turgenjevov dninar. Sto nesreč, ker je tako malo Belorokih med nami. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jadlina d I kav«. Knajpo ve Ječmenovo kavo In Importlrana domača zdravila, katera priporoma mor Knajp v knlifll DOHAČI ZDRAVNIK Plilte po brezplačni cenik, v Je nakratko popisana veaka rastlin sa kaj aa mM. IMPORTUtANE KOSE rn DRUGE ORODJE IZ JUGOSLAVIJE Kose Is garantiranega Štajerskega Jekla s rinčkom na vijak. 24. 26. 28. in 30 palcev dolge ........$2.00 C kos z rfnčkl po ................ 1.75 Srp za klepatl ...................90 Klepilno orodje .................. 1.25 Brusni kamen "Bergamo".......SO UoUka ...........................90 ttlbelen za. repo, z 2 nožema .... 1.10 PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK Blago poSiljam pofitnfne prosto. MATH. PEZDIB 771, City Hall Sta. liti, da se je ogenj lokaliziral In se ni mogel razširili na .sosednja gospodarska poslopja usmiljenih sester. Par minut zamudi* s m rani ognjega.scev bi imelo lahko ne-dogledne poslediee. C'a>t in pri znanje vsem in vsakemu posameznemu gasilcu. Vlom in težka telesna poškodba. Pred nekaj dnevi je vlomilo šest do osem. moških v liram -Jožefa Pint ar Lea v Podgorju, v katerem pa niso našli ničesar. Slučaj je liotel, da je prišla mimo koča-rica Ana Slak. ki so jo storilci napadli, jo z gnojnim krampom težko ranili, nato pa začeli streljati z vojaško puško v hišo. Takoj zatem so storilci pobegnili in pozneje v noči u drl i še v hram po sestnika Andreja Presnelča v Bračni vasi. Poskušali so svojo srečo še pri treh hišah in odne.sh razno blago in celo dva po osen. tednov stara prašiča. Skupne ško de so neznanci napravili za okrog 4000 Din. Preganjane c. France Beloviea iz Dugerese je zasačil carinski uradnik ljubljan skega kolodvora v hodniku pod carinskim skladiščem, ko je ravno z olimpijskim mirom vrtal zid z dvema železnima palieama pod pretvezo, da si trebi uši in drugt-nepovabljene sostanovalce v kožuhu. Ker je ta Izgovor izgledal v očigled morilnim pripravam le malo ali nič verjeten in je bila sumnja, da si hoče Belovič izvrtati luknjo v svrho olajšanja tatinskih operacij v noči. ranopi bližja, ga je ljnbljausko sodišče obsodilo na dva meseca ječe. Nesreča ali samomor. Iz Zidanega mosta poročajo: Zvečer se je vračala žena delav-co tnkajšnje tvorniee Roza For-jak s svojim možem od trgovin«* Železmik proti domu. Naenkrat se pe žena odstranila, odhitela proti Savinji in padla v vodo. Njenega-trupla niso mogli najti.' Ali se je zgodila nesreča ali samomor. še ni dognano. Rop pod Brezjem. Preti par dnevi je bil napaden v ifuzdu pod Brezjem od dveh starejših neznancev lo-letni Jože Piriiat. Storilca sta jra slekla popolnoma do golega in mu odnesla še Din. gotovine. 1*0 izvršenem ropu sta izginila v notranjost gozda. Požar valed strele. V hišo posestnika Franca Kova. čiča v II rušo v ju pri Planini je te dn udarila strela. Poslopje je \ kratkem času ]>ogorelo; uničeni sr> vsi pridelki, pohištvo in obleka. Ostalo je le golo zidov je. Skoda se ceni na 60.000 Din. Poslopje j*, bilo zavarovano le za o003 kron. Nesreča pri delu. Drvar Frane Zursrar iz Travni- Naši rojaki radi potujejo v stari kraj na obisk. Tudi nedržavlja-ni lahko gredo, če si prej preskrbe potreben permit. S takim permit om se lahko vrnejo v Ameriko neovirano mimo ameriške strahote — Ellis Islanda. V starem kraju je sedaj jako lepo. Posebno Gorenjska je lepa. Najlepši kraj f a Gorenjskem je pa Bled. Kdor ni videl Bleda, ne mori-reči, da je videl vso krasoto slovenske zemlje. Blejci so to krasoto začeli šele v zadnjem času ceniti v polm meri. Po vseh svetovnih listih objavljajo slike Blejskega jezera. Blejskega gradu in sivega očaka Triglava v ozadju. Sprva se je zapodilo na Bled veliko tujcev. Boječ se, da bi na val tujcev, ne pneoh&L, so se Blejci preskrbeli za bodočnost. Iz Belgrada so naročili samega jugoslovanskega kralja. Ti pa vleče. Kralj je najboljša reklama za Bled. Iz daljnimi krajev hodijo ljudje gledat nekaj, kar bo kmalu s~{Tn dalo v prošlost. Torej rojaki, ki greste v stari kraj, ne pozabite obiskati Bleda in njegovega visokega stanovalca. Po preteku let boste lahko pn-povedovali svojim otrokom in unukom: — Jaz sem pa videl nekaj, česar ni več nikjer na svetu. Kralja sem videl. In otroci bodo zastrmeli. Pametnejšim med njimi nikakor ne bo šlo v glavo, da je mogel kdaj živeti kak rod ali narod, kateri ni znal vladati sank*ga. sebe. ★ Tako se bodo čudili kot se čuti ijo sedaj, če jim rečete, da so se pred tridesetimi leti vozili odrasli moški na velikanskem biciklju s tremi kolesi. Torej obiskovalci, na Bled! Videli boste nekaj, česar naj-brže ne boste videli nikdar več \ življenju. Še danes je lahko žal vsem prebivalcem Slovenije, ker niso obiskali cirkusa Barnum Baileva. ko se je mudil v Ljubljani. Taka prilika se ne nudi vsak dan. Znanstveniki se bavijo z vsemi mogočimi stvarmi, in seveda, bavijo se tudi s poljubi. Neki znanstvenik je razprede-lil poljub v različne vrste ter vztraja pri trditvi, da je poljub, ki je dan opoLnoči, najmanj nevaren. Pravzaprav bi moral dotieui znanstvenik obdelati snov glede poljubovanja takole: Poljub je odvisen od nasiled-injega tva. zaposlen pri Auerspergovem j Kdw „a da . kje ga da . zakaj ga gozdnem uradu v Kočevju, je te da. in kdaj ga da. dn v gozdu "Glazutapodirar smreko. Vslerl padca smreke na neki hrast se je odlomila močna veja. ki je zadela Žurgarja na gla- ske igre. vo ter mu prebila* lobanjo. Žurgar je v nezavesti kmalu nato umrl. V Evropi so se vršile olimpij- ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL. Splošna tonika za moške i ženske. Pomaga naravi s tem da Želodec in jetra bodo pričela 8 svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. Cona SO in 88 eentev. Vprafejte svojega laka marjai vv . F S E V F r " CEDAR RAPiDS. lOvS Amerikanci so se pri njih dobro postavili. Prvenstvo so si priborili v osmih športnih strokah. V Evropi se pa sedaj vrši tudi zanimiva diplomatična igra. ,Za prvenstvo tekmujejo: Her-riot, MacDonald, Theuuis, de Ste-fano in ameriški državni tajnik Hughes. Bog ve. kako se ob pri tej igri kaj Amerika odlikovala? Jaz dvomim, da bi odnesla pr-\ enstvo. Brooklyn, N. Y. Slovensko pevsko in dramatično društvo 4'Danica'' priredi v, nedeljo dne 27. julija 1924 svoj letni piknik, v obče znanem Emerald Park-u. Glendale. L. I.. vogal Myrtle in Martin Ave. Xegljanje za eash dobitke: *7.00. $5.00. $4.00, $3.00. $2.00 in $1.0. Žrebanje dobitka: Cekin za $10.00. Prosta zabava in ples. Sv i r al bo znani orkester. Začetek ob 2. popoldne. Za vestransko zabavo, dobro postrežbo in pijačo bo skrbel odbor. Tem potom najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz NeAv Yorka, Brooklvna in okolice, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. S pevskim pozdravom, vdani . Valentin. Orehek. tajnik. Lawrence, Pa. Precej drdgo je že, da se nisem oglasil v G. N. in še danes se jako nerad pripravim vam sporočati žalostno vest, da je nemila smrt zopet zahtevala', da vsahne zopet en rožni cvet med slovenskimi rožami v tej deželi. Dne 16. julija ob 7.15 zvečer se je poslovila od tega sveta še no prav 17 let stara Mary Gregorčič, hčerka Mr. in Mrs. Frank in Mary Gregorčič, ter odšla v boljše kraje. kamor nam je vsem pot odločena prej ali slej. Bolna je bila le nekaj tednov na srčni hibi. Vendar nismy pričakovali ne znanci in ne stariši. da jo bo nam smrt iztrgala tako hitro izmed nas. Priljubljena pri vseh. kdor jo je poznal, radi svoje pokornosti do starišev in mirnega modrega, obnašanja, se je marsikomu za-solzilo oko, videč jo ležati med duhtečim cvetjem na mrt vašem odru. Pa smrt ne izbira, kar ona poprime. tega več ne izpusti. Posebno huda rana je zadana starišem, ker bila je edina hčerka, pa tudi edini bratec je ne bo kmalo pozabil. Pogreb se je vršil dne 19. julija po katoliškem obredu na katoliškem pokopališču Sv. Agate v Bridgevillu. Pa. Pokojna Mary je bila članica S. N. P. J.. 16 let v mladinskem oddelku in v letošnjem letu je prestopila v članski oddelek. Društvo Prosveta. št. 245 S. N. P. J. se je skoro v polnem številu udeležilo pogreba, katerega članica j je bila pokojna že precej let. Vsem. kateri poznamo družino [GregoriČ, ne preostaja drugega, kot da izrekamo tem potom iskreno sožalje! Delavske razmere so pa pri nas take: Na delo gremo v premogo-rov vsaki dan, a ne zaslužimo nič več kot bi lahko, ako bi pošteno delali le dva dni v tednu. Gnjije-mo in prezebamo pod zemljo tri četrtine Časa, katerega bi lahko uživali na solnčni svetlobi in čistem zraku, da ni kosmatim kom-panijskim dušam le to na misli, kako nas bolj trpinčiti in mučiti. Delo, kar ga zdaj v celem tednu človek naredi, bi opravil v dveh dneh, ostale dni bi lahko užival solnčni zrak in ob plačilnem dne. vu bi bilo vseeno. Prazna kover-ta zdaj. prazna potem. Irjudi je iz vseh krajev stlačenih tu, da ni jezika na svetu, da ni tu zastopan. Pozdrav I M. Rupnik. Gotovo odpomoč za slabo prebavo in želodčne nerede. Dobi se novo zdravilo, ki hitro in gotovo deluje. Zdravniki »e čudijo kako hitro to novo xdravllo. ivano Nuga-Tone, odstrani slabo prebavo, zabasanost. omotico, glavobole slab duh in želodčne nerede. — Nuga-Tone povrne novo življenje In moč Izčrpanfm živcem In miSIcam. Dela rdečo krt. umirja živce in Čudovito poveča. moč vzdržnosU. Nu^a-Tone daje o-življajoč spanec, dobe.r apetlt. dobro prebavo. reden stol in človeka poživlja v vBeh ozirih. Če se dobro ne počutite, tedaj Je vafia dolžnost, da prfckusite Nu*a-Ton4. Je prijetna za vživatl in takoj še bdšt* počeli počutiti boJjBe. Če vam Je S« nI predpisal vaš Zdravnik, pojdite takoj k lekarnarju In kupite steklenico Xuya- Prijatelj, domisli se svoje žene, ki prodaja dolgčas doma, stopi v bližnjo trgovino ter ji v znamenje ljubezni in vdanosti kupi veliko bakso kendija. Prinesi ga ji domov. Žena se bo dara razveselila, na- 'Tone. enkrat se ji bo pa zamračil obrat. I i«deiovateiji Nusa-Tone vedo tako do- . ,bro kaj Je Ista v stanu storiti xa vas Tedaj bo mislila: Slabo vest lma.jr takih slučajih, da prisilijo vm ie-Priliniiti se mi hoče. Bog ve, kaj dtnaT ^nis^o^V mi ie nasodel. kajon?- , Klejte- si Jamstvo na vsakem paketu. Prt- * & ' *_* poročena. Jaj»č«na In naprodaj * vmH te- —- -i— Haraab. —AdVt GLAS NARODA, 24. JUL. 1924. Vstanovljena leta 1898. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF 1'ERDAN, »33 E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. 32nd St.. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH riSHLER, Ely. Minn. Blagajnik: IXJL'IS CHAMPA. Bo* 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN* MOVER NT. 412 — 12th Ave, East. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg, 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK, Boom 206 Bakewell Bldg. cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR ML.ADIČ. 1334 W. IS Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD PLABODNIK. Box 4S0. Ely. Minn. GREOOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Fuyallup. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN" PIRC. 7S0 T-ondon Road. N. E-, Cleveland. O. PATLINK ERMENC, 3*3 Park Street, Milwaukee, Wis. JOSIP STKRLE, 404 E. M?sa Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CELAKC. 538 Market Street, AVaukegan, 111. --Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda"'. -. Vse stvari tikajof-e se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj {=e poiiljajo na glavnefea tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih ilanov in bolniška sprič-evala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Klor teli postati flan te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega drufitvu. JSKJ. Za ustanovitev r.ovih društev se pa obrnite na g!. tajnika. Novo druStvo t-e lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz urada glavnega predsednika J. S. K* J. Razprave za bodočo konvencijo JSKJ. so postale že jako zanimive, da je že želeti, da bi bil ta čas že tukaj. To mislim zato, ker so se nekateri že popolnoma spozabili, kaj sinejo pisati ali ne, slovenski organizaciji, katere blagajnik je bil v Glevelandu, da je bil nekega dne telefonično po zvan od banke, koder je imela do ti na organizacija denar naložen češ, da so na čekovnem prometu oziroin kaj jim dovolijo pravila prekratki nekaj čez tisoč dolar- JSKJ. Nekateri so že namenoma grešili zoper pravila (člen XXI.), nekateri ga pa mdirektno poskušajo. Ako bi bilo do konvencije še kakih šest mesecev, bi vse ra* prave v Glasilu postale bolj škodljive kakor pa koristne JSKJ. Nekateri nepotrpežljivo čakajo Glasila in to vse zato, ker so r& dovedni, kaj bo kdo pisal proti njihovemu prepričanju, da ga kakor hitro jim je mogoče zopet nar zaj. Ker >«• pa v največjih slučajih napačno razume, je posledica, da se vname razprava v Glasilu. Namesto v korist Jednote, se najraje prične z osebnimi napadi, kai je sila škodljivo za Jednoto. Ivot predsednik Jednote, sem mislil, da prepustim vse razprave bodoče konvencije članstvu. Ker se nisem takoj v začetku oglasil v Glasilu, sem bil pozvan, kakoi sem bil omenil že v zadnjem mojem dopisu. Vpraševali so me ja^ no, pismeno in ustmeno. kaj je vzrok, da kar molčim. Kakorhitro sem se pa oglasil, se mi pa očita, da sem se oglasil zato, da si delam reklamo za ponovno izvolitev ter da se bojim, da mi ne izpod-leti stolček. Kar se tiče stolčka, ga radevolje prepustim onemu, ki mi ga očita. Onemu, ki rad poskusil dobrote tega stolčka, priliko iz srca privoščim. Ker se mi pa tudi očita in me napada, da sem trgovec ter da trgovec ni zmožen, da bi bil še nadalje v glavnem uradu, in se še posebno povdarja. da trgovci nimajo časa. da bi mogli poleg trgovine opravljati tudi redno poslo-vane glavnega urada, hočem pojasniti članstvu, kake koristi ima Jednota, če so tudi ti trgovci v glavnemu odboru. Celih IS let sem že član slovenskih organizacij, ter pravpovsod to je pri vseh društvih, koder sem bil član, ter so imeli kako zadevo za rešiti drugi dan kot v nedeljo ali praznik in najsi je bila kako>-šna zadeva koli, se je vedno priporočalo na sejah in apeliralo na trpovee. da prevzamejo zadevo v rešitev. To pa zato. ker imajo čas, ker so svojri gospodarji in jim ni potreba iti v tovarno ali v rudnik. Vedno se je povdarjalo na sejah, kakorhitro so imeli kakega trgovca v društvu, da le on najlažje to delo prevzame, ker mu ni potreba v tovarni svojega bosa prositi, če sme izostali za en dan ali več od dela. Pripetilo' se je že tudi, da je moralo društvo plačati dne\- Glavni urad Ely, Minnesota* n ■ Inkorporirana leta 1901. Jednote in vsi plačujemo v eno in [ zanimajo za podporne organiza- tak čas je drag. Prepričani smo. isto blagajno, tla dobimo pot^oro eije. za vsakdanjo nesrečo. In ker vsi; Priporočam še enkrat in apeli-enako plačujemo v eno in isto bla-! ram na vse cenjeno članstvo J. gajno, imamo tudi vsi enake pra, i S, K. J., da položimo vse osebno-viee priti v odbore, najsibo pn "sti na stran. Vsak se naj izrazi po društvih ali pa na konvencijah.^ svojem najboljšem prepričanju in Prišli smo pa v Ameriko vsi ena-j naj se ne napada enega ali drugt-ki. popolnoma neizkušeni v ura- ga. če kdo kaj drugače misli. Vs: dih slovenskih Jednot. Kateri so smo člani ene organizacije it bili bolj pridni, da so se nekoliko dolžnost nas je vseh. da vsi delu- bolj zanimali in dotiČni so bili jemo le Zii napredek naše dobre matere Jugoslovanske Katoliški Jednote. 5Z bratskim pozdravom tudi vedno prvi izvoljeni v ur^. de. In tako se učimo nepreneho-t in a in učili se bomo do konea naših dni. to je oni. kateri se kaj da če se bodo delegatje za 12. konvencijo dobro pripravili, boue lahko v petih dneh zaključena. Bratovski pozdrav vsem članom in članicam JSKJ. Odbor dr. sv. Jožefa, štev. 45, v Indianapolis. Ind.: Louis Rudman. predsednik. Louis Komlane. tajnik. John Vidmar, blagajnik. Rudolf Perdan, gl. predsednik. jev. Blagajnik se je hitro napravil in letel na banko, seveda, če bi moral delati v tovarni ali rudniku tega ne bi mogel storiti ter založiti svoj denar, da je ban ka mogla izplačati čeke namesto jih vrniti z pripombo "Not Suff f-cient Funds'', to je, da čeki so bili vrnjeni, ker organizacija ni imela denarja na banki. Toraj tu kaj je dokaz, al i je vredno, da ima Jednota tudi trgovce v glavnemu uradu. Vprašanje je, če bi to mogel storiti, kar je storil dotični trgovec, tudi navaden delavec, ki je poleg tega mogoče tudi brez denarnih sredstev in povrhu tega mogoče še brez vsakega kredita. To prepuščam vsem onim, ki tako kritizirajo, da so trgovci več škodljivi kakor koristni v glavnih uradih. Nadalje še tudi to. Jaz kot trgovec in glavni uradnik dobim po pošti ali brzojavno kako jako važno zadevo, katera mora biti rešena kar nahitrejše mogoče. Kot svoj gospodar sem doma, ko prej-mem to važno zadevo, se takoj odpravim in rešim takoj kakor mi je nakazano. Če bi moral iti pa \ jutru zgodaj v tovarno ali v rudnik, pa pridem šele domov na vi> čer. to je, ko so vsi uradi že zapiti, bi moral čakati drugega dne in najpreje še le prositi svojega bosa za dovoljenje, da smem ostati od dela. da rešim to važno zadevo, ki mi jo je poslal glavni tajnik v priporočenem pismu ali brzojavu. Navedel bi še lahko marsikaj glede zadeve trgovca v glavnem uradu. Ker pa sem prepričan, da se mi bo zopet očitalo, da si delam reklamo, zato raje končam. Da sem pojasnil to, sem bil pa primoraran se zagovarjati, ker som bil napaden in primoran. da odgovorim sam za vse one trgovce, katerih članov je veliko pri JSKJ. Drugi zopet pišejo v Glasilo, da se ne sme voliti v glavni odbor: trgovcev, bankirjev in onih. ki so jako lepo napravljeni, to je, da imajo lepo obleko na sebi, in tudi dobrih govornikov ne. Za božjo voljo, kaj po hočemo potem voliti na prihodnji konvenciji v glavni odbor JSKJ.? Tega ni še nobeden priporočal in videti je tako, da se bo v prihodnji odbor izvolil take člane, ki niso popolnoma nič zmožni, to je, da nimajo prav nobene skušnje v po-Klovanju sovenskih' Jednot ter da nice, da je moglo zadevo rešiti, bodo slabo oblečeni in pa dotične, svojemu članu. To pa vse zato. ki ne bodo znali prav nič govo ker društvo slučajno ni imelo v.riti, da bi bili zmožni vsaj kak svoji sredini trgovca in pa ker govor napraviti na banketu, kate-je moral dotični član izostati od rega se ponavadi priredi delega-dela. Društvo mn je moralo povr- tom. ' niti dnevnice. ! Toraj pustimo vse take prazne Pripetil se je slučaj pri neki /raze in izraze. Vsi smo člani ene i;'- -.' • -'.•i'-3- - Nasreti XII. redni konvenciji J. S. K. J. Ime naše slavne Jednote naj o-&ianc staro. Člen XXXV.. točka 2. stran 87: Glede bolniške podpore, ki so so-daj člani upravičeni do cele podpore 6 mesecev, 12 mesecev pa po ."£20 ali $40 na mesec, naj »e bi prenaredilo-. 6 mesecev cela podpora, potem pa polovica podpore na dan. Torej če je še zavarovan za $1.00, dobi potem 50 centov, če je za $"2 00. dobi $1.00. Torej naj bi dobival bolnik podporo, dokler ne ozdravi ali umre. Točka 3. stran 87: odpravnina naj bi potem odpadla. Člen XXXVI. (D) : Za izgubo enega očesa, naj se bi plačalo $400, toliko kot za celo roko ali nogo. Člen XXXVII: Za operacije naj se bi plačalo po $100. Tri operacije, ki so sedaj po $50, naj bi bile po $75, ker za manj je težko operacijo vršiti. Naše društvo priporoča, da bi bilo dovoljeno neenakopravnim članicam, katere so že dalje časa* v Jednoti, vstopiti kot enakopravne brez zdravniške preiskave. Če ne pride na tej konvenciji prvi vrsti takim, ki so sposobni in zdravi. Tako se bo dalo boljše ugodnosti članstvu, da jim ne bo treba zraven naše Jednote še drugod iskati zavarovalnine. Člen 33. stran 78. točka 1. naj se glasi: Vsak član. ki še ni dopolnil 45. leta. ki ni še zavarovan za $2000.00 posmrtnine, lahko vloži prošnjo za zvišanje zavaro valnine. Ravno tako tudi vsak član ali članica, ki še ni zavarovan za $3.00 dnevne bolniške podpore in ki še ni dopolnil 45. leta, zamn re vložiti prošnjo za povišanje bolniške podpore. Točka 2. proti koncu naj se glasi: $2000.00 namesto $1500.00. Člen 35. stran 87. točka 1. naj se glasi: Vsak član ali članica se lako zavaruje za $1.00, $2.00, ali $3.C0 dnevne bolniške podpore, toda le do 45. leta starosti. Točki 2. se naj doda še: po $3.00 dnevno, za kolikor je že bil zavarovan. Po preteku šestih mese" ce.v se pa plačuj^. po $20.00 ali $40.00 oziroma $60.00 na mesec za nadaljnih 12 mesecev. Točki 3. se naj doda : Skupno do združenja, naj se čisto odvrže $420-00' so zavarovani za $1.00 združevalni odbor enkrat za vst> lej- Matija Regina, predsednik. Joe Jereb, tajnik. Anton Jerina, Jr., blagajnik. Kakor je razvidno iz glasila J. S. K. J., so se začela društva kakor posamezni člani resno zanimati za 12. konvencijo JSKJ. Tako želi tudi društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. podati par nasvete*' delegatom prihodnje konvencije, ki se snidejo v Lorain, Ohio v mesecu septembru. Članstvo gori omenjenega društva zbrano na redni mesečni seji dne 13. julija je vzelo v pretres sledeče točke iz pravil JSKJ. Člen 10. stran 23. Ta točka govori .da mora tak predlog podpirati ena četrtina društva. Priporočljivo bi bilo sledeče: Ako podpira inicijativo 12 društev iz petih različnih držav, naj se da na glasovanje. Člen 11, stran 26, točka 3. Zadnji odstavek se glasi: Za spalne železniške vozove plača Jednota. Ta odstavek naj bi se črtal. Jed nota naj ne plačuje spalnih vozov. Stran 44, združevalni odbor. Naj se črta vse* šest točk iz pravil JSKJ., kjer je razvidno, da Jednota, skatero bi se imelo izvršiti združenje, ne mara dati pravih oziroma sprejemljivih pogojev, da bi se idejo združenja vresr ničilo po pravi bratovski podlagi .pač pa se hoče JSKJ. samo priklopiti. Ni potreba, da bi se zaničevalo JSKJ., zatoraj je najboljše, da se ta odbor črta iz pravil. da ne se bo še nadalje delalo nepotrebnih stroškov Jednoti. Člen 29. stran 70, naj se izpre-meni v toliko, da bi se lahko spr»» jemalo člane in članice v Jednoto do 55. leta. Seveda od 45. do 55. samo za $250.00 posmrtnine ta ne več kot $1.00 podpore. K členu 31., stran 75, točki naj se doda še peti razred zavarovalnine in sicer za $2000.00. Kdor sa sn $840.00. če so zavarovani zs $2.00, in $1.260.00. če so zavarovani za $3.00 dnevne bolniške podpore, kdor je bil za toliko zavarovan. Člen 37. stran 9. Glede odškodnine za operacije, naj bi se zvišalo podporo na $25.00. Za operacije, za katere se plača sedaj $75.00, naj bi se plačalo za na prej $100.00, in za katere se plača se daj $50,00 se naj plača $75.00. Točka 2. tega člena naj se glasi: ako je več kot ena operacija ob enem času, ni tak član aLi članica upravičen(a) več kot do $200.00. Priporočljivo bi bilo tudi, da se uvede pri JSKJ. 20-letno za varovalnino, ker s tem bi se dalo mladim članom boljše ugodnosti. Nekateri člani se zanimajo tu4i zato, da bi se ime JSKJ. izpreme nilo. Temu pripomnimo samo toliko. da. ako bi se Jednoto usta-novljalo sedaj, bi bilo umestno dati ime JSKJ., ker pa Jednota posluje že nad 25 let pod imenom JSKJ. naj ostane še v nadalje sta ro ime. Znano nam je, da ime samo na sebi ne bi nikomur koristilo nič. ako ne bi bilo blagajne. Radi imena ni še nikoli nobeden član dobi! podpore in gotovo je tudi izgubil ne bo, ako ostanemo pod starim imenom. Ako pa pomislimo na stroške, ki bi nastali z novim imenom, takoj bo vsak razsodni član spoznal, da je boljše ostati pri starem imenu, kajti Jednota je inkorporirana pod tem imenom. V slučaju izpremembe imena se mora spremeniti tudi carter. Nadalje ima razne tiskovine, k bi potem ne bile za rabo. Nabav? novih bi štala denar. Znaki in rt? galije stanejo tisoče. Razna društva imajo svoje zastave pod tem imenom. Vse to je treba zavreči, kar se nam zdi nepotrebno. Toraj bi bilo priporočljivo, da ostane ime kot je sedaj. Naj se nekatere tičke v pravilih malo popravijo na prihodnji konvenciji in naj se želi zavarovati za -večjo svoto kot $1,500.00 naj se mu da priliko; v ne trati na konvenciji časa, ker Društvo sv. Alojzija, št. 87 J. S. K. J.. St. Louis, Ho., je pri svoji redni seji dne 13. julija sklenilo sledeče: Večina navzočih članov je jrla-sovala proti združenju s S. N. P. J. Plača delegatov za konvencijo naj ne presega dnevnice $8.00. Vožnja delegatov za 12. redno konvencijo naj se plača samo za navadne vozove. Kdor se hoče voziti v spalnih vozovih, naj to stori na svoje stroške. Člen XIX.: Uradno prlasilo naj ;4Glas Naroda", ker je najbolj razširjen list v Zdr. državah. Člen XXo točka 19.: Kazen su-spendacija naj ostane, odstrani naj se odkupnina $1.00. Člen XXXIII.. točka 29.: Vsi bolniški obiskovalci, ki ne obiskujejo, kakor pravila določajo, naj se kaznujejo na sledeči način: Ako prvi mesec ne obiskujejo pravilno, se jih suspendira za en mesec: ob enem morajo obiskovati še prihodnji mesec. Če pa še drugi mesec ne obiskuje zadostno. naj se jih črta. Baš radi nemarnosti bolniških obiskovalcev prre precej denarja iz jednot ine blagajne. Frank Kodelja. tajnik. Nekoliko o združenju. Gori navedene besede čitali smo v glasilu JSKiJ. v minulih desetih letih že toliko krat. kolikor je v letu dni. tako da ako človek stvar trezno premišljuje in razmotriva. združenje, dali niso bile druge slovenske organizacije istočasno prizadete od epidemije in ravno tako trpele vsaka-po svoji velikosti. Članstvo JSKJ. "se stara. V mu je že cela stvar zoperna. Toli- j združenju s SNPJ. najdemo za-ko dolgih let že prazno slamo jščito. to trdijo nekateri. No. ako mlatimo, ne da bi najmanjši j se združimo z omenjeno jednoto, uspeh dosegli. Eden vleče naprej, vprašamo vas. ali nas bode SNPJ. drugi nazaj, tretji na levo. četrti na desno, peti prerokuje manjše izdatke, šesti paliee lomi. sedmi trdi v združenju je moč, osmi Za prigrizek in hladno pijačo bo skrbel naš sobrat Košer, upravitelj Slovenskega Doma. Toraj pridite vsi! Na veselo svidenje! Pozdravljam vse člane in članice in ostale rojake in rojakinje ter sem udani J. A. Germ, tajnik. veti opozarja, da se člani pri J. S. K. J. staramo, deseti trdi. da samo združenje nas bo varovalo neugodnih posledic. O vseh teh lr-ditvah glede združenja pa detih organizacij znašajo dnevnice za en dan glavnega zborovanja v teku 4 let $3000. Ako bi bilo teh 5 orgarzacij združeno v eno samo organizacijo, bi ista štela 50,000 članstva. Ako vzamemo na vsakih 100 članov enega delegata, bi jih toraj prišlo na zborovanje 500. dnevnice istim $G00 na dan, kar znaša $3000 za en dan zborovanja. To je prvi dokaz, da je trditev o zmanjšanju izdatkov neresnična. Glavni tajnik ene organizacije z 10,000 članstva ima recimo $3000 plače na leto. Ali bo kateri izvrševal to službo pri organizaciji s 50.000 članstvom za $3000 plače na leto, par gotovo ne, ampak gotovo za pet krat toliko, recimo $15,000 na leto. Vsak glavni tajnik ima sedaj po eno osebo za pomoč, če pa se "> organizacij združi v eno samo or ganizacijo, ali bo glavni tajnik s pomočjo ene osebe niogel izvrševati to službo? Gotovo ne, ampak treba mu bo najmanj 3 pomočnikov. Vsaka izmed petih organizacij plačuje najemnino za glavni urad recimo $500 na leto. Ko bi se pa združile, ali bi zadostoval tak prostor za glavni urad, kakor sedaj za vsako posamezno! Gotovo ne. ampak moral bi biti' veliko večji. Ravno tako je z vsem drugim potebnim k temu spadajo-eim materijalom. Kajti-samo po sebi je umevno, da ima ve'j k a družba večje dohodke in izdatke ka kor mala. S tem je torej dokaza no, da je trditev glede manjših izdatkov popolnoma neutemeljena in neresnična. V združenju je moč. To smo čitali že neštetokrat. Kakšne silne moči pa nam je potrebno ? Ali ni bila JSKJ. v teku 26 let svojega obstanka zadfstno močna, da je zadostila svojim obveznostim, ali je prosila kedaj koga za kakšno pomoč? Le ob času influence, ko je koščena roka posegla z vso silo v jednotino blagajno, in pustila v istej velikansko vrzel, tisočaki so frčali na vse strani širne Amerike. Glavni urad je bi i primoran obrniti se na članstvo za podvojitev mesečnega ases-menta? In kaj je članstvo storilo? V polni zavesti reka "Danes tebi, jutri meni", je storil vsak svo jo dolžnost in tako je bila vrzel v jednotini blagajni v prav kratkem Času zopet zravnana. JSKJ. je prestala takrat hud udarec, a pomagala si je sama. No stavinfo vprašanje onim, ki nas silijo v mar niso v vsaki državi državne in mestne sirotišnice. v katerih dobi vsak. kdor je potreben, vstop. Ne bomo naštevali tu več važnih obljub, s katerimi se nas vabi v združenje, kajti prepričani smo* da vse le obljube niso nič tlruge-ira kakor prazen bluff. Skušajo nam pokriti očesa z lopaatmi in nam pokriti očesa z lopatami in slišali, kam gremo. Zapeljati nas bi hoteli na most. odkoder ne bi bilo nobene rešitve nikdar več. Mi pa vemo kje smo. Smelo trdimo in trdno smo prepričani, da je Jugoslovanska Katoliška Jednot najboljša slov. podp. organizacija v Ameriki. Sedanji sistem JSKJ. je tako praktičen, da se JSKJ. lahko meri s svojimi financami in članstvom z vsako slovensko podporno organizacijo v tej deželi. Smelo trdimo, da ako bo JSKJ. imela v bodoče take nazore in taka načela kakor jih je imela minulih 10 let. se ni bati, da bi nazadovala, ne. ampak napredovala, rasti a in množila se bo. Vprašamo vas, dragi sobratje in sosetre člani -JSKJ., oni, ki nas navajate k združenju, ali niste sigurni vseh podpor in dobrot, katere -ISK-J. nudi svojemu članstvu.' In kaj vain claje fundamentally povod, da nas silite ravno IMjd okrilje Slovenske Narodna Podporne Jednote? Tega odgovora ne dobimo. Nobeden se ne upa na dan, da bi povedal resnico. Le z raznimi praznimi frazami in zavijanjem se nas -skuša zapeljati v propast. Vse dopisovanje in obljube in .ugodnosti po združenju ni nič druge-gega kakor pesek v oči. Pišejo m obljubljajo vse mogoče udobnosti po združenju, a ne verujejo sami tega. Kje pa je ta pravi vzrok, da se nas sili v združenju ■ Ali je ona nesrečna črka ''K'' vzrok in jim razjeda srca? Vse, kar JSKJ, sedaj poseduje, bi bilo pri združenju izgubljeno: denar, zastave, banderi, regalije, gumbi," knjige, tiskovine itd., na tisoče dolarjev škode. Ta pa onih. ki silijo v združenje, nič ne straši. Oni stremijo le na to. da bi našo dično in slov-no JSKJ. vrinili pod rdeči prapor. Obljublja se popolna verska In politična prostost, seveda tako dolgo, dokler bi nas ujeli v svoje zanjke. Vprašamo, čegavo glasilo je Prosveta, in kaj se v nji čestokrat čita? Lani ob tem času proznovali smo pet in dvajsetlesetlico obstanka naše slavne in.dične matere JSKJ. Kako veličasten je bil ta dan. Vse članstvo se je srčno ra-dovalo rojstnega dne naše krasno 25-letne JSKJ. Iz vseh strani širne Amerike so letele a- Ely, Minn, brzojavne in pismene čestitke in srčna voščila k srebrnemu jubileju naše slavne JSKJ. in koliko krasnih dopisov je bilo v slavnostni številki Glasila. Bil je to zares veliki slavnostni dan. In letos kakšen glas med nami? Oni krasni 25-letni devi, katero smo tako visoko čislali in slavili, hočejo zavrniti vrat in jo spraviti s zemeljskega površja. Žalostno in stokrat žalostno! Kakor nam je vsem znano, je naša dična JSKJ. popolnoma nepristranska. Kedaj se zberemo v zborovabiih prostorih, nismo nie drugor'kakor zavedni Slovenci m dobri člani naše slavne Jednote. (Nadaljevanje na 4. strani.) -SLAS NAHODA, 34. 3TJL. 1924, Nekoliko o združenja. (Nadaljevanje s 3. strani.) [naj bo pri JSKJ. ali pa pri SNPjJma strinja z resolucijo društva |mpn. .'„ na JAVi Irrai'avnik ICV I [Tako je tudi imenoval demokraJsv. Martina, št, 44 JSKJ. UM"* m IiaSlOVl Kraje Vil it* OrgaOlZatOIjeV JMU. jcijo pri JSKJ., kjer sta dve lest-' Iviei, češ, da to ni demokracija. V privatnem življenju pa nas nič ne briga, kdo je kakšnega prepričanja. To je najsigurnejša pot do napredka. Smelo trdimo, ako se bo JSKJ. držala teh nazorov in načel kakor jih ima sedaj, bode v teku 10 let nadkriljevala vse slovenske podporni organizacije v Amerrki v vsakem oziru. Mi vemo, da je JSKJ. popolnoma na dobrem in trdnem stališču, verni«, i Josip Valent, predsednik. Matt jZakrajšek, tajnik. • Alojz Stare, blagajnik. da smo deležni vseh podpor v s!'*- \ . . , - [Sob. Anton Okolish pa« odgovarja, mirnim potom spravi v pravi tir. . * 6 J * t . , i , -u _ da ni več kot pravično, da stari —- Jaz sem clan treh slovenskih or_ ... „ , „ . . ' .. . , - , , i clam vec plačujejo. Res je, ali Nase drusvo št. 57 je odločno ga-nrzacij, smatram vse tri za dob- . ... , „ . J ' j* i , . ^ J . ... . ,. jaz mudim pa drugače m TOrasam Protl zdruzitvi. Dne 13. julija se re podporne organizacije, grajati , ,. , „ , • ... , , 11 , , , . sob. Okolasha, če tusdi on tista vršila redna mesečna seja. Na ne morem ne ene. ker ko ne bi bi- .. „„ , _. , . .„ . . , ., društva aui člane prišteva«, katera dnevni red je pnislo glasovanje la katera dobra, ne bi bil presto- ... , ,. ' ,___. . . . . .. . . TT .. . .. so bila vstanovljena par let pred radl združenja. Članstvo je bilo pil k njej. Hvaliti pa tudi ne mo, konvencijo. Tako naprimer P«>ti soglasno. Obenem se je vr- rem nobene bolj od druge, ker ^ ^^ ^ £ 18Q šilo glasovanje delegata za 12. vse so ustanovljene zato, da nam * - * -- - pomagajo v naši nesreči m bolezni. Spominjam se še basni, ko sem trgal hlače po šolskih klopeh, „ o Mirkotu m Dragotinu, ki st2? našla staro vrv na cesti. Oba sta se ki je bilo vstanovljeno 15. junija redno konvencijo. Izvoljen je bil 1920. Ali on tudi nas smatra za Louis Supancic. Poživlja se član-stare člane? Ko smo bili komaj stvo' da Preštudir» pravila. Ako šest mesecev člani Jednote, in že ima kateri kak "asvet- na.i smo dobili novo lestvico in so nas Sporo5i na seji društva, pridjali k staremu članstvu. Ako katera se wši dne 10. avgusta. čaju bolezni in raznih nezgod. v<*-tno tudi. da kadar nas Bog pokliče iz sveta, dobijo naši dediči za- pušeeni jim delež. ' P^™1« ka™' stališču, po čemu se nas torej sili P« vrv ze stara, se je pretrgala ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ k združenju? Po našem mnenj;:]'"' *a v blato padla. Torag m. ^ Jedn^ potem w ^ ^ ' ni dobro, če ie ena sama in Če ciiiiH. m ..e 1 .demokratično, kakor pa ravno se-' dečkoma. da" Za to pa je najbolj priporoči j i-j S* Za dr. št. 57, v Export, Pa.: August Stipetieh. predsednik. Anton Martinšek, tajnik. Frank Nagoda. blagajnik. komu ne ugaja, si ne more pomagati. Trpeti ali odstopiti, to je edina pot. Ce pa jih .ie več in če pri eni n.i človek zadovoljen, gre lahko k drugi, in če ni pri drugi zadovoljen, gre lahko k tretjf itd. To večletno govorjenje in pisanje o združitvi je JfSKJ. stalo že nekaj stotakov. Vrženi so proč prazen nič. Sedaj prihaja čas in nam je takorekoe že pred durmi, kjer se bo to pereče vprašanje moralo rešiti. Cenjeni bratje in sestre, član* in članiee JSKJ.. vemo. da smo na trdnem, zakaj bi se spuščali v negotovost, kjer se bi po združitvi ravnali z nami kot s sužnjr.. Postavimo se v bran. vstanimo vsi kot eden. Mi se popolnoma strinjamo z Naznanila. vo, da naj vsa društva- dajo svoJ Jaz ne *<>b. Anton Tem potam uaznanim članom in jim delegatom jasna navodila, in Okolisha, priporočal bi mu pa. cTa 61ailiea,n društva Slov. Bratje, št. delegat naj deluje oziroma glasu- bl sp mal° hoii prepričal poprej 13Q y De pue m.t da se bodo pri-je po naročilu svojega društva. ko katerega« kritizira. Bolje bi bi- hodnje drngtvene seje vršile pri Prepričan sem, da bo taiko de*o- lo za sob- Okolisha, da bi podal' bratu Ignac Jancu in ne ve6 vanje najbolj pravilno. Odločuje- kak«ne koristne nasvete v naša|pri sobratu Frank Grilcu, to pa jo pa naj delegati, kateri s0 ob- Pravila JSKJ., da bi koristilo elan-' vsIed tega ker se je sobrat F. enem zastopniki društev, ako bo stvu ^ J^dnoti. to pa še posebno,Grilc preselil. imel delegat začrtano pot od svo- ker °n Je proti združitvi. Nasveti j Zatoraj prosim člane in članice jega društva, bo lahko glasoval koristili, kritiziraje pa škoduje, j našega društva, da vpoštevajo to brez vsakega omahovanja na de- ne ^ smel samo gledali oko-( in da se vsi člani udeleže prihod-ffno ali levo. Oni delegati pa, ki kako je pri drugah jednotah nje seje v gori omenjenem pro-bodo prepuščeni od strani društev ie popravimo kar je štoru. Imamo veliko važnDi stva- s*voji prrvdarnosti, botio prišli v PomaJijkljiA-ega, če se združimo r i na programu, največ pa radi dvom in ne bodo nikoli vedeli, kam ali Pa tako ostanemo. prihodnje konvencije. nh:j l^opijo. oziroma nai katero' Nadalje sem tudi brad poročilo' Ker -ie naše druStvo Golilo de-stran Da pa pride ljuski glas do glav. pred. v št. 150 Glasila naše'legata? jc naia dolžnost' da se tu" veliave, je treba, da delegati dela- Jednote. Jaz se nekoliko strinjam!di razPravlJa ° Pravilih in da pri-jo po naročil« društva. Ako je z njegovim poročilom, ker braJmerna navodda' da bo irael ka«! 1 •• * » ^ . . «» i. ----- ' «* * * - .iv*- « * Aui uV'iiuiii. AXl u I a- I _ . .. resolueijo društva sv,. Martina. v . , . . ■ . w . poročati konvenciji 44 „ . . - ... mogoče naj se takoj prve dni do- ni nase Jednoto, m podaja nekok-' „ , ^ . . ' »t. 44, Barberton, Ohio, pri ob cen n , . . . _ . _ . ' 1 J . " 1—— oc f«Kr..»»i ,ooi xr 4 i 001 s,ner ki bi resiiaeno ko spominov, kako se je že raz_l 28. februarja 1924. Ne samo to, mi zahtevamo, da se združevalni odbor razpusti, in vprašanje ali zadeva opusti enkra,t za vselej, mi smo odločno proti združenju. Srčni pozdrav slavnemu elan-tvu! Za drlštvo sv. Petra. št. r>0 JSKJ.: v Brooklvnu. N. V.: Karol ljustik. predsednik. Frank Murnik. tajnik. F. G. Tassotti. blagajnik. Arthur Snlach, zapisnikar. G. Tassotti. nadzornik. peljrJo do pravične združitve. Pri pravljalo o združitvi. On pravi, tem si bomo prihranili veliko de- da je zmerom za pošteno združitev, narisi z nepotrebnimi tiskovinami Ali žal, da ni tako. Glav. odbora Z bratskim pozdravom Ignac. Benkše. tajnik. Opozarjam člane društva, da st. ... , . . , . -bolj udeležujejo sej. kakor se po- »n drugimi nepotrebnimi okolšči- jo bila dolžnost, da bi bil pozval navadi Opozorim oddaljene čla- nami. Ako pa članstvu odglasu- združevalni odbor v glavni urad ne da prestopijo k bližnjemu drn je za samostojnost Jednote. si bo- in dal primerna navodila. Jaz gtvu mo zopet v tem oziru na boljšem, vem, da- je glavni odbor vedeli da ne bomo zopet gubili časa brez zato. še bolj pa glavni predsed- Marija * potrebe. Kolikor se meni vidi, se nik. On pravi, da ne ve kako je gublet, Wyo, članstvo ne drži brezbrižno. Kar mogel združevalni odboil podpi- jr pt-fiiv je prav, da se potega za sati tako združevalno pogodbo. pravice, zatoraj pa pokazuje vse. Kakor se vidi, ni imel združevalni da do združenja ne bomo prišli. odbor nobenih navodil od glavne. Mislim pa vsekakor, da prej ga odbora, pod kakšnim pogoji «... . „ , , . slej bomo morali priti do zdru- naj podpišejo združevalno pogod- <»glasilo se je ze dokaj članstva rr . , . . . » _ . . ' i zitve. I o pa pod pogoji, ki bodo bo. ki jo sedaj kritizirajo. Sam nase Jednote m povedalo svoje .. - . . . . ^ . .. . , .. . ,, , . zaao\oljni za nas in vse prizadete glavni tajnik nase iednote, ko se mnenje o združitvi. Med temi raz.' , , . . , -it .. . i - , ne ph, da bi se kar tja v en dan jc vračal domov radi posebnih poJ programu vec važnih točk za re priklopili in izročili komu druge-slov. se je ustavil v Chicagi in je'siti. Ker je to zadnja seja pred mn. Glavni faktor pri združenju častital. da ga veseli, da bi skoraj i konvencijo moramo dobro premi- pa bo moral biti. da se bo zdru- prišlo do združenja. To je bilo sliti, kakšna naročila bomo dali sejo. ko se je sešel delegatom, ki bodo šli na konveo- cijo. Bra T ov.sk o pozdravljam člane in članice JSKJ. To naj upoštevajo člani dru-Danica, št v. 28 % Tajnik. Tem potom va.bim vse člane dr. sv. Jožefa, št. 45. JSK>J. v Indianapolis, da se polnoštevilno udeleže seje. katera se vrši v nedeljo 10. avgusta v navadnih prostorih. Na tej seji imamo na vse Louis Komlane, tajnik. pravami pa je p;dla marsikatera britka beseda ne enega in pa dru-;gega člana, ker pa ni nikakor bratsko. I>a bi pa bili vsi člani ene . - - , , . , ... , . ' . tzenje sprejelo na prav trgovski ravno med misli gleiLe zdruzitve. Tia to ni mi-' ,, • . . , . „ , - , . ,, . .. . . , , . . . :podlagi ter da se bo tndi opustilo združevalni odbor v Chicagi sLiti. \ Zrcetku hočem danes iz-' , .. javiti načelo združitve. Treba je1^ , i ^ ^ Xadalje tudi ^lavni Pr^eaniK računati z opozicijo proti zč^J^ * Se. deloval°; 1<4/a omenja, da timi, ki so največ piJ vi. Dokler ne bomo tega vpošteJ" b°1CZ1!1 m ^ RB,rtl: Sedaj ima- v naše Jednote pred; vali, ne bomo prišli do nje. Zakaj ^ V nekatJrih organizacijah vpe- konvencijo in so tudi bili delegati; se nismo že davno združili, je več Jan0 ^ !.n PolltR'ne na-«a konvenciji, pa niso imeli sploh' vzrokov. Prvi in glavni j* oni j^T , , ra'"11° ^ ^ ™ Pwočati" Jaz Pa _ princip, ki govori proti združitvi. ^ ^^ ^ " J*** S™- Bil sem enkrat na konven-j Tr^rce , dra?ulji na Anffle. Sedaj ne bodo govorile posamezne1 f. . pa mi je doSti 2113in škem je začelo poslednje čase osebe za združitev, pač pa eela p^1 ^ bob Zm^aj je do-tudi mislim, da vsem tistim, ka- razburjati dejstvo. da je nekdo konvencija, to je. vsi delegati, da , ! / ' f, * Zavrne- Zato so ^ bili na konvenciji,, naj-' ponudil znanemu draguljarju Na- v njihovem imenu glasujejo in de. . ^ del°Vatl 23 zdrUŽe' Pa ^^ ki s<> sam* enkrat tanu Gordonu čudne dragulje, ki lujejo za združitev ali pa p^i njej reSmC1 bratsk°' na konvenciji, ko še do beseJjih nih5e ne pozna. Gordon prin bomo lahko prvi dan okrenili naP' ? °ZinlhJ ar t,ee Vere' S° de n€ P^i*- konvencijo1, vi, da se bavi že 30 let z rasnimi desno ali levo brez boja brez za ^^ P3 poIltlke pa s0 se na društva apelira, da si naj žlahtnimi kamni in poldraguljl. Dragulji v ribji glavi. ' i^ti. brez osebnosti. Prva. kar se j klubi zato. izvolijo najbolj sposobne delega-'da jmi ni še nikoli videl takih čud- meni vidi po moji pre vda most po 1 Joraj navedel sem svoje misH te. Ko jih pa pošljejo, pa še ne'nih kamnov, kakor mu jih je n*-trebna. je dožnost društev da se ^družitve in to neprisfran- pridejo do besede. Besedo imajo;kdo ponujal. Našli so se v glavi po treznem prevdarku sklene in|Sk°' T pam? da bo vsak deleSat sarrfb eni. Včasih tudi dobi kateri'rib, in sicer vedno po dva in so pooblasti delegata za odločen iz iP°U^e11 ^ društva, če je besedo, ko j? že vse premlateno'jih prinesli v Anglijo iz gornje- rek glede združenja Potem bo ^ združrtev aii ne' m na To ** vk3i iz zapisnike zadnjega Peruja v Južni Ameriki. Kam- podlagi. |konvencije. Tam so samo ena in'«" nimajo enake oblike, so po- Kolneno pozdravljeno članstvo i«ta imena. Potem pa pravijo, da' d ob ni biserom in so tudi skoraj so delegati vzrok če se kaiteri po-'enake barve in dolgi približno 18 John Peadirc, samezen oglasi, se mu še smejejo, I milimetrov. Zato ni čuda, da sc tajnik dr. št. 61, Reading, Pa.'ker se preveč dobro poznajo. To''dra»ttljarji z n^imi h^i0 ™ raz- --I je povsod, pri eni ali dragi organi J mišljaj°' «re in kakšno Od več članov naše Jednote je zacijil Vse, kar mora delegat naJvredn08t imajo. skupno delovanje lahko in brez dolgega zavlačevanju. Nikomur se ne bo treba hudovati, kako je utvar izpadla .ako bo vsak dele-cat deloval po naročilu društvat ki je ga je pooblastila, da ga zastopa. Načelo bo tudi v tem oziru vrfjalo, da večina zmaguje in od-joČž?. Kako bo pa v tem slučaju je pa velik vprašaj. Dogodilo se je že večkrat, da je par posameznih oeeb kljubovalo večini. Ali je reči, da se ne pripeti kaj takega v temi slučaju? Težko je reci, da ne? Da bi bil pas že v natprej odstranjen tak slučaj, je edina potreba, da se če prej pripravi na vse okoli-fl&ae, ki bi imele nastati. Če je članstvo zato, da se zd rnžrm o, se % mirnimi prevdarkom spravimo JSKJ. bilo slišati iz ene druge strani, da rediti v prid društva je, kadar so' so eni za združitev, drugi proti predlogi ali protipredlogi, da kimal Lastno hčerko predajal. Ifbko skupaj, afco pa združitvi. jEni podajajo -nasvete z glavo ja ali ne. Pa mi naj kateri za pravila JSKJ., drugi pa kriti-'reče, da ni taiko. Kateri je že bfl,[ ^^ lond°nskim sodiščem sta žira jo in podajajo nekakšno re-'tisti dobro ve in tako tudi jaz. Od- se uedavno zagovarjala dva mlade klamo. Tako naprimer sob. Anton bor se potem pa samo izgovarja niča, obtožena ropa neke mlad en-Okolish stoji zmerom -na straži,'na delegate. S pozdravom vscmjke. Pri razpravi seje zadeva za in se skoraj ob takega obregne članom naše JSKJ. [sukala v drugo smer. Eden mla- ka te ri koli poda svoje mnenje, naj. Ignac, Benkše, tajnik [deničev je pokazal neko dekletu WIZ^^IES*-""'V^«-™.^™-." **™, v ^ ga mladeu. več blameže slišati naj se oglasiJ --ka ^^ da reSi mužneS* P*** Vsaj tako se je sob. Okolish iz-' NaSe drnštvo štv- 127 ic na zorani v eni zadnjih št. Glataila na- ** redni seji dne 13- ^^ vzeU> T še Jednote. Sob. John Slatnar mu Pretres združenje naše Jednote » je nekoliko pojasntjeval nazaj, da drugimi podpornimi organizacijama članstvo j ni tako vse ramica, kar on hvali mi je in je priilo do zaključka, da l-vv-. — in kritizira, dsa povsod so —----a—- - * loža j a, ki ga ji povzroča lastni oče. Nečloveški oče je hotel de-vojko prodati nekemu starejšemu gospodu za 800 funtov. Deklica pa je raje pobegnila? Ne obtožno je proti združitvi in se popolno- klop pride aedaj oče. 1. Joseph Mertel, Ely, Minnesota. 2. Anton Poljane, Box 054, Ely, Minn. 3. John Pelko. 1216 — 7th Street, La Salle, 111. 4. John Demshar, Box 237, Presto, Penna. 5. John Dragovan, Soudan, Minn. 6. John Kumse, 1735 E. 33rd St.. Lorain, Ohio. , 9. John D. Zunich, 4098 E. Gone St., Calumet. Mich. 11. Michael Mravenec, 1454 So. 17 St., Omaha, Neb. 12. Prank AliC. 417 N. Millwale Ave., Pittsburgh, Penna. 13. Joseph Zabkar, RFD 1, Box 137, I^trobe, Penna. 14. Michael Nemanich, Box 157, Crockett, Calif. 15. Frank Janesli, 1212 Bohmen Ave,, Pueblo, Colo. 16. William BleskoviC, 829 Bradley Alley, Johnstown, Penna. 18. John Hafnar, Box 365, Rock Springs, Wyo. 20. Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. 21. John Schutte ,4751 Baldwin C't., I>enver, Colo. 22. Anthony Motz, 9641 Ave M., So. Chicago, 111. 25. Louis Govs«?, 613 Adams Ave., Eveleth, Minn. 26. Joseph Pogaear, 5309 Berlin Alley. Pittsburgh, Penna. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamond-ville, Wyo. 28. John Jamsek, Box 126, Sublet, Wyo. 30. Joseph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm, Minn. 31. John A. Germ, 507 Cherry Way Braildoek, Penna. 32. G. J. Porenta. 310 S. Meridan St., Puyallup, Wash. 33. Prank Sehifrar, Box 263, Unity, Penna. 35. Joseph MatiC-iC, Bor 3, Lloydell, Pa. 36. Joseph Turk. Box 164. Cone-maugh, 37. Frank Zorich. 6217 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. 39. Anton Čop, Box 440, Bosyln, Wash. 40. Joseph Jereb, Box 451, Clairdge, Penna. 41. Anton Brelih, 477 E. Martin St. East Palestine, Ohio. 42. John Mramor, 1114 Bohmen Ave. Pueblo, Colo. 43. Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio. 45. Louis Komlane, 732 N. Warm an Ave., Indianapolis, Ind. 47. Frank Lovshin, Box 379, Aspen Colo. 49. Frank Spehar, 422 North 4th St. Kansas City, Kans. 50. Frank Murnik. 274 Stagg St. Brooklyn. N. Y. 51. Joseph Kastelic, 97 W. 53 So. Muray, Utah. 52. Louis Kozevehar, Box 969, West Mineral. Kans. 53. Ivan Purnat, 26 Douglas St., Little Falls, N. T. 54. John Povshe, 614 — 3rd Avenue. No. Ilibbing. Minn. do. Frank Goleher, Box 2, Lemont Furnace. Penna. 66. John Kron. 605 N. Chicago St., Joliet. 111. 57. Anton Martinsek, Box 125, Ex port, Penna. 60. Joseph Bavetz. 108 W. Spruce St. Chisholm. Minn. 61. John Pezdrie, 343 N. River St. Reading, Penna. 64. Joseph Mukavec, Box 86, Baltic, Mich. 66. Joe Wolf, 508 Lime St., Joliet, HI. 68. Mijo Malezija, Box 869, — Monesen, Penna. * 69. Frank Erpieh. Box 301, Thomas, W. Va. 70. John Jurečič. 2226 Blue Island Ave.. Chicago, IU. 75. John Koprivshek, Box 214, Meadow Lands, Penna. 76. Frank Viteznik, 1505 Madison St. Oregon City, Ore. 77. Louis Fink, RFD 7 Box 41, • Greensburg. Pa. 110. 111. 112. 118. 119. 120. Henrik Markovich, Box 355, — Elcor, Minn. Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut, Leadville, Colo. Rudolf Tichar, Box 142, So, Hibb-ing, Minn. 114. Matt Boldine, Jr., Box 488, Ely, Minnesota. 116. Alexander Skerlj, Box 256, — Export, Penna. 117. Matt Razinger, Box 103, Sartell, Minn. Stefan Jengich, Box 238, Coke-dale, Colo. Antonia Aister, 627 Aurora Ave., Aurora, IU. Rose Svetich, Box 1013, Ely Minn. 121. Frank Vodopivee. Kitzmiller. Md. 122. Frank Farenehak, Box 377, Homer City, Pa. 123. Louis Volk. Box 108, Ironton, Minn. 124. John Rezen. 137 La Harpe Street, La Salle, 111. John Telban, Box 174, Iselin, Penna. John Prah, Box 41, New Derry, Penna. Matt Zakrajse, 156 So, Manchest er Rd„ P. O. Box 344, Kenmore Ohio. Michael Spehar. 401 — 97 Ave W. New Duluth, Minn. Mary Zgone in Frances Koščak. Ely, Minnesota. Ignac Benkse, Box 412, De Pue, 111. John Predovich. 8th Ave. North, Great Falls, Mont. Frank Bajt. 20931 Vine Street Euclid, Ohio. Franees Gnidiea, Box 664, Gilbert, Minn. Mary Galieič, 315 Sixth St., Rock Springs, Wyo. in Mary Kerzisnik Box 460, Rock Springs, Wyo. John Blažinc, Box 44, Rices Landing. Penna. Anton Tauzelj, Box 13, Krayn, Fa. Karolina Urbas, 1099 E. 64 St., Cleveland, Ohio. Alexander Skerlj, Box 256, Ex port, Penna. Joseph P. Grahek, Box 233, Cadil lac, Mich. 125. 126. 127. 12S. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141- 142. 143. 144. 145. brez presledka zavezane oči. Kritika o tem vprašanju še ni izrekla zadnje besede, toda z bijolo-škega stališča ni izključena možnost, da znanstveni krogi tudi to potrdijo. So živali na pr. črv, ki čutijo svetlobo s svojo kožo. Mislite si. da dremlje to svojstvo tudi v človeku in da se z vajo obudi. Tako imamo pred seboj človeka, ki gleda" s svojo kožo. Tudi sle. pi bi mogli na ta način izpregle-.dati. V inozemskem časopisju vzbuja veliko zanimanje še zagonet-nejše vprašanje, slično omenjenim — gledanje skozi različne predmete. Gotovi ljudje tako gleda,p* skozi predmete, ki so za nas ne-prozorni. Najbolj čudno je to. da tako osebe, opisujejo ljudi in pred mete, ki so daleč od njih. Med ljudi s tem svojstvom spada Poljak Stepan Osowiecki, inženir v Varšavi. Za časa mednarodnega kongresa za psihološka raziska-vanja, ki je bil sklican v Varšavi 30. avgusta, leta 1923. je nek u-gledni psiholog preizkušal tega vsevidnega moža. Navzoča sta bila bila tudi učenjaka Gustave Geley in Sudre iz Pariza. Vsi trije so se sestali nekega dne z Oso-wieekim. Dotični psihologi je prosil zjutraj v hotelu tajnika kongresa Veffa in nekega zdravnika, naj napišeta nekaj na papir ter ga zakleneta v kovčeg. Ta kovČeg so zaklenili potem v drug*kovčeg, Osowiecki ni vedel, kaj je bilo na papirju napisano. Poleg tega j«? prinesel zastopnik angleškega dru štva. za psihološka raziskavanja Dirgwall s seboj nalašč za to namenjen kovčeg, čigar vsebina je bila znano samo njemu. Vse tri kovčke so postavili n'a mizo ter jo obstopili. Osowiecki je stopil Joe Smith, Box 137, Morley. Colo. , Frances Pucell, 761 San Brunno' nekoliko razburjen iz druge sobe, Ave., San Francisco, Cal. j kamor so ga bili iz previdnosti zar-Frank Petrovčič. 1019 E. 4th St. H potipai jc po vr.sti vse kovC-Anaconda- Mont. . . .. . Matt Kogovsek, Box 332, Slick-1 ke- Potem Pa Je spregovoril. Vzel ville, Pa. I je kovček iz Londona, rekoč: "Tu John I). Judnieh. 1697 Kendall sicer ni nobenega pisma, vidim Ave., Detroit, Mich. Martin Zalar. Box 137, Rockingham. Pa. Pojavi, ki presenečajo znanost. Niti zdravniki niti znanstveniki še ' nekaj temno-zelenega, debel papir. neko risbo, delo človeka, ki ni umenik. Poleg tega vidim šti-rikotnik. označen na robu papii-ja''. Osowiecki je vzel kredo in .narisal, kar je videl: štirikotnik, spodaj zvezan z drugim, ožjim, perpend ikularnim atirikotnikom. Na zgorjem robu prvega je narisal neko figuro, na desnem ro- _____ . ... . . ... i bu spodnjega pa datum. 1. sep- niso mogl: pojasniti tajnosti fa-1 ,1 fe . 1 . . ■ , „ __. 4i . . . ., tembra so prinesli na kongres ta kirstva. Umetnost "gledanja" , , „ . . . , & J kovčeg. Dirgwall je izjavil, da so 78. 81. pod kožo. Črvi in nekatere drugi živali Čutijo svetlobo s kožo. Življenje je tako komplicirano, da je to. kar vemo o njem. brez dvoma samo neznaten del onega, česar ne vemo. .Znanost ima neprestane uspehe, toda ne smemo si domišljevati, da smo se že približali popolnemu rajcumevanju življenja. Z druge strani pa so različni zagonetni pojavi v življenju za človeka najbolj zanimivi. Zagonetna plat življenja je dala gra divo za mnoge podzavedne ali zavedne, zmote. Znanost priznava to. kar je ugotovila s svojimi metodami, če tudi pogosto ne najde pojasnila za ta ali oni pojav. Ona odklanja samo take pojave, ki jih ne more razlagati potom znan-Jacob Evans, 611 W. 2nd St.,1 Cevnih metod. Splošno znano je Salida. Colo. j takozvano fakirstvo. V njem je Anton A. Verbic, 373 Woodlawn mnogo zmot in prevara, toda lib- Ave., Aurora, I1L 82. John Mervar, 514 N. 9th St., Sheboygan, Wis. 83. Louis Jerasha, Box 552, So. Superior, Wyo. 84. John Krinc, 200 W. Main St., Trinidad, Colo. 85. Peter Popovich, Box 48, Aurora, Minn. 86. Dominik Sadar, Box 252, Midvale, ^ Utah. 87. Frank Kodelja, 2340 So. 9 Str., St. Louis, Mo. 88. Geo. Zobec, Box 14, Klein, Mont 89. Karl Strnisha, 114 Miller St., Gowanda, N. T. 90. Valetine Orehek, 70 Union Are.. Brooklyn, N. T. 92. Anton Anselc, 322 Main Avenne, Rockdale. IU. 94. Anton Kobal, 1016 Jackson Street, North Chicago, I1L 99. Frank Podmilshek, Box 222, Moon Run. Penna. 100. Anton HrvnHn. 154 Pike St, — Monoogah, w. Va. 101. Frank Wodenik, Box 91, Walaen, Colo. 103. Anna Pierce, 686 E. 157 Street Cleveland, Ohio. 107. Jo«. Antondc, 301 E. 4 Stceet Dolutik, Ml—. 108. Frank Verbich, 1022 State St. Gtrard, Ohio. tm. Lnte, Bok m, watto. Mina. kaj je tudi resničnega, znanstveno preizkušenega, česar naša zna. nost doslej ni mogla pojasniti. Drug tak zagoneten pojav je svoj stvo nekaterih ljudi, ki čutijo globoko v zemlji vodo. Se nedavno so učenjaki smatrali to svoj-stvo za prevaro, danadanasnji pa vemo, da so poleg navadnih šarlatanov v tem slučaju tudi ljudje, ki imajo res to zagonetno svoj-stvo in da ga ga lahko celo praktično uporabljajo. Nemci so imeli med vojno v armadi take "strokovnjake", ki «o iskali pod zemljo vodo. Zopet drugi ljudje imajo to čudno svojstvo, da čutijo in spoznavajo kovine, zaprte v shrambah ali zak-opane v zemlji. Celo najstrožja znanstvena komisija je to ugotovila, ^adnje čase se peča francosko časpisje t "gledanjem Skozi kožo", ki si ga ugotovili pri nekaterih ljudeh z zavezanimi očmi. Ljudje s tem za gonetnhn svojstvom so razločevali ae saw avetlobo od temt* temveč so ločili tudi predmete, č*-ke itd., dasi so imeli več mesecev pečati nedotaknjeni. Poleg tega je trdil, da so tudi vse komplicirane priprave za odpiranje kovčka na svojem me-stu. Pokazali so navzočim risbo inž. Osowieckega, in v navzočnost udeležencev kongresa, med katerimi je bil tudi varšavski vseučLliški prof. Wio-wieki. so ugotovili, da je to. kar je narisal Osowiecki, popolnoma enako vsebini kovčka. Navzoči učenjaki so stremeli pri pogledu na čudovito sličnost obeh risb. Znanost stoji tu pred novo žagi*. netko. Za sedaj je važno, da so ta pojav ugotovili in da so se učenjaki na lastne oče prepričali o njegovi resničnosti. Fevdalni običaji v kopališčih. .• iz M ...IhiS^r-i.r -.v Ja^fcii^ Ko se je po leti leta 1817 Du-chesse de Berri, ki je šele pravzaprav morsko kopel na Francoskem napravila <£fashionabel?:. prispela v Dieppe, da se bo tam kopala, jo je pozdravila artilerijska salva in kopališki ravnatelj jo je spremil v sijajni uniformi ne le na breg, marveč po ceremoni-jelu, katerega se je moral držati, tudi v morje, dokler mu ni seglo do kolena. Potem se je pred Du-ehesso trikrat z resrpektom globoko priklonil in se odstranil, voj-vodinja pa, ki je znala izborno plavati, «e je vrgla v valove. Izum novega, pisalnega stroja. Angleški listi poročajo o izumu novega pisalnega stroja, kojega tipke se premikajo na podlagi človeškega diktata. Potrjena smrtna obsodba. Iz Novega Sada poročajo, da je kasaeijsko sodišče potrdile obsodbo, katera je bila izrečena proti Emanuelu Tothu, ki je pred dvoma letoma ubil neko ženo v Su-botici, neko drugo pa težko ršaSL Lepi JaniČar. Roman. - Spiaal Rado Mumik. (Nadaljevanje.) "Iz Egipta," se odreže vitez Ahac važno in za-oijno, da more zopet zabavati svojo gospodično. \o sta Jožef in Marija z malim Jezusom pribežal« neusmiljenim kraljem Herodom v Egipt in ho-zajeti vode ir. Nila, so ju zapodili pradedje anov. Zategadelj jih je kaznoval Bog: razgnal je, da se njih potomci še dandanes zaničevani, raieni, preganjani potikajo in klatijo med dru-i narodi in blodijo brez miru križem sveta, po-i tujci, nikjer doma.'* "Ali imajo kaj vere?" "Do vere jim je kaj malo, a(i celo nič, Cigani si zgradili cerkev od slaizine, in požrli »o jo psi. a-V i pregovor." "Kaj namerava grof Blagaj z ujetnikoma?" sama zase ugibala Salda plememita Fraiienstein-rjeva, jaha je z bratom Erazmom pred baroneso nenbergovo in vitezom Ahacem. "Postave so s*tro-Za malenkost kaznujejo tatove s smrtno kaznijo, kaj še le cigane! Cirikli bo izkušala rešiti sebe sinaj po vsaki ceni.V smrtnem strahu utegne iz-ti moj naklep, jim pokaže cekine, jim pokaže pod-meljsko jamo pri Kolpi... Mogoče, da se tega ne' omnri sama? Ali ne bi bilo dobro, da se ji skrijem? [oslej me še ni zapazila.. .Toda ne! Kdo verjame ankiT Saj ročem Lliko: Cekine je dobila drugod, rno je našla sama, načrt si je izmislila sama, da bi ela sebe in fanta. In naposled... saj imstm beneški b?tan! Vsekako pa jo moram umiriti. Bodi, kar [odi! Kdo bo m o pel slutiti kaj slabega, ako privoščim >egani revi nekoliko tolažilnih besedi? Ustavi svojega Tulipana in se skloni k cigan-i, privezani na dolgem jermenu ob sedlo grajske-a hlapca. "Nič se ne boj!" ji veli prav na glas. "V gra-lu poprosim zate gospo grof m jo." "Bog ti povrni, dobrotniea!" vzdihne Cirikli [n jo pogleda hvaležno. "Bog daj zdravje in srečo ebi in tvojim potomcem!" Sailda mu ne odvrne ničesar in požene svojega onja zopet, zraven. Erazmovega. Kako pa vam je kaj ugajf,l današnji lov, go-1 [»podi-čna plemenita Frauenistednerjeva?" jo vpraša ritez Ahac prav prijazno. "Prosim, izvolite odgovoJ riti svojemu vedno vdanemu slugi:" "Meni sploh ne ugaja lov. ker hujska, človek sivail na žival. Pomilovanja vreduj so sokoli m čaipJ je." "Kaj pravite?" oxtrmi vitez Ahae. "Ne ugaja t am sokolovanje ? In smili se vam čapljat, ki pomori oliko žlahtnih rib, pogoltne toliko iker in ptičjih iajec? Čudno, čudno! Nemški cesar Friderik Rdeče-iradec. njega sin llrmrik Sesti in veleomikani vmik Friderik Drugi so bili navdušeni sokolarji. Cesar Fri-lerik je spisal celo učno knjigo o sokolarski umetJ iosti... de arte venamli cum a.vibiks, in njegov sin Manfred, kralj sicilijanski je dodal i met ni t ni h razJ lag. In ta cesar piše, da je sokolovanje plemenitejše in dostopnejše nego drugi način lovski... caeteJ ris vena.tuon.bivr nobilior et dignior!" "Ni vsaka reč hv;4a vredna, in najsi jo visoko! ceni kakšen kralj ali cesar," mu ugovarja Salda-živahno. "Kako usmiljeno ravnajo s sokolom, da' ga ukrote in da se privedli ljudem, konjem in psom. Stradati mora po cele dni in po cele noči ga gubajo v visečih obročih, da ne more spati. Taiko zatro ponosnemu ptiču lastno voljo in vadijo izmučenega, napol blaznega «irom*ica. Prav taka je pri jelenji sokoli, tako love pri jelenji gonji pravzprav le _ psi. Psi vzdignejo žival, jo preganjajo, ujamejo in ustavijo. "Lovec jo samo zakolje. Mesar! In pomislimo: petdeset do šestdeset psov. prav toliko konj. okoli trideset konjskih hlapcev _ vsta ta vojska se peha marsikaterikrat celih šest do osem ur. da ustavi enega samega izbranega jelena! Pa kaj še to! Včasi se že napol mrtvi jelen vendar se obrne proti psom. Gospodar se rn<» delati. Pnirostn se materam, ki imajo izprva ohih> mleka za svoje »lete. množina mleka zi'lo skrči, ko su j vrnejo k svojim hišnim dolžnostim* Številne matere morajo trdo delati tekom dojilne dolie. a delo je treba obnoviti le polagoma. Večina mater ni dosti močna, da bi se lotila svojili rednih dolžnosti vsaj za šest tednov po rojstvu otroka. l»o one^a časa se tok mleka umeri. Izmučen j 11 vsled prenapornega delil 1 se je treba izogniti s kratkimi počitki . ;metl različnimi opravki. 1'ogosto bo ski značaj. Nekoč so bile knjl- pet mnut počitka na postelji vsako uro ge posvečene samo poedincam, omofcoelln materi izvršitev dosti veC d očim so danes na razpolago 11 it>,:' k,,t hi n,n~hl rt"1**«' varno iz-...... . vršiti. 1 »a si pridobi več počitka, je za vsej javnosti. Prijateljska m lju- m:ltrl. (loliro ^ lhlji svojt. (1(,tc v napol bavna pfsma. nazaj sklonjeni ali kaki drufrnčni u- __|dobni jiozieiji. To bo dalo materi pet- .. . . . njast do dvajset minut popolnega p Nekdanja kultura pisem je prt- r.itk.v tl.kt,m vsakih par ur. Niti mu- življena. Rokopis je potisnjen v li- niti dele ne smeta zaspati, dokler ozadje od pisalnega stroja, gra ,li ''"-^»j«' končano. Iz zgodovine pisem. Pisma dobivajo vedno bolj trgov- c i ozn ost besed je nadomeščena po Razvedrilo. telegrafskem stilu. Nekanje lahko! opravljanje poslov je omOgočiloj Ta n,i ona °,,nk:l nizv.•1 . r.;.. i- 1 1 Življenje na prostem zraku ter prijet- na dolgo in na široko. \ sakdo se 1 , . . _ , . . „ j na razvedrilo ne izerpa. pae pa ohram trudi, da reducira vsebino pisma mater srečno in zadovoljno in i o je zona minimum. lo dobrodelno. Treba se je izogniti skr-. . . ibem. jezi in močnim razburjenjem, ker Vedno bolj dobivajo pisma ! po slednja lahko nplivajo na mleko. Mati Svoji vsebini i po svoji obliki po- so mora naučiti obvladati samo sobo si o vil i značaj. Ona so stvarna in!,er nn>,,iti SV°J«' življenje soglasno 7. brezoblična. Celo ljnbavna pisnih ne delajo v tem pogledu velike izjeme. Pismo, ki je 'bilo nekoč izraz človekove notranjosti, je postalo danes izraz njegove sploš-nosti. Ne skriva se več med besedami ali med vrsticami osebnost ,J< pisca. Poglejmo samo kaligraf- " ' najboljšimi interesi deteta. Solnčna luč je velika zdravilna sila. Zmerno gibanje na prostem zraku in sob umi. posebno pa peš-hoja. jo potrebno za dobro zdravje ter mirno živi-e rostoin. a navaditi bi so morala, da preživi dol --- ske rokopise naših prednikov in vzporedimo jih z današnjim s ko- .vsakega dneva na in-ostom zraku. Ma-raj stenografskim pismom, pa vi- kat"n> vos,,,i hodi,i Im kprebnrt. j. i,-. , ImhIo našle, da jim to zelo koristi v loj dimo. v kobko so v današnji dobi ,-irn iz. ljudje zapustili kulturo rokopisov mučenosti. Tudi delo na vrtu je ke- in pisanja sploh. Nekoč je roko- 11«». če so ga no pretirava. pis nadomeščal tiskanje, a danes Srf'ži zrak v stanovanju samem je 1 j . • , potreben za dobro zdravje tako matere tiskanje nadomestine rokopis. , . . , ... . . " \ 1 kot deteta- Spalne m sprejemno solre je Nekoč so publikacije bile po- treba držati dobro prezračene, svečene poedinim osebam in so Nobenemu otroku ni treba postati žr- imele zato tmli osebni karakter, lev takozvani.h otroških bolezni. Ieslt/lr"f Lp,lnc 1 j hrane. Razredčite dve veliki zliei Easle vso svojo pozornost eni osebi ali M loka v treh četrtinah čaše mrrle votle, majhni skupini ljudi. O11 «e ne ču- starejši otroci ga pogosto bolj ljubijo ti več samega, ampak se smatra v zvezi z -'»ujor-alo-om. sadnimi so- -1 -i • j • iki 11,1 s stepenim jajeein ter dišavami, za del velite eloveske zajedmee1 in kot tak iKgublja svojo oseb-1 Pr^itajte te članke vsaki teden no barvo, vse svoje spec i jalne pazljivo ter jih prihranite za bodočo osebine. Takšna so tudi današnja "tK)ra,,°-_ pisma. Brezoil>Iična, suha, slaba po ! NAPRODAJ HIŠA vsebini, poslovna po obliki, stt*- nografsko pisana ali odtipkana na stroju. Nekoč so se pisma skrbno hranila, posebno prijateljska1'''*' .i,r' • ,, , . ^ x-1 • Lomiš St., Chica in ljubezenska. Ona so bila izraz duše in srca ljubljenega bitja, vsaka vrstica je bila napisana od srca in namenjena, drugemu srcu. Današnja pisma nimajo več te globoke umetniške in človeške vrednosti. i z vrtom pri Ljubljani, % ure proč j 2 joha v travnikih. Več se po-izve pri Anton Bahor, 1903 So. S°r M-(3x 10, 17, 24) ROJAKE, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V CmUTŽElttH DKlATAH POZOR! Slovenci, Hrvati in ki potujejo skozi New York. Ne pozabita n* moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj poetrešeni 1 ene aH dram* porttljim*, Piestor m DomaČa kuhinja. Na julij« aaaa, AUGUST BACH, ea Gmnnich St, NewYork MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil O. F. 21 (Nadaljevanje.) DRUGI DEL. SAKR-EL-BAR Prvo poglavje. JETNIK. Sa-kr-r! I»;ir. 7nrr>ki jastreb, bič Sredozemskega morja t"r strah ki>čaiU'l:e Španske, je ležal n svojo ladjo ob višini rta Spar-tel. — Nad njim. na visokih, pečinah, se je vlekla temna Črta t>ra-nž-Jiih nasadov Araiša — katere so stari Grki imenovali vrt II?spe-rid. kjer rasla in duhtela zlata jabolka. Nekako <110 miljo proti iztoku >0 stali šotori Heduinov na rodovitnih, smaragdno-zelenih paštuk-h. ki m) s«- razprostirali tako daleč kot se segalo o"co. Itližjo. ji.i visoki skali je skoro nag kozji pastir žvižgal 11a svojo pisčal iz t rjo melanholične in melodijozne popevke. Od nekje i/, sinjega oboka neba je prihajalo radostno žrvolenje škrjančka. chI spodi.j pa pritajeno mrmranje pokojneqra morja. ^ " Sakr-el-Bar j<> ležal na preprogi iz kamelne dlake, sredi pra-protja. na robu pečine, na katero jt- bil splezal. Na vsaki strani poveljnika sta čepela črnea iz Su>a. popolnoma naga z izjemo en-i»jo krog ledij in nnšieasta telesa obeh sta blestela kot ebonovina v solnčneni svitu majskega dne. Vihtela sta pahljači, napravljeni iz listov dateljeve palme in dolžnost obeh je bila ščititi glavo gospodarja tor poditi muhe vstran. Sakr-el-Bar je bil v cvetju svojesra življenja, izvanredno visok č!ovi-k. h« i kuiskih pisi in nog. kar je pričalo o njegovi veliki moči. Njegovo lire z orlovskim nosom se je končavalo v črno. 11a dvoje prek 1 a no brado, ki je predstavljala velik kontrast s snež-iio-helim tmbanom na glavi. Njegove oči pa sr. oilr* izvanredno svetle. Preko svoje dolge bele srajce jo nosil dolgo zeleno tuniko iz zelo lahke svile, okra-hrnt: nbrobu z zlatimi arabeskami. Prostorne hlače iz kalika so stkale do kolen. No^i sTa 11111 tičali v mavriških sandalah iz kri-čcče-rilečepa usnja, z privihanim in koničastim sprednjim koncem. Nob-iu sinjemodrega morja. Malo naprej, za skalami, ki so tvorile majhno pristanišče, sta se zibali v lahnem vetriču dve velikanska galeri. vsaka po petdeset parov vesel in manjša la krožila jata morskih galebov ter grdo kričala. Sakr-el-Bar je zrl ven na morje, preko ožine proti Tarifi rer daljni evropski obalni črti. ki je bila razločna v čistem poletnem zraku. Njegov pogled pa se ni pečal s tem daljnim obzorjem. Ni segal dalje k.-t do ime ladje z belimi jadri, ki je vozila skozi o;i-ne nekako štiri milje proč. Nežen veter je pihal od iztoka. Veti no bližje je prihajala in brez dvoma je zrl kapitau te lad.ie proti afriški obali, da vidi kako sled drznih roparjev, ki so zaplenili že toliko krščanskih ladij, ki so se preveč približale afriški obali. Sakr-el Bar se je smehljal ob misli, kako malo bi bilo mogoče domnevati navzočnost njegovih jraler, in kako nedolžna je morala izgledati v solncu kopajoča se afriška obal skrbno motrečemu daljnogledu krščanskega kapitana. In tam, s svoje višine kot jastreb, kot so ga nazivali, ker je planil bliskovito na svoj plen, je opa^o val \eIiko belo ladjo, ter čakal, dokler bi ne prišla v primerno razdaljo. Predgorje na iztočni strani je segalo za skoro eno miljo v ožino. Ladja se jo vedno bolj bližala, dokler ni bila oddaljena več kot pol milje. Mo^a v oklepu se je lotilo razburjenje. Dvignil je svoji peti v zrak ter se obrnil proti Sakr-el-Baru. ki je .sedel nepremično. — Prišla bo, prišla! — je vzkliknil v lingua franca, .splošnem občevalnem jeziku severo-afriške obali. — Inš Alah. — se je glasil lakonični odgovor. — Če hoče Bog. Nastala je velika tišina, ko se je ladja vedno bolj bližala. Sakr-el-Bar si je zasenčil oči ter osredotočil pogled na bandero, ki je vihrala z glavnega jarbola. Zagledal ni le rdečih in rmenih kvadratov, temveč tudi kastilskega leva in grad. - Španska ladja, Biskain, — je zamrmral svojim tovarišem. — Zelo dobro. Hvala bodi Edinemu. — Ali si bo upala noter .' — je vprašal drugi. — Gotovo si bo upala, — se je glasil samozavestni odgovor. — Nebeiic nevarnosti ne pričakuje in naše galere ne pridejo pogosto tako daleč proti zapadu. Ej, že prihaja noter, polna španskega ponosa. Ko je govoril to, je dospela ladja . do demarkacijske črte. Prekoračila jo je, kajti še vedno je pihljala sapa. — Sedaj, — je vzkliknil, — Biskain, — Biskain-el-Borak. Tako so ga imenovali radi bliskovite naglice, s katero je napadal. Tresel se je od nestrpnosti, kot lovski pes na povodcu. — Ne še. — se je glasil mirno odgovor. — Za vsak inč. za katerega bolj približa obali, je tem bolj gotova njena poguba. Že dosti je časa za napad. Daj mi piti. Abiad, — je rekel svojemu črncu, katerega je v svoji ironiji imenoval "belega". Črnec je stopil na stran ter privlekel iz praproti amforo iz porozne rdeče ilovice. Odstranil je palmova peresa, ki so. pokrivala amforo ter nalil vodo. Sakr-el-Bar je pil počasi, a ni odmaknil niti za trenutek oči od ladje, koje obrisi so postali sedaj popolnoma' razločni. Lahko si videli može, ki so se kretali po krovih ter stražnika, postavljenega spredaj. FRANCOSKI DIRKAČ ROYAL. MAIL H.Jlii »MCiiiHiHm -___ {Dalje prihodnjič.) f riMBIMfMimimHTm r" -71 u&MM&ik ^C(^*H[CMT_ICtV*TO»(l>lC* CO. HIWJTOM Baje ga ni hitrejšega konja na svetu kot je francoski 'Epinard , katerega so pred kratkim pri vedli v Ameriko. Konj je star štiri leta in je dosedaj porazil vse svoje tekmece. I IV« VI ■■ • Iz nižin življenja. Dve zagrebški prijateljici sta usmrtili otroka, potem sta pa prisegli, da bosta vztrajno molčali. Obtoženka, za katero je bila predlagana, smrt na ve šal Ji, oproščena. Pred zagrebškim sodiščem seje pred kratkim obravnavala z?» nimiva stvar. Na zatožni klopi s«, di mladoletna Milka Soli ar. krneč ko dekle, ki jo obtožena navadnega umora. Zgodilo se je takr* le: Stanovala je pri neki .Josipin Klastan. Ta je imela ljubezensko razmerje z nekim Tomičem. K« je prišla Milka k Klastanovi. je bila slednja v blagoslovljena Stanu. Milka in Josipina sta kmalu postali veliki prijateljici. M-d tem je Josipina rodila otroka in si s tem nakopala težavno življenje. Nekega dne je dejala Josipina svoji prijateljici, da Tonviča ne bo nikdar vzela za moža. ker je siromašen in pijanec. Napro sila je Milko, naj nese otroka k Tomičevim staršem; ako qra ne bi hoteli sprejeti, naj otroka mm-ri. In Milka je šla bi napravila, kakor ji je rekla Josipina. Kei Tomičevi starši niso hoteli spre-jet i nezakonskega otroka, ga jt-Milka vrgla ob tla i:i ko je bilt-mrtvo, ga je skrila v neko crr-movje ter šla peš v Zagreb, kjei jo je na kolodvoru pričakovala Josipina. Kmalu za tem jo Milk«, vdšla v sliižbtj V Vel. Gorico. Sodnik vpraša f ekleta : "Kako si mogla ubiti otroka?* "Mislila sem, da se ne bo nik-lar izvedelo, ker sva prisegli, da bova molčali". "Zakaj jfa nisi rekla Josipini. naj ona sama umori dete?'* "Hotela sem ji pomajritti. ker sem jo imela zelo rada in bi za nji storila vse". "Imaš fanta?" "Imam". "AH si morda ljubila njo kakor fanta . . .?" Stanovali in spali sta v eni sob?. Za časa preiskave je Milka ti dila. da je sama umorila otroka in da ji ni nihče tega naročil. Pri obravnavi pa je izpot^dala. kakor je zgoraj opisano. Sodišče jo ugotovilo, da je Torn ič zahteval od J »sipine otroka, ona pa mu ni mogla povedati, kje d aje dete. Kakor je razvidno izpovedb zaslišanega Tomiea, Josipina ni imela nobenega povoda, da umori otroka. Sporazumno s Tomičem sta zadevi prijavila policiji. Obducirano otročje truplo dokazuje, da je hotela Josipina svoje dete izstradati, a ona zatrjuje, da je s svojimi prsi nahranila dete. preden ga je Milka odnesla k Tomičevim staršem. Josipina je v ostalem Milko samo naprosila, odnese otroka k Tomičevim, a ni ji rekla, naj dete timori in je to Milka storila iz lastne inicijative. Milka Soltar je pokvarjen mlad ženski tip in je izvršila že več tatvin in goljufij. /Zna se tako ne, dolžno obračati, da bi. človek mislil. da je obtožnica proti njej usodepolna pomota. Vendar se sodišče ni dalo voditi od nedolžnih pogledov in naivnega govorjenja mlade izprijenke in jo je obsodilo na 7 let ječe. a Josipina. za katero je državni pravdnik predlagal smrt na vešalih, je bila — oproščena. NAZNANILO. So roti 11 ikoni in znancem sporočava. da je preminil dne IS. junija t. 1.. po hudi bolezni, razširjenje srca. najin dober oče IVAN PALČIČ, posestnik in gostilničar v Mai-kovcu pri Ložu. Bil je zelo skrben gospodar, izvanredno požrtvova len oče z$i svoje otroke in v celi okolici splošno spoštovan mož. Priporočava ga v blag spomin! Žalujoča : Louis Palčič z druži no, Greensburg. Pa. Ven. Palčič, National No. Canonsburg. Pa. Beg iz hiralnice. Iz hiralnice Sv. Jožefa je pobegnila umobolna Frančiška Izla-kar. Oblečena je v sivo krilo, modro jopico in ponošeno ruto ter ne nesi čevljev. Odšla je bržkom. kam na deželo a!i se pa skriva -v mestu. Ne morete plačati preveč, da se iznebite trakulje. NAZNANILO! 1 ' ! . Naš potovalni zastopnpnik Mr.) JOSEPH ČERNE bo obiskal; |j prihodnje dni rojake po Penn. J sylvan i ji. On je pooblaščen poJ birati naročnino za "Glas Na-; roda" in knjige. Rojake prosi-! mo, da so mu kolikor mogoče, naklonjeni. Upravnštvo "Glas Naroda".! Milijone dolarjev bi ne bilo previ-C za srečno iznebitev trakulje iz črevesja bulji efra. intžu. Ta pošast odžira. e'.ovcjca kal življenja. Predstavljajte xi petdeset č ,-v-ev dulgo trakuljo. ki žre sokove, kate-e dobavlja vaš želodec iz brane, iz kadrih naj bl postala sveža rdeča kri. Tru-kutja uporabi vse tu za svojo lastno prehrano. Vsak dan naraSča in vsak dan potrebuje več hrane. Znano vam je, da. ne more noben motor ln noben stroj delovati brez gonilne sile. Toliko manj pa zamore človeško telo, ta čudoviti stroj, obstajati brez hrane. Težava pri terp ju, ker so znamenja navzočnosti traku-• e tako podobna znamenjem drugih bo-ezni, da jo je težko ugotoviti. Kaj se zro-! i ? I'bosega bolnika zdravijo za dr sf?e J ob zrii, seveda hr.^z vsakepa uspeha. Ka-j or hitro se pa enkrat d« žene navzof-no-i 1 ti trakulje. jo je lahko odpraviti. Uoto | va znamenja, so, če predo z odpadki deli trakulje. izguba teka. pokrit jezik, pegi i »•a. bolečine v želodf-u. hrbtu in ledjih.} Pogosto pljuvanje, slab okus, Izpehava-J nje, omotii-a, glavobol, želodčne slabosti, kolobarji kmg oči. rmena koža, izgube teže, nobenega veselja za delo. Včasih, mnjo ljudje, ki je v njih trakulja. tudi božjastne napade. Trakulja doseže včasih dolgost petdesetih čevljev. I.e pomislite, k;iko dolga je. Če pride v sapnik. lihVto zadrši svojo žrtev. Ne morete plakati pr<-ve.\ da s» je iznebite. Nabavite najboljše zdravilo. Itajši plačajte zdaj, j kot da bi plačevali sorodniki za vaš po-' creb. Naročite danes eno zdravljenje) t^ixtana, to slavno zdravilo proti traku-j Iji, za $10.48. Postanite jutri drugačni. Videli bfisje. kako hitro boste pridobili na te'Si. kako se vam bo barva vrnila v obraz, k:iko se'host e izboljšali. Ne naročajte ee-tienih zdravil, ki vam lnliko škodujejo F,:ixtan prodajaja samo l^ixal Med. <*o., 33j» I.:txal Hldf?., Box ?R3. Pittsburgh. Pa. Navedite starost. Za zavarovanje zavojčka r^d»nlte 25 centov prisr-b^j. —Advt. m. julija: Leviathan. Cherbourg: Veendana, Boulogne; Albert BalUn. Hamburg; Orca. Cherbourg. H. julija: Canoplc. Cherbourg; Bremen. Br» ■M, M. julija: IV&&M, Havra. 11. julija: Zeeland, Cberboorg. I. avgusta: Muenchen v Cherbourg in Bremen 2, avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne: Conte Rosso, Genoa: Hans* Cherbourg in Hamburg; Ueigenland Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 5. avgusta: Resoute, Cherbourg In Hamburg; Co lumbus. Cherbourg In Bremen; Rs-ublic. Cpherbourg in Bremen 8. avgusta: Aqultania, Cherbourg; Rochambeau Havre; Luetzow. Bremen; Ohio. Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg; Colombo. Genoa; Minnekahda. Cherbourg in Bremen; Wuertemberg, Cherbourg In Bremen 8, avgusta: President Wilson Trat (. avgusta: Homeric, Cherbourg; Lancastrla, Cherbourg; President Roosevelt. Cherbourg in Bremen: Deutschland, Cherbourg li Hamburg; Ryndam, Boulogne 12. avgusta: D«rninger v Bremen; Suffren ▼ Havw 13, avgusta: America. Cherbourg In Bremen; Stuttgart. Cherbourg ln Bremen 14, avgusta: Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Lafayette, Havre; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Orbita. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Giullo Cesare. Genoa 17. avgusta: 8«erra Ven tana, Bremen 19, avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Cherbourg In Hamburg 20 avgusta: Paris, Havre; Mauretanla. Cherbourg; York, Bremen: Conte Verde, Genoa 21. avgusta: Arabic. Genoa; ThurlnglA. Cherbourg in Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg; President Hnrd- lnR. Cherbourg In Bremen; Mount Clay Cherbourg in Hamburg; Volendam. Boulogne: Oulllo, Genoa 26. avgusta: Seldlitz, Bremen 27. avgusta: France, Havre: Aaultanla. Cherbourg 28. avousta: Columbus. Cherbourg ln Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homcric, Cherbourg; Veendam. Boulogne; Orca, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg ln Bremen; Albert Balln. Cherbourg CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno leto, bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne oz.rajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v 8 in pol dne vsako sredo s tremi ekspresnimi parnikl BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA (preko Cherbourga) ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za iKttovanje. Naš urad v Jugrrslavfji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva čistoba hrane. Za podrobnosti se obrnite na ! kiilne agente na CUNARD LINE 25 Broadway New York C QtjHlit T J voilfl ^ Mine olMWnt spemtadn« od plutje OtintitTen* vožnja inueu Presidente Wilson — 8. avg.: 10. okt. Martha Washington — 6. sept.; 23. okt. v Dubrovnik ali Trst. Zeffeznlna » fotraajoat smerna. Nobenih Ti-lejev. \ or .lsjU> pri blilnjem sttentu ali pri PHELPS 0ROS. A CO^ 2 W*.t St.. N. Y. Kje se nahaja IVAN TOMŠIČ, doma iz Knežaka, št v. 44 pri St. Petru na Krasu. Not ran j-sko. sedaj .Julijska Benoeija, Italy. I See pa sestra iz starega kraja, prosim, da se oglasi. Mary Tomšič, 4r>."»8 St. Clair Ave., Cleveland, O. (3x 24. 25. 2G.) DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH SOI E2NI. MoJe stroka J« zdravljenje akutnih In kroniCnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 iet ter imam skuinje v vseh boleznih *ln ker znam slovansko, zato v^s morem popolnoma raxumetl In spoznati vaše brlezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, amoak pridite čimpreje. laz ozdravim zastrupljeno kri. mar.ulje in lise po telesu( bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslsbelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rrnenico. revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; v torek, četrtek in sobota od s. dopoldne do t. zvečer; r nedeljah In prazn'irlh od IG. dopoldne do 2. popoldne. Pozor čitatelji. Opoiorfta trgorc« te * brtnflct, pri katerih kupujete ali naročate im ste ■ fcjih postrežbo zadovoljiti, da oglašujejo t lista "Glas Naroda". S lea bmmu utreffll tscbb Vpran "Glas JTaredtf' Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM ▼ JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila ▼ Jugoslaviji z znatnimi rtroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do |26. po $1* od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 8%. Denar, naks^an v Jugoslavijo bres pogoja, se Izplača naslovniku takoj ter Isti lahko takoj s denarjem razpolaga. YiM tega priporočamo onim, ki pošljejo denar wimo aa potne ■trojke, poslužitl se drugega načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega liste Cposa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi morn ogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani zneesfc sopet na razpolago vplačniku. Pristojbina za izplačila 'dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 ontW aa nakazilo od $25. naprej po 3%, to je po 'S cente od dolarja. Nakazil na zneske pod $8. ne moremo prevzeti. Vsled ta» m oft n j ih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln lati ofieM več kot $20. Znesek za pristojbino n*TB je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim. ki bivajo na deželi dale! od banke ter v menjanju dolarjev niso Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno In pot« brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Oable) pa: v Jugoslavijo $5.( v Italijo, Avstrijo in Nem&ijo H Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj mi» plSejo a Jaanilo ter pripomnijo, v katero državo Sel« poalatL FRANK 8AKSER STATE BAXK *DVERTiH |M "(J LAI NARODA* Prav vsakdo— kdor kaj Išče; kdea kaj ponuja; kdor kaj knpnje) kdor kaj prodaja} prav vsakdo prisnava, da Ima]* hdnif vspek M mali oglasi v "GUI Vareda". ADVERTISE in GLAS NARODA DOB je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno. £a j* natančno poučen o potnih n«Hh, prt* ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih aamoreae dati ngied naše dolgoletne IxkuSnJe, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri« poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi v III. raa> redu. Glasom nove naselnlSke postave, ki pride v veljavo s prvim Julijem, bo lahko dobil tudi isti, ki Se ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniški komisar v Washington-u, D. C„ ter se bo s istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja amerlgkega konzula zunaj, kakor Je bito običajno dosedaj- Kako dobiti svojce lz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca Iz starega kraja, naj n»i» prej piSe za pojasnila. Nadaljnl priseljenci la Jugoslavije bodo pripug-čeni sem zopet po 1. Julijo 1924L Prodajamo vozne liste za vee proge) tudi preko Trsta zamorejo Jugoalo« :ini sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York as Aovairria* in -«LAt naroda*. Posebna oonudba našim citateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 — S strešico za slovenske črke', č, š, ž — $25 — 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. Ezpresne stroške plačamo mi, torej Tiiwinh stroškov za prevoz. SLOVENK! PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA ADVERTISE in GLAS NARODA